Leto Lm
PoBtnhie plačana ▼ gotertnL
V Ljubljani, t pete*', dne 25. marca Î538
fay. H
Cena 1.80 Dhi
Mnroćnina mcaeČDO
85 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi в1.6/Ш

»VENEC
Telefoal «edntttva ta a prave: 40-01, 40-08. 4048, 40-04, 404» - Izhaja vsak dan zjatre} rasen ponedeljka ta «taere po praznika
C«*, ntaii Lj-k-
I jana M. tOMO ta
10.349 as inserate; Sarajevo *tv. 7563. Zagreb «v. 39.011, Praga-I )unaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica ete». 6.
Materinski dan
Materinski dan — čigar naziv zveni tako domače — ni naša slovenska iznajdba. Po svoji zamisli je doma v Skandinaviji, torej v deželi, ki je v Evropi med najrevnejšimi glede mater in otrok. To je značilno. In nič manj ni značilno, da se je proslavljanje materinskega dne že po nekaj letih udomačilo med vsemi evropskimi narodi. Človek teži za tem, kar mu manjka... Na nedosegljivo vrednost mater in materinstvo so se narodi spomnili šele, ko so začutili globoko moralno krizo družinskega življenja in kot posledico tega grozeč propad visoko civiliziranih narodov.
Zato se danes z reševanjem materinstva in družine vneto pečajo že skoraj vse države. Večina od njih odločno zavrača marksistično socialistični nauk, da je število rojstev zavisno od gospodarskega in socialnega blagostanja kakega naroda. »Ravno nasprotno je resnica,« nam zatrjuje ne preveč bogata Italija. »Tudi gospodarsko gre ljudem povsod tamkaj bolje, kjer je prebivalstvo številčno močno. S Dodatki
kjer je prebivalstvo številčno močno. S podatki je dokazano, da ima padanje rojstev za posledico tudi nazadovanje gospodarskega življenja.
Mlad, močan in mnogoštevilen narod ima večjo možnost, da obogati, ker je več rok, ki se bore za snovne dobrine; tak narod je pred napadi od zunaj bolje zavarovan, je bolj spoštovan in stoji močnejši v svetu kakor številčno slabejši narodi.« (G. Grossi: »Legge e potenza del numéro, Bologna, 1935. založba Zanichelli). Vidimo, da narodnim voditeljem skrb za družino narekujejo predvsem politični vidiki. Narodnostna politika zagovarja namreč biološko načelo, da je število istovetno z močjo. Število pomenja udarno moč, odpornost pred napadi, možnost večje gospodarske delavnosti in blagostanja. Mussolini je bil eden prvih politikov, ki je pričel Italijanom dopovedovati, da je vpru-šanje rojstev v prvi vrsti političen problem. Od rodovitnosti družine zavisi vprašanje narodnega razvoja in nurodove rasti, ki dan za dnem postavlja na laž lažnivo »znanost« maltusiani-zma, ki je pri človeškem rodu s kvaliteto hotel nadomestiti kvantiteto. Narodi, ki so to materialistično vedo sledili, so danes oslabljeni in postarani, uvele veje na deblu človeštva...
Bilo bi napak, ko bi kar čisto zanikali vpliv gospodarskih in socialnih razmer na porast ali padec rojstev. Naloga gospodarskih in socialnih ved je, da ta vpliv proučujejo in ga v korist družine tudi vrednotijo. Za te pojave se mora v prvi vrsti brigati država, pa ne le iz političnih nagibov, kakor večkrat vidimo delati totalitarne države, ampak zaradi tega, ker je poglavitni namen države splošna blaginja naroda. Vendar pa je resnica, da so gospodarske in socialne prilike ali neprilike šele drugotnega pomena za številčno rast kakega naroda. Prvenstvene važnosti so njegovi verski in moralni nazori. Kot posebno očiten dokaz za to trditev navajajo Francoze: namreč Francoze v Franciji in one, ki žive v Kanadi. Francija ima dovolj zemlje in veliko bogastvo, gotovo je ena najbogatejših držav na svetu. Toda njena družina propada, ker jo je okužilo brezverstvo in materializem. Francoska družina v Kanadi pa krasno prospeva kljub slabšim gospodarskim razmeram. Ostala je verno katoliška in stoji moralno visoko. Ker gre pri tem vprašanju tako za časno kakor večno blaginjo vernikov, je razumljivo, da se z njim pogosto peča tudi Cerkev in pri tem opozarja na naravne zakone, po katerih žive tudi pogani — ako niso moralno pokvarjeni, in ki dalje opozarja na pozitivne božje postave, katere so v popolnem nasprotju z materializmom, ki zabrisuje vsako razliko med človekom in brezumno živaljo.
Veliko zlo zoper krščanski zakon je razpo-roku, ki je uvedena že po mnogih državah, gotovo ne v prid in blagor družine in narodovega zdravja. Razporoka je poglavitni vzrok za padanje rojstev, pa tudi logična in nujna posledica. Kajti razporoka, — za katero se tudi pri nas vrši živahna propaganda, — spremeni trajno in neporušljivo zakonsko vez v nestalno in porušljivo družbo. Družina, ki bi morala hiti najtrdnejša stavba zaradi naloge, ki ji pripada in ki nikakor ne obstoja le v tem, da otroke spravlja na svet, temveč da jih tudi vzdržuje, vzgaja in jim omogoča pot v življenje, — ta družina dobi z razporoko značaj negotove ustanove prehodne trajnosti. Vzgoja otrok in življenje za otroka zahteva od človeškega bitja več, kakor pa vzgoja mladičev pri živalih, čemur materialisti radi primerjajo družinsko združbo. Vzgoja človeka zahteva celega življenja in vsak čas brez števila žrtev iu potrpljenja, in te žrtve niso zgolj materialne. So tudi duhovne narave, predvsem trajno sožitje dveh oseb, očeta in matere, kljub večkrat različnemu značaju in temperamentu. Toda že sama misel, da je popolna ločitev med možem in ženo mogoča, zelo omaje ono tesno vez, ki bi med zakoncema morala biti. V trenutkih, ki nalagajo žrtve in odpovedi, ki bi bile v stanu trajno zvariti srca in duše zakoncev v nerazdružljivo enoto, ako bi jih sprejela na svoja ramena, v takih trenutkih se kaj rad pojavi pred očmi privid odprtih vrat na izvenzakonsko svobodo. Le tako eden ali drugi zakonec ne doprinese žrtve, ki bi jo drugače najbrže sprejel nase. Samo prepričanje, da sta oba, mož in žena nezdružljivo zvezana v sreči in nesreči, v veselju in preizkušnjah, za vedno, jima narekuje absolutno potrebo medsebojnega razumevanja.
Otroci potrebo medsebojne povezanosti obeh zakoncev še ho!j podkrepijo. Toda ravno otrokom ni naklonjeno materialistično gledanje na življenje. Materiulizem oznanja nauk o svobodnem uživanju, kar gre slabo skupaj s trdotami družinskega življenja s številnimi otroki. Kakšno svobodno uživanje pri dnevnem, često težavnem in napornem delu, pri vedni skrbi za družino! Zato pa z naraščanjem materializma in sebičnosti tudi družina propada. Mnogi si mislijo zakon kot trajno podaljšanje poročnega
Fotovanja ali medenih tednov, torej veselo živ-jenje v dvoje, čigar prijetno raznolikost samo oboeate nove družabne zve/e. Ze v naprej pa si vsak izgovarja svoio »svobodo«, ki sta jo uživala kot fant in dekle. Ko pn najavi tretje
Naša zunanja in notranja
potitika pred senatom
Nove izlave dr. Stojadinoviča in dr. Korošca
Belgrad, 24. marca. m. Na snočnji seji senata se je po poročilu prosvetnega ministra razvila krajša razprava, ki je potekla docela v najmirnejšem razpoloženju in v katero je poseglo nekoliko govornikov, tako iz vrst senatnega kluba JRZ kakor JNS.
Nemški senator o pravicah koroških Slovencev
Med drugimi je govoril tudi zastopnik nemške manjšine dr. Georg G r a s s 1. V evojem govoru se je bavil s potrebami nemškega šolstva v naši državi. Zahvalil se je vladi za razumevanje, ki ga je nemška manjšina v naši državi vedno uživala za svoje kulturne potrebe. Končno se je govornik dotaknil tudi koroških Slovencev in rekel, da je prepričan, da bodo nemške drž. oblasti za življenjske pravic? koroških Slovencev imele več razumevanja in več priznanja, kakor je to bilo do sedaj. S svoje strani izjavlja govornik v imenu nemške narodne manjšine v Jugoslaviji, da Nemci v Jugoslaviji smatrajo za svojo dolžnost, kolikor se jim bo nudila možnost v zvezi s tem vprašanjem, da se z vsemi silami zavzamejo pri njim dostopnih oblasteh, da se bo koroškim Slovencem brez omejitve dovolilo vse to, kar smatra in zahteva za potrebno za svoje življenje nemška manjšina v naši državi. Končno izjavlja, da ima nemška manjšina po-
polno zaupanje v sedanjo vlado in v uvidevnost prosvetnega ministra ter bo zaradi tega tudi glasoval za proračun.
Na izvajanje posameznih govornikov je končno odgovarjal resorni minister Dimitrij Magaraševič. Odgovoril je tudi na pripombe senatorja dr. Grassla in dejal, da imamo danes v naši državi nad 700 učiteljev nemške narodnosti in da fih naše oblasti v nobenem primeru ne ovirajo v izvrševanju njihove službe. Ovire obstoje pač za vse naše absolvirane kandidate učiteljišč; bodisi jugoslovanske, nemške, madžarske ali pa kake druge narodnosti. Vsem so dobro znane te ovire, toda sedanja vlada je pokazala dovolj pozornosti, na primer za šolo v Novem Vrbaeu, za katero je določena tudi posebna podpora. Vlada namreč smatra, da ta šola vrši evoje funkcije v splošnih šolskih ciljih, da je koristna in da daje dobre rezultate. Glede našega stališča napram manjšinskim šolam, je prosvetni minister nadaljeval svoja izvajanja, se mi ne bomo držali kakega tujega vzora. Mi imamo za to merilo, in sicer merilo širokogrudnoeti naše narodne duše. Naše stališče v tem pogledu je širokogrudnost naše nacije, ki je dokazana ne samo v mirnem času, temveč tudi v času najtežjih krvavih epopadov. V tem kriteriju bomo pravični, tolerantni in objektivni v pogledu vzgajanja naših sodržavljanov v Jugoslaviji.
Nato je bil proračun za ministrstvo prosvete epTejet ob 10.
Zunanja potitika vlade
Današnja seja senata se je pričela točno ob 10. Na dnevnem redu je bila razprava o proračunu za zunanje ministrstvo. Za sejo je vladalo v vseh senatorskih in ostalih političnih, diplomatskih in časnikarskih krogih veliko zanimanje. Že ob 9.30 so pričeli prihajati v senat jxpeamezni senatorji, za njimi pa tudi diplomatski zastopniki. Med prvimi sta prišla v senat italijanski poslanik Indeli, za njim pa takoj nemški jwslanik Viktor von Heeren z gospo. Potem so prišli po vrsti francoski fKjelanik Brugier, angleški Campbell, belgijski Roman de Vichney, poljski Roman Deinbi-cki, turški Ali Haidar Aktnj, ameriški Artur Bris Len, romunski Viktor Cadere, grški Bibikaroseti, bolgarski Popov, čilski Carsea Silva, albanski Ta-hir Stila ter odpravnika poslov češkoslovaškega in danskega poslaništva. Diplomatske zastopnike je sprejemal v prvem nadstropju kabinetni šef zunanjega ministra dr. Protič in pomočnik zunanjega ministra dr. Andrič. V časnikarski loži so j>a zavzeli vsa razpoložljiva mesta številni domači in tuji časnikarji.
Malo pred 10 so zasedli svoja me6ta tudi vsi senatorji. Med njimi je prišel danes na sejo tudi pred kratkim imenovani senator dr. Fran Kulo-vec, kateremu so številni fiolitični prijatelji iz prejšnjih let čestitali, se z njim pozdravili in mu izražali sožalje zaradi smrti njegove matere.
Točno ob 10 je stopil v zbornico predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič v spremstvu notranjega ministra dr. Korošca, prometnega minstra dr. Spahe in vojnega ministra armijskega generala Ljubomira Marica. Za njimi so zavzeli mesta v ministrskih klopeh ostali člani kraljevske vlade. Predsednik senata dr. Mažuranič je ob 10 otvoril sejo. Po prečitanem in eprejetem zapisniku o včerajšnji seji je takoj podal besedo predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču, ki je burno pozdravljen v svojem daljšem poročilu podal pregled mednarodnega položaja, kakor tudi odnosov naše države z istimi pogledi, kakor jih je že podal ob priliki proračunske razprave v Narodni skupščini.
Izvajanja predsednika vlade in zunanjega ministra 60 eenalorji JRZ stalno prekinjali z odobravanjem in ploskanjem.
Lu/o Vomovič poveličuje zunanjo politiko vlade
Po ekspozeju predsednika vlade dr. Stojadinoviča je na današnji seji senata dobil besedo senator dr. Lujo Vojnovič, ki je imel tale govor:
Slišali smo z največjim zadovoljstvom in s pravim navdušenjem sijajno poročilo predsednika kraljevske vlade in zunan;cga ministra. Tako jasna izvajanja s pečatom popolne iskrenosti in globokega razumevanja narodnih interesov so redkokdaj slišali tudi v drugih parlamentih, v našem pa zaneslji-
vo nikoli. Da smo dobili tako prosvetljcnega voditelja zunanje politike in v javnem življenju, ee moramo zahvaliti Bogu, ki očitno brani našo milo domovino. To poročilo ne potrebuje komentarjev.
Naš ministrski predsednik 6e je začel pogajati z Italijo. Prihod italijanskega zunanjega ministra v Belgrad ni bil mogoč, da se ni Jugoslavija pod to vlado dvignila na vieoko stopnjo blaginje in vojne pripravljenosti. Gospodje pač ne boste zahtevali, da vam ponovim tragično zgodovino našega razmerja do Italije. Zadosti je, če podčrtam, da so ti nesrečni odnoei imeli svoj melanholični epilog v Rappallu, malem mestecu na čudoviti ligurski obali, in da se je naposled po križih in težavah doecgcl sf>orazum, ki mu je bilo vrhovno izhodišče gospodarski interesi obeh držav, kakor mi je že pred 15 leti govoril v Parizu bivši italijanski ministrski predsednik Francesco Nitti, ki živi sedaj v emigraciji. Naj mi bo dovoljeno v tej visoki zbornici izraziti svoje upanje, da bo to prijateljstvo z našo močno in kulturno sosedo v znatni meri olajšalo življenje naših rojakov, priključenih s svečano pogodbo italijanski kraljevini. Izredna razstava italijanekih umetnin, ki jih vodja italijanskega naroda tako liberalno pošilja v Belgrad, naj bo napoved še trdnejših naših zvez, zgrajenih na miru in pravici.
Z Nemčijo nimamo več nobenih spornih vprašanj. Njena visoka civilizacija, njena silna industrija, njena trgovinska ekspanzivnost, posebno pa zgled njenega občudovanja vrednega dinamizma so vzrok, da se nam razmerje do tretjega rajha zdi izredno prijetno. Kljub vojni, v kateri smo se borili drug z drugim, a obenem drug drugega spoštovali, je Nemčija že prej kazala ob vsaki priložnosti svoje simpatije do jugoslovanskega naroda. Spominjam ee, goepodje, razgovora, ki sem ga imel v Londonu
leta 1913 s pokojnim knezom Lichnowskim, ki jo bil takrat nemški poslanik v Londonu. V razgovoru mi je dejal — čeprav je bila takrat Avstro-Ogrslui v cvetu svoje moči in je v Londonu imela posebno velik vpliv —, da imamo Jugoslovani popolno pravico, da se združimo v kompaktno neodvisno državo. Potem je prišel oni žalostni intermezzo, toda čustva so ostala ista. Meni se zdi, da je naš naraščaj precej pretiraval z onim »Drangom nach Osten«, ki jc bil bolj avstro-ogreki kakor pa nemški izum. Naj bo kakor hoče, mi emo zdaj v prijateljskih zvezah s tretjim rajhom, ki mu kaže pot drugi genialni ustvarjalec na evropskem in svetovnem prizorišču, sedanji voditelj velikega nemškega naroda. Po svetovnem zgodovinekem dogodku, ki se je te dni pripetil na Dunaju, imamo upravičeno upanje, da se bo popravilo stanje naših milih slovenskih bratov na Koroškem, s katerimi ni bivša Avstrija, zvezna republika, nikoli pravično ravnala, ker je pri njih bolj rabila besedo »Macht« kakor besedo »Recht«. Ah ni krvava ironija, gospodje, da je bilo avstrijsko cesarstvo mnego pravičnejše do naših slovenskih bratov kakor moderna republikanska Avstrija? Zdaj, ko je Damoklefev meč padel in s svojim padcem združil dve nemški državi, upajmo, da se bo ona prekrasna koroška pesem, ki mi je lani v slovenskem Celju privabila solze ▼ oči, da se bo ta prekrasna pesem svobodneje razlegala po koroških slovenskih dolinah in vrhovih v Ostmarki, pod zastavo zedinjene Nemčije in v npanje na srečnejše čase. (Tako jel)
Za senatorjem Vojnovičem je govoril senator Ivan Pucelj o koroških Slovencih.
Za njim je govoril senator don Prano Ivani-ševič (JRZ). V svojem govoru je hvalil zunanjo politiko sedanje vlade in njene napore, da je državi pridobila celo vrsto novih prijateljev. Govornik je tudi prepričan, da bodo tudi prijateljski odnosi z Italijo rodili za obe strani dobre rezultate, prav tako jia za naše narodne manjšine v Julijski Krajini. Glasoval bo za proračun.
Zadnji govornik na dopoldanski seji je bil dr. Grga A n d j e 1 i n o v i č (JNS), ki je kritiziral sedanjo politiko naše vlade. Po njegovem govoru je bila eeja sennta prekinjena in se je nadaljevala ob pol 5 popoldne.
Na popoldanski seji je prvi govoril senator Vukotič, ki se je bavil z vsemi mednarodnimi političnimi vprašanji zadnjega č^isa ter ugotovil, da je demokracija morala pretrpeti več hujših pretresov in zaradi tega tudi vse ustanove, ki so bilo zgrajene |>o tem načelu. Takšno stanje v mednarodnem političnem vprašanju je morala upoštevati tudi naša država, rezultat tega upoštevanja pa je naša sedanja politika, ki je ohranila vsa stara prijateljstva in obveznosti iz teh prijateljstev, na drugi strani pa si je z dvostranskimi pogodbami zagotovila celo vrsto novih prijateljstev.
Tudi zadnji govornik pri proračunski razpravi za zunanje ministrstvo dr. Savo Ulmanski, član Neodvisnega kluba, je hvalil sedanjo politiko zunanje vlade in vse mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila s sosednimi državami. V priključku Avstrije k Nemčiji vidi za nas dragoceno likvidacijo velikega problema, kar obenem pomeni konsolidacijo našega notranjega življenja. Za Avstrijo je dejal, da je bila kamen spotike tako za evropski, kakor tudi za svetovni mir in za nas, ker je obstojala proti nam. Po njegovem govoru je bil proračun zunanjega ministrstva sprejet.
Govor dr. Korošca
Senat je prešel nato takoj na pretres proračuna za notranje ministrstvo. Predsednik senata dr. Mažuranič je dal besedo notranjemu ministru g. dr. Korošcu, ki so ga senatorji JRZ burno pozdravili, ko je stopil na govornico in podal daljše poročilo o proračunu za poverjeno mu ministrstvo. Po razčlenitvi proračuna za notranje ministrstvo je dr. Korošec, med drugim izjavil sledeče:
Notranje ministrstvo je s svojim uradniškim aparatom tudi v lanskem proračunskem letu ves'-no izvrševalo vaine in velike naloge svojega resora.
Naloge uradne notranje politike so, da so vsem krajem v državi zagotovi mir in red, da se vsem državljanom za jamči svoboda ter osebna in premoženjska varnost v mejah zakona, da se spoštujejo zakoni in državna oblast, da se okrepi privrženost državi, da se v srcu vseh državljanov vsidra ljubezen do kralja in kraljevskega doma.
Ker pa država ni samo politična, temveč tudi kulturna in gospodarska organizacija, zaradi tega
bitje svoj prihod, morajo hiti pokopani načrti o hrezkrajnih medenih tednih. Potem pridejo noči brez spanja, odpoved večernim zabavam, mnogim prijetnim izletom. Nato pridejo žrtve, ki jih narekuje roditeljem mali tiran. In če ga imata sicer rada in sta z njim zadovoljna, sta vendar prepogosto mnenja, da jima en otrok zadostu je in da ne kaže več množiti družinskega veselja tc vrste. Rado se zgodi, da najiravita račun o ugodnostih, ki se jim z otroki odpovesta in o bremenili, ki z otroki naraščajo, ln potem se jima zdi previdno in pametno, da se rojstva omeje in smatrata druge za nespametne če ne kar zn bedake, ki sprejemajo na sebe breme številnih otrok. Tucli to se kaj rado zgodi, da tudi cdincc postane odveč in neprijetna ovira. Skrb za njega naj prevzame kaka teta. stara mama, ali kar otroški zavod. Kjer se ta miselnost udomači, otrok ne druži ampak loči zakonca zaradi skrbi, ki so z njim združene in ki jih nihče od obeh roditeljev /a njega ne mara jirevzeti.
Liberalizem in materializem je sirup za družino: naučil nas jc živeti »svobodno« živ-
ljenje brez odgovornosti in brez trajnih, svetih obvez do kogarkoli. Svobodno, samostojno življenje drug ob drugem! Tako v mnogih družinah miselna razporoka pripravlja zunanjo ločitev zakona. Toda nujna posledica je padanje rojstev. Zdravo družinsko življenje zahteva namreč vero v bodočnst, vero v skupno življenje in harmonijo nazorov in čustev. Sebičnost in uživanjaželjnost pa ubijata čut za družino. Ako ni v srcu več žive vere, ki hi samopašnosti čustev postavila močen jez božje postave in zavest dolžnosti, potem se eden in drugi hitro čuti »prevaranega za srečo življenja« in opravičenega, da gre svojo pot za srečo, ki jo pričakuje kjerkoli ali se mu obeta ob komurkoli.
To so resne misli, ki se nam vzbujajo oh letošnjem materinskem dnevu. Gre za osnovni problem naših družin in od njega pravilne rešitve bo odvisno, čc se bo slovenska družina šc tudi v bodoče — nc enkrat v letu, ampak dnevno vsa srečna in številna radovala okrog svojih zlatih mater in pru/.novala neminljivi materinski dan.	Drin.
tudi vprašanja iz teh poročil nalagajo težke in važne naloge političnim uradnikom. Najmanj, kar se od njih zaliteva, je širokogruduo in dobronamerno razumevanje in umevanje vseh kulturnih, socialnih in gospodarskih problemov ter njihovo reševanje v skladu z državnimi interesi, šo bolj želeti je. da v tej smeri marljivo sodelujejo s svojim narodom, da mu gredo na roko v vsem. kar je za narod dohro in koristno. Kolikor je upravni uradnik bližji narodu, toliko bližji jo narod državi. Upravni uradnik mora hiti napram vsem državljanom enako objektiven, uslužen in pravičen, no oziraje se na stan, prav tako pa ne na stranke in koterije. Ugodnosti, kakor tudi strogosti zakonov morajo občutiti enako vsi državljani lirez razlike. Če je kdo postopal drugače, ni postopal v duhu politike sedanje kraljevske vlade, ki želi in kot to proračun sam kaže, mnogo žrtvovati, dn hi hil njen politični aparat na višku objektivnosti in popolnosti. In res je nu našo veliko radost in zadovoljstvo vedno manj pritožb na našo organe in mi upamo, da jih ho v bodoče še manj.
Med pooblastili, ki jih kraljevska vlada zahteva od narodnega predstavništvu, jo tudi pooblastilo. s katerim se ministrski svet pooblašča, da zaradi uvedbe narodnih samouprav, zaradi de-koncentracijo in decentralizacije državne uprave ter zaradi njene sprostitve in izenačenja, lahko na predlog resornega ministra za notranjo zadevo in v soglasju s finančnim ministrom z uredbami, ki imajo zakonodajno moč, postopoma prenese del poslov in pristojnost državne uprave na liane odnosno upravnika mesta Belgrada.
Za dobo tega proračunskega leta se bodo krediti za te prenešene posle otvarjali banovinskim odnosno upravnim blagajnam, prihodnje proračunsko leto se bo-
Nadaljevanje na 2. strani
Dunajska vremenska napoved: Menjajoče se oblačno, večinoma jasno, nagnenje h krajevnim nevihtam, slabi vetrovi.
Zagrebška vremenska napoved: Hladneje.
Zemunska vremenska napoved: Večinoma jasno po vsej kraljevini 6 šibko ohladitvijo. Ponekod irtegne biti ponoči nekoliko slane.
(Nadalfevnn'e s t. strani)
do pa morali prenesti ti krediti na ustrezajoča mesta. Tako se glasi to pooblastilo.
Uvajanje v življenje širokih sumouprav se bo pri nas izvršila iz razumljivih razlogov postopoma v etapah, če upoštevamo, da je naša mlada država sestavljena iz pokrajin, v katerih dosedaj ni bilo nobenih samoupravnih ustanov. Že samo to zadnje dejstvo nam nalaga, da se razvoj samouprav vrši po naprej premišljenem programu, kar izključuje istočasno tndi možnost, da bi se tako važno vprašanje rešilo naenkrat. V samoupravnem življenju je najvažnejše vprašanje vprašanje delokroga in lir.anc. Z zakonom o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja in z zakonom o banskih upravah, kakor tudi z dotičnimi dopolnili in spremembami, posebno v iinančnih zakonih, je predvideno prilično število samoupravnih pristojnosti, ter so te odredbe dale zadovoljive rezultate. Zato bi bilo potrebno in dobro, v pogledu banovinske pristojnosti nadaljevati ta sistem prenešenih poslov; isto velja tudi glede državne upravne dekoncentracije. Ker za to proceduro niso zadostna dosedanja zakonska pooblastila, jih je treba zaradi državne konsolidacije razširiti. Iz istega razloga bi bilo potrebno to izvršiti v pospešenem zakonodajnem postopku s podelitvijo pooblastil kraljevski vladi
Ker sta samouprava in demokracija nedeljiva zaveznika, nedeljivi sestri, je jasno, da gre tendenca naše vlade k demokraciji
Potrebno jc, vsaj tako se nam zdi, enkrat odkrito spregovoriti tudi o postopanja našega orožništva. Orož-ništvo ima to težko usodo, da prihaja v konllikt t državljani, ki pridejo v konllikt z zakonom. V zapadnih demokracijah, o katerih se pri nas navadno govori z velikim občudovanjem, se smatra, da je to čisto v redu. Težke so posledice, ko mora orožništvo uporabiti orožje. Najtežje so posledice za nas, ki ne želimo nobenih ljudskih žrtev. Vedeti je pa treba, da imajo naši varnostni organi svoje zakonske predpise, ki se jih morajo držati Člen 24 zakona o orožništvu se glasi: Orožniški častnik in orožnik mora pri izvrševanju dolžnosti uporabiti svoje orožje samo tedaj, ko na drug način ne more:
1.	odbiti od sebe ali od druge osebe namer-jeni udarec;
2.	da stre odpor;
3.	da prepreči beg nevarnih zločincev;
4.	da prepreči beg sumljivih oseb na državni moji ;
<5. da odbije napad na objekt, ki mu je poverjen t čuvanje.
Pri uporabi oroïja se mora posebno paziti na to, da ne trpijo škode nedolžni ljudje. Tako se glasi zakonski predpis iu tako se glasijo zakonski predpisi ne samo pri nas, temveč tudi^na zapadu in vzhodn, v centrumu in na periferijah Evrope. Ni nimamo ničesar v svojih predpisih, kar bi bilo samo naše. Najobčutljivejši so politični spopadi. Orožništvo mora po svojih predpisih uporabiti orožje, narod daje svoje težke žrtve, a hujskači — navadno glavni krivci — se sprehajajo po tragediji svobodno po državi, ker jih dostikrat zakon nc doseže. Tu bi se morale sodbe naroda znatno popraviti.
Naše orožništvo je dobro disciplinirano, liri v najboljših odnosih t narodom in je neprijatelj samo onim posameznikom, ki se pregrešijo proti zakonu ali pa proti poštenju. Ce je kje drugače, potem je to izjema. Pa tudi višje oblasti strogo postopajo nasproti onim varnostnim organom, ki se pregrešijo in pridejo v nasprotje i zakonom in zakonskimi predpisi. Tako bo tudi v bodoče.
Če ie govorimo o sili, kakršna je orožništvo, potem moramo govoriti tudi o sili. ki ni utemeljena z nobenim zakonom, ki se pa vendar od časa do časa pojavlja med našim narodom. Mislim na nasilje od spodaj.
„Stojimo pred volitvami
v Narodno skupščino"
Stojimo pred Tolitvami za Narodno skupščino. Pri vsakih volitvah se pojavlja nasiljo od spodaj. Dogujajo so pa tudi sicer žalostni pojavi, toda samo v manjšem številu. Tako sta na primer v primorski banovini d?e sosedni vasi zaradi spora glede meje in občinske ali vaške lastnine posekali veliko število vinskih trt in sadik, kakor tudi stebel v gozda. Taka nasilja, posebno nasilja zaradi političnega prepričanja so sramota za vsak narod, posebno pa že t a kraje, v katerih se dogajajo. Tu bi morali vplivati nglednejši politiki, kakor tudi vsi, ki imajo dolžnost skrbeti za kulturni in moralni napredek naroda. Taki načini politično borijo bi morali že enkrat prenehati za redno. Potem pa pride še ta anomalija, da se ravno ti krogi, ki nosijo veliko odgovornost za tako postopanje, še najbolj pritožujejo za vsako zakonito postopanje, ki pride od zgoraj. 0 tem sein govoril tudi lansko leto, prepričan sem pa, da je treba to tudi letos ponoviti.
O vseli aktualnih vprašanjih na Ilrvatskem sem govoril že pred kratkim na javni seji Narodne skupščine, delno pa tudi v finančnem odboru senata. Mislim, da bi bilo sa gg. senatorje, kakor tndi za javnost samo dolgočasno, že bi to ponavljal.
Proti komunizinn bomo nadaljevali borbo, nadejamo se pa. da bomo dobili sodelovanje vseh onih, ki v tem vprašanju mislijo tako kakor mi. Borba proti komuniimu se ne smo smatrati kot strankarska borba, temveč kot splošno narodna, ker ta bacil teži za tem. da zastrupi ves naš narodni organizem.
Govorniki iz opozicije so se tudi v finančnem odboru senata pritoževali zaradi pregrupacije občin v dravski banovini po pooblastilu § 45 finan-enoga zakona za proračunsko leto 1937-88. Vse pregrupacije so se izvršile po želji večine naroda v dotičnih krajih. Opozicija iz manjšine se je pritožila na državni svet v 24 primerih. Od teh 21 predloženih pritožb je državni svet že odklonil 22 pritožb, dve pa še nista rešeni. Gospodi iz opozicije, ki so pritožuje zaradi nregriipacij občin v Sloveniji, bi omenil samo tole: Vam strunkarsko pro-grupacijc ne bodo zlomilo vratu, drugi strani pa tudi ne bodo pomngle, da bi se na konja bolje posadila. S tem je bilo zadovoljeno samo dolgoletni želji naroda ter sem mnenja, dn smo se v tem vprašanju oddolžili duhu demokracije. Ko poslušam govore opozicije, neprestano čujem, da se s samodopada.ien.jcm in notranjim zadovoljstvom nazivljajo in stalno poudarjajo: Mi nacionalisti, mi nacionalisti in zopet mi nacionalisti. Če bi bilo to samo zaradi tega. ker se njihova stranka npra-vičeno ali neupravičeno post tôt discrimina reniin nazivlje jugoslovanska nacionalna stranka, bi mogli še reči: transeat!, naj bo!, toda nain se zdi. da je tn nevarna besedna igra in da s tem hočejo reči: Mi smo nacionalisti, vi pn niste. Če je to tako. potem moram i vso resnostjo odgovoriti: Gospodje, oprostite, nacionalnega monopola vam ne moremo priznati (burno in dolgotrajno odobravanje pri večini senatorjev).
Mi. ki delamo z vdanostjo za kralja, domovino in narod, ki vse svoje napore in sile vlagamo v t», da narod pomirimo in iitešimo. da mn zagotovimo gospodarski in kulturni napredek, da mu zagotovimo blagostanje i vsetni potrebnimi pogoji ia dobro življenje, smo prepričani, da smo vmj dejansko toliko narodni, toliko nacionalni,
kakor pa oni. od katerih so mnogi to samo v frazah in teorijah.
Naprošam gg. senatorje, da sprejmejo proračun ministrstva za notranje zadeve.
Poročilo notranjega ministra dr. Korošca so vzeli senatorji na znanje z velikim odobravanjem in navdušenjem ter so ministru dr. Korošcu priredili dolgotrajne ovacije. Ministru dr. Korošcu je za tem najprej Čestital predsednik vlade dr. Stojadinovič, za njim pa ostali ministri.
Po govoru notranjega ministra dr. Korošca je predsednik senata dr. Mažuranič dal besedo poročevalcu manjšine dr. Nemcu.
Debata
Dt. Nemec je v svojem govoru kritiziral no-rranjo politiko sedanje vlade. Govoril je tudi o svobodi. Notranji minister dr. Korošee je govorniku takoj odgovoril z besedami: »Mnogo svobodo smo že dali; vse na svojem mestu in vso ol> svojem času.c Dr. Nemec ee je potem pritoževal, da časopisje ne objavlja veega tega, kar se govori. Minister dr. Korošec je takoj odgovoril: »Vidite, to ni cenzura, če en dinevnik objavlja o tem, kar sc govori, enkrat eno, drugi dan pa drugo. Ni mogoče vsemu časopisju dajati enega navodila.« Govornik nadalje govori o isti zadevi. Minister dr. Korošec mu samo odgovarja: »Morali bi vprašati tudi časopisje, ali je cenzurirano!« Zatem se dr. Nemec pritožuje, da »Jutro« ne more poročati vsega tega, kar bi rado o senatu. Dr. Korošec izjavlja: »Ne vem, ker »Jutra« ne berem!« Govornik se je zatem bavil z razmerami na Hrvatskem. Minister dr. Korošec mu takoj odgovarja, da je bil vsak primer kršitve zakona kaznovan. Dr. Nemec je vprašal tudi, kdaj bodo volitve za mestne občine, nakar je dr. Korošec odgovoril, da tudi o tem vlada že razmišlja. Ko se bodo nmirile občine, potem bo vlada gotovo mislila tudi na te volitve. Dr. Nemec se je dalje zanimal za to, kaj misli vlado naiprej prenesti iz centralnih uradov na banovine. Minister dr. Korošec mu je odgovoril: »Mi mislimo na primer prenesti učitelje na banovine. Ministrstvo niti ne pozna učiteljev, mora se pa izražati o tem, ali bo kdo od učiteljev prišel iz Osijeka v Zagreb ali pa obratno. To je naiprej potrebno prenesti na banovine.«
Za dr. Nemcem, ki je izjavil, da bo glasoval proti, je dobil besedo senator dr. Albert Kramer (JNS). Uvodoma je spet covoril o |ti£"v»lnvp"•■■' nacionalistih. Rekel je: »Če bi zahtevali od evojih politčnih nasprotnikov iz vrst JRZ, da se dekla-
rirajo v dravski banovini kot jugoslovanski nacionalisti, bi oni to z ogorčenjem odbili od sebe.« Senator Smodej vpada: »Kdaj so to odbili?« V nadaljnjih izvajanjih je dr. Kramer kritiziral pre-komasacijo občin. Dr. Schaubach vpada govorniku z medklicem: »Ali vam je žal za nemčurskimi gnezdi?« Poročevalec večine senator Smodej mu odgovarja: »Toliko naj>ak in krivic sto v času svojega režima napravili, da jih ie bilo treba popravili.« Dr. Kramer je tudi kritiziral postopanje ljubljanske policije in govoril o sjioru v odboru zn postavitev spomenika kralju Aleksandru v Ljubljani. Rekel je, da je ta odbor razpuetila banska uprava. Minister dr. Korošee je tnkoj odgovoril, da odbor ni bil razpuščen, temveč da je podal ostavko. Dr. Kramer: »Jaz imam akte, pa vem.« Minister dr. Korošec: »To je spor umetnikov, vi pa hočete tudi to tukaj uporabljati.« Dr. Kramer je obširno govoril tudi o razpustu »Jadrana«. Po njegovem mnenju seveda ta razpust ni bil na mestu. Minister za notranje zadeve dr. Korošec ga je zavrnil z besedami: »Notranja politika se no smo napadati na takem sestanku.« Dr. Kramer odgovarja: »O tem ni bilo besede!« Dr. Korošec ga odločno zavrača: »Tedaj niste dobro fuli!« Ko je dr. Kramer spet govoril o nacionalistih in nacionalistični mladini, mu je predsednik vlade dr. Stojadinovič odločno vpadel v besedo, rekoč: »Niste samo vi nacionalni v tej državi! V tem je cela stvar. Dosti je tega nacionalnega monopola! Samo vi ste nacionalni, mi pa antinacionalni in ana-cionalni « Dr. Nemec vpada: »Tega ni rekel!« Senator Smodej pa odgovarja: »Dedukcija govora, iz katerega izgleda, da io peščica ljudi nacionalna. vsa država na po vašem mnenju je antinacio-nalna. To je dedukcija!« Dr. Kramer je zatem izjavil, da bo glasoval proti jiroračunu. iqrFrancOp kdr umih bfskbfsk
Zaradi osebnega pojasnila je nato dobi! besedo še prometni minister dr. Spaho, nato pa
rjročevalec večine finančnega odbora senator g. mode j, ki je odločno zavrnil trditve dr. Kra-merja in ostale opozicije, da 60 se prekomasacije občin v dravski banovini vršile jx> strankarskih intencijah in samo iz strankarskih ozirov. Dr. A. Kramer je celo trdil, da so mesta v Sloveniji |x> teh komasacijah docela razirana. Senator Smodej je v nadaljnjih evojih izvajanjih trdil, da je točno, da eo ee prej v času režima JNS komasirale občine či6to po strankarskih vidikih, eamo da bi si JNS skrpala večino. V sedanji vladi ee je v tem pogledu postopalo demokratsko ter je povsod od-
иаивииииии——umiи umииииимишшп ишшшши murnu
ločevala večina. Govornik je odločno zavračal tudi trditve dr. Kramerja in ostale opozicije o nekem navideznem preganjanju nacionalne mladine v Sloveniji ter poudarjal, da nihče v Sloveniji ni bil preganjan zaradi nacionalnosti in da zaradi tega tudi nihče ni bil kaznovan. Toda nihče naj ne misli, da bi ljudje ki sami sebe nazivajo nacionaliste, imeli patent da bi lahko delali vee. kar bi se jim ljubilo, proti zakonu in da bi teh ljudi zakon ne smel kaznovati. Omenil je tudi spor v odboru za postavitev spomenika kralju Aleksandru. Rekel je, da je to spor med umetniki. Večina je za to, da se sprejme načrt enega izmed največjih. evrop6ko priznanih umetnikov, prof. Jos. Plečnika, drugi pa so proti njemu. Predsednik vlade dr. Stojadinovič vpada: »Zato, ker prof. Plečnik ni pristaš JNS!«
Po govoru senatorja Smodeja je bil proračun za notranje ministrstvo sprejel ter so senatorji, pristaši JRZ. in člani delovnega kluba priredili dr. Korošcu viharne in dolgotrajne ovacije.
Vojni proračun
Senat je nato pričel pretresati proračun ministrstva za vojsko in mornarico. K proračunu je jxxlal obširno poročilo vojni minister, armadni general Ljubomir M a r i č. Za njim je govoril najprej senator Pucelj, ki je napadal »Slovenca« zaradi uvodnega članka o zadržanju skupščinske opozicije ob priliki razprave proračuna za vojno ministrstvo v skupščini ter ga spravljal v zvezo z nekim člankom, ki je bil objavljen v »Slovencu« 22. marca 1938.
Za Pucljem je govoril Jovan Alekšič, ki je v svojem govoru poveličeval našo vojsko> potem pa Dragoljub Djordjevič, nakar je Cedomir Zali a r i č (JRZ) predlagal senatu, naj proračnn za vojno ministrstvo sprejme z aklamacijo, kar je senat tudi storil. Senatorji so po glasovanju priredili ovacije vojnemu ministru Marico in mu čestitali.
Po sprejemu proračuna za vojno ministrstvo je senat razpravljal o proračunu za finančno ministrstvo. Besedo je dobil finančni minister Dušan Letica. ki je podal k proračunu daljše poročilo. Za njim je govoril 6er,ator Spiro Hadžiri6tič (JRZ) ter je nato senat eprejel tudi proračun za finančno ministrstvo.
Nato ie bila seja zaključena. Prihodnja беја bo jwtri dopoldne. Na njej ee bo nadaljevala razprava o državnem proračunu v -podrobnœtih.
konitih obvez, ki režejo to aH ono državo. Če i»-bruhno vojna, se bo vojna plav razlila takoj tudi na druge države in take okoliščine bodo posebno važno tedaj, če se bodo nanašalo na Veliko Britanijo in Francijo.
Tako eo našo izjave elične Edenovim izjavam. Mi se oborožujeino pospešeno in naše orožje bo lahko šlo na pomoč vsakemu napadenemu, kakor to določajo obveze iz pakta Zveze narodov.
O Španiji je Chamberlain rekel, da misli angleška vlada, da je politika nevmešavanja še najboljša in da jo preprečila vojno. O pogajanjih z Italijo je rekel, da porfekajo zelo ugodno. Ni-kdo pa ni zahteval od Italije, da naj samo ona odpokliče svoje prostovoljce iz Španije.
Zaključil pa je svoj govor z željo, da naj končno vendarle pride do kakega sporazuma o omejitvi oboroževanja, da se neha pogubna tekma v oboroževanju.
izstopile iz vlade
Nemčiji je nstvarilo nove notranjepolitično pogoje na Češkoslovaškem, dala jo Henleinu nepričakovano pogonsko in tudi privlačno silo ter vse nemške stranke, ki do sedaj niso šle s Henleinom, postavila pred nujnost, da se г njim združijo. O kakšnem sodelovanju Nemcev v praški vladi za enkrat ni več mogoče govoriti. Tudi morebitne nove koncesije bi danes prišle že prejwzno. Nemška obrtna stranka ee je prav tako prostovoljno razšla in evojim članom naročila, naj pristopijo k Henleinu.
Celo v vrste nemših krščanskih seči al ce v je vdrlo vznemirjenje in je vrhovno vodstvo stranke (minister Zajiček — Stolberg — Hilgenreiner) sklicalo nujnostno eejo, na kateri ie sklenilo: 1. da minister brez portfelja Zajiček, ki zastopa stranko v vladi, takoj odstopi in 'i. da nemška krščanska socialna stranka preide v opozicijo. Stranka bo v opoziciji tvorila posebno skupino in se ne bo priključila Henleinovi stranki.
Že s pristopom Spinove stranke je Henlei-nova stranka postala v parlamenta najmočnejša stranka, močnejša, kakor agrarei. Kaj to pomeni za nadaljnji razvoj notranjepolitičnega položaja, pada v oči. V poučenih krogih so mnenja, da čas, ko se bo ministrski predsednik dr. llodža začel razgovarjati in pogajati s Ilenleinovo stranko, ni ve a daleč. S tein pa Im> vprašanje, ki jo čisto notranjepolitičnega zna-čnja, stopilo na mednarodno polje, kajti Konrad lienlein dobiva navodila za vodstvo svojih Nemcev čez mejo iz Berlina,
Ako bi se zgodilo, da bi Anglija danes skozi usta predsednika Chamberlaina dala jasno jamstvo, da bo ščitila češkoslovaške meio proti j vsakemu napadalcu, bi bil položaj mnogo lažji, toda zelo malo je verjetno, da so bo to zgodilo in da Ihi Anglija ilala Pragi le nekaj dobrih moralnih nasvetov, sicer pa jo bo prepustila samo sebi. Položaj bi bil mnogo lažji tudi, če bi Francija imela vlado vredno tega imena. Toda Blunia se nikdo ne boji, njegove besedo nimajo nobene teže niti doma no, kaj šele v tujini. Blum ne zaleže nikjer nič. Zaradi Ritima in navzlic Blumu bo šla evropska politika mirno svojo pot naprej. Drugače bi bilo, če se v Franciji dvigne na čelo vlade osebnost z zapovedujočlm glasom in z vsem no-rodom za seboj.
Dokler pa se Anglija izmika in je Blumova Francija 1000 km daleč stran od Češkoslovaške, jc praška vlada takorekoč navezana na svojo lastno modrost in žilavost. da reši neprijetni notro-I njepolilični položaj, ki ga otežuje še golovoet, da I bo hitlerjevska Nemčija v kratkem času podprla Ilenleinovo težnjo po avtonomiji.
Anglija noče dati nobenih
jamstev za Srednjo Evropo
Bojevit govor angleškega ministrskega predsednika
London 24. marca. e. Popoldne je predsednik vlade Chamberlain prečital vladno izjavo o zunanji politiki. Chamberlain je najprej omenil, da vsi pričakujejo od vlade izjavo o zunanji politiki. Vendar pa ne misli podati izjavo v tistem smislu, kakor da bi hotel poudariti, da se je spremenila angleška zunanja politika. Zato ne bo govoril o angleški zunanji politiki, ampak bo samo pojasnil angleško stališče do mednarodnih problemov, ker se angleška zunanja politika sploh ne more spreminjati.
Cilj angleške zunanje politike pa je, da se mora ohraniti mir. To pa ne pomeni, da se mi Angleži ne mislimo borili, če bi bilo treba. Mi moramo držati svoje obveze iz mednarodnih pogodb in le nas lahko privedejo do tega, da se bomo zapletli v vojno. Nikdo naj ne dvomi, da mi svojih obvez ne bi izpolnjevali. Borili pa se bomo tudi, kadar bo treba ščititi interese Velike Britanije same in pa kadar bo šlo za obrambo naših pomorskih prometnih zvez Te prometne zveze so lahko za nas vei kol iivljenjsko usodne. Borili bi se tudi za vse slične svoje nam najdražje cilje.
Storiti pa moramo vse, da tega ne bo treba, ker vemo, kaj pomeni vsaka vojna. Od vojne nima nikdo pričakovati ničesar drugega kot pa razvaline. Tudi če bi se mi zapletli v vojno, bi tudi sami morali prej ali slej računati na posledice, ki ne bi bile hujše od razvalin drugod.
Poslavlja pa se nam vprašanje, kako naj ohranimo mir, ko moramo zmeraj spreminjati svoje metode, zmeraj zavzemati do novih dogodkov drugačno stališče. Pri nas vsi zelo spoštujejo Zvezo narodov kot izdatno sredstvo sa ohranitev miru. Jaz ne zanikam, da je moja vera v Zvezo narodov zelo omajana. Nisem pa nehal misliti na lo, da bomo dvignili Zvezo narodov tako, da lahko postane pravo sredstvo za ohranitev miru. Trudili se bomo upostaviti popolno enakopravnost v Zvezi narodov in dvignili jo bomo ne samo zaradi tega, ker je bila od začetka dobra, ampak tudi zato, ker je lahko tudi v bodoče pravo sredstvo za rešitev mirti.
Potem ko je Chamberlain še enkrat nakazal, da bo Anglija zmeraj:
1.	branila svoje življenjske interese,
2.	izpolnjevala obveze iz pogodb do Francije
in
3.	branila zvišena načela mednarodne pravice, je prešel na takozvano načelo kolektivne varnosti.
Rekel je, da je kolektivna varnost v društvu Zveze narodov zelo slabo zamišljena. Zveza narodov obsega 58 držav In vsako državo je treba posebej vprašati ali hoče sodelovati pri kolektivnem koraku. Med tom časom pa je žrtev nelzzva-nega napad lahko že pohojena. Mi pa moramo preprečiti sleherni najiad. Mislimo, da bi bila ta
Čuden g!as
iz Italije . ..
Milan. 24. marca. TG. Tukajšnja »Stampa« objavlja naslednjo silno značilno razlago notranjepolitičnega položaja, ki je nastal na Češkoslo vaškem:
»Praška vlada se jo spustila v priznanje ugodnosti nemški narodni manjšini, ki šteje 3 in pol milijona prebivalcev, torej skoraj eno četrtino prebivalstva vse države. Toda nobena ugodnost no bo mogla več odstraniti nasprotja, ki vlada med Nemci in Cehi v okviru državnih meja. Zgodovina in zemljepis sta močnejša kakor enkratna dobra volja g. Beneša. Berlin in Dunaj imata sedaj privlačno silo za Nemce na Češkoslovaškem, ki se ji ni mogoče upirali. Zemljevid srednje Evrope verjetno Se nima svojih končnovel javnih meja.«
varnost boljše organizirana, če bi bilo manj narodov skuj>aj, ker bi lahko prej preprečili vojno. V tem oziru se je Chamberlain odločil za talcozvani regionalni okvir kolektivne varnosti v okviru Zve-ee narodov.
Nato je Chamberlain prešel na vprašanja, ki se tičejo Češkoslovaške. Rekel je najprej, da bi bilo to vprašanje mnogo laže obravnavati, če bi se med vlado v Pragi in njenimi manjšinami čimprej upostuvil sporazum in bi se tako razrešila med njima samima vsa sporna vprašanja. Angleška vlada misli, da je nemogoče dati Franciji zagotovila, da bo Velika Britanija smatrala za svojo dolžnost izpolnjevati obveze napram Franciji, če bi Francija hotela braniti ČSR pred vojaškim napadom. Toga tudi ni mogoče pričakovati od drugih vlad in velesil. Toda, je s povzdignjenim glasom nadaljeval Chamberlain, v primeru vojue ne gre samo za okvir za-
Vladna kriza v Pra
i?
Vse nemške stranke
Borlin, 24. marca. b. »Volkischer Beobachter« poroča o posvetovanjih vlade glede skorajšnjega odstopa ministrskega predsednika dr. Hodže. Sedanjo češkoslovaško vlado naj bi zamenjala uradniška vlada, ali pa vlada nacionalno koncentracije.
Praga, 24. marca,- c. Danes je zasedalo vod-etvo nemške krščanske socialne stranke. Na seji ! je bilo naročeno j>oelaiiskemu klubu in senatorjem, da naj takoj izstopijo iz vladne večine in senatorji in poslanci se naj v parlamentu priključijo Henleinovemu jjoslanskemu klubu. Strankin zastopnik v vladi minister Erwin Zajiček naj takoj izstopi iz vlade.
Henleinov naskok
Praga, 24. marca. TG. V notranji politiki češkoslovaške republike 60 nastopili zelo važni dogodki, ki eo vprašanje nemške narodne manjšine potisnili prav v sprednje vrste_ vsega političnega zanimanja. Minister dr. Spina, voditelj tako imenovanega »nemškega aktivizma«, to je tistega mišljenja, da morajo Nemci v lojalnem sodelovanju s Cehi in Slovaki doseči politično enakopravnost, je priglasil svoj izstop iz vlade. V parlamentu je bil voditelj »Zveze |K>ljedelcev«, ki je pri zadnjih volitvah leta 1935 dobila 143.000 glasov in 5 poslanskih mest. »Zveza poljedelce v « je namreč sklenila, da se mirno raz-ide in da se njeno članstvo zapiše v H e n 1 e I -novo (hltlorjevsko usmerjeno) nemško s t r a n k o. V svojem uradnem poročilu pravi stranka, da se »1. 1935 započeti poskus, da si nemška manjšina s pomočjo lojalnega sodelovanja v vladi oskrbi zaščito življenjskih pravic nemštva. ni olinesel. Prav tak« se jo izjalovila politika, ki jo jo vlada začela z ukrepi dne 18. februarja 1937. Zatorej se »Zveza poljedelcev« razhaja in z vsem svojim članstvom prehaja pod vodstvo Konrada Henleina«. Henleinova stranka je ta sklep sprejela 7. velikim zadoščenjem na znanje.
S tem, da se je sicer mala stranka dr. Spine, ki je imela v parlamentu вато 5 poslancev, v senatu pa niti enega zastopnika ne, priključila hi-tierjevski Henleinovi stranki, je nemško gibanje na Češkoslovaškem izvojevalo močno moralno zmago. Odkar jo bila Avstrija priključena Nemčiji, je med Nemci na Češkoslovaškem, kjer štejejo okrog 3 in pol milijona duš, zavladalo popolnoma novo gibanje. Henleinova stranka je priključitev viharno pozdravila in razvila silno živahno delovanje, ki ima za eilj zbrati slehernega Nemca na Češkoslovaškem v »skupni borbi za kulturno samostojnost«. Priključitev Avstrijo h
Nedeljske
Velik volivni shod
v Slov. Bistrici
jc priredila preteklo nedeljo krajevna organizacija JRZ v veliki dvorani okrajne hranilnice. Udeležba je bila nepričakovano velika in dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Zborovalce in govornika, tajnika g. Marka Kranjca, ter mariborskega podžupana g. Franja Zebota je pozdravil podpredsednik okrajne organizacije JRZ g. Jerovšek. Napovedan je bil tudi prihod ministra g. dr, Kreka, ki pa je moral v zadnjem trenutku odpovedati udeležbo zaradi nujnih poslov v Belgradu, Nosilec kandidatne liste gosp. dr. Schaubach jc bil zadržan zaradi nenadne smrti v rodbini.	,
G. Marko Kranjc je kot prvi govornik orisal najprej zgodovino slovenskih političnih bojev v naši državi od prevrata dalje. Naš voditelj dr. Korošec se je vedno boril za osnovne pravice Slovencev, predvsem za kulturno in gospodarsko avtonomijo v takem obsegu, kakor so jo celo naši bratje Srbi sami smatrali za pravično. Hujšega nasprotnika smo imeli med samimi Slovenci: nasprotniki avtonomije so bili predvsem tisti naši liberalci, ki so sc bali, da bo ž njo odklenkalo njihovemu političnemu sa-modrštvu. Govornik ee je spominjal tistih časov, ko so tudi po Slovenski Bistrici pokale or]unaške bombe in ko so ei bili šc v laseh današnji bratci iz gospodarske liste. Orisal je dalje v glavnah potezah naše politično in gospodarsko življenje v dobi do šestega januarja, Zivkovičev režim in strahovlado JNS, ki je nato sledila. Jugoslavija jc takrat politično in gospodarsko drvela v prepad pod bičem takozvaaih nacionalistov, ki jim je bil lasten žep več kakor obstoj države, Tudi Slovcnjbistri-čanom eo še v spominu tisti časi, ko je žandar-merija zganjala ljudi skupaj, da glasujejo za JNS-arske valpte; gornjebistriški delavci so morali takrat na komando korporativno obenem z voditelji tovarne prikorakati na volišče. Zato je toliko bolj zanimivo, kar trdi sedaj poelanec Gornjak v skupščini, da so bili pod JNS za Slovensko Bistrico lepi časi, ki si jih gospod poslanec Se želi nazaj.
G. Kranjc je nato nanizal pred poslušalci najvažnejše zunanjepolitične in notranjepolitične ter gospodarske uspehe, ki jih je sedanja vlada dosegla v kratkem času kljub žalostni dediščini, ki jo je prevzela od prejšnjega režima. Na koncu svojega govora je govornik pozval zborovalce, naj 6 svojimi glasovi prihodnjo nedeljo enodušno manifestirajo zvestobo našemu voditelju dr. Korošcu.
Po viharnem aplavzu, ki ga je žel za svoj govor goep. Kranjc, je povzel besedo g. Žebot, ki je kot dober poznavalec tukajšnjih lokalnih razmer temeljito prerešetal zasluge, ki si jih lasti nosilec gospodarske liste dr. Pučnik in s katerimi bi sc mogel veliko bolj upravičeno pohvaliti g. Ratej, če bi ne bfl tako skromen, kakor je. G. Žebot je upravičeno primerjal Pučnikovo samohvalo pavovemu perju, s katerim se eedaj diči okrog kot dober gospodar. Govornik je priklical v spomin prave slike o gospodarstvu, davčnem vijaku in nasiljih ter raznih grožnjah s tožbami tistih ljudi, ki ei sedaj domišljajo, da ljudstvo še ni pozabilo njihovih ljubeznivosti od takrat, ko eo še lahko vihteli bič nad njegovimi glavami. Kritiziral je čudno postopanje gornjebistriških delavcev, ki drvijo danes za nekdanjimi orjunoi, čeprav je dala sesdanja vlada delavstvu več kakor rvse prejšnje skupaj. Pozval je uradništvo, ki mu ie do danee m povsem izginil iz kosii etrah pred nekdaj vsemogočno jeenesarijo, da se tega etrahu otrese in da se svobodno izrazi, ali želi še nadalje jeenesarekih voditeljev v našem javnem življenju, čeprav vedo danes že najbolj odločujoči činitelji v državi, da bi pomenil povratek v stare čaee za Jugoslavijo samomor. Pojasnil je, da pomenijo tudi občinske volitve, in te še posebej, boj za naše samouprave, zato ee naši nasprotniki poslužujejo vseh mogočih sredstev, da bi jih preprečili.
Nedeljsko zborovanje je končno pokazalo tudi zadnjim omahljivcem, kakšen bo izid volitev. Zaman so bile vse laži in grožnje nasprotnikov; to so sredstva, ki epadajo v preteklost, da ee nikoli več ne povrnejo.
Slov. Bistrica
Naši nasprotniki eo našli nekje celo orožarno bivših ptujskih šrtajercijamcev, čemur ee ni čuditi, ker eo ee zvezali z našimi nemškutarji, katerim zadnji čas raste greben. Denar, laž, pijača in goro-etaene obljube naj pomagajo njihovi »gospodarski« listi do zmage! Meščane motijo n. pr. s tem, da bodo morali, če zmaga dr. Schaubachova lista, plačevati mnogo višjo občinsko doklado; a to je "laž! Okoliška občina je imela lani komaj za 6% višjo doklado kakor meeto; njen največji izdatek je bila občinska uprava, a ta sedaj odpade, zato bodo padli tndi stroški. Sicer pa, ali je to socialno pravično, da bi bolj premožni meščani plačevali nižje davke kakor manj premožni okoličani, od katerih meščani večinoma živijo? Hitler je v svojem rajhu tako krivico že zdavnaj odpravil in vpeljal za vso državo enoten davek.
Zaenkrat nam je ljubo, da eo volitve javne. Sedaj bodo naši trgovci, krčmarji in obrtniki pokazali svojo barvo in mi okoličani ei bomo dobro zapomnili vee tiste, ki bodo šli združeni z nem-Bkutarji in komunisti v boj zoper nae.
volitve
Ćrešnjevec
V nedeljo, dne 27. marca bodo pri nas občinske volitve. Med železničarje zanašajo nasprotniki eedanje vlade vet>ti, da bodo odpuščeni progovni delavci, če bodo gila60va'li za listo JRZ Pušnik Simon. Pravijo, da tako grozijo progovni moj6tri io de6etarji. Povemo: Noben progovni delavec in noben železmičar ne bo zaradi tega od-
»sk: "
puščen, tudi ne zapostavljen, pač pa smo poskrbeli, da dobijo primerno plačilo vsi tisti, ki bi 6e drznili omejevati železničarjem volivtio svobodo m nastopati proti kandidatni listi JRZ, pa naj se imenujejo taki teroristi progovni nadzorniki aH dese-tarji ali postajenačelniki! Ne pozabite, da danes vlada JRZ in ne več JNS-arska diktatura.
Črna pri Prevaljah
Dne 27. marca bodo v Črni občinske volitve. Potrebne so postale zaradi priključitve Podpece in Poduršule z nad 1000 prebivalci. Pred vojno eo bili gospodarji v občini Nemci, ker je bilo vse uradništvo rudnika in grofa Thurnskega nemškega mišljenja, ljudje pa od njih odvisni. Po vojni pa je bila občina do leta 1933 v rokah socialistov. Prvi župan Kruleč je bil dober gospodar. Ko pa jc on umrl, se je občina zadolžila za poldrug milijon dinarjev. Vsi kmetje in obrtniki so bili siti tega gospodarstva. Pri volitvah leta 1933 so socialisti pogoreli in župan jc postal Jakob Lesjak. Sociji so zapustili na vodovodu 180.000 din neurejenega dolga, v proračunu pa 120.000 din primanjkljaja, ker eo bile prvo leto rudniku doklade črtane. Občinskih do-ldad jc pa bilo tedaj predpisanih 115%.
Danes jc pa proračun uravnovešen, doig se je znižal za 500,000 din, doklade na 70% in če danes
kmet ali obrtnik pravi, da to njemu ni v korist in v veliko razbremenitev, mora nositi prav rdeča očala, da ne vidi dejstev.
Če hoče kdo to razlagati z boljšo konjunkturo, ee naj samo vpraša, zakaj so se pa sociji v Mežici zadolžili za 2 in pol milijona din in v Železni Kapli spravili občino skoraj v konkurz, da je sodrug župan »punkelj pobasal, pa v Ameriko šel«.
Smo bili za kompromis kot leta 1936. Sociji so se čutili močne in kompromis brezpogojno odklonili. V sredo se je pojavila kandidatna lista na občinski deski. Komur je količkaj mar dobro občine, s to listo ne more biti zadovoljen. Sami sodrugi od »Skupnega doma« žalostnega spomina. Zato je JRZ rajši žrtvovala svojega dobrega župana in šla v kompromis z JNS. Je bilo to kislo jabolko, a vendar boljše kot gnilo. Čudno se socijem zdi, da smo se znašli. Ako so se v Mežici znašli sociji in JNS, naj se preveč ne čudijo. Pišejo, da bo zmaga njihova. Ja — do volitev.
Nobeden, ki si ne želi dobe avtoprometa itd. nazaj, ne more glasovati za listo socijev. Veak pa, ki odobrava kmečko geslo: napravi, kolikor tudi moreš plačati, bo volil listo Ivota Turka.
Mežica
V nedeljo 27. marce se bo odločalo o gospodarstvu naše občine. JRZ jo postavila listo z nosilcem g. Pratnekarjem Makeom, pošteno domačo koroško korenino. Vei kandidati na njegovi listi nam jamčijo, da bodo kot skrbni gospodarji z varčnim, načrtnim gospodarstvom rešili zavoženo gospodarstvo mežiške občine, ki jo je že svojčae »vzorno« rdeče gospodarstvo spravilo na rob propada. Socialisti, ki eo bili toliko let v občini absolutni gospodarji, so ee zdaj eami čutili preslabe in so ee zato zvezali s vojimi najhujšimi nasprotniki, JNS, eamo da bi za vsako ceno ostali še naprej gospodarji občine. Z veliko muko eo 6eetavili listo, na kateri imajo razen nekaj ljudi, ki ee sploh ne zavedajo zakaj gre, some osebe, ki jih občinska bremena neposredno sploh ne zadevajo. Če studenci usahnejo, bodo pobrali 6voje reči in odšli kakor ptice selivke, dolgovi bodo pa ostali na ramah mežiških davkoplačevalcev. Zato pa ima vsak davkoplačevalec, bodisi kmet ali delavec, obrtnik ali rudnik, interes, da gospodarijo na občini pošteni in varčni možje, ki bodo plačevali dolgove in ne lahkomiselno razmetavali občinski denar. Zato bodo v nedeljo vsi pametni občani glasovali za lieto JRZ z nosilcem g. Pratnekarjem.
Mladina in SPD
Naše planinsko društvo jc žc od nekdaj nudilo mladini, ki poseča planine, razne velike ugodnosti. Od nje ni zahtevalo ničesar drugega, kakor da se v gorah, ki so nam vsem tako ljubo pribežališče po vsakdanjem trudu, dostojno vede in da se vzdržuje uničevanja planinske flore. Toda le posredno s »Planinskim Vestnikom« jc moglo društvo vplivati vzgojno na mlade hribolazce, ki pa so bili sicer brez pravega vodstva in nadzorstva. Nadvse pa je važno, da bi iz mladine dobili odličen naraščaj, ki bi prevzel dragoceno dediščino društva, zna! pravočasno oceniti lepoto naših planin in njih pomen za vzgojo naroda, za tujski promet in tudi za obrambo domovine. Zato je v zadnjih letih poizkusilo SPD pritegniti mladino ožje v evoje okrilje. Za vse odlične ugodnoeti, ki jih nudi mladim planincem po svojih kočah in domovih, ima društvo pravico posebno v današnjih časih zahtevati, da vzgojno vpliva na planinski naraščaj. Pri društvu je ustanovilo mladinski odsek, ki prireja planinska vzgojna in poučna predavanja, prireja skupne izlete in kolonije in drugo. Največji tozadevni cilj društva pa jc, da bi se vsi mladi planinci organizirali pri društvu v navedenem odseku. Mladinski odsek je sestavljen iz profesorjev in nastavnikov ljubljanskih srednjih in meščanskih šol, ki po svojih zavodih žc sedaj zbirajo in vodijo mlade planince v gore, v kolikor je v skladu z zakonom za srednje šole. Od mladine, organizirane v tem odseku, se ne bi kakor pri drugih šolskih društvih zahtevalo kako posebno novo udejstvovanje, ki dijakom jemlje čas, ampak bi sc lc njihovo dosedanje bolj ali manj brezciljno pohajanje po planinah bolje organiziralo, nadziralo in mlade sile bi se v svojo in narodovo korist v gorah temeljiteje izrabljale in pripravljale za velike naloge, ki čakajo mladino v bodočnosti na vseh mogočih poljih. Planinska mladina bo dobila posebne izkaznice SPD, brez katerih nobeden nc bo deležen velikih ugodnosti v planinskih kočah in domovih. V izkaznicah pa so dokaj obširna in jasna navodila za življenje in vedenje v gorah. Navedene pa so tudi kazni, s katerimi SPD lahko občutno zadene vsakogar, ki jc do danes brez skrbi razgrajal po gorah in delal škodo planinski flori kakor tudi na dobrem imenu pravih planincev. SPD je vložilo pri merodajnih oblastvih in gospodih primerne spomenice, kajti po srednješolskem zakonu je dijakom dovoljeno vstopiti le v nekatera posebej dovoljena dijaška društva. Zato bi bilo prav, da bi vsa javnost podprla sedaj to nesebično m vzgojno tako pomembno akcijo SPD, da bi brez večjih težav dosegla evoj cilj: organizirati in vzgajati planinsko mladino in potom nje napraviti red v naših prelepih gorah.
Ureditev ceste Celje-Zidani most
Cestna zveza Celja in posredno vse Štajerske z Zidanim mostom in naprej s Krškim je za štajersko gospodarstvo izrednega pomena. Po dolini Savinje se vije cesta, ki od Celja naprej predstavlja najugodnejšo zvezo s Savsko dolino in s predeli, ki se naslanjajo nanjo. Promet iz Zagreba in iz Hrvatske se te smeri kaj rad poslužuje, kljub temu, da so mu na razpolago tudi še druge zveze in to kljub temu, da je cesta med Zidanim mostom in Celjem na mnogih mestih zelo ozka in nepregledna.
Že dalj časa se ponavlja zahteva, da se ta zlasti za tranzitni promet tako važna cesta primerno uredi. V zadnjem času so se prometne razmere na prvem odseku od Celja navzdol že precej izboljšale. Najslabši del ceste pa je na odseku med Šmarjeto, Rimskimi Toplicami in vasjo Širje. Na tem štiri in pol kilometra dolgem delu se ozka cesta vije kakor kača. Nepregledni ovinki se vrste drug za drugim, poleg tega pa skoraj onemogočajo promet še klanci. Glede na pomembnost te cestne zveze je tehnični oddelek banske uprave izdelal načrte za razširitev in preložitev te banovinske ceste prav v tem odseku. Gosp. ban dr. Marko Natlačen je te dni potrdil načrte in odločil, naj se z deli začne čimprej, zlasti zato, ker bo preureditev ceste v tem odseku zahtevala velika zemeljska dela.
Preureditveni načrt deli cesto v dva odseka. Prvi odsek sega od vasi Sevca pri Šmarjeti do Rimskih Toplic, drugi pa od Rimskih Toplic do vasi Širje. Prvi odsek meri dobra 2 km, drugi pa je dolg skoraj 2 in pol kilometra. Proračuni za ureditev obeh odsekov znašajo okrog 3 milij. din, kar je razmeroma zelo veliko. Tako velike gradbene stroške pa povzroča na eni strani dejstvo, da bo treba skoraj povsod cesto razširiti, na drugi strani pa to, da bo treba odpraviti veliko število nepreglednih ovinkov, za kar bo treba često od-kopati velikanske množine prsti in kamenja. Na odseku od Sevc do Rimskih Toplic bo največje delo preložitev nerodnega Ogeškega klanca. Kako je to nujno potrebno, dokazuje že dejstvo, da jo cesta v Ogečah široka ponekod le dva in pol metra. V najkrajšem času bodo razpisana zemeljska dela za preložitve v tem odseku. Proračun za zemeljska dela in za propuste na tem odseku znaša 605.000 din. Te stroške bosta krila banska uprava in okrajni cestni odbor v Laškem.
Stara cesta sama je še bolj neugodna in za promet neprimerna v drugem odseku od Rimskih Toplic do vasi Širje in bi glede na to bilo morda umestneje začeti z delom najprej v tem odseku. To pa ni mogoče, ker bodo v drugem odseku napravljeni ogromni odkopi. Vijugasta cesta, ki se doslej umika vsakemu gričku, bo šla preurejena v glavnem naravnost Zato bo treba njeno novo smer na mnogih mestih izstreliti iz skalnatih pobočij. Samo pri enem ovinku bo šla nova cesta v ravni
Vlak ga je povozil
Brežicc, 24. marca.
Snoči se je zgodila na postaji Brežicc huda nesreča, katere žrtev je postat 19-letni Kraševee Karel iz Dolgega Gradišča v občini št. Jernej. Tovorni vlak ga je povozil in mu zdrobil desno nogo pod kolenom. Kraševee se je pripeljal iz Kamnika z vlakom, ki pride v Brežice ob pol 10 zvečer. Iz Brežic se je hotel odpeljati v šL Jernej. Prišel je kupovat vola za svojega gospodarja, pri katerem služi v Kamniku. V Brežicah je na postaji pomotoma izstopil iz železniškega voza na nasproti strani postaje. Baje so bila vrata pri železniškem vozu na nasprotni strani odprta in ker je izstopilo iz voza šc več potnikov, je izstopil tudi on, kar je pa imelo zanj zle posledice. Nn nasprotni strani je stal na prvem tiru tovorni vlak, ki je takoj po prihodu osebnega vlaka odpeljal proti Vidmu. Ko je Kraševee izstopil, se je tovorni vlak že premaknil. Kraševcu je na stopnicah osebnega voza spodrsnilo, najbrž zaradi teme. Pri tem je padel pod tovorni vlak, čigar kolesa so šla čez desno nogo. Ponesrečenca so uslužbenci postaje po odhodu obeh vlakov našli med tiri in ga odpeljali v bolnišnico v Brežice, kjer so mu morali takoj odrezati desno nogo pod kolenom.
smeri skozi 15 m visok hrib pri Rimskih Toplicah. Z zarezo, ki jo bodo napravili v ta griček, bodo pridobili toliko kamenja, kakor ga bodo potrebovali za ves novi tlak ceste in za gramoz na njej na tem odseku. Kamenja pa bo ostalo še toliko, da bo zadoščal tudi za ves prvi odsek od Sevc do Rimskih Toplic. Ker pa v prvem odseku ni primernega kamenja za zgraditev dobrih cestnih temeljev, bo treba voziti kamenje z drugega odseka na prvi odsek. Zato pa bodo tudi najprej uredili zemeljska dela v prvem odseku, tako da bodo mogli kasneje, ko se bodo lotili drugega odseka, odvažati odvisno kamenje na prvi odsek, kjer ga bo primanjkovalo.
Od Sevc do vasi Sirje bo popravljena cesta lepo izravnana in razširjena. Hudi ovinki bodo odpravljeni in z njimi bo odpadla tudi vsa nepreglednost. Široka bo 7 m, pri čemer bodo temelji ceste široki 6 m. Ob robu ne bo imela običajnih jarkov, ampak betonsko koritnico. Na cestni temelj bodo nasuli več plasti gramoza in ga temeljito zvaljali. Po tem popravilu bo cesta sposobna prenesti precejšen promet, v celoti pa bo urejena tako, da bo kdaj kasneje mogoče cestišče brez pœebnih zemeljskih del še bolj modernizirati.
Ze lansko leto je okrajni cestni odbor v Laškem začel z manjšimi gradbenimi deli med Rimskimi Toplicami in vasjo Širje. Potrebna gradbena dela je opravil seveda le v odseku, za katerega je imel že podroben načrt preložitve. Ker so sedaj izdelani podrobni načrti za celotno preložitev in ker so hkrati na razpolago precejšnja sredstva, bo preureditev te tako važne cestne zveze v letošnjem letu lepo napredovala. Tega se ne vesele le vsi tisti, ki jim cesta služi kot nujna prometna zveza, ampak tudi prebivalstvo, ki upa, da bo pri velikih zemeljskih delih našlo tudi dela in zaslužita.
Nevaren požar
Trebnje, 23. marca.
Snoči proti polnoči sc je vsa trebanjska dolina neznansko razsvetlila. Zagorelo je gospodarsko poslopje pri Zutcu v Trebnjem. K sreči jc bilo ozračje skoraj popolnoma mirno. Plameni so švigali visoko v zračne višave. Ogorki goreče slame eo pa kakor cunje padali daleč proti Staremu trgu. V veliki nevarnosti je bila hiša z obilnimi skladišči trgovca Groska, ker če bi se tam vnelo, potem bi gotovo nastala eksplozija nafte, bencina in olja, ki bi bila usodna za vse Trebnje. Hvala Bogu tudi, da se ni vnela blizu ftoječa farovška šupa (lesena in s slamo krita), ker bi potem ogenj prešel tudi na marof. Prosvetni dom, župnišče, cerkev, mežnarijo, šok> itd. Štiri gasilske čete (Trebnje, Ponikve, Vîlika Loka in Opčine) so z veo silo delale, da eo ogenj omejile. Zahvala vsem! Ogenj je bil podtaknjen. Zgorela je kašča, pod, šupa, drvarnica in hlev.
Preizkušnja novega mosta čez Kokro
Kranj, 24. marca.
30 metrov vi6ok oder, ki je doslej držal težo novega lesenega mostu, бо v zadnjih dneh odstranili. Novi most že visi zgolj na močnem lesenem loku. V četrtek zjutraj je bila na tem novem mostu obtežilna preizkušnja pod vodstvom univerzitetnega profesorja dr. inž. Krala. Preizkušnjo izvršuje univ. asistent inž. Jezeršek ob prisotnosti projektanta prof. inž. Dimnika, gradbenega nadzornika inž. cand. Stariča in stavbnega podjetnika Karla Kavke. Obtežba ве vrši na ta način, da bo obremenjena najprej ena polovica, nato še druga polovica oziroma ves most, nazadnje pn še srednji del. Obtežba 6e vrši z gramozom katerega bodo navozili na most nad 100.000 kg. Komisija dela e posebnimi instrumenti, ki kažejo premikanje do ene stotinke milimetra natančno.
Jeseni сл
Podnilnica SPD na .Icscnicnli sporoča svojemu članstvu, da bo redni občni zbor v četrtek, dne 7. aprila t 1. ob 2(1. v tovarniški restavraciji na Savi z običajnim dnevnim redom V primeru nesklepčnosti bo občni zbor pol ure kasneje brez ozira na število navzočih. — K številni udeležbi vabi odbor.
Občinski proračun v Kranju
Kranj, 24. marca.
1'ri sinočnji občinski seji, katere glavna točka je bila sprejetje občinskega proračuna za leto 1938/39 je g. župan Karel Češenj, podal po blagajniškem poročilu tudi poročilo o ustanovitvi meščanske šole v Kranju. Okrajno načelstvo je namreč mnenja, da v novem ljudskošolskem poslopju ne bo dovolj prostora tudi za meščansko šolo, ker bodo ti prostori zasedeni po ljudski in obrtno-na-daljevalni šoli. Občina pa je mnenja, da bi za prihodnje šolsko leto bil pouk meščanske šole v novem ljudsko šolskem poslopju, za drugo šolsko leto pa bi se eventualno adaptiralo staro ljudsko šolsko poslopje.
Proračun za leto 1938/39 izkazuje skupnih izdatkov 3,059.218 din in prav toliko dohodkov. Proračun je za 1 milijon višji kakor lanski, vendar je treba upoštevati, da je bil lanski proračun določen za 8 mesecev, dočim pa traja letošnje proračunsko leto od 1. aprila 1938 do 31. marca 1939. Osebni izdatki znašajo 485.895 din. Od lanskih so se zvišali za okrog 50.000 din, predvsem zaradi tega, ker namerava občina zaposliti teh-nika-inž., ker sedaj ne bo več poslovalo okrajno načelstvo kot gradbena oblast prve stopnje temveč občina. Razen tega bo občina zaposlila še 3 nove redarje kar je pač nujno potrebno, sicer pa mora imeti občina določeno vsoto 110.000 dinarjev kot prispevek k državni policiji. Zadeva državne policije je v teku, z uvedbo te bo bržkone nastavljenih 10 do 12 redarjev in komisar.
Materialni izdatki znašajo skupaj 2,573.323 dinarjev. Pri izdatkih občne upravne oblasti jo vne-šena nova postavka in sicer zavarovanje delavcev za onemoglost, starost in smrt, ki znaša 30.000 din, zvišal se je tudi pokojninski sklad za občineke uslužbence.
Posebno zanimiv in važen je proračun gledo gradbene stroke. Za vzdrževanje in popravo občinskih cest se je odobrila vsota 160.000 din, za pot na Šmarjetno goro 15.000 din. V teku 1 ali 2 mesecev bo razpisana licitacija za razširjenje savskega mostu, za kar je določena vsota 200 tisoč dinarjev. Pri novem mostu čez Kokro jo nujno potrebno urediti z obeh strani dohod, stroški bodo znašali 125.000 din. Tudi izdatki za razširjenje vodovodnega omrežja so povečani, ker je določeno, da se bo v doglednem času napeljala voda iz Preddvora čez Bele Rupe v kranjski rezervoar in znašajo 174.000 din. Važno za Kranj bo vsekakor popravilo in razširjenje ceste od Jelenovega klanca do Naklega, kar bo izvedla država in sicer v širini 6 m, občina pa bo prispevala za 2 m tako da bo cesta široka 8 m in bo od Jelenovega klanca do gostilne »BeksU tlakovana, na ta način pa bo postala tukaj potreba kanalizacijo za kar je določena vsota 45.000 din.
Pri dohodkih so občinske doklade iste kakor lansko leto. Na novo je uvedena trošarina na mešani bencin in sicer od 100 kg 15 din, razen tega je uvedena pavšalirana trošarina v znesku 720.000 dinarjev. Mestna občina je namreč v dogovorih s kranjsko industrijo, da prispeva v obliki pavša-lirane trošarine gotov znesek, ki bi znašal 3% prometa. Industrija bo bržkone pristala na to, ker se ji potem odstrani vsaka kontrola. Uvedla so je tudi taksa od prenosa nepremičnin, ki bo prinesla 73.000 din. Vse druge pozicije dohodkov pa so enake lanskim. Proračun je bil soglasno sprejet.
PREIZKUSITE I
iz Julijske krajine
Izredno cerkveno odlikovanje. G. Karel Pi-ciulin, mestni župnik pri ev. Ignaciju na Travniku v Gorici, je bil imenovan za hišnega prelata svetega očeta.
Vitovlje nad ftempasom. Pred dnevi je pogorelo tukajšnjemu posestniku Francu Marinčiču gospodarsko poslopje s 150 q eena in mnogo druge krme; kmetijsko orodje in živino so rešili. Sreča v nesreči je bila, da je gorelo podnevi in so ljudje ogenj laže ukrotili in omejili.
Trg sv. Hilarija v Gorici. V sredo, 16. t. m., na praznik ev. Hilarija, ki je patron goriškega mesta, eino imeli vsakoletni semenj. V prvi vrsti je ta semenj namenjen semenskemu krompirju. Tudi letos so Banjškarji in drugi hribovci pripeljali mnogo krompirja, Brici, Kraševci, Vipavci in Furlani so ga pa pridno kupovali, tako da je bil trg še razmeroma živahen; semenski krompir jo šel po 30—36 lir kvintal. Živinski trg je bil bolj klavern in so cene padalo. Ker smo zaradi neprestanega lepega vremena prijadrali že v sušo — ponekod že občutno primanjkuje vode — ni šo nič paše in tudi ne sveže krme, zato je seno silno poskočilo v ceni — do 24 lir kvintal. Marsikateri živinorejec skuša zato oddati kak slabejši reip, da mu ne bi bilo treba kupiti dragega sena. Posledica: drugovrstno blago, slabe cene, mrtev trg. Lepi dan je privabil precej okoličanov v mesto in eo dobro delali kramarji, ki se natepejo od vseh vetrov, zlaeti iz starih pokrajin, sicer no v veeelje domačih trgovcev.
Boj jetiki! Za dan »dveh križev«, t. j. za dan, ki jo posvečen nabiranju milodarov za boj proti [etiki, je določene nedelja 10. aprila. Prelekt jo že naročil tozadevnemu pokrajinskemu odboru, da mora letošnje loto svoje delo še poglobiti in raz-mrežiti do zadnje hribovske koče. Zlasti podeželski župani morajo razviti živahno propagando, da se bodo razprodali vsi dobrodelni kolki. Lani jo goriška pokrajina zbrala zo boj proti jetiki lepo vsoto 130.000 lir. Uepeh zbirke bi bil gotovo ve-b'ko izdatnejši, če bi razni davki in druge dajatve ne tlačili tako občutno vse dežele. Merodajni krogi dobro vedo, kako vse toži, zato l>odo brezdvomno podvzeli vse potrebno korake, da so olajšajo ljudska bremena.
Trimesečni tečaj za sirarje. Na mlekarski šoli v Tolminu se bo v kratkem pričel peti trimesečni tečaj za sirarstvo. Določen je za kmečke sinove s kobariškega in idrijskega okrožja, z Banjške planoto in Baške dolino. Sredstva za tečaj in pa prehrano gojencev dasta dežela in tolminska občina. Za podvig sirarstva na Tolminskem so taki tečaji odličnega jiomena. saj jc tolminski sir zaradi svoje kakovosti in okusa na glasu še iz predvojne dobe. če bo tečaj praktičen, strogo strokoven in prikrojen domačim potrebam in razmemm, uspeli ne bo izostal in bodo mlekarne gotovo rade zboljšale izdelavo eira po novejših načelih in kupčijskih vidikih.
Obletnica sporazuma
med Jugoslavijo in Italijo
Rim. 24. marca. AA. Na oblelnico podpisa italijansko-jugoslovanskega dogovora sta predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič in italijanski zunanji minister grof Galeazzo Ciano izmenjala brzojavki.
Brzojavka italijanskega ministra predsedniku jugoslovanske vlade se glasi: »Za prvo obletnico podpisa helgrajskega dogovora mi je izredno prijetim sporočiti Vaši Ekscelenci, da se tega dogodka z veseljem spominjam. Del» mini in spo-nminia. kot sva mn postavila temelje 25. marca, se je r tem letu pokazalo solidno in trajno, A pri-
Ijateljstvo med našima narodoma mora biti še trajnejše in še intiiuuejše v bodočnosti.«
Brzojavka jugoslovanskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra italijanskemu zunanjem u ministru pa se glasi: »Za obletnico sklenjenega dogovora, ki ie ustvaril novo srečno razdobje v razmerju med obema državama, mi je prijetna dolžnost poslati Vaši Kkscelenci. katere ime jc združeno s tem tuko važnim dogodkom, izraze svojega iskrenega prijateljstva z željo, da bi se naše prisrčno sodelovanje tudi dalje razvijalo v obojestranskem interesu in v utrditvi evropskega
miru.«
Blum bo moral iti
Pariz, 24. marca. c. V senatu sla se popoldne s|«pailla v ostrih govoril) Blum in Caillaux. Blum je zahteval tiste kredite, kot jih je odobril parlament. V patetičnem govoru je zahteval, da naj nikdo ne zahteva od njega odstop zara Ii sestave vlade nacionalne unije, ker ne gre. da bi odstopil, da bi kdo drugi uresničil njegovo zamisel.
Caillaux je odgovoril, da nima nič osebnega proli Bliiniu. de za vlado nacionalne unije, v kateri pa bodo morali sodelovati ludi socialisti. Blum je Se enkrat zahteval, da naj senat izglasuje protipredlog finančnega senntnega odbora, dočim je Caillaux zahteval, da naj senut izglasuje poro-
čilo svojega finančnega odbora. Glasovanje 5c traja, ko lo |K>rotamo. Blum pa ni postavil vprašanja zaupnice. Vendar je zelo verjetno, da bo vlada odstopila, če ho oslala v senatu v manjšini. Blum načelno ne mara v senatu stavljati vprašanje zaupnice, ker, po njegovem senat ni izraz volje volivcev.
Senat je odklonil Bluma
Pariz. 21. marca. c. Senat je в 193 proti 88 glasovom odklonil vladni finančni predlog. Vlada, ki ni postavila zaupnice, je doživela uradni poraz.
Jugoslovanski kulturni vrt
Otvoritve se udeleži tudi ljubljanski župan dr. Adlesič
v Clevelandu
O velikih pripravah za slavnostno otvoritev •Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu, ki ga upravičeno lahko imenujemo za glavno mesto slovenskih izseljencev v Zedinjenih državah, so sicer tudi naši listi že pisali, vendar pa tedaj nismo niti slutili, da bo ta slavnost tako važna in veličastna, kakršno nam sedaj obetajo ameriški listi.
0 .Jugoslovanskem kulturnem vrtu — Jugo-slav Cultural Garden v Clevelandu. ki sla ga našim izseljencem podarila vlada Zedinjenih državni mestna občina clevelaudska, so naši rojaki že postavili spomenike škofu Baragi kot za vso Ameriko zaslužnemu kulturnemu pionirju, vladiki-pesniku Njegošu, goriškemu slavčku Simonu Gregorčiču in Ivanu Cankarju pa kot možem, ki s svojimi nesmrtnimi deli vežejo izseljence na staro domovino. Ker je spomenik Ivana Cankarja poklonila mestna občina ljubljanska, so varuhi vrta pod predsedstvom tokraj in onkraj inorj« znanega zaslužnega javnega delavca Antona Grdine povabili ljubljanskega župana dr. dura Adlešiča k otvoritvi, naj se je udeleži kot zastopnik Ljubljane in vse stare domovine. Kakor je k odkritju Baragovega spomenika šel domovino zastopat knezo-škof dr. Gregorij Rožmnn, tako je sedaj župan slovenske prestolnice radostno sprejel vabilo in gre majnika meseca na daljno pot v Ameriko, s seboj pa ponese tudi kako dobro mišljeno malenkost mestu Clevelandu in Jugosl. kulturnemu vrtu /.a spomin, ki naj Američane opozarja na
Ljubljana - J edin sivo v nedeljo
Silno težka in naporna jc pot kluba, da si pribori možnost tekmovanja med ligaškimi klubi. Številne izločilne tekme izčrpajo ne samo moštvo, marveč so tudi močno obremenilne v finančnem pogledu. In to je »novajliji« v ligaškem tekmovanju Jcdinstva še močno v spominu in je zato popolnoma razumljivo, da se četrti bclgrajski klub za odločilno in velevažno ljubljansko tekmo nadvse vestno in piemiSljeno pripravlja. Po zadnjih informacijah bo Jedinetvo igralo z najmočnejšim moštvom, ki ga ima momentano na razpolago. Pri tegnjeni so veliki asi, igralci slavnih imen. ki bodo z mlajšimi silami gotovo zaigrali za življenje in smrt, da rešijo svoj klub izpada. Petkovič. Lonča-revič, Sekulič, Pažanski. Živkovič — stebri in glavna opora Jcdinstva — bodo kompletno reševali potapljajočo se barko Ljubljana je postavljena pred težavno, toda častno nalogo Zaupamo našim fantom, da bodo v svesti si odgovornosti napram klubu in Ljubljani dali iz sebe vse in da z zmagu nad Jedinstvom zagotovijo nadaljnjo možnost tekmovanja edinemu slovenskemu predstavniku v nacionalni ligi Ljubljančani pa bodo napolnili igrišče in stali igralcem do zadnje sekunde ob strani ter jih podžigali z navdušenim Lju-blja-na, Lju-blja-na.
Mariborski šoort
Maribor. 2V ninr/a 1!>:IR.
Nogomet Nadaljevanje prvenstva
V	nedeljo, dnp 27. muren se odigra drugo kolo izločilnih tekem zn prvenstvo 1,\1\ V Mariboru no stopi prvič loteresanten gost SK Krani iz Kranja, ki R» vodi znani bivši mariborski reprezentativen in pozne le Iliri,lan Unte.rrelter. Nasprotnik 1ч> lokral IS8K Maribor, ki bo meudii nn tej lekini nastopu komploten ter si skušal s prldnhltjom obeh ločk /asi gorati prvo mesto ua tabli. Tekma ho sigurno prinesla dober šport, ker kakor Je znano, «nji ludi Kranj moderno igro kratkih pasov ter rupolnga z zelo do brini moštvom — Železničar mora potovali v Cnko-vec, kjer ho mornl razviti vse svoje sile, dn neviir nemil nasprotniku ne podleže. - V Celju trn gostuje ljubljanski Hermes.
Lahka atletika Otvoii'ev sezone
V	nedeljo, dne 27. marca ob 10 olvori SK Železničar ofK-ialno lahko utlelsko sezono IfM z izvedbo tradicionalnega eross-coutryjn za prvenstvo Maribora. Prireditev bo izvedena na stadionu iu to zn moštva in poedlnee. Zn senior Je znaša proirn :> km 1er se tu srečajo najboljši dolgoprognSI vseli mariborskih kln-
^ov z znanimi reiirezentnntl: Stofančlč. I'odpeeiin in 'nngler ча čelu. llorha bo nedvomno zelo ostra, ker mi «tleti zaradi Izredno ugodnega vremena le mnogo trenirali ter se nahaja,1o v polili formi .lunlorll f bodo tekli iVin m. luulnrji П pn i004 m. pri katerih pa ие 1к> ocenjevalo o moštvo treh tekačev Nedvomno ho »portil naklonjeno občinstvo v častnem številu no netilo zanimivo prireditev ln podprlo s tem marljive lahko atlete.
Tenis
Vel mariborski klubi: ISSK Maribor. SK Hapld ln SK Železničar so že pripravili svoja igrKča 1er se
ljubezen Ljubljane in vse stare domovine do svojih sinov onkraj morja.
Kakor rečeno, pišejo ameriški listi vedno več o velikih slavnostih ob otvoritvi Jugosl. kulturnega vrla, ki bodo 1-1. in 15. majnika, lorej kar dva dneva, posebno pa morajo tudi vse nas razveseliti vesli iz Amerike, da se slnvnosli naših izseljencev prvič uradno udeleže ludi najvišje oblasti Severnoameriških zedinjenih držav in bo najbrž celo sam predsednik Roosevelt počastil naš narod s prigodnim nagovorom.
Da našo javnost vsaj kolikor toliko obvestimo o razveseljujoči!) dogodkih med našimi rojaki, objavljamo za danes samo članek uglednega cle-veiandskega lista Ameriška domovina-, ki na prvi strani poroču naslednje, tudi za nas radostne novice:
Ljubljana 21. marca.
V dvorani mestnega magistrata ljubljanskega je bila danes ob 5 popoldne važna seja, ki so se je udeležili predstavniki skoraj vseh združenj in samouprav, ki pridejo v pošlev za razvoj našega tujskega prometa. Sejo je vodil mestni župan dr Adleiič, za podpredsednika seje pa sta hila načelnik turističnega odbora univ. ргоГ. dr. Strte in dr. Brilej. udeležili pa so se je med drugimi: za
lia Util! te dni prične /. igranjem. Tudi letos bodo častilci belega športa Imeli priliko prisostvovati zanimivim prireditvam, od katerih ho velik mednaroden-medmesten turnir oh priliki Mariborskega tedna organiziran v posebno velikem stilu. Ker so članarino zn igranje vsi klnbi močno znižali. Je uilejstvovan.ie v tem lepem ln elegcntnem športu omogočeno vsakomur.
Celjski sport
V nedeljo, dne 27. mnren ho ob 10 dopoldne na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med SK Slavijo Iz Maribora in celjsko SK Jugosln v i jo. Popoldne oh pol j bo na Glazi.lt zanimiva k v s lir'ikucijska tekma I.NP med 2SK Hei-inosoin i/. Ljub iinne in SK Celjem. Za tekmo vlada veliko zanimanje.
Smuka v planinah
Slovensko pl.ininsKO društvo priredi izlete v nla nlno. Pri •Zlalorogii-, ki se sedal preurejajo, Je kljub j temu vedno n» razpolag» obednica lu wn prehrana. 1 tnko da morejo smučarji, namenjeni nu Komun, aèti- j na 11 s počitkom pri Zlntorogu. Komna je stalno nskr bovttiiu 1er i in a v svoji okolici »e preko ш cm snega; i da pride io smučarji še vedno nn svoj račun. Koča pri Triglavskih jezerih je oskrbovana lil leži v tej dolini , preko dva melru snega, tako di |e smuka s Ifrlbarie izreden užitek Triglavski ledenik ima mnogo snega in ugodno .-muko: Triglavski dr.m na Kredarici In Slanlčevn koča slu oskrbovana. Pod Mojstrovko čaka na planince smučarje Kr.lavčeva kofa na Vršiču, ki ima lahek dostop iz Kran.lsk.j gore. Po dobro prespani , noči v tej postolnnkl Je priporočljiva smiiška tura preko Slemena v Tamar kjer nudi tnuiošnja koča SIM) potrebno zavetišče. l>om n- Krvavcu Je izhodišče ; za smuške ture proli Koinpotell, sicer pa je tudi še na vrhu Krvavca dovolj snega. Velika Planina žari | v Spomladanskem sonca, vendar se še najde dovolj j ugodnih prostorov, pokritih * snegom, lako da je tudi I tod mogoča smuka. Prijeten izlet jc pod vznožje , Kamniških planin v Dom v Kamniški Bw'rlei. Koe | hekov dom na Korosicl bo oskrbovan od •l. norita : dal ie Ako ho dovolj prijuv. priredi SPP v TJubtiaul 1 od 2."i. do V t. ni Izlet \ dolino Triglavskih Jezer: prijave «prelom» pisnriia SPI) v Ljubljani, Aleksnn d rovu eestn. Sniuški turni tečni pa priredi SPIl v 1/iiihl.ianl pod strokovnim vodstvom preko vsega Tri giavskiga pogorja v č.iisti od ». do III, aprila.
Neprecenljiva je moč planinskega sone.n. ki se mo re kosali - poletnimi žarki v dolini in knr Je glavno - mir v leda med vrhovi visoko nad t r ničem dolin. Planlnel odločile s.- In pohitite planine. Podrobne liil'oruineije n posameznih turah dobite v pisarni 8PD, I.jnbllana. Aleksandrova resta i T
Vesti športnih zve«, kltibo» io druStev
S K «.Wnro«. fiance popoldne ob ЈЛ. nrl naj lin kompletno jtinlornko moštvo nn igrišču Ljubljane. V primeru slabega vremenu tekma odpade. V nedeljo igra I moštvo predtekmo /. LJnblJnno zato sklicujem za sobot«, /večer sesln.uk. Prldile vsi, ker boste prejeli zelo važna nnv idila Sestanek ho nn običajnem mestu in ob običaju uri. .1uulor.H nnj dvigneio opre ino danes ined 11 in 12 pr! gonnodarju. — Tajnik.
Vredna vremenska poročilo
Tujsko prometnih ;еег Slovenije, JZ*X In SPI) od du- î-l mnren 1988:
Hatrrc-Planlca, *!<i m: 5. sončno, mirno 40 cm sne g;,. slTn.
Kranjsko oorn. sio m +i Imrointer se dviga, *ončno.
mi: a«
hrjavčevo koča na Vriirn. lôâi m; —2 sončno, mirno,
zapndnik snega SO cm, srenec. Krnica: !0ii etn snega, srenee.
l)om na Kamni, 1510 ni. —3, sončno, mirno, II*) cm snega, srenec.
>In kaj 14. in 15. maja? Ameriški Slovenri in Jugoslovani sploh bodo imeli tedaj svoj uuj-večji zgodovinski dan. Jugoslovanski kulturni vrt. katerega sta nam podarili vlada Zedinjenih držav in mestna vlada, bo na dan 15. maja uradno odprt, blagoslovljen in izročen našemu narodu. To ho zgodovinska slavnost, kakršne naš narod do danes Se ni praznoval v Zedinjenih državah.
Včeraj (torej 23. februarja) je poklicni naše uredništvo Hon. Hubert J. llulklev. zvezni senator iz države Oliio, ki nam je povedal, da je slišni, da bo Jugoslovanski kulturni vrt uradno odprt 15. maja. Povedal je, da je dobil novico potom Associated Press, ki je najbolj pomembna družhu v Ameriki za mednarodne novice.
Senator llulklev nam je povedal v teku telefonskega razgovora, da si ho štel v čast, da bo navzoč ob priliki otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta, da bi pripeljal s seboj tudi bivšega guvernerja države Oliio in sedanjega senatorju Vie Douuheya.
Senator Bulkley nam je tudi povedal, da bo govoril tozadevno s
predsednikom Rosseveltom,
ki ho — najbrž — povedal nekaj besed |>otom radija ob otvoritveni slnvnosli Jugoslovanskega kulturnega vrla, toda pripeljal bo s seboj
podpredsednika Zedinjenih držav
Johna Nancy (iarnerjn,
ki Iki zastopal vlado Zedinjenih držav ob priliki otvoritve .Jugoslovanskega kulturnega vrla.
Navzoč bo guverner države Ohio, podguver-ner, državni poslanci in senatorji, naši sodniki, žujian (clevelandski), mestni councilniani in predvsem — navzoč bo naš narod.
Kajti sprejeli bomo v našo sredino 15. maja ljubljanskega župana dr. Jura Adlešiča. ki je prvi župan iz Jugoslavije, ki je še kdaj uradno prišel kot zastopnik našega naroda v Zedinjene države.
Najvišje ameriške državne oblasti, od predsednika do žujiaua so pripravljeno nastopiti ob tej priliki in počastiti naš narod, pa tudi Jugoslovane, zlasti pa nas Slovence, katere bo pozdravil uradno v imenu stare domovine ljubljanski župan dr. Jure Adlešič.
Naj omenimo še, da bo ob priliki obiska ljubljanskega župana v Clevelandu in oh priliki obiska podpredsednika Zedinjenih držav The Columbin jîroadcastiug Co. razpošiljala naš program potom 37 radio postaj po širni Ameriki. In o tem bomo seveda še obširneje in o pravem času poročali.
Tako torej slovenski ameriški list iu zalo velikega pomena udeležbe in sodelovanja vlade Severnoameriških zedinjenih držav pri naših slavnostih v Clevelandu pač ni treba še posebej navajali. saj se ca popolnoma zavedajo naši izseljenci, prav tako je pa opravičeno nnše prepričanje, Ua Im to sodelovanje izredno velikega pomena za ugled vsega našega naroda v svetu to in onkraj morja in zato se ludi mesto Ljubljana čuti počaščeno, da bo pri teh zgodovinskih dogodkih igrala tako odlično vlogo.
bausko upravo g. Soller in sveluik dr. Karlin, za železniško upravo dr. Jeglič, za gledališče, filharmonijo, muzej in druge slične ustanove gg. Oton /u priuči f. Širita!, di. Mal, Niko ZupaviL France Marolt, za zimskošpoituo zvezo dr C. Pavlin, za Zvezo fantovskih odsekov Hvale, za TOf in SPf) dr. Pretnar, za velesejem dr. Dular, dalje narodni poslanec dr. Koče in drugi zastopniki raznih organizacij ter vsi člani turističnega odseka v Ljubljani.
Obširno poročilo je podal župan dr. Adlciii. V tem poročilu je naglašal željo turističnega odbora, nnj bi se v Ljubljani pričele večje "prireditve, ki bi imele predvsem slovenski, jugoslovanski in slovanski značaj. G. župan je nato obravnaval vsi- važne prireditve, ki so bile do sedaj v Ljubljani in ki so še potrebne. Sprožena je bila misel, naj bi se uvedle ustavnosti treh dežel«, kakor jih je predlagala beljaška mestna občina in pri kateri hi sodelovale Slovenija, Koroška in Goriška. G. Sirilo/ pa je sprožil tudi misel, da bi bila Ljubljana poklicana za Salzburgom in Bay-ruthom za festivalno glasbeno mesto.
V debato so nato posegli; dr. Dular, ki je omenjal, da mora Ljubljana dobiti v skorajšnjem času veliko razstavno dvorano, ki bo trikrat večja od pogrešane nekdanje unionske dvorane in ki ho morala hiti pripravljena za vse velike koncertne in druge prireditve, dalje dr Pavlin, ki je naglašal važnost zimskega šporla za razvoj tujskega prometa v Ljubljani, zastopnik Fotokluba Blihtn. ki je naglašal važnost fotografije za tujski promet in njene zasluge za slovenski tujski promet 1er navajal, da se za letes pripravlja v Ljubljani III mednarodna razstava fotografij, Skerlep je govoril o težavah hotelirstva !er zahteval, na j bodo bremena za tujski promet pravično razdeljena med vse sloje, ki imajo od tega prometa koristi. Oton 7.nmntil je izrazil pripravljenost narodnega gledališču zn podobne velike prireditve, sprožil pa je še željo po velikem pokrilom gledališču na prostem za časa poletnih dni, ker sedanje prosto gle dališče v Tivoliju ue zadostuje. Dirigent širilof je omenjal, da bi aprila meseca velik nastop vseli treh filharmonij, to je belgraiske, zagrebške in ljubljanske, v Belgradu, ki se bo ponavljal v Zagrebu in Splitu, in da ga je treba prirediti tudi v Ljubljani. V imenu esperanlistov sla govorila gg. Kozlevčar in Vahen. Opozarjala sin na važnost esperanta za tujski promet.
Dr Niko Zupan ič je govoril o varstvu narodnih noš. Režiser Sest je govoril o vprašanju režij predelav pod prostim neloin. Dr. Pretnar je v imenu SPD naglašal. da slovenske planine zelo privlačujejo tujce ter njihov obisk vedno bolj raste. Ljubljana mora postali tranzitno mesio za tuje turiste, saj je s planin do morja čez Ljubljano komaj 3 ure z avtomobilom. Dr. Koče je za Zbornico za TOI naglašal, da prihaja dotbk tujcev v Ljubljano predvsem iz okolice, iz Jugoslavije in iz inozemstva. Ljubljana more okoličane sicer lahko privabili, drugih ne zna, ter mora zato stopiti v stik z južnimi kraji ter tam živahno agilirati za svoje festivale. Šele potem tnore agitirali med mednarodnim občinstvom, Važni so kongresi, ki bodo v Lju-bjjani. Nekaj pojasnil je nato podal dr. Brilej. Zelo stvarno je govoril folkloristični referent Glasbene Malice g. France Marolt, ki je naglašal, da imamo Slovenci inncgo samobitnih običajev, lako štehvanje, ziljski rej. treba bi bilo prirediti belokranjski dan (prejšnji je bii aktiven in so torej vse take pristno narodne zndeve rentabilne in zelo priporočljive). G. Marolt je navajal več konkretnih predlogov, ki so bili sprejeli z odobravanjem. G. Hvale pa je ugotovil, da bo od 26. do 29. junija v Ljubljani velik izlet, ki ga prireja Zveza fantovskih odsekov in katerega se lxi udeležilo 50.00(1 obiskovalcev. Med temi bo najmanj 8000 tujcev. Samo iz Češkoslovaške so obljubljeni štirje vlaki, iz Francije dva vlaka, iz Belgije, èvice in Nizozemske po en vl.-ik, medtem ko najbrž Avstrijcev ne bo.
Prijavite terjatve
v bivši Avstriji
Belgrad, 24. marca. AA. Glede na spremenjene razmere se opozarjajo vsi zainteresirani izvozniki in uvozniki blaga iz Avstrije, da najkasneje do 1. aprila t. 1. prijavijo Narodni banki preko po oblaščeudi zavodov celotne zneske svojih terjatev in dolgov z blagovnim prometom z Avstrijo. V prijavi je ireba navesti celotni znesek dolgov, odnosno terjatev v valuti, v kateri je izvršeno fakturiranje in ime avstrijskega dolžnika ali upnika. Prijave se imajo izvršiti pœebej za dolgove in posebej za terjatve. — Iz Narodne banke kralj. Jugoslavije, dne 24. marca 1938.
Veliki čas za vetiho delo
Da. tak čas je danes! Skoraj polovico nas je odtrganih od narodnega in državnega telesa. Ako to polovico izgubimo, ali bomo še narod? Zato je delo za naše na tujem, delo za naš narodni biti ali ne hiti. Ali so zavedamo tega?
To veliko misel moramo zanesti zlasti v našo mladino. Mi stari smo velik del časa našega izseljenska prespali v brezdelju. Sele zadnja leta smo se začeli dramiti, ko je že toliko zamujenega.
Da bi zanesla lo veliko misel med mladino, ie Rafaelova družba pripravila za nedeljo, dno 27. marca ob pol 11 dop. v frančiškanski dvorani akademijo z našo mladino, katero bo prenašal tudi naš radio Sirom Evrope po slovenskih naselbinah. Napolnimo dvorano in strnimo svoja srca s srci naših na tujem v eno veliko slovensko srce, ki nnj se vžge v novem, do sedaj nam neznanim ognjem navdušenja za našo državo in narodi Kn narod smo. pa če nas ločijo še večji vrhovi, ali še globlja morja, in en narod hočemo tudi ostati! To pokažimo v nedeljo! Pri akademiji bo govoril g. škof dr. Gregorij Rožmnn. Akademija bo pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena.
Obrtniške vesti
Druitvo obrtnikov v Radovljici ima svoj redili občni zbor na praznik, 25. marca, ob 3. popoldne v restavraciji Kunstelj. Vabimo vse člane, kakor ludi ostale obrtnike iz Radovljice in okolice.
Oromplje Dne 27. marca ob 9. imajo obrtniki iz Grosupelj in sosednih občin v gostilni Muler važen obrtniški sestanek, katerega bo posetil tudi delegat Zveze slov. obrtnikov iz Ljubljane, ki bo pojasnil vsa pereča obrtniška vprašanja. Ker br sestanek velikpga pomena, vabimo, da se ga pol noštevilno udeležite.
Tržič
Nad vse zadovoljni so bili pri zadnjih prireditvah v »Našem domu« ludi najbolj razvajeni gledalci. Lahko rečemo, da tako dobro sestavljenega programa še ni imela kakšna telovadna akademija v naši dvorani kot je bila na Jožefovo. Kar vsijiale so se posamezne skupiue na prostrani oder in vsaka nas je iznenadila. Veličastna je bila zlasti zaobljuba fantov, katerim so se v krojih pridružili tudi nekateri naši vplivni možje. Isti dan so zaključevali naši mladi fantje tudi duhovne vaje, ki jih je vodil g. dr Franc Mihelčič iz Ljubljane in zdrave duše so bile v zdravih telesih še bolj izražene. Zaostajale niso seveda tudi dekliške vrste. Le tako naprej I — Prosvetni večeri so že več let živa potreba. V letošnji zimi jih je priredilo uaše prosvetno društvo 12. Zadnji je bil v poncdeljek in enakega bi mu res morali iskati v obširnih društvenih seznamih. Posvečen je bil spominu velikega našega nadškofa dr. A. B. Jegliča. Razpoloženje in spoštljivo pozornost so uvedli moški pevci s primernimi pesmimi, nato je pa predaval ob slikah in filmu gosp. stolni dekan dr. Kimovec.
Žrtve plazu pod Storiičcm, katere smo lani 29. marca izgubili, postajajo te dni zopet predmet naših živih spominov Večja spominska svečanost na pokopališču bo na velikonočni ponedeljek, ko bo prostrano grobišče dobilo še glavni in zadnji del, t. j. kip sv Mihaela nadangela. Točneje bomo še poročali.
Materinska prosinca bo danes popoldne po večernicah v dvorani »Našega doma: in so vabljene posebno matere.
Trbovlje
Mezdno gibanje pri TPD. Pogajanja za nove tarifne pogodbe pri TPD so napovedaua zu 5. aprila v Ljubljani. Odjiovedali so dosedanje pogodbe delavci v cementarni in pri apuencah TPD. Rudarji so vložil: le jirošnjo za nabavni prispevek TPD pa je povabila vse na skupen razgovor, da bi se vsa sporna vprašanja in zadeve naenkrat in za vse skupaj rešila. Gotovo bo tudi delavcem bolj prav. če se jim čimprej in čim bolje uredijo njih zadeve in njih pritožbam ugodi.
+ Mrzel .lulka. Dolgotrajna jetika je preglo-dala nit življenja dobi i Gašperjevi mami iz Knez-dola. Bog ji bodi za vse dobro plačnik. Zavedni krščanski družini, inožu in otrokom pa izrekamo naše globoko sožalje!
Dobrepolje
Podružnica sadjarskega društva. Naša delavna podružnica sadjarskega društva, katere predsednik je župnik g. Merkun, Je na eni svojih preteklih sej sklenila dobiti prostor za šolsko drevesnico. Velikodušno je odstopil prostoi v izmeri 500 kv. m za cerkvijo svetnik g. Merkun proti malenkostni odškodnini. Za to njegovo plemenito gesto smo mu zelo hvaležni. V tej drevesnici se bodo naši otroci naučili vzgajati sadno drevje, ki je važna panoga v našem slovenskem gospodarstvu
Divji prašiči Prebivalci naselja Vodic, ki je oddaljeno 5 kin od postaje Dobrepolje in leži sredi gričevnatih gozdov, se silno pritožujejo, da jim dela večje število divjih prašičev znatno škodo. Njive, posejane z ozimino, so vse razrite, istotako senožeti, lubje drevja pa je objedeno. Priporočati bi bilo, da bi naši vrii lovci napravili v leh sončnih pomluduih dneh skupen lov in pogon na te Ščetinnrje.
Gozdni poiar Prt tekli leden je v gozdu nad vasjo Konipolje pričelo goreti v rstelnici« posestnika g Mavserja iz Kompolj. Ogenj mu je uničil več sio mladih smrek. Istotako so opazovali prebivalci vasi Podgore in Kompolj, da je gorel velik kompleks gozda \ Ruplovem, ki je nekako dve uri oddaljen od vasi Konipolje.
Smihel pri Novem mestu
Poštne razmere pri na« so še zmeraj neznosne. Nerodnosti so se povečale pred vsem s povečanjem naročnikov našega časopisja. — Dnevno časopisje se sploh ne more udomačiti pri nas, ko ga pa dobimo komaj vsak drugi dati. Krivde tie nosi toliko novomeška pošla, kot preveliko območje in pomanjkanje osebja, zlasti pismonoše so pre obremenjeni. Pomožnih pošt ne dobimo, nn prošnje za samostojno pogodbeno pošlo pa tudi ni odgovora.
Razvijmo tujski promet
Sport