Posamezna številka 6 vinarjev*
Šlev. 120. Izven Ljubljane 8 vin. v uoDijaei, v CelrteK, 29. mala 1913.	Leio XLI.
== Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . K 26'— ia en meaeo „ . . „ 2*20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— sa ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	LJablJani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— aa en mese. „ • • d 2'—
V	iprivl prejeman mesečno „ 1*70
s Sobotni izdaja: =
aa celo let' ....... T—
aa Nemčijo oeloletno . „ B-— za oatalo Inozemstvo „ 12*—
- Inseratl:	■
Enostolpna petltvTSta (72 mm)! za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ J3 „
za trikrat...... 10 ..
sa večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice ita.
enostolpna petitvrsta po 18 vin
Poslano: -
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje in praznika, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni red.
B3T Uredniitvo je v Kopitarjevi nlloi štev. S/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne n sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega tolefona št. 188.
OO* Današnja številka obsega 6 strani.
Moža manjka.
Debata o zunanji politiki v avstrijski zbornici sc bliža svojemu koncu. Če izvzamemo govornika ncmškonaci-onalno zveze, so skoro vsi variirali vodilni motiv, ki ga je podal prvi govornik v debati, dr. Korošec, ko je dejal, da je naš državni organizem v svojem jedru nezdrav in 'da je v prvi vrsti treba rešiti tisto jugoslovansko vprašanje, ki se ga ministrski predsednik v svojem ekspozeju ni niti dotaknil, kakor da nc bi obstojalo. Če se oziramo samo ma Nemce, je krščansko-so-cialno pobarvani separatist Pantz na svoje rojake cclo z vsem poudarkom apeliral, naj razmišljajo' o narodni spravi na jugu s Slovenci in Hrvati, Adlcr in Leithner sta se zgražala, da grof Stiirgkh ni našel besede za Jugoslovane, svobodomiselni Zcnker je grajal protijugosIovaAisko smer avstro-ogrske poilitikei. Rcdkošteivilni zagovorniki vladne j)olitike, ki so sicer preje bili po izvestnem časopisju tako glasni, so bili v tej debati jako skromni in so le sramežljivo skušali olcpše-vati pogrešeno metodo oficielnega kurza v monarhiji, ne da bi sc predrznih jo v vsakem oziru odobravati.
Kaj spričo tega. storiti? Tudi v tem oziru so sc vsi resni Kovorniki v bud-getni debati strinjali v bistvu z govornikom Hrvatskoslovenskega kluba, da se mora država na čisto nov, federalističen temelj postaviti. Vprašanje je le, kako to izvesti.
Razmere so take, da naravnost fcriče po temeljitem ustavnem preobratu na Avstro-Ogrskem. Na Balkanu so zrastle države, ki nam bodo prijazne le tedaj, čc bomo začeli v narodnem oziru diametralno nasprotno politiko nego je bila ona, ki so jo naši državniki dosedaj vodili. Čc tega ne zmoremo, smemo z vso gotovostjo pričakovati, da imamo onstran Save iu Drine računati z nespravljivim sovražnikom, ki Ijo našel vedno pomoč v velikem carstvu na severu. Na prijateljstvo z Italijo se ne moremo zanesti, kar najbrže dobro vedo tudi naši oficiozi. Naš internacionalni položaj je sploh tako slab, kakor mi še nikoli bil.
Kakor nalašč, sc vrši sedaj v Budimpešti proces, ki razkriva vso ne-čuveno korupcijo, ki vlada na Ogrskem. Tam, kjer se inspirira tudi naša zunanja politika, je vse do dna gnjilo. Ti ljudje pa razvozljujejo sedaj hrvatsko, oziroma hrvatskosrbsko vprašanje, to sc pravi, jugoslovansko vprašanje v monarhiji! Najbržejc tudi ž denarjem in provizijami, ki gredo v milijone.
Kako se nam Slovencem godi, to pač ni treba zopet razkladati. Germa-nizira se povsod, vse, in v vsakem oziru.
Kako državo na nov lir spraviti? Potov je veliko, problemov nebroj, težav pa še več. Splošno pa se čuti, da bi morala vzrasti krepka osebnost, ki bi ta vozel razsekala, razpolagajoča z "veliko duševno potenco, pa tudi z materialnim aparatom — recimo kar s silo — v to svrho. Antogouizcm med strankami v Avstro-Ogrski jc prevelik, da bi mogla biti druga pot v korenito sanacijo naših razmer verjetna iu vspešma. Gotovo pa je, če ne bo jio dosedanji metodi »vurštlalo« naprej ali če. sc bodo morebiti celo mažarske metode gospoda Kenije stalno uveljavile — čakajo Avstrijo le še hujši in kri-tičnejši časi. In če bi monarhija prišla v tak položaj, bodo vsi vsaj v tem edini, da so nas spravili na rob propada Mažari, oni, ki — kakor je rekel dr. Korošec — hodijo po Budimpešti, ocličeni z redovi. Kjer so kot voditelji ene državne polovice, mogoči ljudje kakor Lukacs in kjer je takim možem izročena usoda tako kulturnih naro-
dov kakor sta n. pr. hrvatski in rumun-ski — tam je tudi najradikulnejše zdravilo še premilo.
Umit ministrskega predsednika HEi
Belgrad, 28. maja 1913.
Ministrski predsednik Pašič je v današnji seji skupščine v svojem jako obširnem in izredno zanimivem ekspozeju o zunanjem položaju izvajal bistveno sledeče:
Kako je prišlo do vojske.
Pogodba z Bulgarijo je tajna in se nc more v celoti priobčiti. Nato opisuje vzroke, ki so dovcdli do vojske. Ker so vlaclc krščanskih držav na Balkanu uvidile, da mladoturški režim ni vstanu izboljšali političnih, verskih in socialnih razmer v Turčiji in ko so obenem spoznale, da Albanci uživajo simpatije izvestne države, so zahtevale od Turčije reform. Ker jc pa ta mesto tega mobilizirala, so bile balkanske države primorane storiti isto, kar je končno privedlo do vojske. Velesile so izrekle svojo nevtralnost in neinteresiranost v teritorialnih vprašanjih s pridržkom, da se sporazumno posvetujejo o vprašanjih, ki se dotikajo njihovih interesov.
Stališče Avstro-Ogrskc.
Avstro-Ogrska, za katero je stala Italija, jc po okupaciji jadranske obali od strani srbskih čel izjavila, da na noben način ne more dovoliti, teritorialnega povečanja Srbije ob morju, sklicujoč sc na nacionalitetno načelo. Nadalje je posebno poudarjala, da bi bili vsled možnega zaprtja Adrije po tujem brodovju ogroženi njeni življenski interesi. Končno je privolila le v to, da se nam na njene m teritoriju dovoli trgovinsko pristanišče. Velesile so v Londonu stališče Avstrije in Italije sprejele, vsicd česar jc Srbija, kateri sc je odreklo staro zgodovinsko srbsko ozemlje, ki jc tudi za njeno politično in gospodarsko neodvisnost neobhodno potrebno, prišla v skrajno težaven položaj, Ker ni. mogla začeti vojske s pooblaščenci Evrope, sc jc morala udati; zahtevala pa je nadomestila na clrugi strani. Velesile so sc pa s tem, da so avstro-ogrskemu stališču glede Albanije pri telile, odrekle možnosti balkansko vprašanje v ccloti rešiti in so ustvarile položaj, ki bo šc dolgo vir skrbi in neprilik. Avstro-Ogrska pa je z a m u -d i 1 a ugodno priliko zagotoviti si trajne simpatije balkanskih narodov in politično ter ekonomično prvenstvo na Balkanu. Vendar je treba pomisliti, da vsaka država elela tako politiko, kakor najbolj odgovarja njenemu pojmovanju in interesom. Kar sc tiče Albanccv, jim Srbija ni sovražna, meni pa, da bi bilo za to ljudstvo boljše, če bi sc bile moglo razvijati v okviru srbske države.
Deliiev ozemlja.
Po miru pride na vrsto vprašanje, kako razdeliti osvojeno ozemlje med posamezne države — vprašanje, od kojega pravične rešitve so odvisna nadaljna vprašanja in blagor balkanskih narodov. Pri tem kočljivem predmetu je treba govoriti previdno, spoštljivo in z ljubeznijo za zaveznike, ki so v pretekli vojski skupno z nami svojo kri prelivali. Srbsko vlado vodi zato pri teh vprašanjih na eni sirani težnja ščititi srbske interese, na drugi sirani pa težnja ohraniti balkansko zvezo. Ta cilj sc da doseči le po pravični, cloprineše-nim žrtvam odgovarjajoči razdelitvi.
Med Srbijo in Črno goro.
Razdelitev ozemlja med Srbijo in Črno goro jc podana po rezultatih vojske same. Kjer je slučaj dvomljiv, n. pr. glede Djako-vice in Plcvlja, sc bo dosegel sporazum. V slučaju nepričakovanih težav se bo prepustilo prebivalstvu, naj odloči, komu hoče pripasti. V najneugodnejšem slučaju pa bo razsodilo razsodišče.
Pogodba z Bulgarijo se jc sama bistveno prcdrugačiia.
Severne in severovzhodne meje Albanije so določile velesile. To je potrebno omeniti predno preidemo k srbsko-bulgar-ski pogodbi, ki jc tvorila podlago za balkansko zvezo.
Srbska vlada je svojo zavezniško dolžnost zvesto in naravnost idealno izpolnila. Zato se je zelo varovala, da bi med vojsko od svoje zaveznice izsiljevala kake koncesije, dasi so bile upravičene, ker bi lo ne odgovarjalo viteškemu značaju srbskega naroda. Dejstva, na katerih sloni zvezna pogodba in vojaška konvencija, so sc pred in med vojsko tako zelo izpremenila, da jc ostala v njej neizpremenjena samo ona črta, ki tvori pod gotovimi pogoji mejo med Srbijo in Bulgarijo v Makedoniji, ki sc jc pa določila na podlagi dejstev, kakor jih je predvidevala pogodba. Ker pa so sc ta dejstva totalno izpremenila, nc more biti govora o tem, da bi ostalo pri omenjeni mejni črti. Pogodba nc more v eni točki veljali, če so sc vse druge temeljito izprcmcnilc.
Srbija je izgubila po pogodbi priznano ji jadransko primorje.
Po besediiu pogodbe so vsa osvojena ozemlja podvržena suvereniteti obeh zaveznikov, po dejanskem staniu pa nc pripadajo ta ozemlja samo tema dvema, ampak vsem štirim zaveznikom. Vrhtega so v pogodbi predvidjena sporna in nesporna ozemlja. Med Šar-planino, rodopsko, arhi-peljisko in ohridsko stranjo ležeče ozemlje je sporno in se more ali deliti ali avtonomno organizirati. V slučaju delitve bi Srbija ne zahtevala več, nego ji gre po določeni obmejni črti, Bulgarija pa bi se morala zadovoljili z ono črto, za katero bi sc razsodnik odločil. Toda Bulgari rcklamu-jejo v tem slučaju svoje pravice nad ozemljem med Šar-planino in označeno črto, dočim stojimo Srbi na stališču, cla je meja med nami in njimi fiksirati med Ša-planino in rodopsko, arhipeljisko in ohridsko stranjo sploh. Sicer bi pa ta spor imel pomen le, če bi se bila pogodba v vseh točkah, vzdržala. Diferenca med Srbijo in Bulgarijo se nc liče več, kako je pogodbo razumeti, marveč iiči v tem, ali pogodba sploh še velja, ali nc.
Po besedilu pogodbe je imela Srbija nesporno pravico na jadransko p r i m o r j c, ki bi bilo za nas največje važnosti. Volja velesil je to primorje prisodila Albaniji in s tem nam je bilo onemogočeno uživati priznano pravico nad osvojenim ozemljem. Srbija jc stala precl alternativo ali sc podvreči sklepu velesil, ali pa začeti vojsko z Avstrijo in Italijo. V slednjem slučaju bi se bila vojska zaveznikov s Turčijo usodno končala in bi bili uspehi vseh balkanskih držav postavijeni na kocko. Srbija jc torej to po pogodbi ji pripadajoče ozemlje žrtvovala v i n t c -r c s u zaveznik a, ki jc za lo prišel v posest priznanega mu ozemlja ob Strtimi in Rodopu. Zato je Srbija za svojo izgubo dobila pravico na nadomestilo od strani Bulgarije. Pa šc v tem slučaju ni izguba jadranskega primorja primerno odvagana. To jc največja izprememba v pogodbi, ki je bila nepredvidjena, ki jc nastopila kol višja sila in sc zalo pri delitvi osvojenega ozemlja more in mora vpoštevati.
Srbija jc Bulgariji pripomogla do Tracije, do katere Bulgarija po pogodbi ni imela pravice.
Druga bistvena izprememba pogodbe sc je izvršila z nadaljevanjem vojne. po prvem p r c m i r j u, ker bi sc bil tedaj mir s Turčijo lahko skleni!, ako bi Bulgarija nc bila zahtevala Odrina in pokrajine vzhodno od njega. Glavni namen vojne je bil torej teclaj žc dosežen in mir bi sc bil gotovo sklenil, ako bi bila Bulgarija pripravljena odreči se Odrinu in Trakiji. V zvestem izpolnjevanju svojih zavezniških dolžnosti jc Srbija celokupno svojo vojsko celih pet mescccv vzdrževala v mobilnem stanju in doprinesla za Bulgarijo najtežje žrtve v človeških življenjih in vojnem materialu, — samo zato, da zaveznik dobi Odrin in Trakijo, do katerih po zvezni pogodbi ni imel nobene pravic e. Srbiia jc Bulgariji pošteno pomagala v dobri veri, da si bo s tem od Bulgarije zaslužila pravico do odškodovanja na drugi strani. Velesile so vzele Srbiji pokrajine, ki jih je le-ta osvojila, Bulgariji so pa dovolile osvojiti pokrajine, ki jih ni zahtevala in katere jc Turčija bra-
nila. Velesile so tudi postavile elnografično načelo, ko so Srbijo odtrgale od zavzetih teritorijev, a so lo načelo zopet opustile, ko je šlo za to, da se Bulgarija poveča s tujejezično Trakijo. Vsled tega nepravičnega postopanja so sc razmerja med zavezniki premaknila in zvezna pogodba iz temelja izpremenila.
Vojaška pomoč Srbije preko pogodbe.
Zgodilo se jc pa še marsikaj drugega preko pogodbe. Bulgarija jc bila tako po zvezni pogodbi kakor tudi po vojaški konvenciji obvezana poslati na vardarsko bojišče 100.000 borccv. Malo pred začetkom vojne je pa bulgarski generalni štab zahteval, da se ta določba v pogodbi opusti in Bulgarijo reši dolžnosti, da stavi na razpolago teh 100.000 mož. Srbija je tej bulgarski želji ugodila, zato jc pa morala svojo lastno vojsko zvišati na več nego 4 0 0.0 0 0 mož in s tem izdatno prekoračiti število, ki jc bilo navedeno v pogodbi. To je bila nova izprememba pogodbe. Ker pa ima vsaka izprememba pogodbe za poslcdico nove obveznosti, je jasno, da jc Srbija s tem dobila pravico, da tudi od svoje strani zahteva odškodnino za tiste bistvene točke pogodbe, ki sc niso izpolnile. Vsled tega smo prišli v položaj, da pri razdelitvi osvojenega teritorija več dobimo, nego jc bilo v pogodbi, ki je bila sklenjena pod čisto drugimi domnevami, določeno. To pa še ni vse. V teku vojske sc jc pokazalo, da Bulgarija tudi po premestitvi svoje vardarske armade na Marico ni bila zadosti močna, da Turčijo k miru prisili. Tedaj je Srbija poslala Bulgariji na prošnjo Bulgarije 50.000 mož in moderno oblegovalno artiljerijo. Tako so sc mogli Bulgari pri Čataldži držati in Odrin osvojili, ln tudi to v pogodbi ni bilo določeno.
Revizija pogodbe.
Ministrski predsednik pride tako dft zaključka, da je Srbija upravičena na podlagi teh razlogov zahtevati revizijo pogodbe. Pravzaprav ni Srbija, ki zdaj izpremembo pogodbe zahteva; pogodbene določbe in njene predpostavc so sc tekom vojske vsled nastalih razmer že same iz-prcmenile. Zato sc tisti, ki pravijo, da Srbija pogodbe neče držali, motijo, ker nc vedo, da pogodba v svoji prvotni obliki splfjh nc obstoja več in da gre naša zahteva lc za tem, da se potom revizije vse izpremembe, ki jih jc pogodba utrpela, z ostalimi njenimi določbami spravijo v soglasje.
Željo po reviziji smo Bulgariji žc februarja meseca pismeno naznanili. Bulgarija nam takrat ni hotela ugoditi. Zato smo zdaj pri Bulgariji zopet lak korak storili. Upamo, da bo bulgarska vlada naše razloge prijateljsko preiskala in dopustila razpravo lega vprašanja.
Da povzamemo naše stališče:
1.	Naš teritorij sc je vsled izgube jadranskega primorja občutno zmanjšal. Zato sc jc z ozirom na tc, kar Bulgarija pridobi, na Balkanu občutno zmotilo ravnotežje, ki bi moralo obstojati v tem, da dve balkanski državi skupaj po svoji velikosti odgovarjata Bulgariji.
2.	S tem, da smo izgubili direktno pot k Adriji, ki bi nam zagotovila gospodarsko neodvisnost, smo pretrpeli šc hujšo izgubo. Zato smo prisiljeni zagotoviti si uvoz in izvoz preko Soluna, kar pa je mogoče lc, čc sc nam pol Skoplje—, oziroma Bitolj— Solun nc zapre in ostane Srbija v neposrednem dotik ti z G r č i j o. Srbija siccr stoji z Bulgarijo v prijateljskem razmerju, toda razmere sc brez naše krivde lahko izpremenijo. Lahko bi sc nas nekega dne cerniralo in prisililo sprejeli od drugih diktirane gospodarske pogoje.
3.	Osvojeno ozemlje etnografično ne more prav deliti, ker jc Makedonija narodna zmes, meje sc določijo pravično lc, čc odgovarjajo našim gospodarskim interesom, ne da bi bila Bulgarija oškodovana, kajti Makedonija je obljudena ocl Srbov, Bulgarov, Grkov. Rumunov, Turkov, Albanccv in Judov. Čc bi sc Makedonija imela po etnografskem principu razdeliti, zakaj potem tudi nc Trakija, ki jc po znatnem delti grška in turška? Sicer pa tudi Grčija dobi nekaj slovanskega ozemlja, DODolnoma etnografsko sc lu lorci ne
'da nikjer deliti. Makedonski Slovani so se do ustanovitve eksarhata imenovali Staro-srbi ali Slovani, po cksarhatu deloma Bulgari, deloma Srbi. Znanstveno je ugotovljeno, da stoji njihov jezik v sredi med srbskim in bulgarskim.
Zato smo kategorično prisiljeni zahtevati revizijo pogodbe. Kako zelo smo ohranili zvestobo do svojega zaveznika, dokazuje najbolj dejstvo, da se nam je tekom pogajanj o albanskem vprašanju ponudila od velesil cela vardarska dolina s Solunom, če se jadranskemu primorju odrečemo; mi pa smo to odklonili, da ne oškodujemo Bulgarije. Tisti, ki revizijo zahtevajo, so prijatelji balkanske zveze, tisti pa, ki jo odklanjajo, se mi ne zdijo pošteni prijatelji zveze. Mi smo še danes lojalni pristaši te zveze in smo pripravljeni- kakor smo se za njene interese že žrtvovali, jo solidarno še nadalje ohraniti. Prosim, da bi se poslanci pri debati ozirali na to, da je naša dolžnost doprinesti k njeni utrditvi, kajti zveza je za vse balkanske države nujna potreba.
Proračunska razprava v ljubljanskem občinskem svelu.
PODROBNA PRORAČUNSKA RAZPRAVA.
Občinski svet ljubljanski je včeraj fcvečer, koncem meseca maja, končal razpravo o proračunu za leto 1913. Toliko časa je častita večina potrebovala, da je sploh prišla do sape. .Večini ni nič kaj prav, da ni šlo več po stari šabloni, ker je vsako leto Hribarjeva večina vedno po enaki šabloni sestavljenemu proračunu kar mirno pokimala. Večina je morala svoj prvi proračun za leto 1913, tako kot svoje prve službene pragmatike, lepo potegniti nazaj in popravljati. Zvišanje doklad, ki jih je imela v prvem proračunu za leto 1913, je morala opustiti! Pri proračunu za leto 1914 bo skrbela opozicija, da bo sedanja šablona, ki je bila precej podobna skrivalnicam, še bolj odpravljena, Jfnačilno za večino pa je, da se je tako kot se je branila doslej podrobne kontrole ubožnega zaklada, pri razpravi o proračunu branila tudi, da bi bile sprejete nekatere resolucije, ki so izražale zahteve po <t rednem gospodarstvu in so bile izraz splošnih želj občinstva.
Po končani glavni razpravi v predvčerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta sc je pričela podrobna razprava, ki se je v včerajšnji seji nadaljevala in zaključila.
Uprava v obče.
Funkcijske pristojbine, in* sicer funkcijska pristojbina županu je pro-računana z 8000, županova stanarina z 20 kronami, ona okrajnemu načelniku na Barju Franu Cernagoju pa z 80 kronami, skupno torej z 10.000 kronami. Plače uradnikov so proračunane z 182.757 kronami, proračun za redar-stvo izkazuje potrebščin 135.458 kron, plače slugam so proračunane z 21.063, deputati in druge potrebščine z 9967, nagrade in podpore s 3000, pokojnine s 55.434, miloščine z 800, vzgojni prispevki s 4267, posmrtna četrt s 1000 K, pisarniše in uradne potrebščine z 31.000, potni stroški z 1900, oskrbovanje jetnikov iu potrebščine po ječah s 650, razni upravni stroški z 1296 in dispo-zični fond županu s 3000 kronami, naročnina za telefon s 1000, prevažanje odgoncev in jetnikov in priprega za prostovoljno gasilno in reševalno društvo s 5000 kronami; splošnim avstrijskim posredovalnicam za delo in službo članarino 50 K, vrtnarstvo in gozdarstvo 8118. Potrebščine znašajo 476.258 kron, pokritja je 26.475 krom, neclostatek znaša torej 449.783 kron.
Pri oddelku »Uprava- v obče1« je želel občinski svetnik Štefe, naj se funkcijska pristojbina okrajnemu načelniku na Barju črta, ker tucli drugi načelniki ne dobivajo takih pristojbin. (Odklonjeno.) Nadalje ie stavil resolucijo:
Mestni stavbinski urad naj sam izvršuje načrte. Poleg uradnega posla ne smejo uradniki stavbinskega urada imeti aiikakega privatnega posla njihove stroke, posebno tudi nc stavbin-skih pisarn za privatne stranke. (Odklonjeno^)
Poudarjal jc nadalje, da je poročevalec finančnega odseka sam priznal, da je na magistratu preveč osobja. G. župan jc naprej vedel, da bo mestna policija podržavljena in da vsega osobja država nc bo prevzela, kljub temu je v razne urade nastavil vse polno pomožnega osobja. Sedaj država nj prevzela 32 ospb, ki so bile nastavljene pri mestni policiji in med temi je mnogo sposobnih liudi za pisarniška n
druga uradna dela. Te ljudi bi se sedaj lahko uporabilo, župan pa jc žc zamašil prostore z nepotrebnim osob-jcm. Tiste osebe, ki jih je nastavil župan na magistratu popolnoma po nepotrebnem, obremene proračun na tak način, da njihova skupna plača znaša tako svoto, ki odgovorja obrestim kapitala okolu 200.000 K. Ob takem gospodarstvu ni čuda, če se jc boriti z deficitom in cla ni denarja za najpotrebnejše stvari!
Splošno se tudi opaža, da strankam, ki dobivajo po več obvestil na dan ocl magistrata, prinese vsako obvestilo drug sluga, clasi bi to vse eden lahko storil. Če so se zvišale plače slugam, sc mora skrbeti za pocenitev poslovanja. Tudi tu bi zadoščalo, da imamo manj osobja, a to dobrega, če se sprejme resolucija:
»Mestnemu magistratu sc naroča, da s poštno upravo ugotovi pavšal, za katerega bi pošta strankam na» dom dostavljala uradne spise mestnega magistrata.« (Odklonjeno.)
Pri točki policija izvaja govornik, cla mora država, čc mesto k državni policiji prispeva znatno vsoto, skrbeti, da je javni red in mir res povsod zagotovljen. Zato predlaga, naj stori župan primerne korake, da državna policija otvori vsaj še dve policijski stražnici, in sicer v obližju Cesarja Jožefa trga ali Mestnega trga in v obližju trga sv. Jakoba. (Sprejeto.)
Pri točki »d i sp o žični fond« izvaja: Tu hočem dati duška ogorčenju, ki radi nekega postopanja g. župana, prešinja, lahko rečem, ogromno večino ljubljanskega prebivalstva. (Pusto-slemšek: Oho! Oho!) Štefe: Da, to trdim in če si upate z nami izvršiti o tem, ker bom povedal javno ljudsko glasovanje ljubljanskega prebivalstva, na to pristanemo! G. župan vedno pravi, da je sedanji občinski svet drug kot je bil prejšnji. Že prej je predsednik našega kluba povedal, da je večina iste stranke in istih manir. Manir prejšnjega občinskega sveta se g. župan drži tudi glede oficielno procesije v stolnici. V najbolj liberalnih mestih se župani udeležujejo oficielne procesije v stolnici, pri katerih so zastopniki vseh oblasti. Neudeležbo ljubljanskega župana pri oficielni procesiji, župana mesta, ki je v ogromni večini katoliško, smatra občinstvo kot netaktnost proti zastopnikom oblasti, ki se procesije udeležujejo in kot netaktnost proti ogromni večini katoliškega prebivalstva v našem mestu. Zupanu, ki na tako demonstrativen način izostaja od oficielne procesije, ne moremo votirati dispozičnega fonda.
Zupan: Iz dispozičnega zaklada sem dal tudi otrokom uršulinske šole, ki so se udeležili prvega obhajila. Bon-čar: To je storil liberalni župan. Štefe: Uršulinke so največje dobrotnice mesta, ker nam najceneje vzdržujejo dekliško šolo. Koliko )ias drugo šolstvo stane! Lc ne bahajte se zato, če kako mrvico tudi njim daste!
Pri prevažanju odgoncev in jetnikov želi govornik, da župan pravočasno odpove sedanjo pogodbo za prevažanje odgoncev in jetnikov ter pravočasno razpiše novo.
Pri vrtnarstvu stavi resolucije: 1. Mestni vrtnar ne sme imeti nobenih privatnih vrtnarskih del. (Odklonjeno.) Župan: To je v pragmatiki. pa se ne drži. Štefe: Zanimiva izjava za vrtnarje davkoplačevalce!
2. Mestnemu magistratu sc naroča, naj prouči različna igrišča za mladino, kakoršna imajo v drugih velikih mestih in vrtove za šolsko mladino in naj stavi občinskemu svetu primerne predloge. (Odklonjeno.;
Tudi želi izvedeti, kdo ima pravico kositi v mestnih parkih. (Knjigovodja Trdina: Kosi mestni vrtnar g. Hejnic.)
Kristan predlaga, naj sc dohodek mestne posredovalnice zniža na 1000 kron in naj sc za polovico zniža pristojbina. Milohnoja pravi, da bi predlog akceptiral, a letos ne more nobenega tisočaka pogrešati; pač pa lahko pristojbino drugo leto za polovico zniža. Z nemškimi in liberalnimi glasovi sc sprejme I. poglavje.
Uprava mestne imovine.
Potrebščina sc proračuna z 71.137, pokritje pa z 1,131.857, prebitek z 1 milijonom 060.720 kronami. Potrebščina poslopij in zemljišč z 39.250, vrednostnih papirjev s 3774 kronami, mestne davščine z 1270, podturenska graščina z 19.763, ljubljanski grad s 6580, staro vojaško preskrbovališče s 500 kronami. Glede na pokritje znašajo dohodki od poslopij 7441, od zemljišč 4700, skupila za material in rekvizite 1500, ostali prejemki od poslopij in zemljišč 2050 kron. Dohodki Mestnega Doma so preračunani z 2680, ljubljanskega -grada
z 2068, obresti vrednostnih papirjev s 17.620 kronami, mestne davščine so proračunane, in siccr mestna užitniaia s 93.268, posebne mestne priklade s 140.000, 35% mestna doklada s 510.000 in gostaščina s 140.000 kronami, tržna štantnina s 5000, mestni lov s 1000, mestna lcdenica z 200, tržno pristojbine z 10.000, pasji davek s 5800, por-tali z 850, povračilo c. kr. finančnega ministrstva za pridobnino tobačnega delavstva s 6500, razni dohodki s 40 K, skupno 912.263 kron. Dohodki podtu-renske občine se proračunajo z 9468, .najemnina od zemljišč s 16.768, prebitki loterijskega posojila s 65.000 in od mestne elektrarne s 35.000, najemnina topničarske vojašnico z 42.000 in staro vojaško preskrbovališče z 2000 kronami.
Štefe želi pri tej točki izvedeti, kdo nakazuje plače mestnim delavcem in kdo izplačuje in če dajejo o svojih mezdah redna potrdila. (Knjigovodja Trdina: Nakazuje g. Koch, izplačuje pa mestni blagajnik. Štefefe Delavcem v roke? In redna potrdila delavcev? Pri razsvetljavi magistratnih poslopij pravi, da ga muči radovednost, če liberalni obč. klub plačuje mestni občini razsvetljavo, ki jo zase porabi. Kritizira visoke postavke »razni stroški«. Na Gradu naj se vendar napravi ograja pri šancah, napravi naj sc orijentacij-ske naprave, pri klopeh na Gradu in v vseh mestnih parkih naj bodo naslanjala, ker občinstvo v vseh delih mesta ima pravico to zahtevati. Kot za Tivoli naj se skrbi tudi za druge kraje v mestu. Pozdravlja, da je vendar komisija pregledala mestna stanovanja in vsaj nekoliko zvišala dohodke pri teh stanovanjih. Vsa stanovanja, ki so v mestni upravi, pa menda še niso pregledana. Dohodki od mestnih zemljišč bodo sedaj tudi večji, ker se je sprejelo načelo opozicije, maj se jih ne oddaja pod roko, ampak naj se jih oddaja na dražbi. Zadnjič so tako oddana zemljišča vrgla polovico več kot prej. Glede »Mestnega Doma« je mnenja, da društva, ki prirejajo ondi svoje veselice, premalo plačajo za elektriko. Kako pride občina clo tega, cla bo za društva trpela stroške za elektriko ali celo za politične shode dajala dvorano brezplačno. Stavlja resolucijo: Mestnemu magistratu se naroča, da sestavi takse za porabo »Mestnega Doma« za poletni in za zimski čas: a) za shode, b) za predavanja, c) za razstave, cl) za veselice. (Odklonjeno.)
Pri točki obresti obligacij želi izvedeti, kake obligacije so to. Ali so to delnice plinarne. Ocl teh obligacij zahteva redna poročila in ker je občina glavni delničar plinarne, se mora občinskemu svetu vsaj bilanco predložiti.
Mestna užitnina bi lahko dala mesni občini še več, čc bi sc mestni trg pravilno razvijal. Glede tržnih r a z m e r je pa polno pritožb. Prodajalci se ogibljejo Ljubljane in prodajajo trgovcem, ki so sc nastanili pred mestom, da potem ti drago prodajajo v mesto. Organizirane so celo skupine, da živila, ki bi morala priti v Ljubljano, raje prodajajo v Trst, okoli Medvod in tudi iz ljubljanske okolice pa že mnogi raje prodajajo v Kranj in naprej kot bi prodajali v Ljubljano. Ljubljansko t r g*o v s t v o je s tem tudizelo oškodovano, ker mu manjka občinstva. Reklo sc mi je, da jc tržno nadzorstvo ukazalo Dolenjkam, da morajo vsako blago na drugem kraju prodajati. Čc ima prodajati maslo, jajca, fižol, mora prodajati vsako stvar na drugem prostoru. To je ravno tako, kot če bi človek hotel jesti klobaso z zeljem, pa bi moral iti klobaso jest v Vodmat, zelje pa v Trnovo. (Živahna veselost.) Pritožb, ki smo jih tc dni vložili glede postopanja tržnega nadzorstva prorti nekaterim davkoplačevalkam, ne bom danes tu prebral, ker upam, da bodo poklicani faktorji o tem izrekli pošteno besedo. Izreka v imenu kluba S. L. S. na župana željo in zahtevo, da župan posveti vso pozornost ljubljanskemu trgu ter poizkuša storiti vse potrebno, da se bo tržni promet v vsakem oziru razvijal. Končno poudarja, da dragi n j s k i odsek, ki jc bil s tolikim vriščem ob volitvah ocl napredne strani naznanjen, n i i m e 1 doslej niti ene seje!
Pri točki prebitek mestne elektrarne stavi resolucijo: Zupanu sc "naroča, da preskrbi perijodično revizijo elck-troštcvcev, da ne bodo po slabih clek-troštcvcih oškodovani bodisi občinstvo bodisi občina. (Odklonjeno.) Zupan: To sc vrši. Štefe: Pa nc povsod in ne redno.
Pri glasovanju sc postavke finančnega odseka z liberalnimi in nemškimi glasovi odoble.
Ceste, ulice, trgi ln izprehajališča.
Potrebščine so proračunane s 18? tisoč, pokritje pa s 76.491 kronami. Poprava in vzdrževanje mestnih cest, ulic, trgov in izprehajališč, mostov in ograj, vodnjakov, kanalov in jarkov, drevoredov in drevesnic se skupno proračuna s 101.400 kronami. Čiščenje mesta sc proračuna s 66.000, mestna razsvetljava s 15.600 kronami. Primanjkljaja izkazuje ta postavka 110.509 kron.
Občinski svetnik Štembov: Ker ni* mamo tlakovanih ulic, ni mogoče veliko izpreminjati. Stavi resolucijo, da naj se proučuje način čiščenja ulic.
Občinski svetnik Štefe pravi, da se' mora določiti za vsako cesto posebej, kak mora biti tlak. To zahteva stavb, red. Ceste naj bi se razdelile v kategorije za težke vozove, za lahke vozove in za srednji promet. Sistem mora biti tudi v posipanju cest! Glede škropljenja ulic bi bilo tudi treba nekoliko preuredb. Nekaj delavcev je bilo kaznovanih radi škropljenja s cevmi. Ali bi se ne dalo za škropljenje uvesti primerne, moderne vozove? Odločno pa zahtevamo, naj se vendar kaj ukrene, da se ne bodo pometale ulice in pobirale smeti, ko gredo otroci v šolo. Te pritožbe smo že večkrat podali v obč. svetu, pa se menda nalašč ne ozira nanje. Stavi resolucijo: »Magistratu se naroča, da napravi načrt, s katerim so spravi pometanje in škropljenje ulic in pobiranje smeti v gotov sistem.«
Glede mestnih delavcev stavi re* solucijo:
Mestni delavci sc v uradnih urah za privatna dela ne smejo porabljati. Kdor jih po delu, ki ga opravijo pri mestu, rabi za privatna dela, jih mora plačati.
Etbin Kristan: Poročevalec je izva* jal, da se 5000 kron uvrsti v proračun za mestne delavce. O regulaciji plač mestnim delavcem jc župan lani izjavil, da bi to stalo 50.000 kron, po mojih informacijah bi to stalo 35.000 kron. V interesu mesta je, da sc plače mestnih delavcev urede. Predlaga, da naj se za zvišanje delavskih plač vstavi 10.000 kron. Dr. Triller pravi, da so Štefetove resolucije pametne navidezno, za njimi se skriva posebna taktika. Resolucija o mestnih delavcih je čisto splošna. štefe naj posamezne slučaje navede.
Štefe: Tu nisem hotel navajati oseb, o katerih so mi prišli pravit davkoplačevalci. Te pritožbe bom dal županu.
Poročevalec: Potrebno je, da župan z vso silo dela na to, da se čez 7. uro zjutraj ne bo pometalo. Kar tiče delavskih plač, sc bodo uredile, ko bo delavski red končan. Župani: Ški*oplje-nje ulic precej stane. Državna policija pa dela sitnosti. Nekoč so trije delavci slučajno s par kapljicami polili neko visoko častilo damo, ki je šla po cesti. Držw;'na policija mi je pa kar te tri delavce pograbila in mi jih je kar tri dni vtaknila v zapor. Tako postopanje policije je nedopustno. Dokazati bi se jim bil moral hudoben namen.
Štembovova resolucija obvelja ka* kor tucli štefetova glede pomdtaaija, škropljenja ulic in pobiranja smeti, odklonjen je bil pa Kristanov predlog o zvišanju delavskih plač od 5000 na 10.000 kron. Zanj je glasoval predlagatelj in klub S. L. S. Odklonjena je bila tudi Štefetova resolucija o privatnih delih mestnih delavcev v službenih urah.
(Konec.)
Balkanski zapleiljaji.
MIR SE JUTRI PODPIŠE.
London, 29. maja. Vsled skrajnega pritiska velesil, v kojih imenu je sir Grey zastopnikom balkanskih držav včeraj sporočil, da se mora preliminarni mir jutri podpisati, če ne, ga podpišeta Bulgarija in Turčija sami — so grški delegati dobili danes iz Aten navodilo, naj mir podpišejo. Srbski delegati sicer še nimajo instrukcije, toda ni dvoma, da jo dobe. Prihodnja seja mirovnih delegatov se vrši pod predsedstvom sir Greya in se bo v tej seji preliminarni mir podpisal.
v A
X
v»
VTIS PAŠIČEVEGA EKSPOZEJA V SOFIJI JE RESEN.
Sofija, 28. maja. Ekspozč ministrskega predsednika Pašiča v srbski skupščini (glej tozadevni članek!) je tu zelo resen vtis napravil. Politični krogi izjavljajo, da se je vsled tega razmerje med Bulgarijo in Srbijo poostrilo.
SRBSKE PRIPRAVE.
Belgrad, 28. maja. Na srbskih železnicah se je osebni in tovorni promet do 30. t. m. suspendiral. Moštvo IU. poziva, ki js bilo že odpuščeno, je zopet vpoklicano. Vojaški krogi izjavljajo, da se bo Srbija vedla zgolj defenzivno, da pa mora za eventualni kon-
flikt svoje čete že zdaj primerno razpostaviti.
BULGARSKE PRIPRAVE.
Sofija, 28. maja. Nemški listi poročajo, da izgleda Sofija danes tako kakor takrat, ko se je začela vojska s Turčijo. Vojaške priprave se vrše v polni meri. Kavalsko pristanišče so Bulgari zaprli z minami, vsled česar se je grško brodovje moralo oddaljiti.
ODGOVOR BULGARIJE BO ODKLONILEN ?
Sofija, 28. maja. Zagotavlja sc, da bo Bulgarija na srbsko noto glede revizije pogodbe v treh dneh odgovorila. Odgovor bo na vsak način odklonilen.
BULGARSKI VLADNI LIST PROTI IZPREMEMBI POGODBE.
Sofija, 28. maja. »Mir« izjavlja: Srbske zahteve, da se zvezna pogodba revidira, pomenijo isto kot uničenje pogodbe. Iz tega bi pa nastale nepregledne posledice. Srbsko-bulgarska pogodba je bila sklenjena z vednostjo Rusije, ki je določena za razsodnico. Toda razsodništvo Rusije je možno samo, če se srbsko-bulgarska pogodba ohrani. Ako se pogodba revidira, kakor zahtevajo Srbi, potem ni več nobene podlage za vmešavanje Rusije. Rusija si veliko prizadeva, da se ohrani mir med zavezniki. Edino sredstvo, da se to doseže, je izpolnitev zavezniških obveznosti.
DIPLOMATI NE VERUJEJO V VOJSKO.
Dunaj, 28. maja. »N. Fr. Presse« piše, da dunajski diplomatični krogi ne verujejo v izbruh vojne med Srbijo in Bulgarijo in da se bo po vsej priliki dosegel kompromis, za katerega sc prizadeva zlasti tripel-ententa.
ANGLIJA ZA SRBSKE ZAHTEVE.
London, 28. maja. Poluradna »West-minster Gazete« priobčuje članek, v katerem izjavlja, da so srbske zahteve po reviziji bulgarsko-srbske pogodbe popolnoma upravičene. Zahteve Srbije in Grške so razumljive, ker so bili srbski in grški uspehi veliki.
RUSIJA PRITISKA.
London, 28. maja. V tukajšnjih diplo-maličnih krogih sc zatrjuje, da je Rusija včeraj podvzela v Belgradu in Sofiji novo demaršo in je energično pozvala obe državi, naj se poravnata mirnim potom in tako preprečita novo balkansko vojno.
OPTIMIZEM V PARIZU.
Pariz, 28. maja. Kljub temu, da je napetost med Bulgarsko, Grško in Srbijo dosegla vrhunec in je položaj navidezno skrajno kritičen ter vesti iz balkanskih in nekaterih evropskih glavnih mest venomer govore o neizogibni novi vojni, vlada v tukajšnjih diplomatičnih krogih razmeroma optimistično presojanje položaja, ker je vojna ali mir na Balkanu tudi evropsko vprašanje in bi torej v skrajni sili morala Evropa nastopiti, da prepreči krvav spopad med zavezniki. Vzajemna trojica je pripravljena posredovati, ako izrazijo balkanske države tako željo; če bi se pokazalo, da absolutno prevladava bojno razpoloženje med balkanskimi državami, bo pa vzajemna trojica iz lastne iniciative posegla vmes, bodisi sama ali pa skupno s trojno zvezo. Kakršnokoli posredovanje bo skoraj gotovo potrebno, ker so se nasprotja mecl zavezniki pač tako poostrila, da sami ne bodo imeli dovolj objektivnosti in samo-zatajevanja za spravo. Način posredovanja pa se mora najti in sc bo našel.
SESTANEK MED PAŠIČEM IN GEŠOVOM.
London, 28. maja. Reutcrjev urad poroča uradno, cla se v soboto sestaneta ob srbsko-bulgarski meji ministra predsednika Pašič in Gešov, da konferirata o sporu med obema zaveznikoma. Vest, da je Srbija že izročila Bulgarski ultimatum, se ne potrjuje.
XXX
GRŠKO - BULGARSKI SPOR.
Soiija, 28. maja. General Ivanov se poda v Solun, da konicrira s kraljem Konstantinom, oziroma z grško vlado o ob-mejitvi ozemlja.
Sofija, 28. maja. O grško-bulgarskih bojih piše »Mir« sledeče: V prvi polovici bajkanske vojske so Bulgari premagali vse turške čete v Maccdoniji vzhodno od Soluna. V zasedenem maccdonskem ozemlju so Bulgari pustili le maloštevilne straže, ker so vse svoje čete koncentrirali pri Čataldži in Bulairu. To priliko so Grki porabili in izpodrivali bulgarske straže iz njih postojank, prodirali proti vzhodu in severu ter nazadnje že ogrožcvali železniško zvezo med Seresom in Dramo. Bulgari so v zadnjih tednih ojačili svoje čete v Mace-doniji, in Grki so pri svojem prodiranju naravno zadeli na odpor. Grki so torej že več mesecev izzivali bulgarske čete v Maccdoniji in le čudili sc moramo, da ni bilo še več bojev. Zadnje praske so grški časopisi proglašali za slavne grške zmage, kar seveda ni moglo pomirjevalno vplivali na bulgarske vojake. Poleg tega je tudi znano, da Grki in Srbi zavlačujejo mir. Vse to razdražuie bulgarske vojake, da nc morejo
več mirno prenašati grških izzivanj. — Komisija, ki je hotela določiti mejo med grškimi in bulgarskimi četami v Macedoniji, ni prišla do nobenega rezultata, ker Grki nočejo zapustiti pozicij, ki so jih ugrabili bulgarskim stražam. Najpravilneje bi bilo, da bi Grki zapustili vse svoje pozicije severovzhodno od Soluna, ker teh pozicij niso ugrabili Turkom, ampak Bulgarom, ki so premagali turške čete, ki so branile te pozicije.
Atene, 28. maja. Nasproti bulgarskim poročilom se tu trdi, da jc bilo pri Pan-gaionu zbranih 81.000 Bulgarov s 24 lopovi ter 5000 prostovoljcev, ki so Grke napadli. Med bitko so Bulgari dobili še 20.000 mož pomoči. Bulgari so zašli v močvirja, kjer jih jc grška artiljerija dccimirala. V Solun jc došlo 300 ranjenih.
XXX
MEDNARODNA KOMISIJA V ALBANIJI.
Dunaj, 28. maja. Prihodnje dni odide v Albanijo posebna mednarodna komisija, da v smislu sklepa veleposlaniške reunijc natančno določi Albaniji severne in sever-novzhodne meje.
XXX
RUMUNIJA OSTANE NA STRAŽI.
Bukarešt, 28. maja. V včerajšnji tajni seji senata je ministrski predsednik Majo-rescu glede na očitke, da je Silistria premalo, odgovoril: Rumunija jc žrtvovala 200 milijonov za svojo armado. Zdaj lahko mirno reče: Mi smo močni. Treba imeti potrpljenje. Naš vlak še ni došel, pa bo! (Veliko odobravanje.)
XXX
V SKADRU.
Milan, 28. maja. »Corriere della Sera« poroča iz Skadra, da so internacionalne čete zasedle Taraboš, Brdico, Bardanjol in Štoj.
Skader, 28. maja. Admiral Burney je prošnjo prebivalstva, naj bi se dovolila ljudska veselica, ker so Črnogorci mesto zapustili, odklonil.
MoZarsKa korupcija se odkriva.
Budimpešta, 28, maja. O izpovedbi bivšega generalnega ravnatelja V a j d e v procesu Lukacs-Desy smo včeraj žc med brzojavkami poročali. Vajda je priznal, da je njegov tovariš, generalni ravnatelj Elek dal za od vlade dovoljeno uniiikacijo treh pogodb 4 in pol milijona kron na razpolago blagajni vladne stranke.
Zagovornik V a z s o n y i: S katerimi člani vlade je govoril ravnatelj Elek o strankini blagajni?
Priča: Dejal mi je, da je govoril z ministrskim predsednikom Lukacsem.
Zagovornik predlaga pismo bivšega ministrskega predsednika \Vekerla, ki pravi, da niso v dobi koalicijske vlade ogrske banke nikoli dajale denarja za volilne namene.
S tem je korupcija, ki jo Desy Lu-kaesu očita, bistveno dokazana.
Grof Imre K a r o 1 y i , podpredsednik bančne in trgovske družbe, pravi, da mu je Elek poročal o zaupnih izdatkih in mu tudi kazal dokumente. Popolnoma zanesljivo se more spominjati samo na neko pobotnico, ki jo je bil izdal ravnatelj pomožnih uradov Kazar; obsegala je potrdilo vrhu 2,825.000 kron.
CIPER ANGLEŠKI.
Turška vlada je sedaj ciperski otok popolnoma odstopila Angliji. Sicer jc bil ta otok žc od leta 1878 v angleški posesti; za časa berolinskega kongresa je namreč Turčija privolila v okupacijo otoka od strani Ancležcv uro t i tc-
Predscdnik: Kaj je dejal ravnatelj Elek, ko Vam jc kazal to pobotnico?
P r i č a : Da jc bil znesek izplačan na podlagi neke pogodbe med njim in finančnim ministrom.
Poslanec S a n d o r in generalni direktor Kreditne banke U 1 m a n n izjavita, da je ravnatelj Elek opravičil izdatek »diskretnega« zneska.
Priča Julius grof Andrassy izpove, da ni svojčas hotel vstopiti v komite, pred katerim bi se bil imel Elek opravičiti, ker se ni hotel vezati za slučaj, če bi kaj prišlo na dan.
Bivši naučni minister grof Zichy izpove, da ie vsled te afere iz Lukacscvega kabineta izstopil, da pa kot bivši minister nc more o stvari sami nič izpovedati, ker je vezan po uradni tajnosti.
Nato se je razprava prekinila.
Državni ziror.
Dunaj, 28. maja. Glede dnevnega reda po končani budgetni debati se v seji načelnikov klubov ni nič doseglo.
P* u s i n i so odločno izjavili, cla rešitve finančnih predlog ne dopuste, preden sc vprašanje gališke volilne reforme ne reši, ('. e h i in Slovenci so ugovarjali proti temu, da bi se predloga o podaljšanju poslovniškega provi-zorija izročila odseku brez prvega branja v zbornici. Izraža se resen dvom, bo-li zbornica mogla finančne predloge še pred poletnimi počitnicami rešiti.
V zbornici sami jc govoril včeraj za Poljake dr. L e o , ki glede na zunanji položaj izjavi, da sc bo bodoča vojska med Avstrijo in Rusijo vršila v poljskih pokrajinah in da se bo tudi za poljske dežele šlo. Poljaki so seveda pripravljeni žrtvovati svojo kri za Avstrijo, kjer uživajo svoje narodne pravice.
Iro je proti »aventuram« Avstrije na Balkanu in napada nemške naci-onalce, ki so se s krščanskimi socialci zvezali.
W o 1 f gra ja, ker Avstrija ni odločno v balkanske razmere posegla in svari Bclvedere in Schonbrunn pred t r i a 1 i z m o m. Nato zagovarja kompromis nemških nacionalcev s krščanskimi socialci.
L e w i c k i utemeljuje rusinske zahteve. — Nemški agrarcc S ei d 1 nabada Korošca, socialne demokrate in Zenkerja. Če se Jugoslovanom po ničemer drugem nc toži, kakor po ministru, sc jim mora zelo dobro goditi.« Zagovarja ;ko>mpromis s krščanskimi socialci.
Gcorgi odgovarja na neko interpelacijo, za njim pa govore še Breiter, Angermann, Denk, ki slavi trozvezo, in t s o p c s c u 1. Nato odgovori Gcorgi še. na eno interpelacijo, in sicer glede na duel Zborowski-Weifi, v katerem zavzema brambni minister seve znano svoje stališče. Po njegovem je bil dvoboj »neobhodno potreben«.
Poslanci S p i n č i č , G o s t i n č a r in tovariši so vložili interpelacijo na železniškega ministra zaradi jezite ovnih i' a z m e r pri železniških r a v n a t c 1 j s t v i h v Trstu in Beljaku, posebno pri raznih skušnjah uslužbencev.
mu, da ji je Anglija obljubila na kongresu nastopiti za to, da Turčja ohrani svojo azijsko posest. Sultan si je bil ohranil le še nominelno suveretniteto nad otokom, sedaj je pa tudi lo odstopil in je Ciper tudi forme!no postal angleška last.
Primorske vesli.
p Odlikovanje. G. monsignora Antona Rogača, dekana v Hrušici pri Podgradu v Istri, je imenoval cesar vitezom Franc Jožefovega reda v znak priznanj za njegovo požrtvovalno delo za blagor ljudstva v gornji Istri.
p »Svobodna slovanska paroplovba.« Iz zanesljivega vira bilježimo razveseljivo vest, cla se snuje svobodna slovanska paro-plovna družba s sedežem v Trstu. Akcija, ki v celem obsegu še ni za javnost, je v rokah veščakov in strokovnjakov in razun tega je osnovana v malem, tako da se ni bati neuspeha vsled prenagljenosti. Za enkrat misli snujoča se družba na nabavo samo enega parnika 900 ton vsebine, ki bi stal približno 300.000 kron. Zanimiv jc način lastništva parnika. To se namreč deli na 24 enakih delov, tako da poslane interesent z vplačanim zneskom 12.000 kron lastnik ene štiriindvajsetine parnika, dočim prevzamejo druge dele drugi. Lahko pa se dogovori tudi več interesentov, ki zložijo potrebno vsolo za eden del. Ker je to podjetje edino slovansko na Avstrijskem, ki bo iskalo svojega delokroga po Sredozemskem morju — druge družbice vozijo le za obrežjem — in ker se ravno paroplovba rentira, kakor menda nobena druga panoga gospodarstva, je pričakovati, da sc bo med Slovcnci marsikdo odzval vabilu. Prihodnje dni bodo iskali snovatelji podjetja stikov v Ljubljani, Zagrebu, na Dunaju in drugod.
p Volivni boj v Trstu, Bil se bo hud boj. Zanimivo je, da jc italijansko-liberalna stranka postavila letos svoje kandidate tudi v okolici, in siccr oficielno. To se že dolgo ni zgodilo. Res jc, da so rogoviiili po okolici vedno tudi italijanski kandidati, a ti so delaii bolj na svojo pest. Bili so to kandidati »Concordije« — »cikorijaši«. — Sedaj pa hočejo oficiclno propasti. — Zelo grize Italijane, da so imenovali socialisti za mesto tudi dva Slovenca za kandidata. To sta Gasparis in Petejan. >Piccolo« ju dolži, da sia »narodnjaka«, italijanske socialiste pa psuje, da so izdajalci.
Kakor se nam poroča, slovenski kandidati za mesto Trst za volitve, ki sc prično dne 8. junija, še niso definitivno znani. V torek zvečer so se zaupniki političnega društva poltretjo uro skoro zaman posvetovali o primernih možeh. Naposled so sklenili, da naj odloči odbor društva, ki proglasi kandidate v petek. V drugem mestnem okraju lahko zmagajo Slovenci pri ožjih volitvah.
p Lep zadružen napredek. Čevljarska zadruga v Mirnu je otvorila novo prodajalno v Tržiču na Primorskem. Sedaj ima zadruga sledeče prodajalne: v Mirnu, v Gorici, dve v Trstu, v Spljitu in v Tržiču.
p VolitTe v Gorici. Za bodoče deželno-zborske volitve je c. kr. vlada laškemu municipiju vzela volivno postopanje. Volivni imeniki so razpoloženi na c. kr. glavarstvu. Volivci, pojdite pogledat na glavarstvo, če ste vpisani. Reklamacije je vlagati v teku štirinajst dni. Kdor rabi sveta, naj sc obrne na narodni odbor v ulici sv. Ivana 7.
p Tržaško uradništvo je včeraj pr! grofu Stiirgkhu šc posebič opozarjalo na svoj slabi gmotni položaj. Ministrski predsednik jc dejal, cla namerava vlada za tržaške uradnike predlagati »pristaniške doklado< , da pa junktima med uradniško pragmatiko in finančno predlogo ne more opustiti.
p Skrb za izseljencc, Nekak nov dom za izseljence nameravajo ustanoviti na Greti nad Trstom. Tam jc takozvana Kre-šičeva last, ki jc za take svrhe zelo primerna. Zlasti ne manjka pitne vode. Sedaj sc merodajni krogi bavijo tudi z mislijo, da bi se ustavljali vlaki južne železnice v Barkovljah, kar bi bilo za vse veliko bolj ugodno. Izseljenci bi imeli do svojega zatočišča lc kakih pet minut hoda, dočim je jz Trsta 20 minut in postaja v Trstu bi sc tudi lahko nekoliko oddahnila.
p Nov zdravnik v Trstu. Zdravnik dr. Hektor Ličen v Trstu jc dobil dovoljenje za svobodno izvrševanje zdravniške prakse,
p Porota za žaljenje časti. Pri porotnem zasedanju, ki se prične dne 2. junija v Trstu, pride na vrsto sedem slučajev. Obravnave sc bodo vršile tokrat v znamenju žaljenja časti potom tiska, izvzemši slučaj Antonije Pirjevčevc, ki. se bo zagovarjala dne 3. in 4. junija radi zločina sle-parstva. Dne 2. junija jc na vrsti zadeva Štefana Godine, odgovornega urednika Edinosti« radi žaljenja časti in radi istega prestopka se bodo naslednje dni do 13. junija — do konca zasedanja — zagovarjali žurnalisti in uredniki Cian in Lanza, Kopač, Brandolini in Sponza, Cuttin in slednjič šc Pressel.
p Drage in redke črešnjc. Letošnja letina črešenj jc na splošno precej slaba. Že več let jih ni bilo tako malo kakor ravno letos. Povprečna ccna jc kilogram po 65 v.
p Tujci v Gradežu. Kopaliških gostov je v Gradbžu šc zelo malo, četudi jc bilo kopališče že 1. maja odprto. Lansko leto je bilo ob tem času veliko bolj živahno. •Kakor kaže, bodo letos kopališča zelo
trpela, ker bodo ljudje zaradi splošnega slabega gospodarskega stanja rajši doma ostali.
p Goriški knezonadškof Nj. ekšcelenca dr. Sedej se jc v torek 27. t. m. ob 5. uri 45 min. zjutraj odpeljal v Rim preko Tržiča—Červinjana. Zvonovi so zvonili v slovo. Prevzvišeni bo sprejet pri sv. očetu, kateremu bo poročal o stanju goriške nadškofije. V enem tednu, najkasneje v 14 dneh se Prevzvišeni povrne domov.
p Nesreča z avtomobilom. V ponedeljek je proti Soškemu mostu v Gorici z vso silo drvi! vojaški avtomobil oddelka zrako-plovcev. Nasproti mu pride voz s parom volov. Avtomobil hitro zasukne v stran, pri tem pa pade iz avtomobila vojak, ki se je v njem vozil. Na cesti sc jc večkrat prevrnil, nakar jc obležal nezavesten. Prihiteli so ljudje, med prvimi čevljarski mojster g. J. Medvešček, ki so vojaka izpirali z jesi-hom in vodo. Kmalu si je opomogel. Zelo ie opraskan po životu in rokah. Sreča je, da se ni zgodilo še kaj hujšega.
p Nesreče. Andr. Brajnik iz Štandreža, star 18 let, je padel s kolesa in si zlomil desno nogo. Zdravi se v goriški bolnišnici. — Pri Moši v Furlaniji sta zadela skupaj dva voza. V enem je sedel neki Lah iz Vidma. Voz se je prevrnil in Videmc si jc zlomil obe nogi. Prepeljali so ga z avtomobilom v Videm. — V Podgori je v tovarni padel v kotel Josip Pavlctič iz Sol-kaija in se poškodoval na rami. Zdravi sc v goriški bolnici.
p Promet med Trstom in Benetkami. S 1. junijem pričneta Lloydova parnika »Almissa« in »Metcovich« tako prometo-vati, da bodeta izmenoma odhajala iz Trsta in Benetk o polnoči.
p Izlet »tržaške mladine«. Dne 1. junija izleti italijansko »društvo tržaške mladine« v Gorico, kjer ga sprejme bratsko društvo. Oficielni namen izleta je baje, da položijo venec pred spomenik furlanskega pesnika Zoruttija.
p Spor parobrodne družbe z delavci. Dalmatinska parobrodna družba jc bila pred časom najela svoje delavce in se je pogodila ž njimi za akordno delo. V smislu tega dogovora so oni izkrcavali in nakrca-vali njene parnikc v tržaškem pristanišču in so bili povsem zadovoljni. V torek zvečer pa je družba naenkrat javila delavcem, da jih ne more imeti v akordu, ampak samo v dnini. To je delavcem prišlo seveda čisto nepričakovano, vsled česar so tudi začeli s pasivno rezistenco. V sredo jutro jih ni bilo več na delo. Družba pa jih je. meni nič, tebi nič odpustila in je naprosila slovensko narodno delavsko organizacijo za ljudi. Ta je nakazala družbi res 24 težakov in če bo treba, jih dobi še več; brezposelnost članov N. D. O. je namreč precejšnja. Temu in pa dejstvu, da vzroki spora družbe s težaki šc niso prav jasni, je pač pripisovati, da je organizacija poslala svoje ljudi na delo. — Odpuščeni delavci so imeli v sredo zvečer svoj, protestni shod, V pristanu je policija nekoliko pomnožena.
p Smrt pod vozom. Pri Buzetu v Istri se je prevrgel voz s sodom vina na kmeta Antona Pavloviča in ga jc pri priči ubil. Pavlovič je doma iz Cerja, je oženjen in oče petih otrok.
" p Zavoljo kralja Petra obsojen. Lan->fiega novembra nekoč se je bil razgrel v turški kavarni Mehmeda Kuriča v Opatiji neki Ivan Marčelja iz bližnjega Zameta. Postajal je radi balkanskih dogodkov čez-dalje bolj navdušen in je svoja izvajanja zaključil s krepkim »Živio kralj Peter, živela Srbija!« Da bi pa zbodel Mehmeda, ki je simpatiziral s Turki, je zaželel še navrh Turkom vse, kar je najhujše. Sedaj je prišla zadeva pred sodišče in v sredo r-o Mar-čelju prisodili v Trstu 14 dni zapora.
p Tržaška porota. Dne 2. junija prične Se novo zasedanje tržaške porote. Porotniki, ki so seveda že izžrebani, so po večini Slovenci, zmožni obeh deželnih jezikov.
p Organizacija uradnikov denarnih zavodov. Primorsko cesarsko namestništvo je odobrilo statute nanovo snujoče sc *Krajne skupine državnega društva ban-kovnih in hranilničnih uradnikov v Gorici«.
p Dobrodelen čin. Za dobrodelni zavod »Albertinum« v Trstu je darovala baronica Lutteroth 10.000 kron.
• p Iz sodne službe. Primorsko deželno višje sodišče je imenovalo kancelista pri okrajnem sodišču v Kobaridu Konstantina Mlinarja za olicijala.
PRESTOLONASLEDNIK. Dunaj. V eni zadnjih sej državnega ebora je svobodomiselni posl. Zenker dejal, da je treba protestirati proti temu, da se prestolonaslednik označuje kot »glava vojnohujskaške stranke«. ,To ni res, kakor je avtentično znano. Prestolonaslednik ni reakcionarec, ni zagovarjal vojske in tudi nima anti-konstitucionalnih namenov. Te vesti so le intrige proti Francu Ferdinandu.
CffVfT^	'.vITV
liRille le miiliee: 0 korist abnteinin Slovencem!
Dnevne novice.
-j- Ob 50 letnici dr. Ivana šusteršiča.
Danes praznuje načelnik S. L. S. in deželni glavar kranjski dr. Ivan Šusteršič 50 letnico svojega rojstva. Odveč bi bilo ob tej priliki naštevati ogromne zasluge, ki jih ima dr. Ivan Šusteršič za politični in gospodarski preporod slovenskega ljudstva. Njegovo ime in njegovo delo jc prišlo do koče zadnjega slovenskega trpina v naši domovini, v kateri jc visoko dvignil demokratično zavest. Vsi pravi prijatelji slovenskega ljudstva danes iskreno žele: Bog ohrani ljudskega voditelja in ljudskega delavca dr. Ivana Šusteršiča še dolgo vrsto let pri delu za blagor in boljšo bodočnost domovine!
Predrznost nemškega šulierajna presega letos že vse meje. Poročalo se nam je, da je pričel pošiljati šulferajn cclo odločnim slovenskim županom prošnje za podpore in apelira na njih ^narodno zavednost«. Sedaj pa se nam poroča, da nemški šulferajn pošilja zadnje dni enake prošnje na našo narodno čutečo duhovščino. Poleg prilaga zbirko pohvalnih pisem nemških duhovnikov. Ali vedo ti ^duhovniki«, da jc šulferajn prijavil svoj pristop k društvu »Deutsche Jungmannschaft«, ki sloni popolnoma na ateistični podlagi. V koš s temi prošnjami! Vsi Slovenci — za »Slovensko Stražo«!
-f Zbornica o Jugoslovanih. V seji državnega zbora dne 27. t. m. je poslanec P ant z opozarjal svoje nemške parlamentarne kolege na razmere na jugu naše monarhije in naglašal, da nikakor ne kaže nastopati proti jugoslovanskim zahtevam samo negativno in odklanjati njih želje, kajti ravno Nemci bi morali pomagati postaviti jugoslovansko vprašanje na dnevni red diskusije. Govornik priznava, da so jugoslovanski narodi lahko opravičeno ogorčeni nad avstrijskim vladnim režimom, ki jh zapostavlja na vseh koncih in krajih. Poživljal je nemške poslance in sploh celo zbornico javno«, naj se zavzame za uravice Jugoslovanov, katerih historično zvestobo do države in dinastije mora vsakdo priznati. Javnost, nemška in slovanska, naj se postavi na stran zatirane Hrvaške in bojuje z mažarskim imperializmom.— Pantz je končal z besedami: Obžalovanja vredno je, da se ministrski predsednik grof Sturgkh v svojem govoru niti z besedico ni dotaknil jugoslovanskega vprašanja. — Svobodomislec Zenker je o istem vprašanju dejal med drugim: Naša politika napram Jugoslovanom je silno brezumna. Žali-bog, da so vlada in nemške parlamentarne stranke nezmožne, uvideti veliko važnost jugoslovanskega problema. BrezgJavnost avstrijske diplomacije v veliki meri podpira popolna nezmožnost nemških političnih strank. Nemški »Nationalverband« je ona struja v parlamentu, bi se vdinja vsaki vladi in ji služi za vsako ceno, če le laJiko sedi pri njenih koritih. Avstrijska vlada in naši državniki bi nikakor ne m»3gli tako postopati napram Jugoslovanom, če bi bJle te parlamentarne stranke zmožne, se ji pošteno zoperstaviti.
-r Resno vprašanje. Vlada širi uprav zadnja leta po slovenskih deželah, nič manj pa po Kranjski, ki jc po 95 odstotkov slovenska dežela, sistematično germanizacijo. Višek vsega pa je, da si ljubljansko deželno sodišče upa slovenskim strankam na njihove ugovore, da nemških odlokov ne sprejemajo, odgovarjati, »da jezikovni predpisi slovenskega o d g o -v o r a ne d o p u š č a j o«, na priziv pa graško nadsodišče odgovarja, »d a n a to ne more ničesar ukreniti«. Tako se pod Hoohenburgerjem od strani najvišjih državnih oblasti teptajo državni temejni zakoni! Ali moremo to mirno trpeti?
Rok za napoved osebne dohodnine se je podaljšal do konca j u 1 i j a.
—	Imenovanja pri drž- železnici. Asistent Adolf Lukan, postajnega urada Sv. Lucija—Tolmin, je bil premeščen v Gorico; asistent Robert Hcrzog iz Podnarta—Krope na Jesenice; asistent Josip Mišon iz Gruža v Pazin in aspirant Vinko Cajnko iz Škofje Loke k Sv. Luciji—Tolmin,
—	Hrvaški junak povzdignjen v plemiški stan. Cesar je generalnemu majorju Juriju Mihalčiču podelil plemstvo s pridevkom »Stolac«. General Mi-halčič je edini aktivni avstrijski častnik, ki je odlikovan z zlato svetinjo za hrabrost. Mihalčič je oni junak, ki je dne 19. avgusta 1878 z neprimerno drznim činom rešil avstrijsko posadko v Stolen v Hercegovini gotovega pogina. Bosanski vstaši so avstrijsko posadko v Stolen- — 1. bataljon 32. pešpolka — popolnoma obkolili. Oblegova-njc je trajalo več dni. Vojaki niso imeli ne živežu, ne vode več. Položaj posadke je bil naravnost obupen. Poveljnik trdnjave je 18. avgusta zvečer sklical posadko ter vprašal, če se kdo oglasi
I prosiovolino. da oonese poročilo o po-
ložaju posadke v Mostar in privede rešitev. Oglasil se je častniški namestnik Hrvat Jurij Mihalčič. Preoblekel so je v obleko turškega vojaka, oborožil.se s turško puško, samokresom in arabskim močem. Zvečer, ko sc je stemnilo, so spustili Mihalčiča po vrvi skozi okno iz trdnjav> Mihalčič sc jc splazil v turški tabor, vodil Turke za nos, se grel in jedel ž njimi, zabavljal čez Švabe, a nihče ga ni spoznal. Večkrat so je imel boriti s sovražniki, slaba mu je predla, bil je mnogokrat v smrtni nevarnosti, a končno pa je vendar došel v jutru, 19. avgusta, v Mostar. Patrulja 33. lovskega bataljona ga je vjela, misleč, da jo vstaš. Ko jo grede s patruljo žvižgajo korakal mimo avstrijskega častnika, je ta dejal: »To jc pa res čuden vstaš, ki žvižga dunajski valček.« Vojaško poveljstvo v Mostaru je nato takoj odposlalo močni vojaški oddelek v Stolac. Posadka je bila rešena. Mihalčič jo poleg zlato svetinje za hrabrost dobil tudi šaržo poročnika. Sedaj je prideljen kot generalmajor okrožnemu poveljstvu deželne hrambe v Po-žunu na Ogrskem.
—	Vlomi v ljubljanski okolici. V
noči od 24. na 25. t. m. so neznani uz-moviči vlomili v prodajalno Martina Podlinnik v Ihanu. Odnesli so malo, ker jih je gospodar prepodil. Poizkušali so svojo srečo zopet v noči od 26. na 27. v župnišču; organist jih je zmotil. Naj bi se ponočne patruljo pomnožile, kajti ljudje so vsi v strahu in brez skrbi nc morejo zaspati. Naj se rokov-njačem enkrat napravi konec.
—	Grozna nesreča. Iz Loškega potoka se nam poroča: Pred dnevi je sin tukajšnjega občinskega sluge, loletnl Alojzij B a r t o 1, pulil na skednju s senenim ključem stlačeno seno s kupa. Ker mu ni šlo hitro od rok, je zlezel vrh kupa in metal z rokami seno na mesto, kjer je prej stal in kjer je pustil ključ. Ko je dovolj sena nametal, je z vrh kupa skočil na nametano seno. Priletel pa jo na seneni ključ, ki je bil z mrvo zakrit, tako nesrečno, da se mu je isti zadri v spodnji del trebuha, in sicer tako globoko, cla je bil ključ v njem z obema ostrinama zataknjen. V silnih bolečinah jc klical na pomoč; pritekla jo sestrica, ki je z vso silo mu vlekla ključ iz telesa, kar je položaj še poslabšalo. Na kričanje so pritekli domači in sosedje, ki so nesrečnika spravili v posteljo. Rešiti ga ni bilo mogoče, ker je bil ključ z obema ostrinama zataknjen v telo; tako je revček v tem stanju moral čakati nad šest ur zdravnika. Bil je grozen prizor. Zdravnik je prepilil v njem del ostrine, da je spravil železni objekt iz telesa. Sreča v nesreči je bila, da je ključ se zasadil pokonci in ni ranil drobovja. — Upati je, cla se reši mlado življenje.
—	Nedeljski posebni vlak na Gorenjsko, Kakor smo že poročali, vozi od 1. junija t. 1. na progi Ljubljana— Jesenice vsako nedeljo in praznik posebni vlak z znatno znižano vožnjo. Znižani vozni listki pa se bodo izdajali za ta vlak le za skupno t o u r- i n r e t o u r - v o ž n j o. Za enkratno vožnjo boelo veljale navadne vozne cene poštnega vlaka. Ravnateljstvo državne železnice v Trstu vpeljalo je ta vlak kot zabavni vla k, katerega znižana vožnja pa pride lc v po-štev za tistega, ki vzame listek za tj a in n a z a j s k u p n o. Vlak bode odhajal vsako nedeljo in praznik ob 1. uri 20 minut popoldne iz južnega kolodvora ter bode vozil do Jesenic, kamor dospe ob 3. uri 22 minut popoldne. Ravno ta posebni vlak pa se bode vračal ob četrt na 8. uro zvečer iz Jesenic in pride točno ob 9. uri zvečer v Ljubljano na južni kolodvor. Vozni cene so za tretji razred (tour in retour): Ljubljana—Škofjaloka 1 K 20 h, Ljubljana-Kranj 1 Iv 40 h, Ljubljana-Podnart 2 K, Ljubljana—Otoče 2 K 20 h, Ljubljana—Radovljica ali Ljubljana—Lesce 2 K 60 h, Ljubljana — Žirovnica ali Ljubljana—Jesenicc 3 K. Za povratek z drugim kakor navedenim vlakom imajo kupiti potniki pri osebnih blagajnah nove vozne listke, sicer zapadejo v vlaku doplačilu oziroma globi.
—	Ženska roparska družba? Nekako pred leiom dni jc bila v Čužni pri Mokronogu napadena, in oropana 62 letna Katarina Faletič; napadla sta jo bila dva moška s počrnjenim obrazom in ji odrezala žep, v katerem je imela 150 K. Orožniki dolgo niso mogli ničesar dognati, vendar pa stvari niso pustili iz vida. Sedaj končno sta orožnika Ivan Brolih in Andrej Celar našla pravo sled in aretirala 32 letno Alojzijo Sku-šck in 18 letno Marijo Koprivšek z Mirne. Skušek in Koprivšek sta krivdo že priznali in izjavili, da sta se za rop preoblekli v moško obleko in si počrnili obraz. Izdali sta šc tri druge ženske, ki so bile z njima v /.vezi. Baje jc ta ženska roparska družba žc leta in leta kradla po Mirni, Mokronogu
in Trebelnem, ne da bi se ji bilo prišlo na sled.
—	Električni stroj za glasovanje v zbornici. Predsedstvo dunajske poslanske zbornico se je te dni pod predsedstvom predsednika clr. Sylvcstra posvetovalo, če bi no kazalo ža glasovanja v zbornici uvesti električnega stroja, ki sta ga iznašla ravnatelj zborničnega arhiva Ncusser in g. Lenz. Iznajditelja sta kazala, in razložila strojni sestav in opozorila, da jc kaka pomota pri glasovanju skoro izključena. Po daljšem posvetovanju jc predsedstvo sklenilo, da se stroj za poizkušnjo uvede, in če se bo obnese!, stalno uporabi v zbornici.
—	O živinoreji bo predaval c. kr, višji živinozdravnik v Kranju g. Anton Korošec, in sicer dne 1. junija v Bukovščici pri Selcih. dne 8. junija v Naklem in dne 15. junija v Sori pri Medvodah, vsakokrat ob treh popoldne v ondotni šoli.
—Prostovoljno gasilno društvo Za» log in Spodnji Kašelj uljudno vabi k veselici, ki jo priredi v nedeljo, 1. junija 1913, ob pol 4. uri popoldne na vrtu g. župana Dimnika. Spored: Ob 3. uri sprejem bratskih društev. Godba. Šaljiva loterija. Prosta zabava. Vstopnina 20 h. Pri veselici svira M. D. Poljska godba.
»REŠEVANJE« HRVATSKEGA VPRAŠANJA.
Kabinet poštenjaka Lukacsa rešuje da^ lje hrvatsko vprašanje.
Zagrebški uradni list poroča, da se je T o m a š i č iz Budimpešte vrnil in da bo konference z ogrsko vlado nadaljeval po končanem procesu Lukacs - Desy. Baron R a u c h pa jc šele danes odpotoval v Budimpešto.
Lukacs je poklical k sebi tudi znanega K r š n j a v i j a , ki ima stalne zveze s • frankovci«.
Merske novice.
š škandal za justično upravo.
Okr. in okrožno sodišče v Celju mora uradovati v prostorih, v kakršnih ne bi zdržali 24 ur niti Albanci. Dne 26. t. m. se je vdrl pri okrajnem sodišču v Celju strop, tako da morajo sodnike in pisarniško osobje deložirati. Slišimo, da je mestni urad v Celju zadevo ovadil državnemu pravdništvu s priporočilom, da se izvrši takoj lokalni ogled in da se uporabi zakon radi prestopka po §§ 381. in 382. kaz. zak. Kazenskemu postopanju se pridružijo vsi v umirajočem poslopju uradujoči sodniki po svojem zastopniku justičnem ministru dr. Hochenburgorju kot zasebni udeleženci.
š Pcslanec Brenčič ima prihodnjo nt. deljo politični shod pri Sv. Urbanu nad Ptujem po rani maši, V slučaju lepega vremena bo shod pod milim nebom, sicer pa v prostorih g, Klemenčiča. Volilci ptujskega okraja, na dan!
š Posledice graških nemirov proti ka» toliškim študentom. Dne 27. maja se je vršila pred graškim sodiščem obravnava proti graškemu obč. svetniku, ki je največ zakrivil na znanih grdih in surovih napadih na gospo Englhofer. Lepe reči prihajajo na dan. Obravnava se je še preložila, da se pokliče še več prič.
š Radi ponarejanja podpisov na menicah je bil pri mariborski okrožni sodniji obsojen na štiri mesece težke ječe bivši posestnik 72 let stari Janez Žnidarič. Ponarejal jc celo vrsto let podpise svojih porokov.
š Strah pred sinovo »smrtjo«. David Leitner jo korporal pri 47. pešpolku v Mariboru. Te dni so vojaki slavili po-četek zadnjih sto dni, kar imajo služiti aktivno. Navada je, da dajo ob tej priliki tiskati »parte« »der letzte Hun-derter«. David je poslal tak parte tudi svojemu očetu in so pod njim podpisal. Ko je oče dobil parte, je mislil, da je njegov sinček prominul. Vsa žalostna sta se napravila oče in mati takoj v Maribor. Med potjo sta še srečala Davidovo krstno botro, ki se je tudi napotila v žalni obleki na »pogreb«. Kako veselo razočarani so bili »po-grebci«, ko so v Mariboru našli v kavarni še živega sina. Pomoto so potem popravili s pijačo.
š Smrtna kosa. V torek, dne 27. t. m. je umrl v Mariboru lastnik lekarne »Pri zamorcu« na Glavnem trgu gosp. Edvard Taborsky. Truplo prepeljejo v Gradec. — V Spielfeldu je umrl 27. t. m. poročnik dcželno-brambovsko-ulan-skega polka št. 5 in posestnik Gustav Seifcrt, star 38 let. Truplo prepeljejo na Dunaj.
š Celjske novice, Po mestu sc govori, da so se staro- in mladoliberalci zopet skregali. Vzrok novejšega prepira širši javnosti,še ni znan, a upamo, da se razjasni prej, nego liberalci mislijo. — S 25. majem je začel zopet voziti samodrč (avtomobil) med Celjem in Dobrno. 1/. Celja (kolodvor) vozi samodrč ob pol 11. uri dopoldne in 4'/j poDoldnc. Iz Dobrne oa vozi ob 8. uri
zjutraj in opoldne. — Hmeljarji poročajo, da rastlina v rasti izborno napreduje in je opaziti le malo škodljivih mrčesov. Bog daj dobro letino!
š Nesreča. Dne 14. t. m. so v župniji Sv. Martina pri Vurbergu našli na nekem hlevu mrtvega, v občino Vurberg pristojnega delavca Jurija Kolarič. Bil je povsod znan kot strastni šnopsar. Šnops ga je pa tudi umoril, ker se je v njem užgal. Pa še naj kdo reče, da je žganje koristno! Zatorej pa odločen boj ptujskemu žganju!
Ljubljanske novice.
lj Seja odseka za resolucije katoliškega shoda bo v soboto zvečer v posvetovalnici K. T. D. Vsi člani odseka n u j n o v a b 1 j e n i. Začetek seje t o č-n o ob pol 8. uri zvečer.
lj Somišljenike opozarjamo na mla-deniški tabor šentpeterskega okrožja Orlov v LJubljani, ki se vrši to nedeljo v Mostah. Sv. mašo daruje častni predsednik Z. O. preč. kanonik g. Šiška ob 9. uri dopoldne v cerkvi sv. Petra, po sv. maši obhod, nato shod. Popoldne ob pol štirih javna telovadba, nato veselica. Vabimo vse naše somišljenike, da pobite to nedeljo med vrle somišljenike iz Sela in Most, katerim bo naš poset v bodrilo, da tudi v bodoče branijo to važno postojanko v bližnji okolici Ljubljane. Shod, javna telovadba in veselica se vrše na vrtu ondotnega župana Jos. Oražma na Selu. Telovadni program obsega 14 točk, med katerimi □menjamo članske in vaditeljske proste vaje za leto 1913, nastop gojenk in naraščaja in orodno telovadbo. Po pripravah sodeč obeta biti ta prireditev lepa manifestacija naše misli v Mostah.
V	nedeljo, dne 1. junija 1913, na svidenje na taboru naših Orlov!
lj Prihodnja seja občinskega sveta bo v torek, dne 10. junija.
lj Cesta k pokopališču sv. Križa. Znano je, kako nujno je potrebna zgradba ceste k pokopališču sv. Križa, in vendar je finančni odsek obč. sveta predlagal, maj se črta prispevek za to cesto iz letošnjega proračuna. Klub S. L. S. je glasoval proti temu. Obč. svetnik Štefe je dokazal, kje bi se dalo drugod še kaj prihraniti, oziroma pridobiti, da bi ne bilo treba črtati. Želel je, naj bi se poleg ceste mislilo tudi na drevored do sv. Križa. Predlagal je resolucijo: Stavbnemu uradu sc naroča, da poroča občinskemu svetu o načinu ureditve ceste in drevoreda do pokopališča sv. Križa. — Ta resolucija je bila sprejeta. Značilno pa je, da je mnogo liberalnih občinskih svetnikov tudi proti tej rcsoluciji glasovalo.
lj Hraaeckega most bodo morali podreti, ker so temelji preslabi. Napravili mu bodo nove oporne zidove in ga nazaj montirali.
lj Teleion za državno policijo vpeljujejo danes.
lj Kako zastrupljajo slabe kinematografske predstave mladino. Češki listi poročajo: Učcnca 131ctni Hanalc in pa liletni Lušovjan ter 201etni nepridiprav Tolpa so videli v kinematografu
V	Novem Jičinu predstavo, kako se ropajo blagajne. Predstava je tako vplivala nanje, da so napravili načrt okra-sti blagajno tamošnje firme A. llerz. Preskrbljeni s potrebnim orodjem so se v tihi noči podali na nečastno »delo«, pa jih je čuvaj zapazil in izročil oblasti. — Proč s kinematografsko kugo! Stariši slovenski, pazite, h kakšnim predstavam puščate svoje otroke!
lj Um se je omračil pekovskemu .nojstru Vincencu Pirnatu ml. na Poljanski cesti. Prepeljali so ga v umobolnico na Studenec.
lj O zapiranju trgovin sc piše: Po nekaterih ljubljanskih trgovinah, po izložbah itd., posebno po delikatesnih, imajo trgovci napise, s katerimi občinstvu naznanjajo, da imajo glasom razglasa c. kr. deželne vlade svoje trgovine odprte od 7. zjutraj do pol 1. ure popoldne in od pol 2. ure popoldne do 8. ure zvečer. To tolmačenje zadevnega razglasa je pa napačno, kajti v dež. zakonu t. dne 11. aprila 1913 št. 15 ni naveden čas, v katerem bi trgovine morale biti odprte. Zakon veli le, da morajo biti trgovine in prostori s pisarnami in skladišči, ki spadajo k njim, z nekaterimi izjemami zaprte od pol 8. zvečer do Pol 7. zjutraj. Na delavnik pred nedeljo ali praznikom, potem dne 5. in 23. decembra, ali kadar na ta dan pade nedelja, tisti dan poprej, smejo biti prodajalnice do 8. ure zvečer odprte, Pekarji, mesnice in mlekarne se ne smejo odpirati pred 5, uro zjutraj Trgovine z živili smejo biti odprte do pol 9. ure zvečer, pred prazniki in nedeljami in na delavnik dne 5. in 25. decembra ali pa dan preje, če pade na ta dva dneva nedelja, pa do 9. ure zvečer, V" mešanih obratih se smejo samo živila prodati do pol 9. ure, odnosno 9. ure zvečer, drugo blago pa ne. Kupcem, ki so v pro-dajalnici ob času zapretja, se sme še postreči pri zaprtih vratih. V vseh slučajih,
v katerih je s tem ukazom nekaterim trgovinskim obratom priznan daljši nego 13 urni prodajni čas, se mora vsakemu pomožnemu delavcu po § 96. obrtnega reda dovoliti 11 ur nepretrganega počitka. Kadar so trgovine zaprte, je tudi ponujanje blaga v nakup po cestah prepovedano. Ta določila veljajo tudi za konsumna društva in druge pridobitne in gospodarske zadruge. Ker so zgoraj navedeni napisi napačni, naj se tedaj odstranijo.
lj V včerajšnji tajni seji občinskega sveta je bilo dovoljeno prenesti gostilniške koncesije Josipini Bilini na Poljanski cesti štov. 53, Ivanu Gorele na Rimski cesti v isto hišo z vhodom v Igriško ulico, Mariji Kavčič na Tržaško ulico 19, odobri so, da odstopi Mihael Weis Mariji Soklič svojo gostilni-čarsko koncesijo Precl konjušnico.
lj Cirkus Schmidt je dospel danes iz Inomosta v Ljubljano. Časopisje je polno hvale o predstv/ah. Program Schmidtovega cirkusa je sestavljen tako, da zadovolji vse obiskovalce, vsakomur se nudi, kar mu najbolj ugaja.
lj Umrli so v Ljubljani: Jakob Ko-lcalj, kajžar, 68 let. — Neža ^Željko, žena užitkarja, 60 let. — Josip Planin-šek, dninar, 42 let.
lj Pes popadel je včeraj na Sv. Petra cesti krojaškega vajenca Jožefa Tavčarja ter ga na levi nogi tako poškodoval, da so ga morali na zahtevo mojstra takoj odpeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Aretacije. Včeraj je policija aretirala znano malopridnico Šturmovo, ker jc na sumu, da jo nekemu moške-mu"izmaknila 10 K denarja. — Na južnem kolodvoru so bili aretirani štirje Hrvatje, ker so brez mestnega dovoljenja hoteli se izseliti v Ameriko. Vse so oddali sodišču.
lj Smrtnonevaren padec. V Vod-matu je padla dve leti stara delavčeva hči Marija Žagar po stopnjicah v klet ter pri tem dobila smrtnonevarne poškodbe.
Rožne stvari.
Zeppclin pride z zrakoplovom med 9. in 15. junijem na Dunaj.
Moratorij v Srbiji sc ne podaljša, ampak ugasne 45. dan po demobilizaciji.
Minister okloiutal poslanca. V predvčerajšnji seji francoske zbornice je vojni minister socialno-dcmokraškemu poslancu Rouannetu, ki je ministru nekaj glede financ očital, prisolil gorko klofuto, čemur so nesocialnodemokraški poslanci ploskali-
Svobodomiselni vodja nenravnež. Znani belgijski socialnodemokraški poslanec F u r n e m o n t, ki je bil eden kolovodij »Svobodne Misli« in se je udeležil tudi svobodomiselnega kongresa v Pragi, je zaradi nenravnega hudodelstva v preiskavi in je svoj mandat odložil.
Razredna loterija v Avstriji se uvede tako, da morajo oni, ki hočejo srečke prodajati, svoje prošnje vložiti najdalje do 15. junija, ker se prvo žrebanje vrši najbrž že novembra.
Nathan, znani framason, ostane še dalje rimski župan in je svojo demisijo baje na poziv kralja umaknil.
Podpredsednik Rdečega križa, znani vpokojeni generalni zdravnik U r i e 1 je vsled sporov v vodstvu odstopil.
Mednarodna cvetlična razstava, ki se jc te dni vršila v Gentu o priliki tamošnje svetovne razstave, je bila naj večja dosedanja prireditev te vrste. Kako vrednost so imele razstavljene cvetice, priča okolnost, da je 450 belgijskih, holandskih in angleških cvetličarjev zavarovalo svoje cvctlicc na •razstavi za 7 milijonov frankov. Ena sama ozka steklena omara z orhideja mi je bila zavarovana za 600.000 frankov. Ogromne vsote so sc plačevale za posamezne cvetice; zlasti orhideje so dosegle neverjetno ceno: 30 do 50.000 frankov se je plačalo za eno samo! Kupčije po 1000 in 2000 frankov za posamezno cvetico so bile nekaj navadnega.
Najstarejši duhovnik v Nemčiji.
Najstarejši duhovnik v Nemčiji živi v škofiji Frciburg. Imenuje sc Henrik Kutruf, župnik in dekan v župniji Kir-chen pri Imendingen. Jc šc vedno v službi in opravlja vse župnijske in dekanijske posle. Rojen je bil 20. junija leta 1819, bo torej star letos 95 let. Posvečen je bil 31. avgusta leta 1841. V fari Kirchen jo žc od leta 1880, torej 33 let. Leta 1894 jc praznoval 501otnico mašništva, leta 1904 je praznoval 60-letnico ali diamanten jubilej, 1. 1909 jc praznoval 651etnico ali železno mašo. Župnik je še precej pri moči in čc človeško sodimo, utegne praznovati prihodnje leto 701etnico mašništva ali kristalni jubilej.
Kako je prišel na dan zadnji rimski škandal? Velikanske goljufije pri zgradbi nove justične palače v Rimu je spravil na dan časnikar Renzo Rossi.
Povod k temu je pa dal član rimskega kasacijskega dvora Tofano, ki jc Rossi ja, ko ga je bil prišel prosit za podatke o novi justični palači, jako neprijazno odslovil. Rossiju je namreč nekoč manjkalo gradiva za list in na misel mu jc prišlo, da bi kaj napisal o novih zgradbah v Rimu. Podal se je k Tofaniju, da bi mu dal potrebnih podatkov o novi justični palači. Tofani jc Rossija takorekoč zapodil, češ, kaj se 011 razume na številke. Časnikar jc bil užaljen in porodil se mu je sum o čistosti računov pri justični zgradbi. Začel jc stvar zasledovati; nekega dne se je vspel na oder pri zgradbi justične palače in začel pogovor z nekim delovodjem. Vprašal ga je: »No, kdaj boste pa žc vendar enkrat dovršili to stavbo?« »Nikoli!« sc je glasil odgovor; »dlje ko trpi, več sc zasluži. Lc poglejte onole čelo; stalo jo že milijon. Postavili smo ga in podr'i, pa zopet postavili. To stane čas in denar in država je dober plačnik. In poglejte tistole apnenčevo kamenje: Na vseh straneh je umetno izklesano, čeprav bo le od ene strani vidno. Samo da dlje traja in se več zasluži! Zanamci bodo pa nekoč občudovali vestno in natančno delo svojih prednikov ...« Rossi je vedel za prvo silo dovolj; šel jc in napisal članek in tako sprožil kamen, ki na svoji poti v dolino riše vedno globljo in stra-hotnejšo sled.
Novi niški škol. Za vladiko v Nišu je imenovan protosindjel Dositej, ki je star šele 33 let,
Zadnje vesli.
IZ STRANKE PRAVA.
Reka, 29. maja. »Riečke Novine« poročajo: Častni sod, ki je imel rešiti spor med dr. Drinkovičem 111 dr. Alfirevičem, se je brez rezultata končal. — Vabila za sejo vrhovne uprave Stranke Prava 1. junija t. m. v Trstu so razposlana. Sodi se, da bodo Milinovci imeli veliko večino. OGRSKA KORUPCIJA SE OBKFJVA.
Budimpešta, 29. maja. (Glej med političnimi novicami!) Vso priče zatr-jajo, da je dobil Lukacs kot finančni minister od Ogrske banke okoli 4 milijone kron v volivne namene.
Sodišče je sklenilo, da se ima kot priča zaslišati tudi grof Tisza.
Državni tajnik Jeszenszky jc v Včerajšnji razpravi pokazal list ministrskega predsednika Lukacsa, ki izjavlja, da ne more Jeszenszkega oclve-zati službene tajnosti, ker bi sicer moral izpovedati o dispozicijskem fondu. Kljub temu izjavi Jeszcnszky, da je pripravljen izpovedati, toda soclni dvor mu tega ne dovoli.
Isto se zgodi pri zaslišanju tajnika Kazarja.
Pomočnik v finančnem ministrstvu Paduch izjavi, da je leta 1910 sprejel od Ellleka 500.000 K, vrnil mu pa jc 300.000, kaj je z ostankom, ne ve.
Baron Imbro Fcycrvarv izjavi, da no ve, kako se je z blagajno vladne stranke manipuliralo.
Nato so se zaslišale priče Pon-kratz, Lcres in Szterenyi.
V današnji razpravi je generalni direktor ogrske banke S z e k e 1 y izjavil, da so sc ravnatelju Elleku dale na razpolago tantiemo glede vseh »latont-nih rezerv«. Na vprašanje, če ve, da so jc ogrski vladi dal v volilne namene denar za unificiranjc in podaljšanje znanih treh pogodb, odgovori priča, da mu to ni znano. Na vprašanje Desyjevega zagovornika, kaj je s pobotnico 500.000 kron, odgovori, da jc to pobotnico videl in da jo jc izdal ravnatelj pomožnih uradov v finančnem ministrstvu Paduch. Pobotnico za od banke sprejetih 2,650.000 K je pa izgotovil državni tajnik K a z a r. Na vprašanje, čc je bil Ellek za take izdatke pooblaščen, odgovori priča, da sc jc ravnateljska soja s tem vprašanjem dvakrat pečala in sklenila dkti Elleku na razpolago glede višine ne natančno določene vsoto. (To je gospodarstvo!)
Grof Tisza izjavi, da je prišel lc zato pričat, da dokaže, da jc Desy, ko jo hotel v zbornici zaradi tc afere in-tcrpelirati (česar Tisza ni dopustil), nasproti priči afere ni dvakrat enako slikal. Zagovornik: Tisza je prišel lc zato pričat, da Desvja insultira! Predsednik zagovornika ukori. Zagovornik: Tisza jc prišel zato. da brani Lukacsa, ker ve, da je usoda Lukacsa tesno spojena z njegovo! Tisza: Desy je 28. t. m. trdil nekaj popolnoma nasprotnega onemu, kar je trdil dne 27. maja! Desy ndari s pestjo po mizi. Predsednik: Tega ne trpim! Tako lahko storite v poslanski zbornici, nc pa v soclni dvorani.
HRVATSKO VPRAŠANJE — ODGO-DENO.
Budimpešta, 29. maja. Ker se govori, da bo vsled razkritij v procesu z Desyjem
Lukacs mogoče moral odstopiti, je rešitev hrvatske krize odgodena. Siccr pa je Lukacs sam izjavil, da sedanji trenutek za razVozljanje hrvaškega vprašanja ni ugoden in da sc mora rešitev vsaj do jeseni odgoditi.
ZBORNICA.
Dunaj, 29. maja. Zboiliiea končaj clanes budgctno debato. Danes so govorili: Ileilinger, Friedmann, Kotla f, B u c o k in B a c y n s k i. Neumann in tovariši so stavili interpe-. lacijo glede samoumora šefa generalnega štaba praškega zbora, je li res v zvozi z vohunstvom. Govorila sta šo R y b a f in Sesardič, nakar se jc prvo branje zaključilo in se je predloga izročila budgctnemu odseku.
• C. KR. ARMADA.
Dunaj, 29. maja. V Černovicah sc na« morava ustanoviti nov vojni zbor,
JUŽNA ŽELEZNICA.
Dunaj, 29. maja. Danes se je vršil občni zbor Južne železnice. Brunner je kritiko-val slabo gospodarstvo. Generalni direktor VVeber ga je zavračal. Končno se je na-čelstvu podelil absolutorij.
VOJSKA MED ZAVEZNIKI IZKLJUČENA.
London, 29. maja. Sir Grey je izjavil, da balkanske države, ako bi se spoprijele, ne morejo računati več na pomoč tripel-
entente. Angleški politični krogi smatrajo resen konflikt za absolutno izključen.
BULGARSKO STALIŠČE.
Soiija, 29. maja. Pašičev ekspoze je napravil mučen vtis. Uradni krogi pa izražajo mnenje, da to ni zadnja beseda Srbije. Bulgarska vlada poda odgovor na noto Srbije glede revizije pogodbe šele potem, ko se snideta in razgovorita Pašič in Gešov, kar se zgodi v soboto,
SRBIJA BO LE DEFENZIVNO PO* STOPALA.
Belgrad, 29. maja. Vsi častniki, ki so na dopustu, so vpoklicani. Vojaški transporti so v polnem tira. Informirani krogi izjavljajo, da se bo Srbija v slučaju, ako Eulgarija njene postojanke napade, zgolj branila in prepušča odgovornost za ofenzivo zgcdj Bulgariji. Srbija brani zgolj linijo, ki jo oku-pira.
»TEMPS« PROTI REVIZIJI PO-GODBE.
Pariz, 29. maja. »Tcmps« meni, da jc zahteva Srbije po direktni reviziji pogodbe z Bulgarijo nekorektna, ker je itak določen car za razsodnika in ker bi Srbija s tem žrtvovala zvezo, ki ji je v političnem in gospodarskem oziru neobhodno potrebna.
PREMIRJE ZOPET PODALJŠANO.
Carigrad, 29. maja. Premirje med Turčijo in Bulgarijo se je za nedoločen čas podaljšalo.
MIROVNO VPRAŠANJE.
London, 29. maja. Bulgarski delegati mirovnih preliminarijev niso še podpisali. Gotovo je, da podpišejo vse balkanske države mir tekom tega tedna.
RUMUNSKI PRINC UŠEL SMRTNI NEVARNOSTI.
Bukarešt, 29. maja, Ko je princ Karol hotel z avtomobilom prekoračiti železniški tir, je pridrvel ravno vlak. Častnik, ki je s princem v avtomobilu sedel, ga je v zadnjem hipu ustavil, tako da se je katastrofa preprečila.
Dve aktualni igri. Naša društva so si želela igre, v kateri bi sc obračala pozornost na Balkan. Ravnokar sta izšli dve taki igri: I. Slcvo slovanskih apostolov, v treh dramatskih slikah za samo moške uloge. II. Skrivnostna zaroka, v štirih dejanjih za samo ženske uloge. Obe igri sta primeroma zelo kratki, lahki in efektni, primerni sla za slavnostne prireditve v letošnjem jubilejnem letu. — Cena za obe igri 1 K,
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 29. maja 1913.
n t /» 11 tr t\ rti- l A V-» mt 1 ni O
Pšenica za oktober 1913 Rž za oktober 1913 Oves za oktober 1913 Koruza za maj 1913 , Koruza za julij 1913
11-25 9-34 8-35 8-03 8-10
Izpred sodišča.
IZPRED TUKAJŠNJE POROTE.
Otepe zažgal. Na zatožni klopi je sedel Slletni Janez Perne, oženjen pekovski mojster v Repnjah, zaradi hudodelstva zažiga. Obdolžence, ki je precej žganjepitju vdan, ravna jako slabo in osorno s svojo družino, zlasti v pijanosti grozi, da bo vse pobil in zažgal. Njegova žena, ki je lastnica hiše in zemljišča, je jako varčna gospodinja, kar obdolženca posebno jezi. Na veliki četrtek mu jc dala žena 10 kron, da bi šel k sosedu po olepe. Obdolžcncc jc šel.
Ko je pa otepe domu pripeljal, se je dozdevalo ženi, da jih je premalo za ta denar. Na moževo pripombo, da je pri sosedu še 2 kroni dolžan ostal, se je žena razjezila, misleča, da je od izročenih mu 10 kron dve kroni zapravil. Obdolženec, ki je bil za nekim zidom skrit, je to slišal, kar je dalo povod hudemu prepiru. Mož, ki se je čutil neprizadetega, je zagrozil, da bo otepe zažgal. Žena je šla v hišo na delo, kmalu jo je pa prišel 16letni sin Lorcnc klicat, češ, da je oče na podu otepe zažgal. Žena je takoj hitela na pod in goreči otep pogasila ter s tem preprečila veliko nevarnost ognja za celo vas. Za stvar bi ne bil nihče izvedel, ker ga žena ni marala ovaditi. A po preteku dveh dni je obdolženec začel zopet doma razsajati ter je razbil več šip. Ker le ni dal miru, je poslala žeqa po orožnike ter ovadila celo stvar. Ko je orožnik v zadevi poizvedoval in končno obdolženca aretoval, ga je le-ta žalil in mu grozil. — Janez Perne, ki je bil ob času zažiga nekoliko pijan, dejanja ne priznava popolnoma, marveč trdi, da mu je žena pred-bacivala, zakaj da ni za ta denar pripeljal več otepov domov. On pa da je prižgal vžigalico, rekoč, če sem jih premalo pripeljal, ne bodo goreli. V tem pa mu je dala žena zaušnico, vsled česar mu je padla goreča vžigalica iz roke na otep, ki se je vnel. Ta zagovor so izpovedbe prič, posebno pa njegove žene, popolnoma ovrgle. Žena trdi, da je bil mož tistikrat močno pijan.
Vprašanje na zažig in dodatno vprašanje, da je započel dejanje, od katerega se je bilo bati požarne nevarnosti, so porotniki zanikali, potrdili pa tretje vprašanje glede žalitve orožnika. Sodišče je Perneta obsodilo na štirinajst dni, h kateri kazni je vračunati preiskovalni zapor. Perne je šel nato s svojo ženo, ki je na izid moževe razprave čakala, vesel domov.
Lenoba je mati tatov. Peter Klemen, 26 let stari delavec iz Bukovja, nestalnega bivališča, je delomržen človek in jc bil zaradi tatvine že desetkrat predkaznovan. Za svoj delokrog si je izbral Predjamo in bližnjo okolico. Živel je večinoma v gozdu, od koder je le tu in tam prihajal v vas. Take prilike je porabil za to, da si je ogledal kraje, kamor je prišel krast. V Predjami je pri 15 strankah izmaknil razne reči, kakor denar, jestvine, slivotvko, dvanajst kokoši, jajca in razne druge reči. Kako prefrigan tat jc Klemen, kaže dejstvo, da je v Predjami Jerneju .Tcr-šek izmaknil dve, v Hrenovicali Mariji Slejko pa štiri kokoši; to ukradeno perutnino je prodal Antonu Zibemi v Vi-tovšah, a vse te prodane kokoši je tretjo noč Antonu Žiberni zopet ukradel. Ko so mu v domačem kraju postala tla prevroča, se je preselil na Goriško in v tržaško okolico. Tudi tu, in sicer v Senaboru i»i v Sinadolah, je izvršil razne tatvine; Andreju Ilrščaku jo izmaknil dve krači, dve gnjati in kos slanine. Ukradeno meso je hotel prodati pri Trstu, a tu je bil prijet in sodišču izročen. Skupna škoda, katero jc provzročil obdolženec, znaša 130 kron. V Senaboru si je Peter Klemen v lilcvu posestnika Mihe Baje izbral tri kokoši in jih zavil v ruto, a ker je v hlevu svetil z vžigalicami, ga je to izdalo in ljospodarjev sin jc tatu prepodil. Obdolženec razen nekih malih tatvin vse priznava. Obsojen je bil na pet let težke ječe, po prestani kazni sc pa odda v prisilno delavnico.
Roža sveta. Spisal J. R. Haggard, poslovenil J. M. Povest iz tretje križarske vojske. K 2'80, vezano v platnu K 3'90. — Ta krasna povest je izšla kot XVIII. ivezek -.»Ljudske knjižnice« v zalogi »Katoliške Bukvarne<- v Ljubljani. Pripovedna tbirka ;>Ljudska knjižnica« zasleduje vztrajno in dosledno svoj smoter, obogatiti slovensko slovstvo z zanimivim, a zajedno izbranim čtivom, saj so povesti »Dekle z oiseri«, »Skozi pustinje in puščavo«, »Ja-.iez Nevolja« itd. zares pravi biseri pripovednega slovstva; prvenstvo bo pa zavzela brezdvoma najnovejša povest »Roža »veta«. -.»Roža sveta« je ena najlepših povesti, kar jih pozna svetovno slovstvo; njena snov je zajeta izza časa križarskih vojsk, torej iz one dobe, ko jc bila verska ideja tako močna, da si je pripelo tisoče in tisoče vitezov križ na svoje prsi ter so šli )svobojevat Sveto deželo iz rok neverni-kov. Doba križarskih vojsk je takorekoč vitežka doba krščanstva. — Slavnoznani pisatelj zna mojstrsko sukati svoje pero in kar očara bralca s svoji pripovedniško silo. žnačaji oseb, ki nastopajo tekom povesti, so jasni in izraziti kot bi bili isklesani iz marmorja, in čitalelj zre pred seboj junaško Rozamundo v vsej njeni krasoti ter občuduje silnega Wulfa in plemenitega Godvina. Kako mojstrsko jc orisana požrtvovalna ljubezen Masudc, ki žrtvuje jamo sebe, da reši Rozamundo in z njo Jeruzalem ter življenje vseh jeruzalemskih kristjanov. Ista umetnost se kaže tudi v
popisu krvave bitke, v kateri jc popolnoma porazil modri in hrabri sultan Saladin krščansko vojsko, ker so njeni voditelji za trenutek pozabili na prvo Kristusovo zapoved ljubezni in sloge. Celo dejanje povesti jc, kratko rečeno, skoziinskozi zanimivo, nad vse privlačno ter tako naveže čitatelja, da nc more knjige odložiti, dokler jc nc prebere. — Povest vsem slojem najtopleje priporočamo.
Mnenje g. dr. T. O. L i n d c n t h a 1 a , dunajski sanatorij »Dr. Ant. Low«, oste-trični-ginekologični oddelek
D u n a j.
Gosp. J. Serravallo
T r s t,
Smo imeli vedno najboljše izkušnje z vašim železnatim kina-vinom Serravallo, katerega bolniki prav radi imajo.
Dunaj, 7. junija 1911.
Dr. L i n d c n t h a 1.
Zaloga:
Mihael Kasiaer in H.Šarabon, Ljubljana. Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 30t>-2 m, sred, tlak 730*0 mm
c Cas npa-zevanja 1______	i Stanjo iTempe-bnro- ratura metra ' po v ,»m j Celziju		Vetrovi	Ket o	_ ^ C ; p; >
281 9- zveC-	736-0	16-0	sr. sever	nevihta	2-0
7. zjutr. 29 „ 2. pop.	739 0 738-4	13-7 24-G	brezvetr. sl. jzah.	megleno jasno	
Srednja včerajšnja temp. 18 5°, norm. 15-0°.
|M7fflBBMnuBffliilliffUilltfHgfi
■B99BUBHHS
961
jo slejkoprej neobhodno potrebno za racijonalno negovanje kože in lepoto. Vsakidan priznalnice.
Dobi se povsod a 80 vinarjev.
Zlate svetinja: Berlin, Pariz, Bitu iti
Sanatorium Emona! L|"b,JT,,J
ww»Mt«nMm	Kcrp.snstcegaulica4
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Mediciualne kopeli, Lastnik in ief-zlrarnik: Dr. Fr. 0er?«6, nrircar.!. fcir. odd. dež. bolr.
ki zna tudi nemško, se sprejme takoj k zakonski dvojici brez otrok v lepem kraju na Gorenjskem. Plača po dogovoru. Podrobnosti se izvejo v upravi „Slovenca" pod „štev. 1842". (Znamka za odgovor.)	1642
Išče se izurjena
obenem
1050
Naslov pove uprava lista pod št. 1650.
za barvanje las
Potom priprostega česanja se pobarvajo sivi in rudeči lasje pristno pln.vo, rujavo oli črno. Popolnoma neškodljivo! Habljlvo leta in lota. Na tisoče v rabi. Komad K .
Razpošilja: I. SCHtlLLER, Dunaj III, Kr.icgleryasse 6 II. lis:
V lepem kraju na KoroSkem v Rožni dolini sc odda za poletno sezijo
lepo stanovanje
z dvema sobama, popolno opravo ter kuhinjo.
Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod St. 1637. (Znamka za odgovor.)	1637 5-1
V ravnini ležeče, blizu železnice, s približno 100 oralov njiv, travnikov in gozda, poslopje novo zidano in z opeko krito, jc zaradi smrti pod ugodnimi pogoji hitro in poceni naprodaf. Naslov pove uprava „Slovcnca" pod štev. 1621, (Znamka za odgovor!)
Celiri.
1913
1053
Ne smete pozabili!
Kanafasi.
1913
Dobro in pristnobarvno blago vsakdo najbolje in najcencje kupi naravnost pri izdelovalcu.
Kdor rabi lancnc iu bombažaste kanafase, cefire, rjuhe, damaste batiste, svilo, atlase, blago za dame in gospode, platno, brisače in druge tkanine, naj se obrne na znano krščansko tvrdko
(aroslav Marek, ročna tkalnica št. 45 v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko).
Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov cefirja, delinja, kauafasa itd. in razpo5iliam v zavojih po 40 metrov za 16 K, prve vrste za 20 K, finejše vrste za 25 k franko po povzelju. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. - Srajce za gospode Iz cefirja aH oxforda 1 komad K 1-80, 2 20, 260. S —, 4 — in 4 50. Pri naroČilih zadošCa navedba širine vratu. Dopisuje se slovensko V enem letu nad 3oo prlznalnic od Slovencev.
Avtomobilna zveza
Idrlfa, Logatec, ftnlodoar.
Prihod v Logatec:
ob 7-50 zjutraj „ 1-40 popoldan ., 5-10 popoldan
Prihod v Idrijo:
ob 10-20 zjutraj ., 4— popoldan ., 8-15 zvečer
Odhod lz Idrije:
ob 6-~ zjutraj „ 12-— opoldan „ 3-30 popoldan
Odhod lz Logatca:
ob 8-30 zjutraj „ 2-30 popoldan „ 6-30 zvečer
Cene z avtomobllnim omnibusom:
Idrija-Logatec Idrija-Godovič Godovič-Hotedršica IIotedršica-Logatec
ali naspr.
I. razr. II. razr.
'/.;i osebo za osebo
K 3--1-50 1-50 1-50
K 2-—
„ 1-
„
„ 1'—
Cene s kombiniranim avtomobilom:
I. razr. II. razr.
za osebo
K3 — „ 1-50
„ 1-50 „ 1-50
za osebo
K 2'— „ I"-» 1-„ 1'—
Idrija-Logatec ali naspr. Idrija-Godovič „ „ Godovič-Hotedršica „ ,, IIotedršica-Logatec ., .,
Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnl-bus vozi vsak dan opoldan, ob nedeijah in * praznikih vozi le opoldan omnibus.
Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa nc prevzamem nobene odgovornosti zamore-3885	bitno zamudo.
Valentin lapajne v Idriji.
Radi družinskih razmer se proda 1018
v mestu na Spodnjem Koroškem
Gostilna ima 12 sob, renlno koncesijo, moderno novo pozidano dvorano na živinskem trgu. kjer je vsako sredo velik živinski semenj in v gostilni velik promet, zraven velik senčnat vrt in kegljišče. Ako bi bil kupcc mesar, bi bilo jako priporočati, ker jc bila nekdaj tu dobra mesarija. Želi se, da bi ostala gostilna v slovenskih rokah, zato naj se resni kupci zglasijo na naslov:
A. Grii, VeiSkovec na Koroškem.
Odda sc v najem stara, dobro idoča
trgovina
s špecerijskim blagom, pivo- In žganje-točern, ter trafiko v Malem Mengšu št.
31 na osebo s tozadevno koncesijo. Istotam sc odda tudi dvoje stanovanj. Vprašanja na J. Jenko, Mengeš št. 05, 1640
Avtomatična post!
Za podgane K 4-—, za miši K 2-40, ujame brez nadzorstva do 50 komadov v eni noči. Past za ščurke edina to vrste, na katero se ujame ua tisoče ščurkov v eni noči, a K 2-40. Povsod najboljši uspeh. Pošilja po povzetju Frano Humann, Dunaj, 2. Bezlrk, Alolsgasse 3/24. Mnogo pohvalnih pisem. Pred manj vrednimi ponarejanji se svari. V c. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Telefon 23.446,	215
Umm za Hstetškriij .Zenit*
družba z omejeno zavezo Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
krovski materijal.
Zastopnik : Zajec & Eorn, LJubljana.
Dunajska cesta 73. 249
Na štajerskem, 5 minut oddaljeno od Konjic, se proda lepo, še skoraj novo
obstoječe iz lepo zidane hiše, hlevov, drvarnice, vse zidano. Pred hišo je vrt z vodnjakom in nekaj dreves. K posestvu spada še pol orala rodovitne zemlje in lepa brajda. Proda se za 4000 kron. Kdor želi kupiti, naj sc zglasi pri Mariji Grum, Šmartno pri Litiji. 1651
arica
pridna in poštena, se takoj sprejme blizu Ljubljane. Kuhati mora tudi za družino in kruh peči. Prednost imajo z dežele. Plača po dogovoru. Starost od 25 do 30 let. Naslov pove uprava lista pod Št. 1857. (Znamka za odgovor!)
(otok GCrk; Istra)
morsko kopališče ob blizu 1600 m dolgi peščeni obali, ki sc prav polagoma dviga pod morsko gladino ter je izredno prikladna za kopanje in solnčenje posebno otrok že v nežni dobi. Morje jc plitvo ter dno preplavljeno s finim peskom.
frafiSHir^Oifttf** 0krevanic P° težkih boleznih, angleška bolezen in bolezni lym-fatiških organov, phlyctcna, eksudatna cliathesa, bledica, lažja slabokrvnost, odebeiclost, vnetje živcev in histerija, vnetje mišic, vse vrste revmatizma,
eksudati, katari dihalnih orgunov.
Pošetek kopalne s&zije 1. maja.	Hsnn zrna z Reko.
Ilustrovane prospekte kakor tudi vso druge informacije daje na zahtevo
uppavai
1264
——■ ——.....
Ha najvišje povslie njegovega t. In kr. Msiolskena Veličanstva.
* ivna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta (leiiarilfl loterija vsebuje 21.141 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625,000 kron.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
znaša
Srečbanje se orS3 Saona na	sta JisBiSa SPO. Ena srečka stane 4 H.
Srečke sc dobo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordcrc Zollanitstrallc B, v loterijskih kolokturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, nicnjulnicah itd. Igralni načrti za kupce zastonj. Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
6311	Ofi ravnateljstva £. kr. Mm loterije mm n državne mu i
Odgovorni urednik: Mika Moške^c.