Osrednja tema: 200 let muzejskega naravoslovja I Skrivno življenje vreckarjev Dolocevalni kljuc: veliki kozaki I Triglavski vreckar I Selitve dvoživk Kraški škrgonožec I Kako se delfini oglašajo I Odmrla lesna biomasa Uporaba aplikacij za dolocanje vrst I Kartiranje gozdnih habitatnih tipov Hrošci v rudarskih rovih Železnikov I Deteljin modrin na savskih prodih Našli smo netopirja. Kako mu lahko pomagamo? TRDOŽIV: Bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave letnikX,številka1,30.junij2021,19.zaporednaizdaja publikacijazaclaneizdajateljevinjavnostiodleta2012dalje Ta medij smo izdali, založili in na svetlo dali: BotanicnodruštvoSlovenije Slovensko odonatološko društvo Morigenos–slovenskodruštvozamorskesesalceSlovenskoentomološkodruštvoŠtefanaMichielijaSlovenskodruštvozaproucevanjeinvarstvonetopirjev Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica DruštvozaproucevanjeinohranjanjemetuljevSlovenijeDruštvozaohranjanje,raziskovanjeintrajnostnirazvojDinaridov–Dinaricum Uredniški odbor: dr.AnamarijaŽagar,SimonZidar,BarbaraZakšek,DamjanVinko, dr.RudiVerovnik,BrankaTrcak,dr.DavidStankovic,UrškaRatajc,ŠpelaPungaršek,mag. Slavko Polak, Petra Muhic, Polona Kotnjek, Tea Knapic, dr. Matjaž Bedjanic, dr.ValerijaBabij,AjšaAlagic E-pošta uredniškega odbora: bilten.trdoziv@gmail.com Uredil: DamjanVinko Oblikoval: VitoBabuder Jezikovno pregledala: MarušaAliceRems Pri izdaji so z uredništvom sodelovali: avtorjiprispevkov,fotografijinilustracij,KatjaPoboljšaj,dr.CeneFišer,dr.StanislavGomboc,PrimožPresetnik,dr.TinkaBacic,dr.AlVrezec,AliŠalamunterdr.TomiTrilar Tiska: TiskarnaKaucicd.o.o.,KošnicapriCelju Naklada 19. zaporedne številke: 800 izvodov Bilten nastaja kot plod prostovoljnega dela piscev, fotografov, ilustratorjev, cla­nov uredniškega odbora in drugace vkljucenih ljubiteljev ohranjene narave. Je brezplacen, a ne zastonj. Avtorjissodelovanjemtudijavnooznanjamo.Najmanjto,dasmoinda»nekaj«vemo.Kdajtudikodhodimoinkajtampocnemo,alimordakjeplacujemoclanarino.Žaljenekaterimdrugimvsetopomembnejše,kotkajsporocamo.Amivemo,dagrezavedenje,domoznanstvo,zaohranitevinspoštovanje.Zanaravogre! Vsepravicepridržane.Rabacelotealiposameznihdelovjedovoljenalespisnimpri­voljenjemuredniškegaodbora.Mnenjeavtorjevninujnomnenjeuredniškegaodboraaliizdajateljev.Zavsebinobiltenasoizkljucnoodgovorniizdajatelji,sofinancerjinisoodgovornizamorebitnouporaboinformacij.Nepodpisanefotografijeinilustracijesodelarhivabiltena,izdajateljevaliavtorjevbesedil. Pisci, fotografi in ilustratorji vabljeni k sodelovanju pri nastajanju naslednje številke biltena. Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 1. oktobra 2021. Pošljetejihlahkonabilten.trdoziv@gmail.com. Navodila za pripravo prispevkov so objavljena na http://issuu.com/trdoziv. Fotografija na naslovnici: Rjavi skakac (Evarcha falcata) jeena odpetih vrst paj­kovskakacev(Salticidae)izroduEvarcha v Sloveniji.Jetudiedenizmednajpogostejšihskakacevnanegnojenihtravnikihzvisokobiotskopestrostjo.(foto: Tea Knapic) Risba na hrbtišcu: Dvorožje – secesijskiokrasek na koncu originalnega besedila Spomenice (1920). Spletne izdaje so objavljene na http:// issuu.com/trdoziv in http://www.dlib.si. Izhajanjevtiskaniinspletnirazlicici,letnoizideta2številki. ISSNtiskaneizdaje:2232-5999ISSNspletneizdaje:2385-8532TrdoživjevpisanvRazvidmedijevpodza­porednoštevilko1909.Sedežbiltenainuredniškegaodbora:Verov­škova56,1000Ljubljana IzdajanjeTrdoživa lahkopodpretezdonacijoinsclanstvomvdruštvih,kibilteniz­dajamo. Izdajo biltena so financno omogocili Mestna obcina Ljubljana; ŠOLT; Gozdarski inštitut Slovenije; ŠOU v Ljubljani in izdajatelji. Kazalo 3 Uvodnik 4 Deteljin modrin na savskih prodih – sedem let kasneje 5 Netopirji v stavbah kulturne dedišcine Slovenije 6 RaziskavagnezdenjamocvirskesklednicevBiljah 8 Odmrlalesnabiomasa–vrocatockaživljenjainbiotske raznolikosti gozdnih ekosistemov 10 OSREDNJA TEMA: 200 let muzejskega naravoslovja na Slovenskem 14 OpušcenirudarskirovivbližnjiokoliciŽeleznikovter njihovafavnahrošcev 16 Kakosedelfinioglašajoinkajlahkoiztegaugotovimo? 18 Skrivnoživljenjevreckarjev(Psychidae) 21 Uporabaaplikacijzadolocanjevrstmedslovenskimi naravoslovciinljubiteljinarave 24 Sopojavljanjekraškihškrgonožcevinslepihpostranicv Petelinjskemjezeru 25 Živi svet kraškega podzemlja 26 (Ne)spregledanoizPrirodoslovnegamuzejaSlovenije 27 Razvedrilo 28 Fotoživ 30 Dolocevalnikljuc:VELIKIKOZAKISLOVENIJE 37 Rastlinstvo in živalstvo kalov v Kamniško-Savinjskih Alpah 38 Osebnaizkaznica: TRIGLAVSKIVRECKAR(Brevantenniatriglavensis) 39 Vrstneposebnostiselitevdvoživk 42 Vspomin:dr.BožidarDrovenik(1940–2020) 44 Našlismonetopirja.Kakomulahkopomagamo? 46 DRUŠTVENENOVICE 51 Napovednik dogodkov 52 Kartiranjeprednostnihgozdnihhabitatnihtipovvobmocjih Nature 2000 55 PREDSTAVITEVDRUŠTEV–IZDAJATELJEV Uvodnik Damjan Vinko, urednik biltena TRDOŽIV -- civobseginštevilcnosttokratneizdaje.Alitikepreprecevanjainobvladovanjavnosa sem kljub rjavim tonom te številke prepri-in širjenja invazivnih tujerodnih vrst ter kcan,dabostespisanovsebinozadovoljni. izboljšanju pravne podlage za dostop do Prvi sistematicni popis deteljinega modrina (Polyommatus thersites) na savskih prodih pri Ljubljani smo v Društvu za proucevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPOMS) opravili v letu 2013. Takrat smo o rezultatih po­pisov in ostalih aktivnostih porocali tudi bralcem Trdoživa v prvi številki tretjega letnika na strani 6. Prvipopisjepotrdildomneve,dasosuhiekstenzivni travniki med Tacnom in Jar­škimi prodi pomemben življenjski pro­stor deteljinega modrina in tako na temobmocju živijo zadnje mocne populaci­je te ogrožene vrste modrina v osrednjiSloveniji. Pred sedmimi leti smo detelji­nega modrina popisali na 12 lokacijahinturškodeteljo(Onobrychis spp.)na33rastišcih. Rastišca turške detelje so za deteljinega modrina nujno potrebna, saj se s turško deteljo hranijo razvijajoce segosenice.Vletu2020smopopisponoviliternacelotnemobmocjunašlideteljinegamodrinana14-ihlokacijahinpopisali44rastišcturškedetelje.Rastišcaturškede­telje smo našli vecinoma na istih mestih kot v letu 2013, le da so bolj razdroblje­na.Posledicnosmovletu2020zabeleži­li nekoliko vecje število rastišc, ki pa sonekoliko manjša in tako niso posledicaširjenja turške detelje. Središce razširje­nosti deteljinega modrina na savskih pro­ dihostajanaTomacevskemprodu,kjerjebilnajdennavecmestih.Nadrugistranismo najvecjo razliko opazili na Dovježu(skrajni zahodni del obmocja popisov), kjer smo deteljinega modrina našli samo na dveh mestih, v letu 2013 pa smo ga po­ pisalina6mestih. Deteljinega modrina na savskih prodih najboljogrožazarašcanje travnikov,tako z domorodnimi lesnimi kot tudi z invaziv­ nimi vrstami. To je posledica opušcanjarabenaenistraniinnacrtnegapogozdo­vanja na drugi. Še vedno so težava divjaodlagališca,kisovescasprisotnanatemobmocju. Tudi infrastrukturni posegiunicujejo že tako redke in zaradi ome­njenegazarašcanjavednomanjšezaplatehabitata.Vletu2020sopravnaDovježupotekala vzdrževalna dela energetskeinfrastrukture, zaradi cesar je bil unicen travnik, kjer se je pojavljal deteljin mo­drin in smo v društveni akciji odstranje­valizlatorozgo. NasavskihprodihclaniDPOMSžeodle­ta 2013 izvajamo aktivno varstvo oz. iz­boljševanje življenjskega prostora, takoz akcijami odstranjevanja invazivnih tu­jerodnihvrstkotskomunikacijoskmeti,ki upravljajo zemljišca na tem obmocju.Vletošnjemletupasobilipodatkiopri­sotnosti deteljinega modrina in njegove­ ga življenjskega okolja uporabljeni tudipri nacrtovanju upravljanja prostora vMestni obcini Ljubljana (MOL), ki našprojekt podpira že od samega zacetka. Vmesecumarcu2021sobiliprispremem­bah obcinskega prostorskega nacrta ti podatki neposredno uporabljeni pri do­ locanju nadomestnih kmetijskih zemljišcv MOL. Na podlagi podatkov, zbranih pri našem terenskem delu, so bila nadome­ stna kmetijska zemljišca umešcena na Suhi travniki na savskih prodih (levo) s turško deteljo (desno) so življenjski prostor deteljinega modrina. (foto: Barbara Zakšek) nacin, da njihova morebitna vzpostavi­tev ne bi ogrozila deteljinega modrina inrastišc turške detelje oziroma bi z zah­tevanim ekstenzivnim upravljanjem teh zemljišc lahko celo povecali ali izboljšalinjegovhabitat.CepravvcasupisanjategaclankaspremembeprostorskeganacrtavMOL še niso sprejete, predstavlja upora­ba rezultatov našega preteklega dela po­memben premik pri sistemskem varstvudeteljinegamodrinainnjegovegaživljenj­skegaokoljanatemobmocju. Na koncu naj še poudariva, da z varova­njem deteljinega modrina in njegovega življenjskega okoljavarujemo tudiostaleorganizme, ki prav tako živijo na obmo­cjusavskihprodov.Lesskupnimimocmi lahko ohranimo ta naravni biser na pragu Prepogosto »naravo« enacimo le z »divjino«, ceprav so vsaj v Evropi to prostori, ki so bolj ali manj predrugaceni z delova­njem ljudi. Skrajni primer so seveda naselja in stavbe, ki so primarno namenjene bivanju ljudi, vendar lahko tudi ti pro­stori pomembno podpirajo vrstno pestrost. Del te biodiver­zitete prikazuje tudi nova knjižica iz zbirke Življenje okoli nas, ki jo izdaja Center za kartografijo favne in flore (CKFF). AvtorjaPrimožPresetnikinAjaZamolopredstavljatanetopirjekotzvesteprebivalcestavbkulturnededišcine.Vstavbahneto­pirji ne živijo le na freskah, kot to prikazuje naslovna slika teknjižice,temveclahkotamtudikotijo,prezimujejo,separijo.Nadaljeporocata,dasoraziskovalcinetopirjevprinasvzadnjih20letihpregledaliprek1.700stavbkulturnededišcineinznakeprisotnosti netopirjev našli v preko 80 % pregledanih stavb. Vskoraj40%stavbpasoskupnopotrdiliskoraj780porodniškihskupinrazlicnihvrstnetopirjev.Takosovstavbahnašekulturnededišcinenašlinajmanj23od30vSlovenijiživecihvrstnetopir­jev,karpomeninad20%vsehnašihdomorodnihvrstsesalcev.Mnogastavbna kotišcanetopirjev sozelo ogrožena, zato je na­men knjižice spodbuditi obcudovanje in ohranjanje teh zgodo­vinskihstavb zzatocišcinetopirjev, nelekotkulturnoizrocilo,temvectudikotnaravnovrednoto. Knjižica je brezplacno na voljo v ljubljanski pisarni CKFF, v elektronski obliki pa je dostopna tudi na http://www.ckff.si/ publikacije.php. Naslovnico knjižice krasi ilustracija Hane Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v Hrastoveljski cerkvi (narisal Jazen iz Kastava leta 1490). V Herpetološkem društvu smo v letih 2019 in 2020 izvedli terensko raziska­vo na obmocju dveh opušcenih glino­kopov v Biljah, katere rezultate pred­stavljam. Ta z vodo zalita glinokopa v spodnjem delu Vipavske doline se na­hajata južno od Nove Gorice med reko Vipavo in industrijsko cono Bilje. Na­men raziskave je bil dolociti obmocje gnezdenja mocvirskih sklednic (Emys orbicularis), ki tu živijo. Na zacetku maja 2019 smo v Biljah de-set odraslih samic mocvirske sklednice opremili z oddajniki. V juniju 2019 in2020smo natovsakvecer odšlina teren inoznacenesamicespremljalispomocjoradijske VHF (ang. Very High Frequency)telemetrije.Natanacinsmopridobilipo­datkeogibanjuposameznihsamic.V dveh sezonah smo dolocili sedem na­tancnih lokacij gnezd. Jajca je odložilosedem samic, dve od teh nista bili opre­mljeni z oddajnikom in smo jih po naklju­ cjuopazilimedvecernimpregledovanjem terena. Opazili smo, da se je tudi ostalih petsamicvsajenosezononekajdnizadr­ževalo izven vode. Nekatereodtehpetihsamic smo prav tako opazili pri kopanju gnezda, vendar med našim spremljanjemnisoodložilejajc.Zatesamicedomneva­mo,dasoodložilejajca, konismobilinaterenu. Lokacije gnezd smo sporocili na­rocniku raziskave, tj. Zavodu za ribištvoSlovenije. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ocenili, da mocvirske sklednice na tem obmocju za gnezdenje raje izbirajo trav­nike, njive in tudi sadovnjake, ki niso v neposredni bližini reke Vipave, saj lahkov primeru poplav jajca tam propadejo.Tla, kjer so gnezdile želve, so rahlo dvi­gnjena,takodajihobmocnejšemdežjunepoplavi. Samice so za gnezdenje izbirale tudi nasip na severni strani glinokopa, ki mejinaindustrijskoconoBilje. Dejstvo, da mocvirske sklednice na ob­mocjuglinokopovgnezdijonakmetijskih površinah, predstavlja svojevrstno gro­ žnjo. V casu inkubacije jajc lahko kmetje preorjejo njivo in s tem unicijo gnezda.Cesetoponavljavecletzapovrstjo,lahko pride do zmanjšane gnezdilne uspešno­ stipriželvahnatemobmocju.Polegtegasmoopazili,davsajvbližnjihsadovnjakih kmetje redno škropijo sadna drevesa s pe­sticidi, kar lahko vpliva na razvoj zarod­kovvjajcih.Mocvirskesklednicenamrecveljajo za enoizmed vrst plazilcev znaj­višjim kriticnim dejavnikom za izposta­vljenostpesticidom.Narocnikuraziskavesmopriporocili,najstopivstikzlastnikikmetijskih zemljišc in poskuša skupaj z njimi najti ustrezno rešitev za varovanje gnezd mocvirskih sklednic. Slednje je natem obmocju še posebej pomembno, sajsta tu poleg antropogenih groženj priso­tni tudi obe podvrsti okrasne gizdavke.To sta rdecevratka (Trachemys scripta elegans) in rumenovratka (T. s. scripta),ki se tukaj dokazano uspešnorazmnožu­jeta. Tujerodne želve s sklednico namrectekmujejozamestazasoncenjeinhranoter so hkrati še potencialne prenašalkebolezni in zajedavcev, proti katerim mo­cvirskesklednicenisoodporne. Opušcen glinokop, ki leži tik ob industrijski coni Bilje. (foto: Anja Pekolj, 26. 6. 2020) katerimi se srecujejo želve, ki gnezdijo vkmetijskikrajini.Zzelopodobniminevar­nostmisesrecujetudipopulacijanaLju­bljanskem barju, kjer zadnja leta v Herpe­tološkem društvu prav tako spremljamognezdenje te naše edine avtohtone slad­ kovodne želve. Upamo, da bodo rezultatinašihraziskavvBiljahinnaLjubljanskem barju prispevali k boljšemu poznavanjuin varovanju te vrste v Slovenji ter s tem omogocilinjendolgotrajniobstanek. Odmrla lesna biomasa in veliki lesni ali drevesni ostanki zvenijo tako, kot bi bilo v okolju odvec, da je odmrlo, mrtvo in nepomembno. Dejansko je odmrla lesna biomasa v gozdnih ekosi­stemih in izven njih še kako živa, mor­da celo središce življenja in biotske ra­znolikosti v s strani cloveka vedno bolj spremenjenih, osiromašenih in mono­tonih ekosistemih. Odmrla drevesa in odmrla lesna biomasa imajo v gozdu pomembno vlogo, ki se je najveckrat ne zavedamo in ji ne damo prave vre­dnosti. Odmrlo lesno biomaso v gozdnih eko­ sistemih predstavljajo odmrla stojecadrevesaalinjihovideli(sušiceinštrclji),podrtaaliležecadrevesa,veje,panji,sec­ni ostanki in po nekaterih kriterijih tudi odmrlekoreninevtleh.Naglobalniravniocenjujemo, da je v svetovnih gozdovih skupaj okoli 59 gigaton odmrle biomase, karjepovprecno14,5tonnahektarinprioceni 606 gigaton žive biomase predsta­vljaokoli9%celotnebiomasevgozdnihekosistemih.Cejenaglobalniravnizalo­ga odmrle lesne biomase od 90. let prej­šnjega stoletja naprej relativno stabilna,pa se po ocenah in periodicnih monito­ringih gozdnih ekosistemov v Sloveniji ta delež rahlo povecuje že vec desetletij,oziromajezaradispremembvnacinugo­spodarjenja na tem obmocju v zadnjemstoletjubistvenonarastel.PopriporocilihSvetovnegaskladazanaravo(WWF–The World Wide Fund for Nature)bimorali vEvropidoleta2030kolicinoodmrlelesnebiomasepovecatina20–30m3 nahektar. Po nekaj let starih podatkih Slovenija zato ciljno vrednostjo še vedno zaostaja,z okoli 13 m3 na hektar pretežno ostan­kov tankega drevja. Delež debelih lesnihostankovje manjši od10 %. Medbistve­nimi pozitivnimi vplivi na povecevanjepušcanjaodmrlelesnebiomasevgozdnih ekosistemih gresta z roko v roki zako­ nodaja in vse vecje zavedanje o pomenu odmrle lesne biomase. Zakon o gozdovih tako ureja varstvo, gojenje, izkorišcanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovikot naravnim bogastvom s ciljem zago­tavljanja trajnostnega sonaravnega ter drobneje odmrlo lesno biomaso v gozduopredeljuje Pravilnik o varstvu gozdov, ki predpisuje nacrtno in ustrezno prostor­skoumešcenopušcanjebiomasevgozdu na nacine, da le-ta ne predstavlja nevar­nosti za prenamnožitev glivnih, rastlin­skihaliživalskihvrst,kibilahkopovzro­cile destabilizacijo gozdnegaekosistema.Delež pušcene biomase doloca razmerjemedkolicinoodmrlebiomaseinlesnoza­logo gozda ter v osnovni ureditveni enotiznašaod0,5do3%,pricemerjevstarej­ših gozdovih z lesno zalogo do 200 m3 na hektardeležnacrtnovecjiodnavedenega, v sestojih z lesno zalogo nad 200 m3 na hektarpamanjši. Glavni namen nacrtnega pušcanja od­mrle lesne biomase v gozdnih ekosiste­mih je ohranjanje biotskega ravnovesja v gozdu in zagotavljanje ter vzdrževanje biotske raznolikosti in s tem povezanih ekosistemskih storitev gozda. Funkcija ohranjanja biotske raznolikosti je medpomembnejšimi, saj je jasno opredeljenatako v nacionalnih kot mednarodnih re­sornih dokumentih in strategijah. Evrop­skoomrežjeposebnihvarstvenihobmocijNatura 2000 (http://www.natura2000.si)opredeljuje varovana obmocja po direktivah o pticah in habitatih, v katerih je poudarjen pomen odmrlih lesnih ostan­ kovzazagotavljanjehabitatov,virahrane. Odmrla lesna biomasa je tako pomembenživljenjski prostorza številne skupine ži­valskihvrst,takozanetopirje,pticeinne­kateredrugevretencarjekottudištevilnehrošceindrugenevretencarje. Poseben pomen za biotsko raznolikostgozdnega okolja pripisujemo t. i. habita­tnim drevesom, posameznim še živim ali mrtvim izbranim drevesom, ki jih, v skla­duznacrtomgospodarjenjagozdainvdo­govoru z lastniki, v naravi ohranimo in tu­ diustreznooznacimo.Relativnodobrose zavedamo pomena odmrle lesne biomaseza nekatere zavarovane ali redke rastlin­ske, mahovne in glivne vrste, dosti manjpa pomena odmrle lesne biomase kot di­ namicnega in kompleksnega habitata, kizagotavlja življenjski prostor za organiz­me vseh kraljestev, zacenši z mikroorga­nizmi.Odmrlalesnabiomasajedinamicno okolje, ki od svojega nastanka do zadnjih fazrazkrojaopravljavecrazlicnihfunkcij. V Sloveniji smo slovenski partnerji na evropskem projektu Nature based management of beech in Europe a multifunctional approach to forestry predokoli dvajsetimi leti opravili obširno štu­dijo pomena odmrle lesne biomase veli­kih gozdnih ostankov bukve na primerudveh pragozdnih rezervatov. Med bistve­nimi ugotovitvami lahko povzamemo ve­lik pomen lesnih ostankov vseh dimenzijter izjemen habitatni pomen ostankovpremeranad50cmzanekatereredkegli­ ve,žuželkeinmahove.Povecevanjekolici­neodmrlelesnebiomasevecjihdimenzij pozitivno vpliva tako na raznolikost in številcnost saprotrofnih gliv ter mahovkottudinafunkcionalnointaksonomsko pestrostmikrobnihzdružb.Odmrlalesna biomasa v gozdnih ekosistemih ima polegpozitivnega vpliva na biotsko pestrost tu­ di druge pozitivne ucinke na ekosistem; od dolgotrajnega shranjevanja ogljika, sajse–vodvisnostiodpoložaja(stojece/ležece)inmikroklimatskihrazmer(pred­vsem vlaga) – lahko na primer veliki le­sni ostanki bukve ohranjajo v zgodnejših fazah razkroja v povprecju tudi vec kot30let.Pocasirazkrajajociselesniostan­ki skupaj z organizmi, ki živijo v njih, predstavljajo poleg ogljika tudi pomem­ ben zalogovnik in dolgorocenvir dušika,fosforja in žvepla. S stališca ekologije tal odmrla lesna biomasa ob ustrezni posta­ vitvipozitivnovplivatudinazadrževanje površinskih voda, deluje kot zalogovnik vode (akvafor) ter zmanjšuje erozijo inšcitimladjepredobjedanjem. Kljub številnim pozitivnim vplivom odmrlelesne biomase na gozdne ekosisteme pa ševedno prihaja do odklonilnega odnosa donjenega ohranjanja tako s strani lastnikovgozdov kot nedavno tudi s strani zakono­ dajalcev,kisosspremembamizakonodajeposkušaliolajšatioziromaomogocitipose­ganje v z velikimi lesnimi ostanki najboga­tejše sestoje pragozdov in gozdnih rezerva­ tovternjihovopotencialnoodstranjevanje. Med prepoznanimi nevarnostmi, ki jihveliki lesni ostanki lahko predstavljajo, bi izpostavili možnosti prenamnožitve ško­dljivcev, mašenje strug vodotokov, fizicne nevarnosti za ljudi in vpliv na intenzitetogozdnih požarov. Ob ustreznem sodelova­nju lastnikov gozdov ter gozdarske in na­ ravovarstvenestrokelahkovecinonaštetih težavzupoštevanjemobstojecezakonoda­je in ustreznim gospodarjenjem z velikimi lesnimiostankibreztežavvsajomilimo,cenetudipovsempreprecimo. OSREDNJA TEMA: 200 let muzejskega naravoslovja na Slovenskem Besedilo: Matija Križnar Foto: Matija Križnar, arhiv Narodnega muzeja Slovenije V letu 2021 Prirodoslovni muzej Slove nije z nekaterimi drugimi muzeji pra znuje dve stoletji obstoja. Ta castitljiva obletnica ni zgolj zgodovinsko-kultur nega znacaja, pomeni tudi prvo institu cionalno ovrednotenje in zacetek mu zejskega naravoslovja na Slovenskem. Pogled skozi zgodovino in razvoj prve ga muzeja na Kranjskem je bil preple ten predvsem z nekaj prelomnicami, ki so vplivale tudi na naravoslovje. ZAMETKI NARAVOSLOVNEGA MUZEAL STVA IN MUZEJA (1821–1888) NaozemljunekdanjeKranjskesožepred ustanovitvijo prvega muzeja obstajale razlicno oblikovane naravoslovne zbirke. To»predmuzejsko«obdobjesozaznamo­vali s svojim delom, zbiranjem in razisko­ vanjempredvsemJanezVajkardValvasor(1641–1693), Giovanni Antoni Scopoli(1723–1788), Balthazar Hacquet (1739–1815),Franz XaverWulfen(1728–1805)tvimuzejavLjubljanisobilestarežede-tevKranjskegastanovskegamuzeja. terbrataKarel(1756–1799)inŽigaZoissetletja,asobilezaradidolocenihokupa­(1747–1819)ssvojimkrogomprijateljev.cijskihinpoliticnihdilemprestavljenevKmalu po ustanovitvi Kranjskega stano-Z oblikovanjem in ustanavljanjem neka-leto1821.Prelomnicojepomenilkongresvskegamuzeja sopriceli ziskanjempri­terih drugih evropskih muzejev, kot staSvete alianse in kasneje odlocitev škofamerne lokacije za prihajajoce podarjenobilavBudimpeštiinPragi,soseoblikova-Avguština Gruberja, da kranjskemu sta-in že zbrano gradivo. Zacasni prostor soleželjetudipoboljinstitucionaliziranemnovskemu odboru predlaga ustanovitevnašli v prostorihPogacnikovehiševsre­zbiranju ter dokumentiranju zgodovine innovegamuzeja.Odborjetako15.oktobradišcuLjubljane,naSalendroviulici3,ta­naravekranjskedežele.Idejeoustanovi-1821 podprl predlog in odobril ustanovi-kratvlastideželnihstanov.Medprvimije Rokopisni zapisnik oziroma porocilo o muzeju leta 1838 podarjenih naravoslovnih primerkih. Podobne zapisnike je pripravil Henrik Freyer in so bili objavljeni tudi v takratnih casopisih. za sprejete predmete skrbel v hiši stanu­jocigubernijskitajnikBenediktpl.Frade­neck.ProstorisokmalupostalipremajhniiniskanjenovihsejeosredotocalocelonagrašcinoPodturn(kasnejeimenovandvo­recTivoli).Medtemsejemuzejobkoncniodobritvi cesarja preimenoval v DeželnimuzejzaKranjsko. Rešitev za prostorske težave Deželnega muzeja so našli v nekoliko bolj primer­ nihsobahljubljanskegaliceja,kjerjeprvikurator(vodja)JožefHanibalHohenwart(1771–1844) z vso vnemo in zagonom postavil na ogled prve predmete v drugi polovici leta 1831. Med njimi je bila žepred tem odkupljena in v liceju shranje­nazbirkaŽigeZoisa.Hohenwartjedodalk razstavi še svojo obsežno zbirko lupinmehkužcev,vseskupajpamujepomagalurejatiinrazpostavljati»prvi«kustosJo­hannvonSchildenfeld.PravSchildenfeld, po izobrazbi mineralog, naj ne bi izpolnilvseh želenih zahtev, predvsem pa prica­kovanjHohenwarta,injebilkmalupopr­vimuzejskirazstavniotvoritviodpušcen.Njegovo mesto je zasedel farmacevt inizjemen naravoslovec Henrik Freyer(1802–1866). Ta se je takoj lotil širitve razstavnih prostorov in tako so leta 1836izdaliprvipisni vodnikpomuzeju.Vvo­dniku so predstavili že omenjeni zbirki ter mnogo novih pridobitev, kot so ka­pniki iz Postojnske jame, mnogi prepa­rati kranjskih sesalcev, ptic in plazilcevter botanicne zbirke. Mnogi naravoslov­ni predmeti so bili podarjeni ali zbrani sstrani Friderika Rudeža (iz rodbine ve­leposestnikov Rudež v Ribnici), župnikaMatije Vrtovca, Friedricha Kokeila, ŽigeGrafainJožefaKlasancaErbergaterzelo Pismo Ferdinanda (Jožefa) Schmidta iz 1850. leta, naslovljeno na kustosa Henrika Freyerja. Zanimiv je pecatnik s podobo hrošca (verjetno vrsta krešica). Naravoslovne risbe in ilustracije jamskih polžkov in kosti goveda iz arhiva. Polžke (desno) je izrisal raziskovalec jamskih mehkužcev Heinrich Hauffen, ki jih je raziskoval po Kranjskem. aktivnega muzejskega sodelavca in nara­voslovcaFerdinanda(Jožefa)Schmidta.Od ustanovitve muzeja do sredine 19. stoletja so z muzejem sodelovali ali si do­ pisovalimnoginaravoslovci.Izpostavimo lahko takratnega dunajskega paleonto­ loga in ihtiologa Johanna Jakoba Heckla, malakologa in herpetologa Meinrada ThaurerjavonGallensteina,FriedrichaSi­monysatermnogedruge. Z odhodom Freyerja se je muzejsko na­ravoslovje še vedno zadržalo na viso­ki ravni. Naslednik je bil Karel Dežman(1821–1889), ki je s svojim naravoslov­nim znanjem dopolnil marsikatero geo­ loško, zoološko in botanicno muzejskozbirko. Ob sebi je Dežman zbral tudimnoge druge naravoslovce in prijatelje,kotsobiliFranErjavec,ljubiteljskaento­mologa in malakologa Nikolaj Hoffmannin Heinrich Hauffen, vsestranski naravo­slovecSimonRobicindrugi.Odtujihso­delavcev pa je Dežman najvec sodelovals Ferdinandomvon Hochstetterjem, kije raziskovalvKrižnijamiin Dežmanatudi usmeril v raziskovanje arheoloških ostan­kovnaLjubljanskembarju.Vzadnjicetr­tini19.stoletjasosezaDeželnimuzejzaKranjsko – Rudolfinum (preimenoval sejemaja1882)pricelidogajati»tektonski«premiki.Dežmansejepo strokovni plati usmeril v arheologijo ter delno zaposta­ vil naravoslovje. S svojim vplivom pa jepozitivno prispeval k svojemu najvecje­mu dosežku – gradnji in postavitvi nove muzejske stavbe, ki je bila uradno odprta decembra1888.leta. NOVA STAVBA, NOVO OBDOBJE, NOV ZAGON (1888–1944) Vnovimuzejskistavbijebilonarazpolagosedem sob (soban), namenjenih naravo­slovju,predstavljenihvdvehnadstropjih.S smrtjo Karla Dežmana, nekaj mesecev po odprtju stavbe, je nastala v muzejskemnaravoslovju rahla vrzel, ki jo delno za­polnilAlfonzMüllner(1840–1819).Müll­ner je bil izšolan naravoslovec, a je veccasa posvecal arheologiji, v naravoslovni smeri pa je predvsem izpostavljal geolo­ gijo z montanistiko (rudarstvom) ter leredkoporocalspodrocjazoologije.Kma­lu je k sodelovanju v muzej pritegnil tudi profesorja naravoslovja Wilhelma Vossa(1849–1895), ki je uredil zbirke minera­lov in rud, gob ter nekaterih botanicnihzbirk. V muzeju je na prehodu v 20. sto­letje deloval tudi izjemni naravoslovni in vsestranski preparator Ferdinand Schulz(1849–1936), ki se je spogledoval tudi z ornitologijo. V prvem desetletju 20. stoletja je z mu­zejem v okviru urejanja in raziskovanja naravoslovnih zbirk kot volonter pricelsodelovati Gvidon Sajovic (1883–1920).Dokoncno naj bi zaposlitev kot kustosSajovicdobil1910.leta,kosejelotilure­janja Robicevih zbirk mehkužcev, herba­rijev, zbirk modelov sadja ter nekaterihzooloških zbirk. Sajovic je svoje trinaj­stletnodelovanjezakljucilmedprvosve­tovno vojno. Ob sebi je vecino casa imel tudi preparatorja, aktivnega terenskegasodelavca, muzejskega fotografa, ento­mologa in herpetologa Frana Dobovška (1876–1915). Dobovšek je bil izucen v izdelavi dermoplastik in kopij ter fotogra­firanju, opravljal pa je celo mnoge ento­mološke ekskurzije po celotnem ozemljuKranjske.VcasuSajovicajemedmuzejskokorespondenco ohranjena vrsta dopisovs herpetologoma Franzem Wernerjem inGeorgom Veithom, botanikom AntonomTopitzem, entomologom Matejem (Mate) Hafnerjem, paleontologoma Otheniem Ablom in Fernandom Priem ter mnogimidrugimi. Besnenjeprvesvetovnevojnesejeodra­žalo tudi v muzeju. Po odhodu Sajovicain nesrecni smrti Dobovška je za nekaj Ob pripravah na praznovanje200-letnice Prirodoslovnega mu­zeja Slovenije smo preiskali, razi­skali in predvsem digitalizirali tudi obsežen arhiv Narodnega muzejaSlovenije (nekdanji skupni muzej­ski arhiv). Iz arhiva smo izbrali in digitalizirali gradivo z naravoslov­ no vsebino – od dopisov, porocil,ponudb, korespondence med nara­voslovcidoilustracijinrisb.Zbirka digitaliziranih dokumentov obsega preko 2.500 enot, ki jih je treba še dodatno raziskati in ovrednotiti, sajpredstavljajo izjemen in edinstven vpogled v slovensko naravoslovje. Nekaj tega gradiva predstavljamo vtem prispevku, vec pa bo objavlje­nega v letošnji jubilejni 100. šte­vilki muzejske revije Scopolia. Muzejski preparator, fotograf, entomolog in herpetolog Fran Dobovšek (1876–1915) med nabiranjem entomoloških primerkov. Fotografija je eden redkih posnetkov, ki prikazuje muzejske naravoslovce na terenu. Fotografijo hrani Narodni muzej Slovenije. casavmuzejprišlanaravoslovkainbota­nicarka Angela Piskernik (1886–1967).Kot pomoc Piskernikovi pa so zaposlilitudi že Viktorja Herforta, ki je ostal vmuzeju mnogo let. Po vojni je takratniDeželnimuzejzaKranjsko–Rudolfinum zašel v krizno obdobje tudi zavoljo poli­ ticnihingeostrateškihsprememb.Vletu 1921 se je preimenoval v Narodni muzej,kjer je bil vodja prirodopisnega oddelka Fran Kos (1885–1956). V obdobju med vojnama so mnoge razstavne dvorane dopolnili,spremeniliinceloukinili,tako je bila zbirka mineralov in rudnin pre­stavljena na hodnike v drugem nadstro­ pju.Kosjesvojemuzejskonaravoslovno delovanje nadgradil še z izkopavanjem,prepariranjem in razstavljanjem oko­stja mamuta pri Nevljah, kar je še danes velik dosežek. Ob sebi je takrat imel še omenjenega preparatorja Herforta in paleobotanicarko Ano (Anico) Budnar(1915–2004). Velike spremembe na podrocju nara­voslovja po prvi svetovni vojni so bileustanovitevUniverze v Ljubljani, osamo­svojitev nekaterih muzejev, ustanovitev Prirodoslovnega društva Slovenije ter delno tudi Ornitološkega observatorija v Ljubljani. Skozi vse omenjene institucije so z muzejem sodelovali mnogi takratni naravoslovci, kot so biolog Jovan Hadži,ornitologJankoPonebšek,botanikAlfonzPaulin, naravoslovec in profesor Ferdi­nand (Ferdo) Seidl, biolog Ljudevit Ku­šcer, paleontolog Ivan Rakovec, geologaKarlHinterlechnerinpaterJanez(Franc)Žurga ter mnogi ljubiteljski entomologi(Ivan Hafner, Miroslav Cerne, Evgen Jae­ger). V obsežnem arhivu najdemo tudi veliko dokumentov z naravoslovnimi vsebinami, kot so seznam ulovlje­nih kac (Kacji lov) in ponudbe razlicnih eksoticnih primerkov živali iz Azije (desno). Osamosvajanje naravoslovnega dela mu­zeja od takratnega Narodnega muzejaje segalo že v leto 1935. Ceprav se v ar­hivskih dokumentih že takrat zasledijo delitve na dva muzeja ter tudi poimeno­ vanjePrirodopisni(Prirodoslovni)muzej,pajebilapotdorealizacijedolgaoziromaovirana in spodbujana vec let. Prelomno medvojno leto 1944 je pomenilo tudikoncno potrditev za osamosvojitev Pri­rodoslovnega muzeja v Ljubljani, ki je vveljavostopila1.junijaistegaleta. MUZEJ Z NARAVOSLOVJEM NA SVOJEM (1944 DO DANES) Po drugi svetovni vojni je bil Fran KoszamenjankotkratkotrajnivodjaPrirodo­slovnega muzeja, nadomestila ga je An­ gela Piskernik, ki so ji kasneje sledili šedrugidirektorji;geografinbiologFrancePlanina, biologi Anton Polenec, MarkoAljancic, Ignac Sivec in Matija Gogala tergeologinja Breda Cinc Juhant. Na podro­cju delovanja muzeja se je le to mocnookrepilo(veckot20zaposlenih)inprido­bilovrstostrokovnihsodelavcev,kidanes delujejo v štirih kustodiatih: za geologi­ jo, botaniko, vretencarje, nevretencarje.Vsem kustodiatom so v pomoc tehnicnisodelavci (preparatorji, konservatorji in Literatura in dodatno branje fotograf) in sodelavci iz splošnih služb.MuzejpatudiževeckotsedemdesetletijupravljainvodibotanicnivrtJuliana. Prostorsko stanje muzeja se ni veliko spreminjalo in je kljub manjšim spre­ membamšedanespodobno,ceodmislimonekatere moderne muzealske pristope. Kljub temu so kustosi pripravljali mnogetematske razstave, kot sta bili Zgodovinski razvoj živih bitij (1963) in Izvor cloveka (1973). Ob pomanjkanju prostora se je podobno kot stoletje nazaj obudila miselna novo stavbo, ki pa je še sedaj le na pa-pirju.Takonaustreznorešitevinprimer­ne prostore caka: okoli 50.000 herbarij- Razstavljanje in izobraževanje javnosti je bila ena izmed nalog muzeja skozi vso zgodovino. (foto: Franc Cimerman, arhiv Prirodoslovnega muzeja Slovenije) skih pol, 45.000 primerkov vretencarjev, 27.000 mineraloških in paleontološkihprimerkov in vec kot 800.000 žuželk ter drugih nevretencarjev. Delo muzejskihnaravoslovcev pa se ne odraža zgolj napolicah depojev, ampak tudi v realnemohranjanjuvsenaravnededišcinesloven­skegaozemlja. Kljub dvema stoletjema zgodovine nara­voslovna dedišcina v muzeju ostaja za­postavljenainpogostospregledana.Toda ljubezen do naravoslovja in raziskovanja,izkazana že od prvih kustosov, daroval­cev, poklicnih in ljubiteljski naravoslov­cev,(vz)trajašedanes. BufonZ.(1971):KstopetdesetletniciPrirodoslovnegamuzejaSlovenijevLjubljani.Argo 10(2):164–200. DeschmannK.(1888):Führer durch das Krainische Landes-Museum Rudolfinum in Laibach.VerlagdesLandes-Museum.Laibach,179str. KosF.(1944):PostanekinrazvojPrirodoslovnegamuzejavLjubljani.Prirodoslovna izvestja 1:199–219. KrižnarM.(2021):ZgodovinainrazvojmuzejskeganaravoslovjadoosamosvojitvePrirodoslovnegamuzejaleta1944.Scopolia,100(vtisku). MalJ.(1931):Zgodovinski pregled. Narodni muzej v Ljubljani, Vodnik po zbirkah narodnega muzeja v Ljubljani. Kulturnozgodovinski del. Ljubljana,183str.PraprotnikN.(2015):Botaniki,njihovodeloinherbarijskezbirkepraprotnicinsemenkvPrirodoslovnemmuzejuSlovenije.Scopolia 83/84:1–414. Svet okrog Železnikov je v geološkem prehoden in mestoma zaradi izkopa rude pogledu pester, prevladujejo pa kame­ pravprostoren.Po50metrihserazcepiv nine, ki so korozijsko odporne. Zemelj­ dvakraka.Krajšidesnirovjedolg19me­ ski skladi so marsikje prelomljeni in trovinvlažen,takodamestomasstropa ozke razpoke se vlecejo v notranjost kapljavoda,kisenatlehzbiravlužah.Vhribov, vendar se prav zaradi korozij-1 zadnjem delu, ko se pojavijo plasti skri­sko odpornih kamenin ni izoblikovala 4 lavcev,serovkoncazneprehodnimpodo­nobena cloveku dostopna jama. V pre-35 rom.Daljširovjedolg32metrov.Sprvasetrti in razpokani kamenini je bilo lažje 2 po njem lahko plazi le po trebuhu, ker jerudariti, zato so nekdanji rudarji pri zatrpan z odlomljenim kamenjem in suho kopanju radi sledili naravnim razpo­ rdecoilovico(Sl. 3).Kasnejepostanerov kam in tektonskim prelomom. Nastali normalnoprehodeninvednoboljvlažen. rudarski rovi so tako postali okno v tu­ Tlasezdajdvigajo,zdajspušcajoinsona nekaj mestih pokrita s kupi odlomljene­kajšnje cloveku sicer nedostopno pod­ gakamenja,sicerpazvelikimikolicinami zemlje. Biološke raziskave ob koncu 1 mastne rdece ilovice, v kateri se nabira­da je ta svet izjemen tudi v favnistic-joluženakapanevode.Rovsenenadomanem pogledu, saj na tem malem obmo-koncavživiskali. cju najdemo tudi vec endemicnih vrst Dalec najdaljši rudnik v bližnji okoliciže sicer pestre favne hrošcev. Železnikov je bil nekdanji Rudnik man­ gana na Vancovcu s približno 750 metriRudarjenjevokoliciŽeleznikovsegadalec 20. in v zacetku 21. stoletja so potrdile, razvejanih rovov, ki so bili dostopni še v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Da­dokazujejo,dasotodrudariližepredvsaj nazaj,sajzadnjaodkritjanabližnjiŠtalci nes je ohranjenih le še kakih 10 metrov 2.500leti. Kojeleta 1348 freisinškiškofvhodnega rova. Skozi majav in krušljiv, Albreht podelil zemljo prvim furlanskimskoraj do vrha zasut vhod se lahko pre­ fužinarjem, je to pomenilo pricetek vec rinevnotranjost.Približno2metraširok kotpoltisocletnegaintenzivnegarudarje­ inokrog3metrevisokrovvživiskalisenjavbližnjiindaljniokolici,kisejekon­ hitro zakljuci z velikim kupom podorne­caloleta1902,kosovŽeleznikihzadnjic ga kamenja in stožcem posute zemlje, ki 2 talilirudo.Številnirovi,kisojihizkopali zapirapotvnotranjost.Preseneca,dana obiskanjuinkopanjupredvsemželezove tistih nekaj preostalih metrih neporuše­inmanganoverude,sobiliprepušcenizo­ nega rova živi vsaj 10 vrst hrošcev. Med bucasa. njimi so tudi taki, ki jih sicer najdemo Sledi rudarjenja so danes še vedno vidne zgoljglobokopodzemljo.Mogoceje,daje na hribih, ki se dvigajo tik nad starim me­kljub navidezno neprodušni zapori, ki jo stnimjedromŽeleznikov.Najdemojihna tvorita podorno kamenje in stožec zbiteŠpiku,RacmanskemKovaškemvrhu,Van­ ilovicenakoncuvhodnegarova,vendarlecovcuinSnegovniku.Odnekdajštevilnih ostalo nekaj nezaprtih špranj in preho­vhodov v podzemlje jih je ostalo komaj dov. Tako ob menjavi letnih casov živalikaj.Marsikjejezgnilpodpornijamskiles lahko prehajajo iz še nezasutih notranjih in se porušil strop. Usadi zemlje, zmrzal delovvvhodnidelrudnika. in odpadlo listje, ki ga je nanosil veter, sodokoncalidelo.Takosejedodanesohra­ BiološkeraziskavevrudarskihrovihŠpi­nilo le malo clovekudostopnihrovov.Na ka, Racmanskega Kovaškega vrha, Sne­Špiku je ohranjenih pet (Sl. 1),po enpagovnikainVancovcasemopravilvobdo­na Racmanskem Kovaškem vrhu, Van-bju med letoma 1983 in 2014. Izkazalocovcu in Snegovniku. Kot do sedaj edinise je, da ima to po velikosti skromno ob­znani najdišci miroslavinega brezokcamocje,kiganaterenulahkozaobjamemo(Anophthalmus miroslavae) sta zanimi-z 2 krat 2 kilometra velikim kvadratom, va zlasti Rudnik nad Smolevo in Rudnik zelo svojevrstno podzemeljsko favno mangananaVancovcu. hrošcev.Tajedrugacnaodtistevokolici Škofje Loke, kot tudi od tiste na Jelovici, Rudarski rovi in rudniki na Špiku. 1: Rov na Klo­vžah, 2: Rudnik pri Graparju, 3: Rudnik nad Smo­levo, 4: Rov na grebenu, 5: Rudnik Bela njiva. (Dr­žavna topografska karta Železniki 093; pripravil: Bojan Kofler) Tako imenovani Rudnik nad Smolevo je najdaljši rudnik železove rude na Špiku.NahajasemalopodvrhomŠpikanatežkodostopnem skalnem pobocju. Izkopali so ga v trdni kamenini in je zato v dobrem stanju. Ozek vhod se nahaja ob vznožjuskalnestene.Kosesplaziskozivhodnidel,sevidi,dajeglavnirov(Sl. 2)suh,lahko RatitovcuinSoriškiplanini.Biološkeraz­iskave so potrdile prisotnost pestre, za biološko znanost dragocene združbe kar 17 vrst zemeljske in podzemeljske favnehrošcev. Presenetljiva je bila zlasti najd­ba za znanost dveh novih vrst in ene nove podvrste, ki so predstavljene v nadaljeva­nju.Izrednobogatajebilatudispremlja­jocazdružbazemeljskihinpodzemeljskihhrošcev,kisobiližeznanitudiizdrugihslovenskihjam. Miroslavin brezokec (Anophthalmus miroslavae)(Sl. 4) je endemit opušcenihrudarskih rovov v bližnji okolici Žele­znikov (Špik, Racmanski Kovaški vrh inVancovec). Od leta 1983, ko sem našel prvi primerek, sem jih uspel uloviti le 11 –komajdovolj,dasemtegabrezokcaleta 2006 v reviji Acta entomologica slovenica lahkoopisalkotnovovrsto.Ta,takratza biološko znanost nova, zelo redka, popol­ nomaslepavrstajesrednjevelika(5,36–6,0 mm) in ima krepko, podolgovato te­lo. Glava invratni šcitsta rumeno rdeca, pokrovke rumeno rjave. Glava in vratnišcit sta pri samcih in samicah blešceca;pokrovki sta pri samcih blešceci in prisamicah neblešceci. Zgornja stran telesajepokritazredkimiinkratkimidlakami.Tipalke in noge sodolgeinkrepke.Moc­no sklerotizirani in rahlo pigmentiranizunanji skelet te vrste kaže na to, da ži-vi razmeroma blizu zemeljske površine.Poseljuje apnenceva obmocja, predvsemrazpoke in vecje votline, ki ležijo plitvovtleh.To,daimažepopolnomazakrneleoci,površinatelesapajepokritaskratki­midlakami,kaženavišjostopnjospecia­lizacijeinnato,daimamoopravitizzelostarovrsto.Jemesojeda. Anophthalmus alphonsi skofjeloscensis (Sl. 5) je ena od treh znanih podvrst al­fonzovega brezokca. To takrat novo pod­vrsto, ki je endemit okolice Železnikov(Smoleva, Špik, Racmanski Kovaški vrh,Vancovec) sem najprej našel leta 1983v rudniku nad Smolevo. Je slepa, tipicnažival globokih špranj in razpok, od ko­der prihaja v vecje, za cloveka prehodnepodzemeljske prostore in rove. Nikoli jene najdemo na površju, pac pa globokovmokrihtleh.Tamsozapodvrstoustre­znemikroklimatskerazmere, torejvecna tema, visoka relativna vlaga zraka in vse letostalnatemperatura.Tasrednjevelikapodvrsta (6,2–6,3 mm) je odlicno prila­gojena življenju v razpokah. Ima krepko,mocno razpotegnjeno telo, dolge tipalkein dolge, mocne noge. Je transparentnerumenorjavebarveingostoporašcenazdolgimi,tankimidlakami.Jemesojeda. Koflerjevjajcar(Aphaobius kofleri)(Sl. 6)je endemit okolice Železnikov (Špik, Ra­cmanski Kovaški vrh, Vancovec, Snegov­nik). Tega podzemljarja (Leptodirinae) najdemo le v pravem jamskem okolju,kamor prihaja iz sistemov z ozkimi, clo­vekunedostopnimirazpokami.Tosrednjevelikovrsto(2,78–3,24mm)semkotprvinašelvstarihopušcenihrudniškihrovih.Vrsta je slepa, že deloma depigmentira­na,zatojerdecerjavebarve.Potelesujeporasla z gostimi, dolgimi dlakami. Imapodolgovato, jajcasto razpotegnjeno telo z izrazito dolgimi ter tankimi nogami in tipalnicami. Tako kot ostale vrste rodujajcarjevjepopolnomabrezokainsehra­nizmrhovino. Preseneca tudi številcnost in pestrostspremljajoce zemeljske in podzemeljskefavne hrošcev, saj je bilo najdenih še kar 14 drugih vrst in podvrst: Orotrechus globulipennis globulipennis,podvrstasco­polijevegabrezokcaAnophthalmus scopoli hoschecki, Trechus croaticus, veliki jamski brzec (Laemostenus schreibersi), podze­mni mrhar (Necrophilus subterraneus), Leptinus testaceus, hoffmannova kro­gljicarka (Sphaerobathyscia hoffmani), Bathyscia montana montana, Choleva oblonga, Catops fulginosus, Catops subfuscus, Euconus motschulskyi, Bryaxis argus, Leptusa schaschli. Rudarski rovi, ki jih je clovek izkopal vsvoji sli po železovi in manganovi rudi,so se izkazali kot priložnost in primerendodatenživljenjskiprostorzatuprisotnolokalnofavnorazpokinmikroprostorov.Zopustitvijorudarjenjasejesprožilpovra­tniproces.Vzadnjih120letih,odkarjevŽeleznikihugasnilzadnjiplavž,jenaravažezabrisalavecinoslediclovekovedolgo­letnerudarskedejavnosti.Redkišeohra­njenirovinezadržnopropadajo.Znjihovo izgubo se obenem zapira tudi naš dostopdo enkratne podzemeljske favne tega po­ drocja. Za življenje pod vodno gladino so del­fini skozi evolucijo razvili razlicne prilagoditve. Oblika telesa je postala hidrodinamicna, sprednje okoncine so se razvile v plavuti, zadnje okoncine so zakrnele, loceno od njih se je razvila repna plavut, koža je postala gladka. Za nemoten proces dihanja med pre­mikanjem živali se je dihalna odprtina pomaknila s sprednjega na vrhnji del glave, kar omogoca, da žival lahko diha zrak brez napora dvigovanja glave nad vodno gladino. Zaradi omejene vidlji­vosti v vodi so delfini, kot tudi preosta­li zobati kiti, razvili prilagoditev, ki na­mesto vida predstavlja njihov primarni nacin orientacije in jo imenujemo eho­lokacija ali biosonar. Ta prilagoditev jim omogoca, da se za preživetje v vo­dnem okolju ne zanašajo le na dobro vidljivost in lahko dosegajo globine, do katerih ne seže soncna svetloba. S pomocjo številnih organov in zracnihprostorov znotraj dihalne poti (Sl. 1) sodelfini razvili kompleksen akusticni re­pertoar razlicnih kratkih in daljših zvo­kov, ki jih uporabljajo za orientacijo, lov in medsebojno sporazumevanje znotrajsvoje vrste ter morda tudi z drugimi vr­ stamidelfinov. Cepravimajodelfininaobehstranehgla­veušesniodprtini(Sl. 2),danestineigra­ta primarne vloge pri zaznavanju zvoka v vodi.Zaradirazvijanjagibanjaintelesnihprilagoditevza cimmanjšivodniuporincim manjšo porabo energije med premi­kanjem so delfini izgubili vse nepotrebne štrlece okoncine, ki niso pripomogle khidrodinamiki živali. Ceprav ušesni od­prtini nista povsem izgubili funkcije za­znavanja zvoka, se je primarni nacin za­znavanjascasomarazvilvspodnjiceljustiali mandibuli. V votli spodnji celjusti senahaja akusticno mašcobno tkivo, po ka­terem zvok potuje do notranjega ušesa (Sl. 1).Odtamseinformacijeprenesejovmožgane. Eholokacijajeprilagoditev,prikateriživa­liproizvajajosrednje-dovisokofrekvenc­ne zvoke z namenom boljšega zaznavanja prostora, v katerem živijo. Omogoca jimlažje opravljanje življenjsko pomembnihfunkcijvokolju,kjerjevidzaradifizikal­ nih, kemijskih in bioloških dejavnikov ze­ loomejen.Zvok,kiseproizvedevzracnih prostorih znotraj dihalne poti, se okrepiin usmeri skozi mašcobno tkivo v pred­njem delu glave, imenovanem melona, in potuje od živali do razlicnih objektov,kotsoribe,drugidelfini,morskodnoitd. Odmevi teh zvokov nato potujejo nazaj do živaliinjipodajojasnoinzelopodrobnopodobo objekta ter okolice. Eholokacijaomogoca uspešno prepoznavanje objek­tov, velikih komaj nekaj centimetrov, kiso oddaljeni vec deset metrov. Prav tako lahko med seboj locijo objekte, ki so sipo velikosti in obliki skorajda identic­ni. Velike pliskavke (Tursiops truncatus) Spektrograma oglašanja delfinov pred Piranom. Znotraj rdecih okvirjev sta primera dveh razlicnih podpi­snih žvižgov (A, B), posnetih s pomocjo hidrofona. Žvižgom podobni zvoki so druga vrstaoglašanja, ki jo proizvajajo delfini. Pred­stavljajo zelo pomemben del medseboj­negaprepoznavanja,vzdrževanjamedse­bojnih odnosov in koordiniranja znotraj socialnih skupin. Prav tako so ti zvokizelopomembnizakomunikacijomedsa­mico in mladicem v prvih letih življenja.Tizvokisonižjihfrekvenc,nisousmerjeniinsonavadnoglasnejšiodeholokacijskihzvokov. To jim omogoca sporazumevanje in medsebojno prepoznavanje na daljšerazdalje, tudi kadar niso v neposredni bli­ žini ostalih osebkov. Vsak delfin v svojih zgodnjih letih razvije t. i. podpisni žvižg,kiskozicelotnoživljenjeostaneenak(Sl. 3). Podpisni žvižg predstavlja identitetodelfina ostalim osebkom v bližini. Pred­stavljajoskoraj polovicožvižgompodob­nihzvokov,kijihdelfiniproizvajajovca­su oglašanja. Razlikujejo se po frekvenciincasutrajanjaposameznegažvižga.Del­fini lahko z oponašanjem drugega podpi­ snega žvižga tudi naslovijo in priklicejodruge delfine ali izzovejo njihov odziv.Raziskovalci delfinov lahko na podlagipodpisnihžvižgovprostoživecih delfinovpreucujemo razlicne vidike njihovega ži­vljenja,meddrugimcelovelikostpopula­cijeinpopulacijskostrukturo. V društvu Morigenos smo v letu 2020 in2021 s pomocjo štirih razlicnih pasivnihakusticnihnaprav,kismojihpostavilinarazlicnelokacijevTržaškemzalivu,dose­daj pridobili že vec kot 3.200 ur posnet­kov podvodnih zvokov. Naprave, ki sne­majozvoketudidovecmesecevbreznaše prisotnosti, so nastavljene, da vsakih 15minutposnamejo2minutizvoka.Zbele­ženjempodvodnihzvokovželimoizvedetivecocasovniuporabiraziskovalnegaob­mocja,dnevno-nocnihvzorcihpojavljanja delfinov in ravni podvodnega hrupa v Tr­ žaškemzalivu.Navsehvzorcnihlokacijah smo uspešno pridobili že vec ur posnet­kov oglašanj delfinov in z njimi potrdili, da delfini uporabljajo celotno obmocjeTržaškegazalivatakovdnevnemkottudivnocnemcasu. Pravtakonamjeletosprvicdoslejuspelo pridobiti visokokvalitetne posnetke ogla­ šanjavelikihpliskavkvTržaškemzalivuspomocjohidrofonov(podvodnihmikrofo­nov),kismojihpotopiliscolnaneposre­dnov casu opazovanjadelfinov.Storaz­iskovalno metodo želimo izvedeti vec o medsebojnem sporazumevanju delfinov, kiživijovTržaškemzalivu. VdruštvusezahvaljujemopotapljaškemucentruSub-netvPiranuzavsopomocpri potapljaških delih in postavitvi ter vzdr­ ževanjunašihakusticnihnaprav. Malokatera druga skupina metuljev za­da entomologu toliko izzivov kot ravno vreckarji. »Psihide bom zacel delati,« sem pred vec kot desetimi leti dejal na enem od naših rednih entomoloških mesecnih srecanj. »Uh, Jure, tole pa ne bo lahko. Pa veliko srece!« mi je takrat dejal mentor Mojmir Lasan in danes vem, kaj je mislil. Komaj sedem zjutraj je, jaz pa že sedimnaskalnipolickinekajdesetkorakovpodvrhom Stola in cakam. Ozrem se na pot,po kateri sem prišel. Strmo skalnato po­bocjevzhodnestranigrebenajevseožar­jeno od jutranjega sonca. Že kar vidim,kajjetukaj.Tamle,takojpodrobom,kjerse zemlja stika z grušcem, se pod kamniskrivajo drobcene vrecke triglavskegavreckarja (Brevantennia triglavensis),malo nižje, kjer je pobocje bolj radodar­no z vecjimi kamni, pa bom našel boljposamicne vrecke vrst Dahlica goltella in D. klimeschi. Ampak danes nisem zatotukaj. Vreckar vrste Epichnopterix ardua jepravicukrcekvsvojiskupini,kiživinajužnem,travnatemdeluhriba,tegapada­nes neusmiljeno ceše mrzel gorski veter.Še vedno nic. Za grebenom v zavetju je prijetno toplo, zato potegnem iz nahrb­ tnika termovko s cajem in malico.Ravnoko se z zvrhano skodelico kadecega secajazleknemvmehkotravo,gazagledam.Pozdravljen, malcek, pa kar tukaj zravenmenesedišnabilkiciincakaš.Vtrenutku mijevsejasno.Talepresnetiveterjimnepustiletati,zatonatravnihbilihcakajonasvojo priložnost. Naslednjo minuto semženavsehštirihinseplazimpostrmemtravniku navzdol. Glava rije po travi, za­dnja plat je v zraku, malo stran odvržen nahrbtnik,napolobgrizensendvicševe­dnovroki.Nitiopazimneskupineplanin­cev, ki se mi je od zadaj previdno pribli­žala. »Oprostite, ste dobro, je z vami vsevredu?«zakliceprviprotimeniinkomajzadržuje smeh. »Oh, brez skrbi, vse je vredu, samo v travi metuljcke opazujem,«skušam karseda uceno odgovoriti, imevreckarji(Psychidae)parajšiizprevidno­stikarzamolcim... Pomanjkanjeliteratureovreckarjihjebo­trovalo velikemu zanemarjanju metuljar­ jev te skupine. V zgodovini poznamo le malo entomologov, ki so resneje pristopili k proucevanju te raznolike in zanimiveskupine.Šelevnovejšemcasusoprizna­nimetuljarji,kotsoJ.Seiler,W.Sauter,L. Sieder, P. Hättenschwiler, T. Sobczyk, W. Arnscheid,M.Weidlichindrugi,postavili temelje v taksonomiji in naslednjim gene­racijam omogocili lažjo pot. Vecina obi­cajnih metuljarjev ima do te skupine šedanes vecinoma macehovski odnos, zato tako v muzejskih kot v zasebnih zbirkah težko najdemo urejen in dobro ohranjenmaterial. Vreckarji danes kljub nepri­merno dostopnejši literaturi kot nekoc ter poplavi internetnega gradiva še ve­ dnopredstavljajovelikizziv.Vreckarjisetradicionalno štejejo kot del naddružinemoljev(Tineoidea).Nasvetujepoznanihveckot1.300vrstvreckarjev,odtegajihvEvropiživi246.VSlovenijiuradnoživi 57 vrst, vendar novejše intenzivnejše raz­iskave prinašajo nova in nova spoznanja o malo poznanih vrstah in njihovi razšir­ jenosti.Zellerjevvreckar(Acanthopsyche zelleri) je med vreckarji edina pri naszavarovana vrsta, umešcena tudi v rdeci seznam ogroženih vrst. Ime družine vreckarji ni kar izmišljeno,saj gosenice iz svile in substrata izde­lajo maskirne tulcke – vrecke, v katerih prebijejo vse svoje razvojne stadije. Tevreceprinekaterihpredstavljajožeume­tniške stvaritve. Podobne ozke in v glav­nemmanjševreckegradijotudigosenice drugih metuljckov (Microlepidoptera) izsorodnihdružin,kotsopravimolji(Tine­idae) in tulcarji (Coleophoridae). Vendartakoumetelnoizdelanihslamnjacinpra­vih malih gradov iz zemlje, raznobarvnih kamenckov,ostankovvejic,žuželk,mahu,lišajev in celo lupinic školjk ter polžkovne poznamo pri metuljih nikjer drugje.Velikost vreck je zelo razlicna, od samo 4–6 mm pri vrsti Postsolenobia nanosella pakardopetihcentimetrovprieninašihvecjivrstAcanthopsyche ecksteini. Življenje vreckarja se zacne kot drobnojajcece, ki ga skrbna samica zaradi var­nosti odloži kar v svojo lastno vrecko.Izlegle majhne gosenice si pri tem, ko si izgrizejo pot na prostost iz ostankov ma­ terine vrecke, že zacnejo oblikovati svojlastentulcek.Tegaskozirazvojne stadijestalno dodelujejo, vecajo in nanj name-šcajo izbrano gradivo. Oblika vrecke, iz­bor in namestitev gradiva so znacilni zavsakrodalicelovsakovrstoposebejinsotudi eden od kljucnih dolocevalnih zna­kov. Vrecke nudijo gosenicam doloceno stopnjo mehanske varnosti, zavetje pred vremenskimi razmerami in zašcito predmnogimi plenilci. Oba konca vrecke staodprta. Sprednja odprtina gosenici služi za hranjenje in plazenje, zadnja pa za iz­ trebljanje in izlet metulja, ko se izleže izbube. Gosenice so vecinoma polifagne injedo skoraj vse. Velik del vrst se prehra­njuje z algami in lišaji, drugi pa z napolodmrlimiostankirastlin,kottudissveži­mi cvetovi, listi zelnatih rastlin, travami ipd.Neredkoselahkogosenicelotijomr­tvih žuželkincelo živihsorodnic.Njihovrazvojtrajaobicajnoenoleto,prigorskihvrstahpadvealicelotrileta.Prezimujejov stadiju gosenice, skrite med lubjem, v skalnih razpokah ali kar med rastlinskimi ostanki na tleh. Spomladanske vrste, kot so denimo rodovi Dahlica, Brevantennia, Siederia in podobne, prezimijo kot odra­slegosenicinsezabubijoobprvipomla­dniotoplitvivmarcuinaprilu.Drugeve­ Samec vrste Ptilocephala plumifera. (Hrpelje; 2. 4. 2010) cje vrste izrodov Psyche, Acanthopsyche, Canephora, Megalophanes in druge pa spomladi nadaljujejo gradnjo vreck doodrasle stopnje. Mnogim gosenicam se v naravi seveda ne uspe razviti v metulja.Kljub dobri zašciti velikokrat postanejožrtveraznihplenilcev,predvsemštevilnihvrst parazitoidov iz skupin kožekrilcev(Hymenoptera) in dvokrilcev (Diptera).Vnaravimnogokratnaletimonazelošte­vilcnepopulacijevreckarjevenevrste,prikaterih je vec kot polovica parazitiranih.Gosenicesezabubijovsvojihvreckah,ki jih v ta namen pritrdijo prosto na skale,kamne, debla, med travne bilke ali na stenein ograjeraznihobjektov.Navadno samice izberejo bolj izpostavljena me­sta, medtem ko se samci bolj skrivajo in se pri nekaterih vrstah pritrdijo na pov­ sem skrita mesta v šope trav ali v mah.Nacinpritrditvevreckenapodlagojeprirazlicnih rodovih specificen, kar nam vpraksi mocno olajša iskanje. Gosenice sepo pritrditvi umirijo in zabubijo obicaj­no v roku enega tedna, vendar so tako kot drugje tudi tukaj izjeme. Denimo prirodu Typhonia, v katerega sodi crni alp-ski vreckar (T. ciliaris), lahko gosenicemirujejo letoali vec, predense zabubijo.Stanjebubeprivecinivrsttrajaoddvadotritedne. Življenje odraslega metuljcka je izjemnokratko,odnekajurpadonajvectrehdni.Sesalo obeh spolov je mocno zakrnelo,zatosemetuljinehranijoinživijoodza­logenergije,kisojonakopicilegosenice.Samciimajoenosamonalogo,danajdejosamico in se parijo, te pa cim hitreje invarnejeodložijojajceca. Za vreckarje je znacilen izrazit spolnidimorfizem – raznolikost med spoloma.Krila samcev niso barvita in so sivo do temno rjava, celo crna. Nekateri rodoviimajo na sprednjih krilih mrežaste vzor­ce, drugi pa so lahko enobarvni. Velikostje zelo razlicna. Za najmanjšo skupinovelja poddružina Naryciinae, kjer odra­sli metulji merijo nekje med 8 in 13 mm, najvecjivreckarpajeprinasPachythelia villosella zrazponomkrilsamcado3cm.Razvitakrilapriobehspolihsoznacilnale zapešcicorazvojnoprimitivnejšihrodov: Diplodoma, Narycia, Typhonia in Eumasia. Pri vseh ostalih so samice nekrilate. Ko se izležejo, zacnejo nemudoma oddaja­ti feromone in cakajo samce preprostokarnasvojivrecki,nekaterirodovipasošli še korak dlje. Samice rodov Rebelia, Reisseronia, Montanima in še nekatere pomolijo iz vrecke samo zadek, druge iz rodov Ptilocephala, Phalacropterix in Megalophanes pa ostanejo v njej in se ta­ kotudiparijo–tamizležejojajcecatervnjejtudiumrejo. Odrasli metulji so aktivni v razlicnih obdobjih dneva, zelo odvisno od vr­ ste. Karavanški vreckar (Montanima karavankensis) je gotovo najzgodnejšavrsta dneva. Samci letajo po planinskih travnikih od prvega jutranjega svita pa tja do osme ure. Vreckarji rodu Dahlica so aktivni v kasnejših jutranjih urah, koprvi soncni žarki obsijejo njihova biva­lišca. Rodovi Typhonia, Epichnopterix, Ptilocephala, Phalacropterix in drugi pa se zacno pojavljati, ko sonce že lepo po­grejenjihovabivališca.Velikovrstjetudiponocnjakov. Samci rodu Megalophanes soizrazitinocniletalciinradipriletijonaluc, prav tako samci nekaterih vrst rodu Rebelia. Pri tem rodu lahko celo locimo vrstepoletalnemcasu,insicernavecer­neinjutranjevrste. Vreckarji so torej zelo raznolika in nena­vadna skupina metuljev, vendar imajo šeenoskrivnost.Soenaodredkihdružinme­tuljev, v kateri se pojavlja partenogeneza.Tojenacinnespolnegarazmnoževanja,pri katerem pride do razvoja zarodka iz neo­ plojenejajcnecelice.Pritehvrstahsamcev ne poznamo in v naravi najdemo samo sa­ mice. V Sloveniji lahko najdemo kar šestpartenogenetskih vrst: Luffia lapidella Odrasla gosenica zellerjevega vreckarja (Acanthopsyche zelleri), edina pri nas zavarovana vrsta vreckarja, umešcena v rdeci seznam ogroženih vrst. (Podgorje; 14. 3. 2010) f. ferchaultella, Reisseronia gertrudae in R. lesari, polžji vreckar (Apterona helicoidella), Dahlica lichenella in D. triquetrella.Slednjidveprinasvnaravina­stopatacelovobehoblikah,takospolnikottudinespolni(partenogenetski)obliki. »Ja, pa kje ti vse to najdeš?« je navadnoprvareakcijavsakega,kigazanimamojaprimerjalnazbirka.Hja, po vec kotdese­tletju terenskih izkušenj bi lahko rekel, da so vreckarji vsepovsod okrog nas incelo, da so nekatere vrste zelo pogoste.Spomininazacetkepakljubtemudejstvugovorijo ravno nasprotno. Odrasle metu­lje zacetnik v naravi težko opazi, zato jeveliko bolje iskati pritrjene vrecke. Veli­kopogostihvrstsedanajtinaobcestnih ograjah, starih lesenih poslopjih, suhozi­dih in podpornih zidovih. V gozdu išce­mo vrecke po drevesnihdeblih,nasuhihtravnikihmedšopitravalikarnatleh.Sesliši preprosto? Za vztrajneže tudi je. Nazacetku bo seveda vecina vreck praznih,pakajzato.Tojedokaz,datam,kjersmojihnašli,tavrstazaresživiinserazmno­žuje,samošepravicasjihmoramoiskati.Nabran material nato locimo, popišemoin gojimo naprej v insektariju. Vzrejanavadno ne povzroca vecjih težav, razenizleganjeodraslih.Samcinamreczacnejoletatizelohitropotem,koseizležejo,in s tem povzrocajo gojiteljem sive lase. To rešimozumetnoustvarjenimdnevnimci­klom,kigaprilagodimosvojemuurniku. In dolocevanje? To je poglavje, ki veljaza najvecji izziv v tej skupini. Ljubitelji narave se danes izogibamo nepotrebne­mu jemanju primerkov iz narave, zato vecje vrste, kot so Pachytelia villosella, Acathopsyche ecksteini, grašicni vreckar (Megalophanes viciella) in druge, hitro prepoznamo kar v naravi, tako odrasle kot tudi vrecke. Vecje težave se zacnejo pri manjših vrstah, kjer brez primerjalne­ga materiala in proucevanja mikroskop­ sko majhnih dolocevalnih znakov pacne gre. Opisovanje dolocevalnih metodje preobširna tematika za ta prispevek.Pomembno je poudariti, da samo skrbno nabran in evidentiran material, s pripa­ dajocimivreckami,samicamiinsamci,na Poznavanje taksonomije je nujno orod­je biologov, saj je pravilna taksonom­ska dolocitev temelj bioloških raziskav, zanimivo pa je tudi za širšo javnost, zlasti za ljubitelje narave. Vecina na­ravoslovcev uporablja klasicne doloce­valne kljuce, katerih uporaba je lahko zamudna, težje dostopna in za novince vcasih (pre)zahtevna. V zadnjih letih je napredek racunalniške tehnologije obdelave slik ter prepoznave vzorcev in zvokov pripeljal do nastanka aplika­cij, ki uporabniku precej poenostavijo identifikacijo organizma. V aplikacije le naložimo sliko, zvok ali nekaj zah­tevanih podatkov, ta pa nam s pomocjo svojih algoritmov poda taksonomsko dolocitev. Skoraj vse aplikacije za dolocevanje vrst so široko dostopne imetnikom pametnihtelefonov ali tablic in omogocajo identi­fikacijo vrst na obmocju celega sveta. Lenekatere(vecinoma takšne, kiso nastalev sklopu manjših projektov) so omejene na prepoznavanje organizmov, ki so zna­ cilni za floro ali favno specificne države.Poleg dolocevalnih aplikacij, ki delujejo prek prepoznave slike ali zvoka, si lahkopri dolocanju pomagamo tudi z virtual­nimi prirocniki in interaktivnimi doloce­valnimikljuci.Osnovainteraktivnihdolo­cevalnih kljucev je dihotomno odlocanje,podobno kot pri klasicnih dolocevalnihkljucih,besedilupasododanefotografije vrst.Zarazlikooddolocevalnihaplikacij,ki nam dolocitev vrste podajo hitro inbrezvmesnihkorakovoz.vprašanj,mora­mopriinteraktivnihdolocevalnihkljucihza pravilno dolocitev porabiti nekaj casainimetiosnovnoznanje. Dolocevalne aplikacije so na tržišcu ževeckotdesetletjeintudivSlovenijiseje v zadnjih letih njihova uporaba – ob veli­kem porastu uporabe pametnih telefonov – precej razširila. Zanimalo nas je, v ko­likšni meri dolocevalne aplikacije upora­bljajo slovenski terenski naravoslovci inkaj menijo o njih. Pripravili smo spletnoanketo in jo v marcu 2021 posredovaliclanom terenskih bioloških društev, ki sodelujejo pri izdajanju Trdoživa, ter štu­ dentom bioloških študijev. V anketi smo seomejililenadolocevalneaplikacije,ki delujejo prek prepoznave slike ali zvoka, po uporabi interaktivnih dolocevalnihkljucev nismo povpraševali. Odzvalo seje98slovenskihljubiteljskihinpoklicnihnaravoslovcev,mednjimi43študentov. Glede na rezultate ankete je slovenskanaravoslovna skupnost z dolocevalni­mi aplikacijami dobro seznanjena. Kar86%anketirancevaplikacijepozna,79%njih pa jih tudi uporablja. Vecina je z ZBRANIH NEKAJ KOMENTARJEV ANKETIRANCEV O RAZLOGIH ZA ALI PROTI UPORABI APLIKACIJ ZA DOLOCANJE VRST: ZAKAJ DA? » Lahkojihuporabljavsak,ljudemdajoveseljedospoznavanjanarave. » Dobraodskocnadeskaso,incepravtiponavadinedajopravegarezultatavprvo,pogostouvrstijoorganizemvpravodružino,vcasihcelorod,odkoderpotemlahkonaprejdolocašpokljucihdovrste. » Sodostopne,preprostezauporaboinlaikenavdušijozapoznavanjerastlin/živalivokolici. » Kompaktnost,nitrebaimetisseboj15knjig. » Najdepribližkeinpotempoišcešvrsto. » Hitropridešvsajdookvirnegarezultata,kigapotemlahkopreveriššeskljuci. » Hitrapreverbapotencialnegaroduprirastlinah,natopapoMali flori Slovenije naprejdolocam. ZAKAJ NE? » Nisemnavdušenuporabnikraznihaplikacij,rajeposežempopapirjihinknjigi. » Imamžetolikoznanja,ostalih,boljzanesljivihnacinovdolocanjainkontaktespoznavalci,damijelažjeorganizemdolocitinadrugacennacininnaapli­kacijekarpozabim. » Pozabim,dajihimamnatelefonuindaobstajajo. » Mojtelefonnimadovoljprostora. » Semprelena,dabisijihnaložila. » Nekaterimdolocitvamnebismelislepozaupati,splohceselahkonpr.zdra­vilnorastlinozamešasstrupeno. » Pogostonedobimpravegarezultata. UPORABA DOLOCEVALNIH APLIKACIJ NatureID 6% Picture insect 6% PlantShop 6% PictureThis - Plant identifier 13% Mushroom Identify 14% BirdNET 14% iNaturalist 20% PlantNET 69% Deleži najveckrat uporabljenih aplikacij za dolocanje vrst med anketiranci. 5 ali manj % anketirancev uporablja aplikacije Merlin Bird ID, LeafSnap, Picture Mushroom – Mushroom ID, Plant Lens, FLORAinco­gnita, Shroomify, iBird, Butterflies: Identification, Information Lookup, Seek my iNaturalist in Picture Fish. Anketiranci so lahko izbrali tudi vec aplikacij ali pa za posamezno skupino nobene (aplikacij za dolocanje posamezne skupine organizmov še niso uporabili). Nekateri anketiranci aplikacij še niso uporabili – za glive (83 %), za dolocanje živalskih vrst (63 %), najmanj pa je takšnih, ki še niso uporabili dolocevalnih aplikacij za dolocanje rastlin (21 %). dolocevalnimiaplikacijamizadovoljna,lesevsplošnemstrinjajo,dasoaplikacije5%anketirancevjenadvsemipreizkuše-uporabnezavse,kijihzanimanarava. nimiaplikacijamirazocaranih.Uporabajenajbolj razširjena med študenti, ki apli-Ker so na voljo razlicne aplikacije za do­kacijo uporabijo skoraj vedno, ko želijolocevanje razlicnih skupin organizmovdolociti nepoznano vrsto. Taksonu, ki ga(npr. aplikacije za dolocevanje ptic, ra­doloci aplikacija, uporabniki ne zaupajostlin, žuželk, gliv ...), smo anketiranceslepo, temvec dolocitev preverijo z do-povprašali, katere aplikacije uporabljajo.locevalnimikljucialipristrokovnjaku.VRezultatisopokazali,daanketirancinaj­natancnostaplikacijnajboljdvomijostro-pogosteje uporabljajo aplikacijo za iden-kovnjaki,kiaplikacijneuporabljajonatifikacijorastlinPlantNET (69%),sledijipodrocju,zakateregasospecializirani,invsestranskaaplikacijazadolocanježival­serajedržijoboljdodelanihklasicnihdo-skih in rastlinskih vrst iNaturalist (20%),locevalnih kljucev. Aplikacije jim pridejona tretjem in cetrtem mestu (14 %) stapravlenapodrocjih,kijihslabšepoznajo,aplikacijizadolocevanjeptic BirdNET in in še takrat jih uporabljajo z veliko merogliv Mushroom Identify, peta najpogostejedvomadotocnostidolocitve.Anketiranci uporabljenapajeaplikacijazadoloceva- Primer uporabe vsestranske aplikacije iNaturalist, s katero lahko dolocamo živalske in rastlinske vr­ste. V aplikacijo naložimo fotografijo in izberemo možnost »What did you see?«. Aplikacija fotografi­rani organizem uvrsti v rod in poda vec možnosti za identifikacijo vrste (med njimi sami izberemo pravo). Pri dolocanju lahko izberemo možnost »Show nearby suggestions only«, s katero aplika­cija filtrira možne zadetke in pokaže samo tiste, ki naj bi ustrezali naši lokaciji. Na sliki uporaba fotografije pomladnega rjavcka (Erebia medusa) z BioBlitz Slovenija 2021. (foto: Branka Trcak) nje rastlin PictureThis – Plant Identifier (13 %). Redkeje uporabljajo druge do­locevalne aplikacije (glej stolpicni graf).Anketirancizaplikacijaminajveckratdo­locajorastlinskevrste(79%),sledijojimživalske(37%),najredkejepasovupora­biaplikacijezadolocanjegliv(17%). Uporabniki lahko v podatkovne baze ne­ katerihaplikacijprispevajosvojeslikeali zvoke organizmov, ki so jih predhodno dolocili (z aplikacijo ali z dolocevalnimikljuci). Stempovecajobazo podatkov, kijo za identifikacijo organizma uporabljaaplikacija. Povecevanje baze podatkovnaceloma rezultira v bolj zanesljivih do-locitvah, saj vecina aplikacij temelji na strojnem ucenju (podatkovnem rudar­jenju). Izkazalo se je, da svoje podatke vbaze aplikacij prispeva skoraj polovicaanketiranih. Kljub temu da imajo nekatere aplikacijeprecej uporabnikov in s tem veliko ba­zo podatkov (npr. PlantNET), je njihovanatancnost pri številnih vrstah še vedno vprašljiva. Vecina anketirancev meni, da je nabor vhodnih podatkov, ki jih nalo­ žimo v aplikacijo, enostavno premajhenzatocnoidentifikacijoorganizma,sajpri nekaterih organizmih samo površni zu­ nanji videz ne zadošca za dolocitev. Pri dolocevanjuskljucijevcasihzapravilnoklasifikacijo treba uporabiti mikroskop ter genetske ali druge metode, ki jih vizu­ alnoalizvokovnoosnovaneaplikacijenemorejozajeti.Problematicenjetudivnos nepravilnih podatkov v bazo, kar negativ­novplivanaidentifikacijskialgoriteminsKotprednostiuporabeaplikacijanketi-Za ljudi, ki so vajeni uporabe pametnihtemposlabšanatancnostaplikacije. rancinavajajoprakticnost(lažjejeimetitelefonov,jenajvecjaprednostaplikacij vžeputelefonkotpaknjigo),dostopnostzadolocanjevrstpravgotovopreprostaAnketirancisoizpostavili,dajeenaizmed(možnostuporabenatelefonih,tablicahuporaba,kinavdušilaicneljubiteljena­najvecjih pomanjkljivosti dolocevalnihin racunalnikih), hitrost in – kljub ne-rave in zacetnike v naravoslovju. Velikaaplikacijnenatancnost –daaplikacijenenatancnosti–informativnostdolocitve. vecina(91%)anketirancevsestrinja,dalocujejo dobro med podobnimi vrstami.Aplikacije namrec po mnenju anketiran-aplikacije prek prepoznavanja organiz-Sprašujejo pa se tudi o njihovi izpopol-cev zelo pogosto uvrstijo organizem vmov pripomorejo k razvijanju pozitivne­njenosti, saj podatkovna baza velikokratpravirodalidružino,karjedobroizhodi-gaodnosaljudidonarave.Lažjedoloceva­nepokrivacelotneganaboravrst,razšir-šcezanadaljnjenatancnejšedolocanje s njespodbudiljudi,dasenaravipribližajojenihvSloveniji.Nekaterimenijo,dasoslikovnimialitekstovnimidolocevalnimi injoboljespoznajo,obtempasezacnejoaplikacijeuporabnikomneprijazneinna-kljuci. Proces identifikacije vrste je takozavedati pomembnosti narave in pomenanjevelikokratpozabijotersedolocevanjazelopospešeninolajšan.Pridolocanjusiohranjanja biodiverzitete. Ozavešcenostkartakojlotijosklasicnimidolocevalniminekaterianketirancišedodatnopomaga-ljudi in znanje pa lahko pomembno vpli­kljuci. jo z bogatim slikovnim gradivom, ki je vvata na sprejemanje in izvajanje ukrepov baziaplikacije. zaskrbinohranjanjenarave. APLIKACIJE SO UPORABNE ZA VSE, APLIKACIJE PREK POZNAVANJA ORGANIZMOV PRIPOMOREJO KI JIH ZANIMA NARAVA. K RAZVIJANJU POZITIVNEGA ODNOSA LJUDI DO NARAVE. 7% 2% 3% 5% 4% 47% 42% 38% 47% Petelinjsko jezero je drugo najvecje iz­med Pivških presihajocih jezer ter je najnižje in najdlje trajajoce jezero. Na­men prispevka je prikazati pojavljanje kraških škrgonožcev v tem jezeru v po­vezavi z njegovo dinamiko presihanja. Petelinjsko jezero je tudi ekosistem, neposredno odvisen od podzemne vo­de. Zato lahko tam najdemo tudi podze­meljske živali, kot so slepe postranice, ki jih visoke vode dvignejo na površje. Te živali po presahnitvi jezera pogine­jo, podobno kot kraški škrgonožci, s katerimi se v jezeru sopojavljajo. Kraški škrgonožec (Chirocephalus croaticus)jevrstarakovlistonožcevizre­da škrgonožcev (Crustacea, Branchiopo­da,Anostraca)indanesveljazaendemitaPetelinjskegajezerazokolico.Petelinjsko jezero je verjetno primarno in najpo­membnejše nahajališce kraškega škrgo­nožca,kjerjenjegovapopulacijavitalna– ob ugodnih pogojih se vrsta pojavlja tudi vvelikemštevilu.Nipatojezeronjegovoedino nahajališce, saj se vrsta tu pa tampojavljaševbližnjihzacasnihvodah(lu­žah), njihova jajceca pa lahko raznašajotudi ptice. Tako je bil potrjen tudi iz vecluž v bližnjih Jeredovcah, kjer je najse­vernejše,sedemnajstoizmedPivškihpre­sihajocih jezer in je danes del vojaškegapoligona Pocek. Za svoj razvoj potrebujedolocenoobdobje,kosojajca,sicerzašci­tena s trdnim ovojem, izpostavljena sušiin nizkim temperaturam, zaradi nestalne­ ga življenjskega prostora pa imajo hiterrazvojizjajcecadoodraslega. Kraške škrgonožce sem v Petelinjskem jezeru v obdobju 2008–2014 opazova­la vsako leto med desetimi pojavi jezera in o svojih opazovanjih porocala v reviji Natura Sloveniae (22/1),kjersilahkona­tancnejeprebereteoposameznihnajdbah. Te zanimive rake sem opazovala v vsehletnihcasih,najpogostejespomladi.Vide­la sem jih tudi pozimi ob koncu ojezeri­tev v obdobjih med septembrom 2010 infebruarjem 2011 ter oktobrom 2012 in januarjem 2013, ko je jezero zaledenelo. Ob manjši ojezeritvi, ki se je pojavila ju­nija 2012, so bili raki videti manjši in tudi njihova gostota je bila manjša kot ob dru­ gihojezeritvah.Toveljatudizapodobno ojezeritev, ki sem jo spremljala izven opa­ zovalnega obdobja (junij 2020), medtemkorakovjunija2010nisemopazila.Tedaj je jezero doseglo le prvo fazo polnjenja in trajalomanjkottedendni. Ko je voda presahnila, so na presahlemdnu ostale zaplate poginulih rakov. Me­nim, da bi po teh zaplatah lahko ocenilivelikost populacije v jezeru. Ob pojavu nitastih alg so se poginuli raki vtisnili valgin papir, ki je ostal na presahlem dnu jezera. Za spremljanje stanja te endemicne vr­ste so pomembni tudi tovrstni podatki o nakljucnih najdbah. Kljucno za obstojkraškegaškrgonožcaješenaprejizvajatitrajnostnokmetijskoprakso(brezgnoje­nja) in ne posegati v oblikovanost jezer­skegadna(vkljucnozluknjami,kisoosta­nekvojaškihaktivnostivpreteklosti). HEDKINA PEŠCINSKA CEBELA (ANDRENA HEDIKAE) Besedilo in foto: Andrej Gogala Hedkinapešcinskacebela(Andrena hedikae)jemediteranskavrstapešcinskecebele,ki jo je leta 1934 v reviji Prirodoslovne razprave opisalEvgenJaeger.VSlovenijijeznanale po štirih tipskih primerkih, ki jih je Jaeger zbral pri Podcetrtku in so shranjeni vnjegovizbirki,kijohraniPrirodoslovnimuzejSlovenije.Verjetnoje,takokotnajbližjesorodnice,vrsta,kiobiskujepredvsemkobulniceinkrižnice.Dejavnajevdvehgenera­cijah,kiletataaprilainmajaterodjunijadoavgusta.VSlovenijitevrstepoJaegruninašelnihcevec. Dr. Evgen Jaeger (1892–1959) je bil zdravnik v Podcetrtku in ljubiteljski entomolog.VrstoA. hedikae jepoimenovalvcastsvoježeneHedike.Nekaterisozmotnomenili,dajojeimenovalponemškementomologuHansuHedickeju,zatosoimecebelepisalikot A. hedickae, kar pa je sedaj nepravilno tudi po kodeksu zoološke nomenklature, saj senesmespreminjatikorenaprvotnegaimena.Jaegrovazbirkakožekrilcevjeedinazgo­dovinskazbirkateskupinežuželkvnašemmuzeju.ZbiraljepredvsemvPodcetrtkuinnjegoviokolici,najvecvtridesetihinštiridesetihletih20.stoletja.Biljevstikihsteda­njimivodilnimistrokovnjakizakožekrilce,kisomudolocilinekatereprimerkeintudiopisalinovevrstepoprimerkih,kijihjezbral.Njegovazbirkajedragocendokument,ki prikazujebogastvolokalnefavnetedanjegacasa.Mnogihvrst, kisotakrat živelevdoliniSotle,danesnemoremovecnajti. MUZEJSKA ZBIRKA BOBROV Besedilo: Mojca Jernejc Kodric SedmegaaprilaobeležujemoMednarodnidanbobra,kijenamenjenozavešcanjujav­nostiopomenubobravnaravi.Ssvojodejavnostjonamrecpovecujepestrostobrežnihinvodnih habitatov ters tem biotsko raznovrstnost. Bobru pa v preteklosti ni dobrokazalo,sajgajeclovekpretiranolovil.Nazacetku20.stoletjajevEvropiživelosamošeokoli700bobrov.Spomocjovarstvenihukrepovinštevilnihponovnihnaselitevsijevrstaštevilcnoopomogla.NaobmocjuSlovenijejebilboberiztrebljenverjetnonekjev18.stoletju.KnamsejeponovnorazširilizHrvaške,kjersomedletoma1996in1998naseljevalibobreizBavarske.Odleta1998naprejjetakozopetzacelnaseljevatinaševodotoke.ScasomasejeustalilvporecjihKrke,Kolpe,Save,Sotle,DraveinMure.Vza­dnjih letih se je iz vzhodne Slovenije razširil tudi ponekod v osrednje in severozahodne predeledržave. Prirodoslovni muzej Slovenije v zbirki sesalcev hrani 39 primerkov bobrov. Razen enega primerka kanadskega bobra (Castor canadensis) zbranega v ZDA vsi pripadajo evrazijskemu bobru (C. fiber). V zbirki je od primerkov vecinoma shranjena lobanja,nekajjetudikož,celotnihokostijindermoplasticnihpreparatov.PrirodoslovnimuzejSlovenijeimapozakonodajiprednostnopravicopriprevzemumrtvihbobrov,sajgrezazavarovanovrstosesalcev.ZbranisobilipredvsemsporecijKrkeinDrave,vmanjšimeritudizMure,Sotleinšenekaterihdrugihvodotokov.Najstarejšiprimerekvzbirkijedermoplasticnipreparatbobraizleta1902.VstariinventarniknjigimuzejskezbirkejepriprimerkukotmestoizvoranavedenarekaElba(Laba)vNemciji.Zapisanoje,dajebilvmuzejsprejetpogroficiReinskiizmestaDessau. VODORAVNO 1 mesto ob Dravi 4 pristojbina za hranjenje blaga, pošiljke, ki jelastnik, naslovnik ne prevzame takoj 10 odrešenik pri kristjanih 11 vrstacirkusanta 12 centrifugalna,centripetalna,gravitacijska 13 nemškajezikoslovcainzbirateljaljudskega izrocilaJacob(1785–1863)inWilhelm(1786–1859) 14 kjer so doma krave 18 delLjubljanespapirnico 19 nemškiskladateljLudwig(1770–1827) 20 pogostitev na prireditvi ali kongresu 21 vrocekrvenclovek,kisehitrorazburi 22 okoncinepriglavonožcih 23 preprecujeblokiranjekolesprizaviranju 25 hiškazaprodajocasopisja,hitrehraneitd. 27 ne verjame brez dokazov 29 preplet hif v glivni steljki 30 drevoizkateregapridobivamocokolado 31 kopitar 33 imamo ga namesto tolarja 34 kakšnazverjelisica? 36 gojišcezamikrobe 40 tobacnizvitek 42 vnetje nosne votline 43 vodni hrošc iz te številke Trdoživa NAVPICNO 2 metulj iz te številke Trdoživa 3 fižol+zeljealirepa+krompir 4 slovenski metuljar Tone (1937–2010) 5 mesto ob Krki 6 velikoživinorejskoposestvo,zlastivSeverni Ameriki 7 reka v Egiptu 8 edenodcutov 9 slovenski entomolog Božidar (1940–2020) 15 domacemestoBeatlov 16 pogledizdolocenegazornegakota,zlastipri risanju 17 primarni nacin orientacije delfinov 18 mornarski, ambulantni, gordijski 19 na moškem obrazu 24 moški osebek 26 pticjausta 27 zaporedje 28 hemoragija 32 graficniznakpodjetjaaliorganizacije 35 igra s kartami 37 jutranja mokrota 38 nekoclokalnigospodar 39 cistonicdrugacen 41 prebivalecbalkanskedržave 1 3 5 6 7 8 10 11 12 14 15 16 18 19 20 21 22 23 24 26 27 28 29 30 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 Kjer se je vse skupaj zacelo ... Gozdni voluharici (Clethrionomys glareolus). (foto: Simon Zidar, 31. 3. 2021, obala Bohinjskega jezera) Svojefotografijezanaslednjoizdajolahkopošljetedo15.oktobra2021nabilten.trdoziv@gmail.com. Hrošci so ekološko zelo raznolika skupina, saj jih najdemo v skoraj vseh ekosistemih. Vecinoma gre za kopenske orga­nizme in le manjši delež jih pretežni del življenja preživi v vodi. Z izjemo morja vodni hrošci poseljujejo najrazlicnej­ša vodna okolja in predstavljajo eno izmed najštevilcnejših skupin med vodnimi živalmi. Po ocenah naj bi vsaj 30 družin vodnih hrošcev vkljucevalo vec kot 13.000 vrst na svetu, v Sloveniji jih živi približno 300. Taksonomsko so vodni hro­šci dokaj dobro poznani in zanje so razvite enostavne meto­de vzorcenja. Najbolj pestra in ena bolje raziskanih družin vodnih hrošcev so kozaki (Dytiscidae), del katerih predsta­vljamo v tokratnem dolocevalnem kljucu. Trenutno je na svetu znanih vec kot 4.300 vrst kozakov, ki jihlahkonajdemovprakticnovsehtipihcelinskihvoda;odvelikihjezer do majhnih potokov in luž. V Sloveniji živi približno 300 vrst kozakov. So ena najpomembnejših skupin nevretencarjevv celinskih vodah ter ena bolj pestrih in uporabnih skupin zaocenjevanje ekoloških razmer vodnih ekosistemov. Najvec vrstkozakovsezadržujevplitvihvodah,kisoporaslezvodnimra­stlinjem.Vodnerastlinejimpredstavljajozatocišcepredplenilciin mesto za odlaganje jajcec. Razmnožujejo se spomladi, imajopoletne licinke ter prezimijo kot odrasli osebki. Licinke in od­rasliosebki skorajvseh vrstživijo vvodi,faza licinke pa je prikozakihzelokratkavprimerjavizdobo,kijovrstepreživijokotodrasliosebki.Takolicinkekotodrasliosebkikozakovsoplenil­ciinssvojoselektivnostjopomembnovplivajonabiodiverzite­to plena. Licinke z velikimi, ukrivljenimi in votlimi celjustmi vplenizbrizgajoprebavneencime,natopautekocinjenovsebinoizsesajo.Plenijotakonevretencarjekotvretencarje(paglavceinmanjše ribe). Odrasli osebki vecine vrst kozakov imajo funkci­onalna krila in so dobri letalci ter kot taki sposobni disperzijemedugodnimihabitati.Sotipicnikolonizatorjivodnihhabitatovinobicajnoeniprvihplenilcev,kisepojavijovnovonastalihalizacasnihvodnihokoljih. V tem prispevku smo se osredotocili na poddružino velikihkozakov (Dytiscinae). Dolocevalni kljuc je povzet po vec ob­stojecih tujih kljucih in prilagojen za nabor vrst, ki so pri nas(potencialno)prisotne.VSlovenijijezastopanihšestrodovve­likihkozakov(Acilius, Graphoderus, Cybister, Dytiscus, Eretes in Hydaticus),kivkljucujejovsaj14vrst.Najboljsplošnorazširjenavrsta velikih kozakov v Sloveniji je obrobljeni kozak (Dytiscus marginalis).Tudibrazdastiplavac(Acilius sulcatus)ingladkipla­vac(Graphoderus cinereus)stasplošnorazširjenivrstiinhkrati edini vrsti velikih kozakov, ki sta bili v zadnjih 15 letih najde­ nivalpskiregiji.Zapreostalevrstevelikihkozakovjeznacilno, da jih najdemo dokaj razpršeno po Sloveniji, a je bolj opazno zgošcevanjepodatkovvpanonskiregiji.Izkljucnovpanonskemdelu države so bili v recentnem obdobju zabeleženi ostrogasti (Dytiscus circumflexus)invelikikozak(Dytiscus dimidiatus)ter maliplavac(Graphoderus austriacus).Najboljomejenoobmocjerazširjenostiprinasimaocalastikozak(Dytiscus circumcinctus),kijebildoslejpotrjenlenaobmocjuCerkniškegajezera.Obstojstalnepopulacijesivegalužarja(Eretes griseus)jeprinasvpra­šljiv,sajvzadnjihletihbeležimozgoljdvapodatkavzahodnem deludržave.Populacijaovratniškegapla­vaca(Graphoderus bilineatus)jezagotovozelo ogrožena, saj je potrjena samo nadvehlokacijahnaobmocjurekeMure.Zatemnega kozaka (Dytiscus semisulcatus)in barjanskega plavaca (Graphoderus zonatus) ne beležimo recentnih podat­kov in sta pri nas verjetno izumrli vrsti.V kljuc smo dodali še orjaškega kozaka(Dytiscus latissimus) in vrsto Hydaticus continentalis, ki sta potencialno prisotni vrsti v Sloveniji, saj zanju obstajajo po­ datkiizvsehsosednjihdržav. Celinske vode predstavljajo življenjskiprostor velikemu deležu vseh opisanihvrst, ceprav pokrivajo relativno majhendeležpovršjaZemlje.Hkratisotonajboljogroženi ekosistemi na svetu; upadanjebiodiverzitete v njih je namrec mnogovecje kot v najbolj prizadetih kopenskihekosistemih.Obseggroženj,upadpopula­cijinzmanjševanjeobmocijrazširjenostivodnihhrošcevsodobripokazateljineu­spešnosti trenutnih praks upravljanja in varovanja celinskih voda, zato je nujen razvoj naravovarstvene strategije, ki bizajemala vse elemente biodiverzitete v celinskihvodahinzagotavljalatrajnostnorabovode. Po Evropi, pa tudi pri nas, so vodni hro­šci ogroženi predvsem zaradi izginjanjaprimernih habitatov zaradi cezmernegaizkorišcanja, izsuševanja, onesnaževanja,evtrofikacije, zasipavanja recnih rokavovinmrtvictervnašanjaribvmanjševodeoz. previsoke gostote rib v ribnikih. Ve-cerno ali nocno aktivne vrste hrošcev, ki vtemcasuzapušcajovodnookolje,soob­cutljivetudinasvetlobnoonesnaževanje. Problematika izginjanja kozakov je bila prepoznana tudi na evropskem nivoju, sajsta bili v Prilogo II Direktive o habitatih kot vrsti evropskega varstvenega pomena uvršcenidvevrstikozakov,orjaškikozakin ovratniški plavac. V Sloveniji pa so na Rdeci seznam uvršcene tri vrste velikih kozakov: ovratniški plavac kot prema­lo poznana vrsta (K) in škofovska kapa(Cybister lateralimarginalis) ter veliki kozakkotkriticnoogroženivrsti(E).Na­štete vrste so hkrati zavarovane po Uredbi o zavarovanih prosto živecih živalskih vrstah.Polegnjihsozavarovanitudioseb­ki in populacije ostrogastega in temnegakozaka. KLJUC ZA DOLOCANJE VELIKIH KOZAKOV (DYTISCINAE), KI ŽIVIJO V SLOVENIJI Opombe: *Vrste,kisovSlovenijipotencialnoprisotne,spotrjenimizgodovinskiminajdbami.**Vrste,kisovSlovenijipotencialnoprisotne,brezpotrjenihzgodovinskihnajdb,vendarsoprisotnevsosednjihdržavah. 1A) Telovecjeod22mm...……………………..…..…………………….....………………........................................................................................................ 2 1B) Telomanjšeod19mm.......…………………………………………..……………...…….................................................................................................... 8 2A) Teloovalno;najširšenasredinidolžinetelesa(Sl. 1a).Trnanagolenizadnjihnogenakodolga(Sl. 1a)....….….....(Dytiscus) 3 2B) Telohruškasto;najširševzadnjitretjinidolžinetelesa(Sl. 1b).Zgornjastrantemna,lahkorahloolivnegaodtenka,ssvetlobocnoprogo,spodnjastrantelesarumena.Trnanagolenizadnjihnograzlicnodolga,zunanjiizrazitozadebeljen(Sl. 1b). Vratnišcitsvetloobrobljenleobstraneh.Teloveliko30–37mm.Škofovskakapa(Sl. A in D)jegeneralisticnavrsta,kisevzadnjemdesetletjualidvehponekodpoEvropiopaznoširi.Tudiprinasjenekocveljalazaredko,vendarsejeizkazalazasplošnorazširjeno....….................................................................................................... škofovska kapa (Cybister lateralimarginalis) a) b) 3A) Vratnišcitsširokimsvetlimrobomleobstraneh(Sl. 2a).Kolcnaizrastkazadnjihnogtopa(Sl. 3: a in b)...…………................ 4 3B) Vratnišcitvcelotisvetloobrobljen(Sl. 2: b in c).Kolcnaizrastkazadnjihnogzboljalimanjostrokonicoalicelopodaljšana vostrogo(Sl. 3: c–f)..............................…………........................................................................................................................................................5 4A) Spodnja stran telesa v celoti crnorjava. Kolcna izrastka zadnjih nog skrajno zaobljena (Sl. 3a). Majhna vrsta, telo veliko24–30 mm. Temni kozak je specialist za majhna, osencena, kisla vodna telesa. Edini podatek za to vrsto v Sloveniji je izSlovenskihgoric,izdvajsetihlet20.stoletja.Kasnejeprinasnibilavecpotrjena.…….........temni kozak (D. semisulcatus) * 4B) Spodnja stran telesa svetlejša; oprsje rumeno, trebušne plošcice rdeckaste. Kolcna izrastka zadnjih nog manj zaobljena (Sl. 3b).Najvecjapotrjenavrstaroduprinas,teloveliko32–39mm.Velikikozak(Sl. E)jeprinasizrazitovezannamrtvice. Grezaredkovrsto,pojavljaselevpanonskimakroregiji.………….………………………...……….......…veliki kozak (D. dimidiatus) 5A) Telovecjeod36mm,izrazitoširokoovalno.Kolcnaizrastkazadnjihnogzdolgokonico(Sl. 3c).Svetlaobrobanavratnem šcitu enakomerna na vseh straneh (Sl. 2b). Najvecja vrsta rodu in najvecji kozak v Evropi, telo veliko 36–44 mm. Jespecializiranazastalnevecjestojecevode,najrajevgozdnihobmocjih.VSlovenijizatovrstoniznanihpodatkov,jepabilapotrjenavvsehsosednjihdržavah.….....................................................................................................orjaški kozak (D. latissimus) ** 5B) Telomanjšeod36mm,ožje.…..……………….........................................................................................................................................................6 6A) Kolcna izrastka zadnjih nog z ostro, kratko konico (Sl. 3d). Vzorec na vratnem šcitu oblike kot na Sl. 2b. Samci imajo na vsaki plošcici sprednjih nog približno 160 skledicastih priseskov. Spodnja stran telesa rumenkastordeca. Teloveliko27–35mm.Najboljgeneralisticnainsplošnorazširjenavrstapoddružinevelikihkozakov.(Sl. F)...................................... ......................................................................................................................................................................... obrobljeni kozak (D. marginalis) 6B) Kolcna izrastkazadnjih nogzdolgo, ostrokonico,lahkotudipodaljšanavostrogo(Sl. 3: e in f). Vzorecnavratnemšcitu oblike kot na Sl. 2c.………...........………..……......……................................................................................................................................................7 7A) Kolcnaizrastkazadnjihnogzdolgo,ostrokonico(Sl. 3e).Ocirdeceobrobljene.Spodnjastrantelesarumenorjava,breztemnihobrob na trebušnih plošcicah. Samci imajo na vsaki plošcici sprednjih nog vec kot 300 skledicastih priseskov. Telo veliko 31–36 mm. Se pojavlja predvsem v velikih, zaraslih stojecih vodah. Pri nas je vrsta znana le s Cerkniškega jezera, kjer je 7B) populacijazaradimajhnostiinizjemnoomejenegaobmocjarazširjenostizeloranljiva..........ocalasti kozak (D. circumcinctus) Kolcnaizrastkazadnjihnogpodaljšanavostrogo(Sl. 3f).Spodnjastrantelesarumena,trebušneplošcicetemnoobrobljene.Teloveliko27–33mm.Najveckratnaseljujeoligotrofnestojecevodezglinenimalipešcenimdnominskorajbrezvegetacije.VSlovenijisenjegovoobmocjerazširjenostivzadnjemstoletjuzelozmanjšuje,recentnojebilpotrjenlešenaobmocjuMure. ………………………......……..…………............................................................................................................ostrogasti kozak (D. circumflexus) 8A) 8B) Zelo velike, izbocene crne oci (Sl. 4). Celo komaj širše od enega ocesa (do približno 1,5-krat). Telo zelo svetlo na obehstraneh,stemnimilisaminazadnjemdeluglave,vratnemšcituinprecnonazadnjitretjinipokrovk(Sl. 4).Pokrovkeposute zdrobnimitemnimipikami.Teloveliko11–18mm.VrsteroduEretes sepojavljajovvecjihtoplihstojecihvodah,pogostozglinenimalipešcenimdnominobicajnozzelomalovegetacije.Soizjemniletalciinlahkopremagajoneverjetnerazdaljemedrazlicnimivodami.ZaSlovenijoimamozasivegalužarja(Sl. G)leenzgodovinskipodatekizokoliceLjubljaneterdva recentnaizjugozahodneSlovenije.....................................................................................................................sivi lužar (Eretes griseus) Ocimanjše,celoprecejširšeodširineenegaocesa(2xali3xširše)........................................................................................................ 9 9A) Vratnišcitscrnimiprecnimiprogami(Sl. 5: a, b).………....…...………………..…......................................................................................... 10 9B) Vratnišcitnimacrnihprecnihprog(Sl. 5c).………...……..…….…........................................................................................ (Hydaticus) 15 a)b) c) Slika 5: Vzorec na vratnem šcitu rodov: a) Graphoderus, b) Acilius in c) Hydaticus. 10A) VzorecnavratnemšcitukotnaSl. 5a.Pokrovkegladkepriobehspolih.…………………………………………........(Graphoderus) 11 10B) VzorecnavratnemšcitukotnaSl. 5b.Samicezgostoodlacenimivzdolžnimibrazdaminapokrovkah.…………... (Acilius) 14 11A) Telohruškasto;najširševzadnjitretjinidolžinetelesa.Rumenaprecnaproganavratnemšcituzeloširoka,vsajtolikokotpolovicaširinevratnegašcita(Sl. 6a). Spodnjastrantelesasvetlorumena.Teloveliko14–15mm.ZaradiozkihhabitatnihzahtevvzadnjihdesetletjihrazširjenostvrstepoEvropiizrazitoupada.EdiniznanpodatekzaSlovenijojebilizleta1936zobmocja Rac v okolici Maribora, v letu 2011 pa je bila vrsta v Sloveniji ponovno odkrita ob reki Muri (Sl. C). ...……………......…...............…........................................................................................................................... ovratniški plavac (G. bilineatus) 11B) Teloovalno.Rumenaprecnaproganavratnemšcituniširšaodpoloviceširinevratnegašcita(Sl. 6: b in c)....………........... 12 a)b) c) 12A) Stranski izrastek zaprsja in izrastek zaprsja med srednjima kolkoma sta enako široka (Sl. 7a). Krempeljci srednjih nograzlicnodolgi.Stopalcasrednjihnognisorazširjenainsobrezpriseskovpriobehspolih.Najmanjšavrstarodu,12–13mm.VpreteklostirazširjenapovecjemdeluSlovenije(zizjemosredozemskeregije),sedajpasepotrjenopojavljaleševpanonskimakroregiji.…...…………..…..........................................………................................................................................mali plavac (G. austriacus) 12B) Stranskiizrastekzaprsjajeizrazitoožjiodizrastkazaprsjamedsrednjimakolkoma(Sl. 7b).Krempeljcisrednjihnogenako dolgi.Samciimajotudinastopalcihsrednjihnogpriseske.Vecjiod14mm.…………………………………....................……..…..........13 13A) Sprednjirobvratnegašcitajefinosvetloobrobljen(vidnovsajprioceh,Sl. 6c).Samciimajorazširjenastopalcanasrednjihnogah,s16–22priseskivdvehneenakihvrstah.Prisamicahstakrempeljcazadnjihnogizrazitorazlicnihdolžin(notranjijedvakrat daljši od zunanjega, Sl. 8a).Teloveliko14–15mm.VrstavSlovenijinibilnajdenaževeckot90let.ZaSlovenijosoznaniletrijezgodovinskipodatki,vsiiz20.let20.stoletjaizokoliceMariborainCelja.….......................barjanski plavac (G. zonatus) * 13B) Brezsvetlegasprednjegarobanavratnemšcitu(Sl. 6b).Samciimajonarazširjenihstopalcihsrednjihnogle14priseskov, v dveh enakih vrstah (Sl. 9). Notranji krempeljc zadnjih nog je manj kot dvakrat daljši od zunanjega (Sl. 8b). Telo veliko14–15 mm. Naša najpogostejša in najbolj splošno razširjena vrsta tega rodu. Izrazito najvišje populacijske gostote sicerdosegaobrekahDraviinMuri.(Sl. H)..…………………………………………........……….……...........................gladki plavac (G. cinereus) 14A) NacelutemenvzoreckotnaSl. 10c.Zadnjenogesvetle,temnejšilegoleninstopalca(Sl. 10a).Trebušneplošciceenotnebarve.Majhnavrsta,13–16mm.Specializiranzamanjše,sencnestojecevode.VSlovenijijebilavrstaprviczabeleženapred40letiinsepojavljapredvsemvsubpanonskiregiji.(Sl. I) …………..........…............................. gozdni plavac (A. canaliculatus) 14B) NacelutemenvzoreckotnaSl. 10d.Zadnjenogetemne,bazastegnavednocrnoobarvanainvkontrastuspreostalimdelom stegna(Sl. 10b).Spodnjastrantelesatemna,bocnirobovitrebušnihplošcicsoizmenjajesvetloobarvani(Sl. 10b).Samiceimajonavratnemšcitudvemajhniodlacenizaplati.Vecjavrsta,15–18mm.Generalisticnavrsta,boljsplošnorazširjenakot A. canaliculatus,najdemojopovsejSloveniji.(Sl. B) ......................…..................................................brazdasti plavac (A. sulcatus) 15A) Vzdolžnesvetleprogenapokrovkah(Sl. 11: a in b)..........……………………...……...................................................................................... 16 15B) Pokrovkebrezsvetlihvzdolžnihprog(Sl. 11: c in d).........………………..……...….......................................................................................17 c) d) 17B) Ramena brez svetlih prog (Sl. 11d). Crna lisa na vratnemšcitu sega vsaj do 2/3 širine vratnega šcita (Sl. Krempeljci sprednjih nog pri samcih kavljasto ukrivljeni (Sl. 12b). .)11d Telo veliko 13–14,5 mm. Bolj razširjena vrsta kot H. transversalis. (Sl. J)..............................................................................................H. seminiger Konec leta 2020 je pri Društvu za razi­skovanje mokrišc Slovenije izšla publi­kacija Rastlinstvo in živalstvo kalov v Kamniško-Savinjskih Alpah. Poljudno­znanstvena objava je rezultat projekta sistematicnega popisovanja majhnih stojecih vodnih površin – kalov v letu 2020. Šest raziskovalcev je od junija do sep­tembra opravilo popise rastlinskih inživalskih vrst 151 kalov v Kamniško-Sa­vinjskih Alpah, ki se nahajajo na devetihpretežno planotastih obmocjih v višin­skem razponu 1.050–1.860 m n. m., insicernaDobrci,Konjšcici,Krvavcu,Veliki planini, Kranjski rebri, Menini planini,Dleskovškiplanoti,Raduhi inGolteh.Av­torji v samostojnih poglavjih obravnavajopetrastlinskihinživalskihskupin.Maho­vejeobdelalŽanLobnikCimerman,višjerastlineJanezMihaelKocjaninDijanaKo­sic, kacje pastirje Nik Šabeder in Danijel Kablar, dvoživke Anja Bolcina in Nik Ša­beder ter plazilce Anja Bolcina. Ctivo jerecenziralopetstrokovnjakov. Osrednji rezultat poglavij so seznami v le­ tu2020popisanihtaksonovznahajališci in njihovim naravovarstvenim vrednote­njem.Zopisimorfologije,ekologijeinraz­širjenosti je izpostavljenih nekaj zanimi­vejših vrst, ki so bodisi naravovarstveno pomembnejše bodisi redke ali celo prvicnajdenevraziskovanemobmocju.Skupnojepopisanih157taksonov,dolocenihve­cinomadovrstenatancno.Lokacijekalov so prikazane s kartami, izbrane vrste inkalipaskvalitetnimifotografijami.Doda­tno vrednost poglavjem daje tudi pregledzgodovine raziskav vsake obravnavaneskupinevKamniško-SavinjskihAlpah.Av­torji navajajo dejavnike ogrožanja kalov in vrst ter predlagajo ukrepe za njihovo ohranjanje. Društvo za raziskovanje mokrišc Slove­nije je bilo ustanovljeno nedavno – leta2019 – in razmeroma mladi ustanovitelji ocitno delujejo nadvse zagnano in dobro organizirano, kar so v dobrem letu delo­vanja društva potrdili s pricujoco publi­kacijo.Cevemo,dasovsiavtorjiizkušenimladi terenski raziskovalci, pa razmero­ma zajeten vsebinski in prostorski obsegraziskavenitinepresenecavec.Avtorjisi­cerocenjujejo,dajeskupnoštevilokalov v Kamniško-Savinjskih Alpah okoli 250, takodadelošenikoncano. Publikacija ima skoraj 100 strani, izšla je v omejeni tiskani nakladi, v elektron­ski obliki pa je javno dostopna na spletnistrani društva na http://www.drms.si. Poznavanje biologije in ekologije dvo­živk je kljucnega pomena za njihovo uspešno varovanje. Vse vrste dvoživk so v Sloveniji zavarovane. Poleg izgube habitatov, bolezni, vnosa tujerodnih vrst in podnebnih sprememb jih ogro­ža tudi promet. Predvsem spomladi, ko se veliko vrst dvoživk množicno seli k mrestišcem, so najbolj izpostavljene povozom na cestah, ki jih preckajo. Zato je poznavanje poteka selitev po­membno za varstvo dvoživk in na pod­lagi že objavljenih del strokovnjakov ter znanstvenikov vam bom predstavi­la, kako se lahko od vrste do vrste na­vade selitev razlikujejo. Selitve dvoživk delimo na primarne insekundarne. Primarne so spomladanskeselitve iz zimskih prebivališc na mresti­šca,kisonajboljmnožicne,prinekaterihvrstah se na pot odpravi vecina osebkov skoraj ob istem casu. Druge, sekundarneselitve so od mrestišc do poletnih biva­lišc,kjersedvoživkehranijoternabirajozaloge,injesenskeselitve,kosedvoživkeodpravijodozimskihbivališc,kjerhiber­nirajodopomladi.Slednjiselitvinepote­kata tako množicno in sta bolj razpršeni kotpomladna. Selitvedvoživkprotimrestišcempotekajonavadnovmrakuoziromavprvipolovicinoci. Vrste se pri selitvah razlikujejo pocasu zacetka selitev in dolžini poti, ki joopravijo do mrestišc. Na obdobje selitevin dolžino poti vplivajo dejavniki, kot so tiphabitatov,vremenskipogoji(npr.tem­peratura, padavine), razpoložljivost skri­vališcinplenilskipritisk.Daljšeselitvenepotilahkopomenijovecjomožnost kolo­nizacijenovihobmocijinstemuspešnostvrst, po drugi strani pa so dvoživke na daljši poti bolj izpostavljene izsuševanju, plenilcemindrugimnevarnostim. Dvoživke se obicajno vsako leto vrnejo vsvojeizvornomrestišce.Cejele-tounice­no zaradi razlicnih vzrokov, se temu po­skušajoprilagoditinanacin,daseosebkivsvojemokolišurazmnožujejovdrugem vodnem habitatu, ki je zanje primeren za odlaganjejajc.Kako pa se dvoživke na svoji poti orien­tirajo? Pri brezrepih dvoživkah je bilanajbolj raziskana orientacija navadnihkrastac,kjersoopazilitrinajpomembnej­še sisteme za orientacijo selitvenih poti:magnetorecepcija, voh in vid. Magneto- recepcijajimslužikotnekakšenkompas, medtem ko se z vohom orientirajo v smer svojegamrestišca,kiimaspecificenvonj.Vid je bolj pomemben le na kratke raz­dalje. V novejših raziskavah so opazova­li tudi orientacijo po zvezdah, vendar so sklepali, da nima velikega pomena, saj selitvevelikokratpotekajovoblacnemalideževnemvremenu,kozvezdenisovidne. DRSI (2018).Vnadaljevanjupredstavljam nekatere informacije o selitvah posame­znihvrstdvoživk,kijihlahkonajdemonaslovenskihcestah.Izpušcenastamoceril, pri katerem zaradi prilagoditev na jamski nacinživljenjatakšneselitvenepotekajo,inplaninskimocerad,kiživivboljodma­knjenihlegah.Nekaterinavedenipodatki za razdalje poti so vzeti iz raziskav, nare­ jenihdrugodpoEvropi. Navadne krastace (Bufo bufo) so medslovenskimidvoživkamiprvakivprepoto­vanirazdaljidomrestišc,sajlahkoprepo­tujejotudido3km.Najdaljšezabeleženerazdaljesobiletudiveckot5km.Obicaj­nosamiceprepotujejodaljšerazdaljekotsamci.Zakrastacejetudiznacilno,dasepremikajotako,dahodijo,inneskacejo.Vprimerjavizdrugimidvoživkamijenjiho­va koža debelejša, kar jim pomaga protiizsuševanju. Odrasle zelene žabe (Pelophylax sp.) sezadržujejo v bližini voda vse leto in seobicajno premikajo le nekaj 100 metrovdalecstran.Posledicnosorazdaljenjiho­vih primarnih selitev krajše. Kljub temuselahkoodpravijotudina2kmdolgopot.Vnasprotjuzodraslimipasemladioseb­ki po preobrazbi lahko razpršijo nekaj kilometrovdalecodmrestišcavkopenskihabitat. Vec vrst rjavih žab lahko živi na istem obmocju. Vecina raziskav je pokazala, dase rosnica (Rana dalmatina), laška žaba (R. latastei) in plavcek (R. arvalis) selijo do 1 km, sekulja (R. temporaria) pa pre­magujedaljšerazdalje.Zabeleženesobile tudi bolj ekstremne opravljene razdalje, insicerzaplavcka7,6km,rosnico3kminsekuljo2,3km.Kot to pocnejo samci vecine vrst žab,samcirjavihžabpridejodomrestišcprejkotsamiceinjimzoglašanjemsporocajo,dasopripravljeninaparjenje.Samciobi­cajnoostanejovbližinivode,kjersepari­jo,samicepanatoobmocjepridejoleza nekaj dni ali ur, zapustijo pa ga kmalu po odlaganjumresta.Pri plavcku pa opazimo še prav poseben pojav. Med selitvijo do mrestišc se sam­cembarvakožespremeniizsvetlevboljtemno. Ko prispejo na mrestišce in so pripravljeni na paritev, pa se obarvajomodro, od koder izhaja tudi njihovo slo­ vensko ime. Plavcki so v casu parjenjatudiboljplašniincezmernamotnjavnji­hovemhabitatu(npr.prisotnostcloveka)lahko onemogoci njihovo uspešno par­jenje, na kar v Herpetološkem društvu v svojihprojektihnaLjubljanskembarjuževecletopozarjamo.Otejproblematikitu­di ozavešcamo predvsem fotografe, ki setjaodpravijo»nalov«zadobreposnetke. Zelene krastace (Bufotes viridis) imajocas parjenja razpotegnjen od aprila doseptembra, medtem ko rjave žabe in na­vadna krastaca s parjenjem zakljucijo vzgodnjih poletnih mesecih. Na mrestišcasezelenekrastaceneselijotakomnožic­no kot druge vrste, ampak se tja odpravijobolj posamicno in v razlicnem casu. Ma­ksimalna zabeležena razdalja selitve domrestišcaje2km. Redko so najdeni primeri, ko selitvenarazdalja zelenih reg (Hyla arborea) pre­seže600m,vendarpasoopisanetudize­lo redke izjeme, ki lahko prepotujejo do 4km.Zanimivostprizelenihregahje,dapriizbirimrestišcarajeizberejovodo,kijo že naseljujejo drugi osebki iste vrste,»ignorirajo« pa še nezasedena vodna te­lesa, kar so pokazali v raziskavi na Nizo­ zemskem.Domnevase,dajetoposledicapotrebe po socializaciji. Že naseljene vo­detudikažejonaboljšepogojezaodlaga­njemrestov. Samice obeh vrst urhov obicajno lahkoprehodijodaljšorazdaljokotsamci.Hrib-skiurhi(Bombina variegata)seobicajno selijo v razdalji nekaj 100 metrov od mre­stišc,najdaljša opažena selitev pa je me­rila 2,5 km. Razdalje nižinskega urha (B. bombina) so v povprecju krajše od hrib­skega urha, najdaljše zabeležene so biledo1km. Navadne cesnovke (Pelobates fuscus)zaodlaganjemrestovizbirajorazlicnevode,odmajhnihmlakpadovecjihstojecihvo-da,kjernajdemotudiplenilskeribe.Ma­ksimalna razdalja do mrestišcani znana.Na cas ponovne aktivnosti po hiberna­ciji in posledicno na cas razmnoževanja izredno vplivajo temperature, kar sicervelja za vse naše dvoživke. Cesnovke sopri tem še nekoliko bolj obcutljive. ScaliinGentilli(2003)stavsvojipopulacijskiraziskavi na severu Italije opazila, da je aprilska zmrzal tako vplivala na tamkaj­ šnjo populacijo cesnovk, da se tisto letoniso razmnoževale. Podobni primeri sobilizabeleženitudinadrugihlokacijahnaseveruItalijeinjuguŠvice. Vsplošnemsoselitverepatihdvoživkkraj­šihrazdaljkotselitvebrezrepih.Pupki se najpogostejeselijovpovprecju300mdomrestišc,vvelikoprimerihpaprepotuje­jotudido500m.KotnavajaCKFF(2019) je najdaljša izmerjena razdalja pri selitvi navadnega pupka (Lissotritron vulgaris)kar1.200m,privelikempupku(Triturus carnifex) pa še 90 m dlje. Kovar in sode­lavci (2009) so v svoji raziskavi kot ma­ksimalno razdaljo za planinskega pupka (Ichthyosaura alpestris) izmerili 900 m.Za donavskega velikega pupka (Triturus dobrogicus)paminiuspelopridobitipo­datka. Ker pupki prepotujejo krajše raz­daljedomrestišc,njihovamagnetorecep­torna orientacija nima velikega pomena,boljsezanašajonavoh. Pri navadnem moceradu (Salamandra salamandra)soizmerili,dapriselitvidovodotoka, kjer odlaga licinke, prepotujerazdaljeod50do960metrov.Maksimal­naopaženarazdaljapajebila1.300m.Donedavnegajezamoceradeveljalo,daseneselijodalecodrodnegavodotoka,vendarsoSchmidtinsodelavci(2007)vraziska­vi na zahodu Nemcije pokazali, da to nedrži.Prišlisodozakljucka,daposameznepopulaciježivijonaprecejvecjemobmo­cju,kotjedomnevano,alipajeprisotnih 35,0 velikopremikanjmedpopulacijami. 600 30,0 Najvecji vplivi cloveka na dvoživke so500 unicenje, slabšanje ali fragmentacija ha­ 25,0 bitatov dvoživk. Velik vpliv cloveka na 400 številcnostpopulacijdvoživk,spolnoraz­merježivalivnjihipd.imajopolegposre­ 20,0 300 dnega vpliva prometa tudi povozi v casuselitev,sajcestepogostosekajoustaljene 15,0 Kolicinapadavin[mmm-2 ]intemperatura[°C] selitvene poti dvoživk. Zato vsako leto v Številodvoživk 200 10,0 casupomladanskihselitevvveckrajihpo 5,0 Slovenijipotekajoakcijeprenašanjadvo-100 živk, ob robu ceste pa lahko opazite va-0 0,0 rovalneograje.Dvoživkese»ujamejo«naeni strani ograje, prostovoljci pa jih zve­ stavitev podhodov in stalnih varovalnih ograjterrešetkzadvoživke.Zaprimerno ureditev trajnih ukrepov je treba poznati biologijodvoživkinnjihoveselitvenepotiterustreznetehnicnerešitve,obenempa je treba izvedene ukrepe tudi redno vzdr­ ževati. trajnostna rešitev za manj povozov je po­ CAS SELITVE NA MRESTIŠCA IN RAZDALJE SELITEV PRI DVOŽIVKAH, KI SE POJAVLJAJO V SLOVENIJI: navadnakrastaca marec–april 3 km 5 km zelenežabe maj–julij 1 km 15 km plavcek februar–april 1 km 7,6 km rosnica februar–marec 1 km 3 km sekulja februar–april 1 km 2,3 km laškažaba februar–marec 1 km ni podatka zelenakrastaca april–september 1 km 2 km navadnimocerad februar–november 1 km 1,3 km zelena rega april–junij 0,6 km 4 km hribski urh april–avgust 0,6 km 2,5 km navadnacesnovka marec–maj 0,6 km ni podatka veliki pupek marec–junij 0,5 km 1,29 km navadni pupek marec–junij 0,5 km 1,2 km planinski pupek april–julij 0,5 km 0,9 km donavski veliki pupek marec–april 0,5 km ni podatka Biti navdušen nad naravo in to navdu­šenje prenesti v svoj vsakdanji delav­nik, s katerim si služiš kruh, je ver­jetno želja marsikaterega od bralcev biltena. Mnogim to uspe, a poti so raz­licne … Vedno pa na našo pot bolj ali manj vplivajo razlicni ljudje, mentorji, ki nas navdušujejo, nas izobražujejo ali pa nas le usmerjajo k našim zasta­vljenim ciljem. Eden od mojih mentorjev je bil dr. Bo­židar (Božo) Drovenik, ki me je sprejel kot mlado raziskovalko in me vpeljal v svet hrošcev, meni takrat neznane skupine. Vec kot devet let sva bila so­delavca. Bil je moj mentor pri magistr­ski in tudi doktorski nalogi. Na mnogih terenskih dnevih in skupnih odpravah sva med vožnjo klepetala o mnogo­katerih temah, raziskavah, politiki, športu, a tudi o življenju in prehojenih poteh. Tako mi je v spominu ostala pre­nekatera njegova zgodba. Božidar (Božo) Drovenik se je rodil16.2.1940vCeljustaršemaVidiinBoži­darju Droveniku. Oba sta bila ucitelja naLjubnemobSavinji.Vprvihletihvojnebisenjegovaživljenjskazgodbalahkozace­la odvijati cisto po drugem scenariju, sajsta skupaj z dve leti starejšo sestrico le za las ušla usodi ukradenih otrok, starša pa sta se po srecnem nakljucju izognilainternaciji.AusodajevrniladružinoDro­veniknazajnaLjubno.Povojnisoucitelj­skastaršaveckratpremešcali,leta1947vŠpitalicpriMotnikuinkasnejeleta1950vZgornjiTuhinj,kjersotudiostali.Kljubtežkimvojniminpovojnimcasomtervec­kratnim selitvam pa stiske staršev Božoni prevec obcutilin jepreživel brezskrb­nootroštvo,takodajepoceltisto,kargaje najbolj veselilo – igra v naravi; pa naj je bil to nogomet, lovljenje rib v potokihali spoznavanje rastlinskega in živalske­ga sveta. Še najmanj zanimanja je kazalza šolo, kot mi je pripovedoval. Sedenje za knjigami in zvezki ga nista nikoli ta­ ko pritegnila kot raziskovanje domacegaokolišainstikanjezaživalcami.Staršasta ga pri tem spodbujala ter mu kupovala knjigeinzgibankeoživalih.Pospominihstarejšesestremuježivaliprerisovalana kartone in izrezane sta uporabila skupaj spastirckinaMeniniplanini,dasopostavi­lisvojevrstenživalskivrt.NajbipaBožo že takrat »pouceval« vse otroke o pred­stavljenihvrstah. Po koncanem cetrtem razredu so ga vpi­salivnižjogimnazijovLjubljani,prebivalpa je v internatu, Domu Ivana Cankarja,kjer je kot vzgojitelj delal biolog BraneVesel, ki je vodil tudi prirodoslovni kro­žek na zdajšnji Gimnaziji Poljane. V Bo­žujeprepoznalpotencialingaspoznalz dvema takrat vplivnima strokovnjakoma –sSavomBrelihominJanomCarnelutti­jem,kistagažetakratmentorskouvedlavsvetentomologije. Nižjijesledilavišjagimnazija,akermoti­vacijezaucenjenibilo,sejepoenemle­tu prepisal na Srednjo tehniško tekstilno šolovKranju,kijojeuspešnozakljucilin sekotštipendistzaposlilvtovarniRašicakottekstilnitehnik.Tojebiloedinoobdo­bje, ko se je oddaljil od entomologije, nepatudiodnarave,sajsejepridružiltabor­nikom in tam prevzemal pobudo za orga­ nizacijopohodov,predvsempotuhinjskihplaninah. To je bil tudi cas, ko je spoznalsvojoživljenjskosopotnicoNežiko. Leta 1963 je odšel na služenje obvezne­gavojaškegarokavValjevo(Srbija).Letoinpolvojašcinejebilodovoljdolgo,daje lahko razmislil o vrednotah in usmeritvah v nadaljnjem življenju. Menjava okolja je ponovno vzbudila raziskovalni duh odkri­ vanjazanjnovihvrstživihbitij.InkerjeimelobsebiboljodlocnegakolegaTinetaRupnika s Kalc, sta se dogovorila, da sepo koncanem služenju vpišeta na študij getacijskihgozdnihzdružbnaKocevskeminGorenjskem,karkaženanjegovoširinopoznavanjaživegasveta.Kotnadarjenega študenta ga je opazil profesor zoologije dr.JanezMatjašic,kijenatopostalnjegovmentor, kasneje strokovni sodelavec intudidoberprijatelj. BožoseježekotabsolventzaposlilnaIn­štitutu za raziskovanje krasa v Postojni.Tam je spoznal tudi Egona Pretnerja, ki ga je vpeljal v skrivnostni svet jam in murazširil obzorje raziskav na jamski svet in tamživecehrošce. Pod mentorstvom dr. Matjašica je leta 1970 diplomiral z nalogo Krešici Menine planine. Kmalu zatem, leta 1973, se jeslužbenopreselilvLjubljano,naBiološkiinštitutJovanaHadžijaZRCSAZU,kjerstazmentorjempostalasodelavca.Leta1979je pod mentorstvom dr. Matjašica tudi doktoriral s temo Cenotske, ekološke in fenološke raziskave karabidov (Carabidae -Coleoptera) v nekaterih mrazišcih Trnovskega gozda (Smrecje, Smrekova draga). KrešicisobiliBoževaglavnaraziskovalnaskupina. Prouceval jih je tako v Slovenijikot na širšem balkanskem obmocju, vsedoGrcije.SprijateljemOttomKrächmer­jem se je veckrat podal na mesecne tur­neje raziskovanja Grcije in Turcije. Nova odkritja je s kolegi vestno objavljal, je pav njegovih zapiskih ostalo še marsikajneizpovedanega. Prav rod Carabus je bilglavna prioriteta njegovih raziskav, zato jezbiralmaterialscelegasvetainustvaril pregledno zbirko, ki je trenutno še v do­ macihrambi. S svojim delom se je izkazal in tako leta 1980 prejel naziv znanstveni sodelavec,leta 1986 višji znanstveni sodelavec inleta 1991 znanstveni svetnik ZRC SAZU. Leta 1999 je prejel najvišje priznanje,Zlati znak ZRC SAZU, za izdajo mono­grafije Catalogus faunae: Carabiden der Balkanländer. Coleoptera. Carabidae, ki stajoizdalaskupajskolegominzaložni­komHeinzomPeksom. Njegova bibliografija obsega vec znan­stvenih in strokovnih prispevkov, samo­stojnih poglavij v monografskih publika­ cijah, pisal paje tudipoljudne prispevkev razlicnih obcilih. Bil je ustanovni clan Jamarskega društva Kamnik, od leta 1998 pa tudi clan uredniškega odbora Kamniškega zbornika, odgovoren za nara­ voslovnevsebine. Božo je bil odprt clovek, vedno na voljo za sodelovanja in mentorstvo, tako z dru­ gimi raziskovalci kot tudi z ljubiteljski­mi zbiralci. Obsežno znanje tujih jezikov mu je odpiralo vrata sodelovanja po vsejEvropi, kar se je poznalo tudi, ko je pre­vzel vodenje Slovenskega entomološkega društva Štefana Michielija in ga aktivnopovezal s sorodnimi društvi v Italiji, Av­striji in Nemciji. Spomnim se skupnihobiskovmünchenskegamuzejainsrecanj avstrijskokoroškega entomološkega dru­ štva v Celovcu. Simpozijev takrat ni bilonapretekinsobilatasrecanjamestaiz­menjevanjaidejinznanja. Bil je mentor mnogim v Sloveniji, a tudi po drugih republikah nekdanje skupne države bi skoraj v vsaki našli nekoga, kimujenesebicnoinmentorskopomagal.Spoštovan je bil tako med domacimi kottujimistrokovnjaki.Kotraziskovalecsta­rega kova, vajen drugacnih delovnih po­gojev, se nekako ni mogel navaditi na nov režim projektnega dela. Ceprav je vodil prenekateri projekt, je hkrati pogrešal raziskovalnosvobodo. Bilasvasomešcanainkotnovopriseljen­ko Kamnika me je pokroviteljsko vpeljal tudi v dogajanje mesta. Med drugim svaskupajhodila rekreacijskoigrat odbojko,sajjebiltudišportnajinaskupnatocka. Hitel je raziskovati in iskati nove vrste vfavni hrošcev Slovenije, predvsem kre­šicev, zato je bil njegov fokus na razi­skavah jamskega in gorskega sveta. Na novo je sam ali v soavtorstvu opisal tri vrstejamskihhrošcev:jamskegamrharja(Oryotus raduhensis)indvajamskakreši­ca–Orotrechus slapniki in Anophthalmus kamnikensis. Slednjemu je opisal še pod­vrsto A. k. tonklii.Kar7taksonov(vrstinpodvrst) pa nosi njegovo ime ter en po­drod z 9 vrstami, kar je tudi odraz spošto­vanja kolegov entomologov do osebnosti, kakršnajebilBožo. Kerdolgoniimeltehnicnepodpore,jeve­cinonabranegamaterialaprepariralsam,tudi doma. Tam jeimel veliko podporo vsvojiženi,njegovdompajebilodprttudiza nas, saj smo ga ob razlicnih priložno­stih obiskovali tudi še po tem, ko je žeuživalzasluženpokoj(odleta2008).Bo­žojebilaktiventuditakrat,ševednosejevracalnaBiološkiinštitutJovanaHadžijaZRCSAZUinurejalzbirkotersodelovalskolegomdr.BranetomVrešempripripra­vigradivorilckarjih(Curculionidae). Žalsemujezdravjehitroslabšalointakose je 12. 5. 2020, malo po dopolnjenem80.letustarosti,odnasposlovil.Vcastmijebilosodelovatiznjim! Zavibrira mi telefon, klic z neznane številke. Takoj vem, koliko je ura. Na drugi strani zaskrbljen glas. »Halo, je to društvo za netopirje?« Pritrdim go­spe. »Našli smo netopirja. Mi vi lahko svetujete, kako mu lahko pomagamo?« Izvem, za kakšno srecanje je šlo, jo po­mirim in podam kratka navodila, naj netopirja previdno in s pomocjo krpe ali rokavic premakne v manjšo škatlo. Ker klice iz Ljubljane, se odpeljem pre­verit situacijo. Pred nami je poletje, ko bomo v Sloven­skem društvu za proucevanje in varstvonetopirjev(SDPVN)vsajnekajkratnate­denprejelipodobenklic.Najvecpozivovonajdbi ali pomocionemoglimnetopirjemprejmemo prav poleti. To je povezano z vrhom aktivnosti netopirjev v toplem de­ luleta,šeposebejpascasomzdruževanjatehletecihsesalcevvporodniškekolonijein kotenjem ter vzgojo mladicev. Z neto­pirji si dandanes nemalokrat popolno­ma nevede delimo skupen prostor, saj za dnevna zatocišca uporabljajo strukture,kijihjepostavilclovekinkjersopodobnerazmere kot v naravnih zatocišcih (npr.razpokah v skalnih stenah ali drevesih).Prostorna podstrešja, reže za lesenimiopaži fasad in betonskimi plošcami stol­pnicalidrevesnadupladrevesvparkihindrevoredih so primeri takih zatocišc, kiomogocajonetopirjembivanjecelovme­stu. Bližina cloveka pa prinaša tudi mar­sikateregrožnjeinnevarnosti,zaradika­terih se netopirji poškodujejo ali znajdejo vstiski,ljudjepaveckratpridejovstikstakiminetopirjiinjimželijopomagati.VSDPVN senanajdbepomocipotrebnih netopirjev in tudi nejevoljo ljudi nad ne­topirskimi sosedi, ki so vsi tudi pravnozavarovani,prekorazlicnihkanalov(tele­fon,e-mail,FB)odzivamožedvedesetle­tji.Vtokratnemprispevkuželimoosvetli­tinekajnajpogostejšihmožnihscenarijevsrecanjznetopirjiinpodatiosnovnapri­porocilazaukrepanje.Vsplošnemnajdba netopirja podnevi pomeni razlog za skrb, saj je ta sicer plašna in temoljuba živalnajverjetnejevstiski. NETOPIR NA TLEH Netopir, ki ga najdemo na tleh, je zelo ver­jetno onemogel ali poškodovan in potre­ bujenašopomoc.Previdnogaprestavimona varno. To npr. pomeni premik v nalu­knjanoškatlozacevljealidrugokartona­sto škatlo brez odprtin, v katero na dno položimokrpoalibrisacko.Pomembnoje,daškatlodobrozapremo.Netopirjedivjažival in kljub svoji majhnosti lahko ugri­znecloveka,zatoganikolineprijemamoz golimi rokami, temvec si pomagamo skrpo ali rokavicami. Netopirju s kapalko ali žlico ponudimo vodo, v škatlo pa mu lahko postavimo tudi plitek pokrovcek zvodo (npr. pokrovcek kozarca za vlaga-nje). Ce imamo doma licinke mokarjev(ali druge žuželke), lahko netopirja po­skušamo hraniti z mokarji, ki mu jih po enega ponudimo h gobcku. Pogosto je potrebno nekaj potrpljenja in iztis notra­ njostimokarjahgobcku,danetopirhrano prepozna. Preko dneva škatlo umaknemo na varno, kjer ne bo izpostavljena prevelikim vre­ menskim vplivom. Zvecer, ob soncnem zahodu, škatlo premaknemo na prosto, jo položimo na višje mesto, nedosegljivomackom (npr. okensko polico, balkon,drevo…),inodpremo.Tamjolahkopusti­mo odprto nekaj ur in s tem omogocimonetopirju cas, da se segreje in odleti. Ce netopir ne odleti ali ima vidne poškodbe (strgano letalno opno, zlom kosti, drugerane), bo verjetno potreboval dodatno oskrbo, zato se obrnemo na Azil za pro­ stoživece živali ali po dodaten nasvet na našedruštvo–npr.prekoNetopirofona. NETOPIRSKI MLADIC Netopirske mladicke najdemo le junija,julijaalivzacetkuavgusta.Vdrugihdelih leta so najdeni netopirji kljub svoji majh­nosti(velikostipalca)vresniciodrasleži­vali. Mladici so ob skotitvi goli – rožnati, sprvašenimajoodprtihociinsopopolno­maodvisniodmame.Kasnejejimpoženekožuh, ki je sprva še kratek in žametast.Ponekajtednihžezacnejosprvimipoleti,kisosprvašelahkonerodniinkoncajotu­dispristankomnatleh.Cemladicpadeizzatocišca,imanajvecmožnostizaprežive­tje,cesevrnevmaterinooskrbo.Netopir­jaskrpoprevidnoprestavimonazajvrežoali na mesto, od koder bi lahko padel. Cezatocišca ne poznamo, netopirja cez danumaknemostalingazvecerpostavimonavarno,aodprtomestovneposrednibliži­ni najdbe. Upamo na uspešno snidenje z mamo, v nasprotnem primeru se obrnemo na Netopirofon alinaAzilzaprostoživeceživali.Oskrbamladicajezaradispecificnihzahtev (primerna temperatura, vlažnost,stalno hranjenje z mlekom zamacje mla­diceinnega)zahtevnanaloga. NETOPIRJA JE UJELA MACKA Nemalokrat so leteci sesalci plen našihmackintakšnosrecanjesenekoncavednovpridprhutarjev.Cetudigrelezaigranjezulovom,lahkomackepovzrocijovelikepo­škodbe, od katerih so najbolj opazne raz­trganineprhuti.Netopirjelahkopoškodo­vantudizaradidrugihvzrokov,npr.trkov s prevoznimi sredstvi. V primeru vidnihpoškodbinnezmožnostiletenjanetopirjaseobrnitenaAzilzaprostoživeceživalialibližnjo veterinarsko postajo. In še pozivvsemmacjeljubcem–ceznocsvojomackozadržite doma. To priporocilo še posebejvelja v casu netopirskih mladicev. Neto­pirjivambodohvaležni. NETOPIR NA FASADI Netopir, ki biva pod napušcem strehe nafasadi, v nasprotju s pogostim preprica­njemnivstiski.Temnikotimuslužijokotudobnodnevnozatocišce.Netopirjevsta­kihmestnepreganjamo,temvecjihsprej­memo za svoje nove koristne žužkojedesosede!Cenasmotijonjihoviiztrebki,pod stalno mesto visenja netopirja namestimopolico, ki bo zadrževala gvano. Zelo po­gosto na takšnih mestih najdemo vejicatenetopirje(Myotis emarginatus),kijihizdaznacilenopecnatkožuh.Cenetopirjaopa­zimonižjenafasadi,naizpostavljenemme­stuincezdanceloobsijanegassoncem,jetoznakzaukrepanjeinpomocživali. NETOPIRJI ZA LESENIM OPAŽEM opažem, za polkni, za žlebovi, v kase­tah rolet ali v drugih podobnih zunanjihšpranjahnastavbah.Netopirjeviz njiho­vihzatocišc nepreganjamo.Navsezadnjeso koristne in tudi zavarovane živali. Ce nasmotijoiztrebki,podtakšnozatocišcenamestimo polico, ki bo zadrževala gva­no. Nekaterim drugim vrstam netopirjevboljustrezajo vecji prostori, zato zasvo­je zatocišce uporabljajo podstrešja, kletiipd. Ce poznamo zatocišce netopirjev innacrtujemoalivemo,dabiobnacrtovaniobnovistavblahkoprišlodounicenjaza­tocišca netopirjev, se obrnemo na ZavodRSzavarstvonarave. NETOPIRJI LETIJO V STANOVANJU Ljudjeseševednolahkomocnoustrašijo,konetopirji»prifrcijo«vstanovanje.Neledajihjestrah,obcasnojihzajamepravapa­nika. Samomirno.Cenetopirleti posobi, najprej zapremo vrata, ki vodijo v druge prostore,ternastežajodpremovsaoknavsobi.Ugasnemoluciinpocakamo,daneto­pirsamnajdepotven.Cesenetopirnekamusede in imamo možnost, da ga ulovimo, netopirja previdno primemo s krpo ali ro­ kavicami ter ga prestavimo na prosto. Cenetopirjavstanovanjuopazimocezdan,gaposkusimoujetiingadoveceranamestimovdobrozaprtoškatlo.Kosezunajzacnete­mniti,netopirjaizpustimo.In–brezskrbi –nebodosevamzapletlivlase. NETOPIR MED DRVMI terih smo našli netopirja, previdno polo­žimonazajinjihtozimovecnepremika­mo ali pa netopirja preselimo med drugadrva,kijihtozimonebomouporabili.Ne­topirje, ki jih ni mogoce vrniti v njihovoprezimovališce,jetrebavveciniprimerov prezimiti v oskrbi, saj bi izpostavljeni mrazulahkopoginili.Vtakihprimerihse zato obrnemo na Netopirofon ali na Azil zaprostoživeceživali. Netopirja zaskrbljene gospe iz uvoda smo prevzelivzacasnooskrbo,sajjebilvidetinekoliko shujšan. Po nekaj obilnih obro­kih z mokarji in napojitvi je bil mali neto­ pirženaslednjivecerizpušcennamestunajdbe. Želimo si, da bi se to poletje cimveczgodbkoncalostakopogumnim»od- UPORABNI KONTAKTI: Netopirofon: 068 650 090 (predvsemobcinaLjubljanazokolico) Slovensko društvo za proucevanje in varstvo netopirjev: netopirji@sdpvn-drustvo.si,FB:SDPVN Azilzaprostoživeceživali:Golobd.o.o.,Zatocišce za živali prosto živecih vrst, Glavnitrg7,Muta;tel.:02 876 12 85 in 041 518 939 Klinikazaptice,malesesalceinplazil­ce: Veterinarska fakulteta UL, Cesta v mestni log 47, Ljubljana; tel.: 01 4779 248 in 01 4779 251 ZavodRSzavarstvonarave: https://zrsvn-varstvonarave.si ClanidruštvasenaNetopirofon in dru­gekanaleobvešcanja odzivamovpro­stem casu, zato vse klicatelje prosimozaobzirnostinpotrpežljivost.Cesene odzovemo takoj, nas poskusite znova poklicati kasneje ali nas kontaktiratipreko drugih kanalov. Pomagali vambomovnajkrajšemmožnemcasu.Ne­topirji so zavarovani in jih je prepove­dano vznemirjati ali z njimi rokovati, razenvprimerupomocinetopirjuvsti­ki.Onemogleganetopirjalahkoprevza­memovzacasnooskrbo,amoramopo treh dneh o tem obvestiti pristojni Azil zaprostoživeceživali. Prispevek je nastal v sklopu projektaNetopirji – skrivnostni Ljubljancani 6,kigasofinanciraMestnaobcinaLjublja­nainjenamenjenosvešcanjuopomenuinogroženostinetopirjevvprestolnici. Dinaricumovci na snegu NekateriizkušeniaktivniclanidruštvaDinaricumsmosevzimskisezoni2020/21veckratodpravili na zimsko sledenje z namenom pridobivanja neinvazivnih genetskih vzorcevvolkainrisa.TerenilismonaGorenjskem,Notranjskem,Kocevskem,vTrnovskemgozduinvSuhikrajini.Skupnosmopridobili1vzorecdlake,7vzorceviztrebkovin12urinskihvzorcev,kibodovpomocprimonitoringuvolkainrisa.Aktivnostinasnegusmoizpeljalivmanjšihterenskihekipah,vskladuspriporocilizaomejitevširjenjanovegakoronavirusa.Žalnismomogliorganiziratisledenjazvecudeleženci,kjerbivospredjepostavilideljenjeznanjamedclani.Priizmenjaviinformacijinmaterialasmosodelovalisterenskimieki-pamiizZavodazagozdoveSlovenijeinBiotehniškefakulteteUniverzevLjubljani.Nastalepotnestroškesmokriliizsredstev,kismojihvletu2018prejeliizskladaDiscoverDina­rics.Upamo,dabomo,konaslednjiczapadesneg,lahkoizvedlisledenje»postarem«innataknacinšerazširilidruštvenoterenskoekipo. Zapisala: Živa Hanc Zimska srecanja kacjepastirjeslovcev Clani Slovenskega odonatološkega društva smo s spletnimi srecanji nadaljevali tudi po prehodu v leto 2021. Najbolj obiskana sta bila odonatološka kviza, ki smo ju izvedli 7.januarjain11.marca.Sspletnimakvizomasmoudeleženciprekospletnestranikahoot.itpreverjaliznanjaoprepoznavanjukacjih pastirjev innjihovih habitatov ter poznavanjevsebine zadnje številke društvenega biltena Erjavecia.11.februarjasmoizvedliuSODno branje–tradicionalni»bralni«krožekdruštva,kijebiltokratposvecenbiltenuNotulae Odonatologicae,kateregadolgoletniurednikjebilnašcastniclanprof.dr.BoštjanKiauta.UdeležencisonaplatformiZOOMpredstavilidodeljeneprispevkeinpredstavitvidodališesplošneznacilnostiobravnavanihvrstkacjihpastirjev.Zimosmovzasedbi76clanov zakljucilizizvedbodopisneletneskupšcine,obogatene16.marcasspletnopredstavitvijovsehnjenihgradivinvsebin.StemjeSODzaleto2021izpolniltudiformalnepogojezaohranitevstatusadruštvavjavneminteresunapodrocjuohranjanjanarave.31.marcapasmoMinistrstvuzaokoljeinprostorzvpogledomvevidencedruštvašedokazali,dasmotempogojemzadostiližetudiletoprej,kotsmozatrjevaližeminulegadecembra. Zapisal: Damjan Vinko Dvoživke na Vecni poti Herpetološkodruštvojetudivletu2021vLjubljaniorganiziraloakcijoVarstvodvoživknaVecnipoti,kijepotekalaod20.februarjadalje.Zaraditrenutnihepidemiološkihrazmerjevecernoprenašanjepotekalovmanjšihzasedbah.Dozacetkaaprila,kosmozaradivla­dnihukrepovakcijozaprlizajavnostinsejetatudižepocasizakljucevala,smocezcestopreneslipribližno2.300dvoživk.Nekateresamicesotakratssamcinahrbtušemigriraledomrestišc,medtemkososedrugeževracalevsvojaletnaprebivališca.Medprenesenimidvoživkamijebilonajvecnavadnihkrastac,manjjebilorosnicinšenekolikomanjsekulj.VPelikanšcicismoopazilišenekajzelenihžab,obograjiživalskegavrtapasamiconava­dnegapupkainsamcazelenerege.Slednjegasmonavecernihobhodihsrecalikartrikrat,prepoznalipasmogapomanjšibrazgotininaglavi.Dvoživkesonaspresenecaledosame­gakoncaakcije.Neledasmojihmarcavidelilazitiposnegu,navelikonocnosobotosmosemocnorazveselilitudisamicevelikegapupka.Akcijosmo16.aprilaspodrtjemvarovalneograjevcelotizakljucili.Skupnosmoprenesli2.600dvoživk.Odogajanjusmosprotiob­javljali na blogu Dvoživke na Vecni poti innaFacebookuterInstagramprofiluHerpetolo­škegadruštva,oakcijipasoporocalitudivruskemcasopisu(https://slavjanskijbulvar.si/ ostorozhno-zhaby),naLjubljanaTVinradiuŠtudent. Zapisala: Maj Kastelic in Anja Bolcina Netopirsko obarvani predavanji Vprvitretjinileta2021smovSlovenskemdruštvuzaproucevanjeinvarstvonetopirjev(SDPVN)organiziralidvespletnipredavanji.PrvoznaslovomNetopirske dogodivšcine v Veliki Britaniji jepotekalovfebruarju.NanjemjeclanicaLeaLikozarposlušalcempred­stavila svoje izkušnje pri delu z netopirji v Veliki Britaniji, ki jih je tam pridobila meddelomvekološkisvetovalnici.Vzelozanimivempredavanjujeopisalaprakticneprimerevarstvenihukrepovnaterenu.Zaradinetopirjev,kisozakonskozašciteneživali,morajonamrecinvestitorjipredposegomvstavbedobitiustreznapotrdilainnavodila,kakopo­segeprireditinanacin,daneškodujejotambivajocimnetopirjem. Drugo predavanje z naslovom Osnove bioakustike – Kako netopirji eholocirajo? je potekalo aprilavsklopuprojektaNetopirji–skrivnostniLjubljancani6,kigasofinanciraMestna obcina Ljubljana. Dr. Klemen Koselj je udeležencem na predavanju predstavil znacilno­sti vokalizacij netopirjev in na kaj vse je treba biti pozoren pri snemanju in dolocanju netopirskihklicev.Stemsmoosvežiliteoreticnoznanjepredterenskimiizzivisnemanjanetopirskihklicevvtejsezoni. Zapisala: Eva Pavlovic in Simon Zidar Svetovna predstavitev kacjih pastirjev Slovenije Nezgodisepogosto,dasonaprvistraniangleškeWikipedijepredstavljeniprispevkioSlovenijialiiznje–vslabihdvehdesetletjihjebilotakšnihprispevkovle14.Entehjebilobjavljen16.aprila2021,kojebilsvetovnijavnostipredstavljenSeznam kacjih pastirjev Slovenije,kigajezaWikisestavilbiologJernejPolajnar,dolgoletniurednikslovenskeWi­kipedije.Stemjeposkrbeltudizapromocijoslovenskefavnenastrani,kijetistidanimelakarskoraj6milijonovogledov!ZatauspehSlovenskoodonatološkodruštvoizrekasvoje­muclanuinavtorjuvsebinetakocestitkekotzahvalo.Medslovenskimitemami,objavljeniminaangleškistrani,jebilalešeenabiološka(oclo­veškiribici,istegaavtorja),medtemkosobilepreostalepovezanezzgodovino20.stoletja(6),nogometom(4)inpoenanatemoSlovencevnaolimpijskihigrahinUnescovesvetov­nededišcinevSloveniji.Nekajtehprispevkovjeobjavljenihtudivslovenšcininasloven­skiWikipediji,vkljucnosseznamompestrefavnekacjihpastirjevSlovenije.Vabljeni,dazvsebinonaWikipedijiprispevatetudivi. Zapisal: Damjan Vinko Postavljanje fotopasti na Barju VDinaricumusmokomajcakali,danamepidemiološkerazmereomogocijoizvedbopr­vegaletošnjegaskupnegaterena.17.aprila2021smoseodpravilinaparcelenaLjubljan­skem barju, kjer je Herpetološko društvo leta 2018 izkopalo 6 mlak z namenom izboljša­ njahabitatov plavckainmocvirskesklednice. Clanizvecizkušnjami so ostalimpredaliznanjepostavljanjafotopasti.Takosmobilivokolicimlakpozorninasledi(opazilismosledijelenjadi,srnjadiinlisice)innastecine,karnamjepomagalopridolocitvilokacijzapostavitevdvehfotopasti,skaterimibomoujeliobiskovalcemlak. Zapisal: Jernej Rebernik Skupšcina SEDŠM 2020 Tudi v letošnjem letu je Slovensko entomološko društvo Štefana Michielijaletnoskupšcinoizvedlodopisno.22.aprila2021smoprek spletne videokonference predstavili porocila o delovanjudruštvavletu2020inprogramzaleto2021.Prisotnihjebilo15clanov,deluvodavskupšcinopajebilopotopisnopredavanjeoobiskudelavnicenatemoneotropskihbogomolkvBraziliji.Svo­joizkušnjoinvtisespotovanjajeslikovitoopisalaKajaŠkof.Vsledecem tednu smo v društvu zbirali komentarje na porocila,natopajeentedenpotekaloglasovanje.Porocilainnacrtdelasobilisoglasnosprejetis27glasovi. Zapisala: Urška Ratajc »Online« cistilna akcija z društvom Morigenos Vaprilu2021sejedruštvoMorigenosprikljucilovseslovenskiakcijiDanzaspremembe,kijožetradicionalnovsakoletoorganiziraSlovenskafilantropija–združenjezapromoci­joprostovoljstva.Letošnjegeslo,kijespremljalopobudo,je»premagajmoosamljenost«.Pravzatosmoželelisodelovatizakcijo,kiboizvedenasstranivsakegaposameznikapo­sebejinloceno,aboševednospodbujalaobcutekskupnostiterdelovanjavskupnodobro.Društvojespodbudiloširšojavnostkcistilniakciji,kijetokratpotekalanekolikodrugace.Kersobilidogodkiinzbiranjevživoprepovedani,smobilizaskupenciljpovezanizgoljprekoomrežjaFacebook.Udeležencisosiizbralipoljubnoobmocjetersamialissvojimiožjimidružinskimiclanipobiraliodpadke,stempaprispevalikcistejšinaravi.Prekoob­javnaspletnistraniFacebookdogodkajevsakdolahkodelilfotografije,vtisecistilneakci­jeinpodatkeoštevilunajdenihmask,katerimsmoletosnamenilinekolikovecpozornosti,sajveljajozapogostodpadekcasaepidemije.AkcijisosepridružilinašiaktivniclaniinpaširšajavnostizceleSlovenije,nezgoljizSlovenskeIstre,kardokazuje,dasmozdruženinegledenatrenutneukrepein(regionalne)mejeterdaseprilagajamospremembamzaskupencilj–ohranjanjenarave.Veselismo,dasosenamssvojoudeležbopridružilitudiEurotashoteliinhotelKempinski,kjersonjihovizaposlenivmanjšihskupinahocistilide­leobale.AkcijojepodprlotudipodjetjeLidlSlovenijainJavnopodjetjeOkoljePiran,kijepriskrbeloopremoinvreceterposkrbelozaodvozsmeti.Skupajsmobilidelspremembenaboljeindokazali,dasevseda,cesehoce. Zapisala: Natalija Žlavs Netopirji – skrivnostni Ljubljancani 6 Slovenskodruštvozaproucevanjeinvarstvonetopirjevvletu2021izvajaprojektNetopir­ji–skrivnostniLjubljancani6,kigasofinanciraMestnaobcinaLjubljana(MOL).VsklopuprojektabomonaobmocjuMOLpostavili6novihnetopirnic,kibodonetopirjemponujalenovemožnostidnevnegazatocišca.Raziskovanjanetopirjevsebomolotilispomocjolovanetopirjevvmrežeterpregledovanjanetopirnic,opravilipabomotudištevilnavecernasnemanjanetopirskiheholokacijskihklicev.PrebivalciLjubljanesebodolahkoudeležilijavnihpregledovnetopirnicinjavnegamreženja,vaprilupasmožeizvedlipredavanjeoosnovahbioakustikenetopirjev.Naogledzopetpostavljamofotografskorazstavo,kijevmajuinjunijupopestrilaprostorevKnjižniciCrnuce.Clanidruštvasmoseudeležilitudidelavnicedolocanjaeholokacijskihklicevvzacetkumaja,kjersmopridobilinovaznanjainsespoznalizosnovamirazlikovanjavrstnaosnovieholokacije.Novickeopotekupro­jektalahkospremljatenadruštvenispletnistraniinnanašihFBstraneh. Zapisal: Samo Grgurevic Spoznavajmo kacje pastirje Maja 2021 smo odonatologi izvedli ali sodelovali pri izvedbi štirih dogodkov, namenjenih širšimjavnostim.13.majasmoNinaErbida,AnaTratnik,spodajpodpisani,DanijelKablarinMajaBahorvspletnempredavanjupredstavilisplošnobiologijokacjihpastirjev,kakojihlocimomedsaboinnakajmoramobitipozorniprinjihovemfotografiranju.Udeležilosegaje59oseb,odtegavelikozunanjejavnosti.Nasvetovnidanpodnebnihsprememb,15.maja,semseodpravilnaMariborskiotok,kjerjeSODsodelovalnacelodnevnemdo­godkuZdruženjaEpeka,kisegajeudeležilodobrihstooseb.Vkljucenesobiletudibiolo­ške vsebine in tako sem poleg pogovorov z novinarji predaval o naših pisanih akrobatih,dan prej pa v oddaji Dobro jutro (RTV)oznanilpredavanjeinpredstavilnekajzanimivostiizsvetakacjihpastirjev.18.majasmovSlovenskemodonatološkemdruštvusodelovališezDruštvomzaraziskovanjemokrišcSlovenijeprinjihovemsplohprvempredavanju,zakateregaobcestvotridesetihsemprekospletapredstavilkacjepastirjespoudarkomnanjihovivrstnipestrostivVipavskidolini.Pravtjaseje30.majaSODskupajzDruštvomštudentovbiologije, vzasedbidevetih, odpravilšena terenskiizlet,kigajevodilPeterKogovšek. Zapisal: Damjan Vinko Prikljucitev botanikov v mrežo Plan B 13.maja2021jepotekalletnizborclanicmrežePlanBzaSlovenijo,vkaterosovclanjenitudi Dinaricum, DPOMS, Morigenos, SDPVN, SHS in SOD. Poleg letnih porocil in nacrtaprihodnjegadelasmonasrecanjupotrdilinovoclanicomreže–BotanicnodruštvoSlo­venije – in tako mreža po novem združuje 38 nevladnih organizacij. V okviru srecanja mreže sta bila izvedena še dva spremljevalna dogodka: razprava Prioritete Slovenije v casu predsedovanja Svetu EU 2021 ter usposabljanje Podnebne in energetske politike EU za doseganje podnebnih ciljev 2030.ZnotrajPlanaBsodruštva,vkljucenavTrdoživ, primarno dejavnavdelovniskupinizavarstvonarave,kijovodidr.UršaKoceizDOPPS,adelujemo šetudivnekajdrugihdelovnihskupinah. Zapisal in fotografiral: Damjan Vinko Ekskurzija Botanicnega društva Slovenije na Goricko 22.maja2021,namednarodnidanbiotskeraznovrstnosti,senasje12clanovdruštvaod-pravilonaspomladanskobotanicnoekskurzijonaGoricko.VodilistajodirektoricaJavne­gazavodaKrajinskiparkGorickoStankaDešnikinnašaclanicaBrankaTrcak.NajprejsmoseustavilinaposestiBredeSmejinBramaD’Honta,kistavdesetletjubivanjavProseckivasinanekocdegradiranipovršiniustvarilatravniškisadovnjak,kamorseobekstenzivnirabispontanovracajorastlinskevrstepustihtravnikov,npr.nissolejevgrahor,peteroštev­naprženka,dolgodlakavaškržolica,vecvrstkukavicevkinmnogedruge.VFokovcihsmo prehodili nekaj njiv in travnik, ki ga je z namenom ohranjanja biotske pestrosti v okviruprojektaGorickakrajinatriletaskošnjoohranjalJavnizavodKrajinskiparkGoricko;po­pisalismosrebrnipetoprstnik,vijolicastilucnik,plavicoinvvodikolmež.ZadnjatockajebilvlažentravnikvKobilju,kjersmonašlibrsticnikamnokrec,sibirskoperuniko,rumenomaslenico...PredodhodomdomovsmosiobBukovniškemjezerudodobraopomoglioblangašu,dödolihindrugihprekmurskihdobrotah. Zapisala: Valerija Babij SDPVN ima svežo spletno preobleko Pa jo le imamo! Prenovljeno spletno stran netopirskega društva, ki jo lahko obišcetena naslovu www.sdpvn-drustvo.si. Po novem stran gostuje tudi na enostavnejši domeni netopirji.si.Polegprenovljenegaizgledainnekaterihnovihvsebin(npr.kratkihpredstavi­tevvsehslovenskihvrstnetopirjev)sodobnejšaspletnastranomogocatudienostavnobr­skanjenamobilnihnapravah.Naspletnistranizdajlažjeinzatošeboljaktualnoobjavlja­moprojektneaktivnosti,vabilanadogodkeinzanimivevsebineizsvetanetopirjev.Stara spletnastran,kijedelovalacelih15let,sejetakoupokojila,aostajakotzelodragocenarhivnašegapreteklegadelovanja.Osvežitevpodobespletnestranivletu2021paodlicnosovpadasšeenoprelomnico.Vjuniju2021namrecSDPVNobeležuje20letdelovanjavoblikisamostojnegadruštva(prejsekcijeDruštvaštudentovbiologije)! Zapisala: Simon Zidar in Tea Knapic 20 let društva Morigenos Morigenos–slovenskodruštvozamorskesesalceževrstoletraziskuježivljenjedelfinovvTržaškemzalivuterkrmarivznanstvenoraziskovalnihvodah.Prekoštevilnihaktivnosti proucuje,izobražujeinozavešcaopomenuvarstvaokolja,ohranjanjanaraveinbiodiver­zitete.Letošnjeletojezadruštvopomembno,sajpraznujemo20letodustanovitve.20letprojektov, dela, povezovanja, raziskovanja, porocanja, objav, ucenja, izobraževanja, oza­vešcanjaterspoznavanjazdelfiniinnjihovimizgodbami.Vtanamensmoželeliosvežitisvojvidezinpriložnostzasodelovanjeponudititudiširšijavnosti.Objavilismonatecajzajubilejnograficnopodobodruštva.Odzivjebilpresenetljiv,izbirapatežka–ssvojimipredlogisonajboljnavdušili:BarbaraKogoj,kijeoblikovalazmagovalnijubilejnilogotipdruštva(na sliki),terPika-BarbaraCiuhainJanGolobic,kistapredlagalacudovitamotiva zanoveMorigenosmajcke. Zapisala: Natalija Žlavs Zamrznjen predlog slabih sprememb za varovalne gozdove VmrežiPlanBzaSlovenijo,SlovenskementomološkemdruštvuŠtefanaMichielijainMi­kološkizveziSlovenijesmo1.aprila2021predaliskupnepripombenapredlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom,kigajepripravilokmetijskoministrstvo(MKGP)ingakonecfebruarjapredalovmedresorskoobravnavo.Vmnenjusmomeddrugimpoudarilinesprejemljivostpostavlja­nja feromonskih pasti v gozdne rezervate in tamkajšnjih izvedb preventivnih varstvenih delzanamenpreprecevanjaškod,kijihpovzrocajopodlubnikivgospodarskihgozdovih. Ker je bila predlagana sprememba Uredbe naravovarstveno nesprejemljiva in tudi v na­sprotju z naravovarstvenimi predpisi ter Nacionalnim gozdnim programom, Nacionalnim programom varstva narave in Strategijo EU za biotsko raznovrstnost, smo o tem obvestili tudiEvropskokomisijo.SvojanestrinjanjainpomislekezUredbo soizražaletudimnoge javneustanove,npr.UniverzavLjubljaniinGozdarskiinštitutSlovenije.Naosnovniširo­kega nasprotovanja številnih je po pregledu prejetih pripomb na usklajevalnem sestanku,8.aprila,MKGPsporocil,davUredbo do septembra ne bo posegal in bo do takrat opravil nadaljnjepogovorezdeležniki. Zapisal: Damjan Vinko Izlet na Goteniški Snežnik VdruštvuDinaricumsmose9.maja2021,podolgotrajnempremoruizvajanjaaktivnostivživo,odlociliodpravitinaskupenizletnaGoteniškiSnežnik.Idejaitipravnatavrhjemednamiobstajalažeslaboleto,inkosejeponudilamožnost,smojotakojzagrabili.Napravresnicnolepsoncendansmoizletzacelinekajcez10.uronaparkirišcupredGotenico.Že po prvih korakih navkreber je postalo jasno, da si imamo ogromno za povedati, kaj je kdo videlinkajvsedoživelvzadnjemcasu.PotodGotenicedovrhaGoteniškegaSnežnikanajbitrajalaslabetriure,vendarle,ceodšteješvsevmesnepostanke,kojetrebapotešitisvo­jeganotranjegabiologa,kiželividetiindolocitipravvse.Mismodovrhapotrebovalinekajcezštiriure.Tamsmoopraviliobveznoslikanjeinpregledhribovja,kisejerazprostrloprednami,insenatovrnilivdolino.DruštveniizletsmozakljucilivKocevskiRekiokoli18.ureobjedacivgostilni,kjerjezjutrajzacetodebatiranješevednovztrajalo. Zapisal: Aleksander Trajbaric Premiera dokumentarnega filma Sinovi burje Vzacetkujunija2021smoseclanidruštvaDinaricumodpravilinaKras,vŠtanjel,naogledprvegapredvajanjadokumentarnegafilmaSinovi burje, pri nastajanju katerega smo sode­lovaliavgusta2020.VenournemdokumentarnemfilmunamrežiserMihaCelarpribližavzrejokraškihovcarjevskoziglavnegajunakaKrasa.Obenemsezgodbaopsihprepletazzgodboonjihovih»bratrancih«volkovih,predvsemzvidikarazumevanjanjihoveekologi­jeinstemde-demonizacije.Obojejekljucnozauspešnosobivanje,rešitevpapredstavljajotudiovcarskipsi,kizvarovanjemcrededrobnicepomagajovišatidružbenosprejemljivostvolka.Ogledestetskozelodobregainvsebinskodinamicnegafilmasmodopolnilišezizle­tomvmuzejnaprostemŽivimuzejKrasavSežani. Zapisal: Rudi Kraševec Odonatološki terenski dnevi v Podravju Med 11. in 13. junijem 2021 smo odonatologi organizirali terenske dneve v Podravju,nakaterihje sodelovalo13clanovintrijeotroci.OsredotocalismosenaokolicoPtuja,a smo pravzaprav popisovali vse od Žalca do Mure in obiskali še Ormoške lagune. Naraznovrstnih stojecih vodah smo bili še posebej pozorni na dristavicnega spreletavca(Leucorrhinia pectoralis)ingatrikrattudinašli,naenivodiprvic.Naveclokacijahsmoza­beležilišekošcicnegaškratca(Coenagrion ornatum)innaMurinašlilevvelikegastuden­carja(Cordulegaster heros).Sklenilismo,dasebomoodslejveckratodzvalivabilunašihštajerskihclanovnateren.VeconašemdelupavjesenskištevilkiErjavecie. Zapisal: Peter Kogovšek 5. tradicionalni MetuLov dan ŽepetoletozaporedsmovDruštvuzaproucevanjeinohranjanjemetuljevSlovenijevza­cetkujunijaorganiziraliMetuLovdan,tekmovpopisovanjumetuljev.Kotvsaletadosedajsmošelenadantekme,torejvsoboto,12.junija2021,izvedeli,nakateremobmocjubotekmapotekala.ZbralismosevPostojni,kjersmoserazdelilivskupineinprejelinavodilaterkartezvrisanimobmocjempopisov,kisejeraztezalojugovzhodnoodIlirskeBistrice.Gledenaletošnjodeževnoinhladnopomladsmoimelivesdanressupervremenskeraz­mereinskupajsmonaobmocjupopisali60vrstdnevnihmetuljev.Pokoncanihpopisihsmosešeokrepcalizodlicnodomacohrano,pregledalirezultateposameznihskupininrazglasililetošnjezmagovalcetekme,kisopopisaliinfotodokumentiralikar42vrstdnev­nihmetuljev.Sklepdnevajebil,dasmozopetobiskalizelolepkonecSlovenijeindasenaslednjeletozagotovospetzberemo. Zapisala: Nika Kogovšek Mlake SHS na Ljubljanskem barju LjubljanskobarjeVabljenikpopisovanjuobmocjamlak, ki smo jih v Herpetološkem društvuleta 2018 izkopali z namenom izbolj­ šanja habitatov plavcka in mocvirskesklednice. Vecnainfo@herpetolosko-drustvo.si. Spoznajmo kacje pastirje 3.,17.in24.julij2021 Mengeš,TrzininMedvode. Terenske delavnice o kacjih pastirjih, namenjene splošnim javnostim. Vec na FB strani Slovensko kacjepastirsko društvo. Poletni raziskovalni tabori društva Morigenos julij–avgust 2021 Piran. Vabljeni, da se nam pridružite kotraziskovalci, spoznate naše delo in znami raziskujete svet delfinov. Cena10-dnevnegatabora je 732€,zadija­keinštudentepa488€.Vecnaspletni strani društva, projekti.morigenos@ gmail.com ali 031 771 077. Odonatološki terenski vikend 9.–11.julij2021 Gorenjska. Proucevanje kacjih pastirjev Gorenj­ske. Monitoring volkov Avgust 2021 Popiszizzivanjemtuljenja.Vecna FBstrani Dinaricum. Dijaški biološki tabor 2021 8.–15.avgust2021BelakrajinaV okviru skupin za razlicne skupineorganizmov bomo dijakom približa­li živi svet te pokrajine. Na taboru so predvidene skupine za herpetofavno,ptice,metulje,netopirje,botaniko,ka­cje pastirje innaravoslovno fotografi­jo.Vecnahttps://biotabor.si. Mednarodna noc netopirjev avgust–september 2021 RazlicnikrajipoSlovenijiSpoznaj netopirje na razlicnih dogod­kih, jih skupaj z nami opazuj in poslu­ šajvnaravi. Evropske noci nocnih metuljev (EMN) 2.–6.september2021RazlicnikrajipoSlovenijiVvecernihinnocnihurahsenampri­družipriopazovanjunocnihmetuljev,kipotekahkrativvecevropskihdrža­vah. Botanicni veceri 6.september2021,18.00 Ljubljana; Gimnazija Bežigrad ali ZOOM. Pocitniškibotanicnivtisi. Jesensko kartiranje flore 2.oktober2021; Vecnahttps://botanicno-drustvo.si. Botanicni veceri 4.oktober2021,18.00 Ljubljana; Gimnazija Bežigrad aliZOOM. Predavanje Simone Strgulc Krajšek inŽanaL.Cimermanaozanimivihvrstah mahovinjetrenjakov. Wraberjev dan 6.november2021 Botanicno srecanje s strokovnimipredavanji. Vec na https://botanicno­drustvo.si. Botanicni veceri 6.december2021,18.00 Ljubljana; Gimnazija Bežigrad ali ZOOM. PredavanjeMarjetkeSuhadolc: Skrivnostni svet tal in rastline. 2022: 6. evropski odonatološki kon­gres (ECOO) 27.–30.junij2022Kamnik. Evropsko srecanje, namenjeno kacjim pastirjem, se je zaradi pandemije v 2020prestavilo. OPOMBE: Vec o dogodkih preberite na spletnih straneh društev ali sledite njihovih spletnim listam in Facebook stranem. Program je okviren, razmere v državi negotove, zato so možne spremembe.