Mül io Bppfflfflßlro:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v ponđeljek, sredo ia petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
:| «redmktvom se more govoriti rsek dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon 6L 113.
Osla:
Celo leto..................12	K
Pol leta ...................6	K
četrt leta................  3	K
Mesečno................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne pebtvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St. 148.
Maribor, dne 18. decembra 1911.
Letnik UL
Izkoriščevanje učiteljstva
Naš članek „Vse na prodaj“ v zadnji pondelj-kovi številki je zadel liberalce v živo. Zadnji „Nar. List“ in „«Slovenski Narod“ od dne 16. t. m. skušata. s izgovori in zavijanji ublažiti naše obsbdbe. Ker je to idelo zelo nehvaležno, zato postaja zlasti „Slovenski Narbd“ kbnečno surov in 'psuje, kar pa nas seveda ne razburja in ne moti. Povemo samo, da je zelo otročje, če liberalci iščejo v dr. Korošcu pisca o-menjenega članka in se skušajo s psovanjem našega voditelja izviti iz neprijetnega položaja. Dr. Korošec članka ni pisal in ni z (njim v nikajjd zvezi, toda to je postranskega pomena. Stvarno so naša izvajanja utemeljena, kdo jiih je napisal, je. jpa povsem nebistveno, ker se gre samo za stvar. In v stvari sami so postopali in še postopajo liberalci zelo grdo, podlo.
Ker jo r,a|vno vprašanje učiteljskih plač povzročilo obsodbo liberalne politike, zato ponavljajo liberalci že zastarelo metodo, da nas slikajo kot nasprotnika učiteljstva. Le počasi, gospodje! Ne gre se tukaj za zvišanje učiteljskih plač kot tako, temveč za način, kako naj se to doseže in za umazano komedijo, ki se igra s tem vprašanjem! Naše stališče napram učiteljstvu jo znano. Mi gotovo nismo proti temu, d*a bi se učiteljstvu gmotne razmere zboljšale. Ravno predlog naših poslancev Roškarja ih Robiča, katerega o-menjajfi tudi liberalni listi, jasno priča, da dobro poznamo in umemo položaj učiteljstva. Da bi se pa to zvišanje učiteljskih plač smatralo za kjvintesenco kar vseh naših harodnih in gospodarskih zahtev, da bi se to zadevo postavilo 'na, prvo mesto vsega našega političnega programa, da bi se radi njega zapostavilo vse in poteptalo mogoče celo našo narodno Čast v blato in šlo ponižno klečeplazit pred ohole nemške nbcioualce, to ne gre in ne sme biti. Prepričani pa smo, da so tega mnenja tudi vsi. res narodno čuteči učitelji. Njihov gospodarski položaj, kakor drugih stanov, ni prijeten, toda zboljšati ga za vs^ico ceno, magari na račun narodnega obsltoja, tega ne bodo zahtevali. Mi ne nastopamo proti učiteljstvu, ampak proti načinu, kakor se zvišanje plač potisk^ v ospredje, samb proti izrabljanju tega vprjašanja v sajpiopašne,
strankarske namene.. In to ravno delajo liberalci. Razvrstimo samo dogodke zadnjeg^ časa, jtfa se bomo takoj prepričali.
„Narodni List“ od dne 7. t. m. zvoneče izjavlja, da sto liberalci „pripravljeni na vsa/ko žrtev, če se hoče z obstrukcijo boriti za dosego najvišjih političnih ciljev slovenskega naroda na Spodnjem štajerskem“ in grozi nagi delegaciji, če bi hotelja za gospodarska pridobitve skleniti v deželnem zboru premirje. Ža drugi dan pa govori večnemščinar dr. Kukovec, seveda .v nemškem jeziku, na .„Lehrerbundo-vem“ zborovanju v Gradcu in povdarja, da je za de-lamožnost deželnega zbora, da so slovjenski davkoplačevalci za delovanje deželnega zbora .(glej njegov govor), tedaj proti obstrukciji in zahteva zvišanje u-čiteljsikih plač. V enem dnevu pozabijo tedaj liberalci na boj „za dosega najvišji političnih ciljev slovenskega riaroda na; Spodnjem Štajerskem“ in se ponujajo Nemcem, samo da bi se zivišale učiteljske plafSe.
In zakaj ta hitra sprememba? Zakaj to zataje-nje vseh naših narodnih, kulturnih in gospodarskih zahtev? Zadnji „Narodni List“' nam to pove. Tam se glasi konec članka, s katerim se skuša izviti našim obsodbam: „Obzorje je postalo čisto. Zakaj slovensko učiteljstvo danes vidi, kje ima svoje prijatelje in kje sovražnike. In s tem mora V vseh bodočih političnih bojih računati!“ To je dovolj, jasno. Dr. Kukovec je hotel v,jeti učiteljstvo na limanice, zato je šel in govoril na „Lehrerbundovem“ shodu. 'Mogoče da je liberalnega generala prevzel strah, da bi gja. zapustili ša zadnji zvesti pristaši, liberalni učitelji, zato je prevrgel vso svojo politiko, pustil na cedilu svoje lastno glasilo in skušal natrositi učiteljstvi peska v o či. Za vga „bodoče politične boje“ si je hotel zasigu-rati liberalni general pomoč učiteljstva, (zato se je ponudil Nemcem.
Učiteljstvu, osobito v začetnih in neposredno naslednjih službenih letih, se gmotno ne godi ravno predobro. Ta neprijetni gospodarski položaj pa, hoče izkoristiti liberalni voditelj v svoje laStnie namene. Boji se, da bi učiteljstvo vendar že spregledalo svojo politično zmoto, zato gre in drzno izrablja njegovo krušno« vprašanje. Komur se Lika politika, ne zgabi, ta ja zgubil vsak smisel za politično dostojnost in po-
štenost. Upamo, da je med učiteljstvom še vedno toliko zdrave razsodnosti, da se ne bo dalo oslepiti od blestečih besed, da bo uvidelo, kako se že z njegovim stanovskim vprašanjem od liberalne strupi igra umazano, strankarsko igro.
Med ljudstvom.
Čeprav slabe vreme, je bila včerajšnja nedelja prav; živahma (za našo organizacijo. Vse naše politične in nepolitične prireditve so se dobro obnesle in upati smemo, da bo naše delo rodilo lepe sadove.
Sv. Magdalena v Mariboru.
(Včerajšnje zborovanje „Slovenske Straže“ je bilo izredno dobro obiskano. Zjbrani so pazno sledili izvajanjem govornikov, ki so želi živahno, pohvalo. Ureofnik Kemperle je razpravljal o draginji in temeljito osvetlil njene vzroke. 'Gospod Potočnik je na koncu z veseljem pribil, da je vsako zborovanje številnejše obiskano in je izrekel upanje, da bo v no-(vem letu še lepše. Pri Sv. Magdaleni je zavelo novo, krepko življenje.
Hoče.
Tukajšnje bralno društvo 'je imelo dne 17. t. m. po večernicah svoj letni občni izbor. Uofeležba je bila z ozirom na tukajšnje razmere še povoljna, večinoma sami možje in mladeniči. Iz tajnikovega poročila smo zvedeli, (da ima društvo« 150 udoiv, v okrilju društva jo mladeniška zveza, ki Šteje 40 udov. Društjvo je priredilo letos dve veselici s predstavami in petjem, ter petero predavanj. Dohodkov je imelo 103.81 K, izdatkov 'pa 173.85 K. Knjižnica šteje okoli 500 'knjig ter je sedaj na novo urejena.
Profesor dr. Kovačič iz Maribora je na to govori] o važnosti Časopisja ,v djanašnjem času ter o do«lžnosti, podpirati dober tisek.
Z ozirom na razsežnost hočke župnije bi morala društvo imeti vsaj trikrat tolijkb udov. Žal, da so mnogi gluhi in slepi za vse to, zato pa ližejo pete brezznačajnim nemcurjem.
Muta.
Včeraj je bil v slovenski šoli na Muti dobro obiskan političen shod. Zbr,a/nih je bilo vkljub grde-
Iz „Črnega kota“.
Posprejmi me nekoliko, dragi tovariš, popeljati te hočem v lepo Gornjo Savinjsko dolino, ali 'kakor so jo filedaj velenaprednjaki i;m izvira Drete blagovjolili krstiti, „Črni kot.“ Za čas, ki mi 'ga žrtvuješ, ti ne bode žal. Videl boš, d'a imamo v )„Crnem kotu“ raz-ven Solčavskih planin še polno drugih znamenitosti, katerih iščeš drugod zastonj.
Takoj ob začetku „Črnega kota“ stoji na malem gričku lepa, dvostolpna cerkev, poleg nje pa veliko, bolj staro poslopje. To je samostan Nazairje, 'kjer bivajo pridni bratje iz reda sv. Frančiška. Ponosno pa gledata stolpa ajdleč tja po „Črnem kotu“, kakor da bi vedla, da so ti (redovniki že sklazali došti dobrot njegovim prebivalcem. Ljudstjvo (ima te ponižne redovnike rado. Samo, kar je preveč „,prosvetljenih“ naprednjakov, tem je samostan jrn v peti. In če bi se pred hudimi pogledi zidovje rušilo, bi že davno samostan po strmem hribu zdrknil v bistro Sajvinjo.
Tvida pustimo to. Samostane imate tudi drugod no samo v „Črnem kotu.“ Pojdiva riajŠi dalje. Ravno pod samostanskim gričem se stekate obe glavni reki „Črnega kota“, Savinja in Dreta, ki delita kot v dve dolini, Savinjsko in ZadreČko. 'Tik obeh rek vozita lepi beli cesti. Po kateri jo pa kreneva? Pojdiva ob Dreti, kajti ob Savinji vlada še taka tema, da se je še skoro vsak naprednjak zgubil v njej. Da se pa tudi nama kaj takega ne prigodi), čeprav nisva naprednjaka, udariva jo «rajši ob Dreti, kjer je napredno „solnce“ že pred davnim (časom pregnalo klerikalna „temo.“
Ni nama treba dolgo korakati, ko se nama pokaže na desni strani lična cerkvica. ' Poleg nje pa stoji dolg, močan drog, ki tekmuje s eedkvehim stolpom v visokosti. Na njegovem vrhu pa je pritrjena precej dolga, surovo obdelana deska, ki se počaisi vrti ob vetru. In leni udarci, ki ti prihajajo na uho,
ti takoj izdajo, dia je to „rajglja.“ Vem, da boš rekel, pač slabi naprednjaki tukaj, da ne znajo napraviti boljše raglje. (Toda le počbsi, prijatelj. Kadar boš ti toliko doživel, kot ta raglja, se ti tudi ne bo več ljubilo tako hitro prestavljati Svojih krač, kakor sedaj. Goriška raglja, tako se namreč imenuje hrib, ima slavno zgodovino. In Če se ji po 'dolgem, burnepi življenju ne ljubi več, tako naglo vrteti, kdo bi ji ito zameril ! Gotovo te bode zanimal njen životopis. Potrudiva se k njej in haj naima sama pripoveduje o svojih nekdanjih slavnih dneh.
Kaj pripoveduje raglja?
Pred kakimi desetimi leti sva prišla z gospodom v „Črni kot.“ Gosta tema je še vladala ‘tukaj, toda moj gospod in jaz se nisva dala prestrašiti. Krepko sva se poprijela dela in vspehi so bili velikanski. — Gospod je delal, jaz pa sem,1. obračala s svojim ropotom oči celega „Črnega kota nanjf Kmalu se je začelo svitati na Goriškem hribu in prikazala se je že zarjag lepa, svetla, ki je kmalu s svojimi žarki raz-svjetila celo Ziadrečko dolino. Le tamkaj onstran Savinje, tam je še vladala neprodorna tema. Velik črn zmaj se je ošabno sprehajal ob levem bregu Savinje in Škodoželjno in nevošljivo obračal oči proti Gorici, 'ko je videl, kakp mu midva odtujujeva njegove podložnike. Jaz pa sem nalašč hitreje zasukata tvoje perutnice in glasen ropot je naznanjal daleč tja po „Črnem kotu“ lepšo in boljšo prihodnjost, češ, midva z gospojtom sva"poklicana, da vas rešiva ,Črnega“ zmaja, da mu odbijeva strupeno glavo in nihče drugi. Tiako je šle leta in leta. Kraljestvo luči in napredka jo rastlo, kraljestvo zmajaj pa se vidno manjšalo. Z raznimi zvijačami nama je hotel priti do živega, toda midva sva bita previsoko, njegova jeza naju ni dosegla.
iTiOda ne slamo v „Črnem kotu“ je rasla najina slava, ampak razširila se je tudi kmalu preko njegovih mej po Širni slovenski 'domovini. Vse je pelo slava mojemu gospodu in 'da pri Item tarifi mene niso pozabili, ja popolnoma naravno. Jaz pa, v svesti si svoja slave, sem ponosno vrtela svoje perutnice. 'Oh,
to so bili srečni, presrečni časi. Ce bi hotela navesti vide, kar sva dosegla, bi bila moja povest predolga. Pripovedovati vama torej hočem najvažnejše dogodke, ko sva si stekla nevenljivih zaslug za svetovni mir.
Na Balkanu je vrelo. Srbija je stala oborožena ob Drini in Avstrija je pridno pošiljajta vojake in topove na srbsko mejo. Krvava Vojska je hotela izbruhniti, ki bi gotovo požrla na stotine nedolžnih žrtev. Tega seveda nisva mogla z gospodom mirno gledati. Vi najinem demokratičnem, za ljudski blagor tako vnetem srcu je kipelo. Mogočno sva povzdignita svoj glats, da so naju slišali na Dunaju in v Beiem-gradu.
In glej! Cesar prej niso 'dosegli diplomati, to sva dosegla midva. Srh je zamenjal puško z bičem, in Šel raje svinje past v hrastove gozdove, kakor da bi bil moril 'avstrijskega leva. Naši vojaki pa so se tudi radi povrnili domov iz precej 'dragega sprehoda. In ko bi bilo Še kaj pravice na svetu, bi Nobelovo nagrado, za ohranitev svetovnega miru morefta dobiti midva, T(oda Slovenec nima; sreče in tako sva tudi midva praznih rok odšla, Zjavest, da sva rešila tisoče in tisoče gotove smrti, nama je ljubša, kakor Vse Nobelove nagrade.
Tedaj sem zadnjokrat zmg)gonosno vrtela svoje perutnice, kajti tedaj se je obrnilo kolo najine sreče navzdol.
Prevzeta zmage sva si hoteltei z gospodom na svojih lavbrikah malo odpočiti. To priliko pa je pohabil črni „zmaj“, prekoračil je nekega lepega dne Savinjo in se priplazil čisto doli do Drete, ne 'da bi ga midva; oparila. Napadel je in na mah zlomil županovemu stolcu očeta Goveka. eno nogo, da so padli iz njega;. Njih obupni klic je še-le zbudil iz spanja našega gospoda. Kajr so jih nesle noge, so niteli pomagati spravljati županski stoleo zopet po koncu. S težava (je šlo, pa Šlo je še vendar. Samo Govekov o-če so se s strahom vsedli nal stolec, ki miu je manjkala ena noga. Zmaj pa ni miroval. Napadel je še v drugič in zopet je odletela že druga noga stolu. Ker
mu vremenu nad 100 ljudi, slami' vrli Kmetje in zavedni posestniki. V marenberšjkem okraju se je začelo gibati naše slovensko ljudstvo; hvala Bogu, da u-vi de vajo domačini, da gre v kratkem na kant ves kmečki stan, če ne bode odpora. In odpor proti izkoriščevalcem se je začel. Pred enim tednom so nagnali nemškutarje na Vuhredu, kjer so ustanavljali Südmarkino podružnico. Ravno isti dan so nemškutarji morali leteti tudi iz Pernic, kjer so hoteli tudi ustanoviti Südmarko. Kmetje sami so jih zapodili. In tako je prav! Treba bode le Še organizirati lErber-jevo delavstvo, pa bode paštajlika konec.
Shodu je predsedoval posestnik Lavjco.
Državni in deželni poslanee dr. Karol Vi erst o v š e k je zborovalcem označil gospodarstvo nem-škutarške gospode v Gradcu v deželnem zboru in na Dunaju. Ravno tako gospodarijo ti. veliki vsenemški gospodje tudi v okraju. Zborovalci so se kar zgražali nad nečuvenim gospodarstvom z denarjem davkoplačevalcev. Poslanec dr, Verstovšek je zlasti bičal delovanje poslanca Marckhla in odprl oči navteočim volileem iz Vižinge, Vuzenice in Gostine glede tega zastopnika.
Na predlog juglednega^posestnika se je izrazilo jnslancu dr. Karl Verstovšieku popolno zaupanje za njegovo delovanje.
Velika iNedelja.
Ob zelo veliki udeležbi zadrug,afrjev iz ormoškega. okraja se je vršil pri nas okrožni 1 zadružni shod. Shodu je predsedoval gospod Tone Korpar kot predsednik okrožja:	kot podpredsednik se je izvolil
častiti gospod 'J. 'Menhart, kot odbornika pa gospod Habjanič iz Svetinj in gospod Fr. Zemljič od Sv. Tomaža, Kot kraj za prihodnji okrožni shod se je določil Sv. Tomaž.
, Nadrevizor gospod Vladimir Pušenjak je podal razna navocfila za poslovanje, zlasti je govoril o članstvu pri več posojilnicah, o poroštvb, o rezervnemu zaklavdu itd. ter osvetlil najvažnejše določbe novega zadružnega zakona.
Zborovalci so z napeto pozornostjo sledili izv ar janjem dredavatelja.
St. Ilj v Slov. goricah.
Naši obmejni Slovenci so zadnji čas zelo živahno na delu bodisi pri volitvah, v borbi z nasprotniki, ali na zborovanjih. Dne 10. t. m. je bil lep shod v Selnici ob Muri, včeraj pa krasna prireditev obmejnih Slotvenk y šentiljskem 'Slovenislkem domu. V splošno zadovoljnost so predstavljala vrla slovenska šentiljska dekleta igro „Na Marijinem Srcu.“ Pred! igro je govoril o pomenu ljudskih iger gospod 'Franc Ž e b o t iz Maribora. Prireditev je zelo lepo uspela. Slovenski dom ne, stoji zastonj v St. liju, to je pokazala včerajšnja nedelja.
St. Jurij oh juž. železnici.
Naši shodi v St. Juriju so navađpo lepo obisuj kani, ker ima naša stranka tu ogromno večino ljudstva za seboj. Včerajšnji shod se je zopet izborno obnesel. Dvortana Katoliškega doma je.bila polna zavednih imož in mladeničev. Zborovanje je š pozdravom otvoril 'častiti gospod Dvoršak. Shodu je predsedoval državni in deželni poslanec gospod F. Piše k.
pa mora vsak stol, še črevjljanski, imeti vsaj tri noge, da se na njemu varno sedi, jima je delalo sedaj veliko preglavice.
Toda naš gospod so brihtna glava;. Ne užene jih kar tako kmalu kdo v kozji rog. Kmalu so jo po-gruntali.
„Eno nogo bo nadomestoval rekurz, na mesto druge bom pa podpiral stol jiaz“, so rekli Govekove-mu očetu, „|in ti se bodeš, dokler ne dobimo boljšega stola, zopet varno zibal na njem.“
Govekojv oče pa le ne sedijo varno.
.„/Kaj bode, če omahne gospodu roka, kaj bode potem z menoj?“
Tjake misli jim grenijo sicer sladke urice njih županovanja.
Jaz pa samevam tukaj in žalujem z gospodom. Ravnokar sem zvedela, da divja tam v Afriki nekje boj, da Lahi koljejo kar na debelo nedolžne Arabce. Naš gospod in Govekov Oče pa molčita in nobeden ne gane prsta, za nedolžne sirote. Tajko se spreminjajo Časi.
Nato je raglja končala. Debela solza je 'pritekla po drogu. Svet ima pa za tujo bol gluha ušesa. To morata bridko občutiti tudi gospod in raglja. Pored-neži «amree trdijo, da bodo, kadar se Govekovemu očetu čisto polomi stol, sneli ragljo iz droga in na nje perutnice napisali: „Gospodka Radoslava; sreča in konec“ in jo tako hranili v občinski mirjej. In kadar bode rodila Zadrečka dolina tako slavnega sina, da bode napisal kulturno zgodovino „Črnega kota“, bode moral brez dvoma posebno poglavje nasloviti in posvetiti „Raglji“, drugače bode njegovo delo nepopolno.
Ker bode pa pri „Raglji“' tudi gospod Radoslav moral priti do besedje, bode na tak način rešila ta „Raglja“ njegovo ime smrtnosti.
Spremljevalec moj dragi, sedaj pa vidiš, da nismo talko nazadnjaški v wCrnem Kotu.“ Je-li, da ti ni žal zla čas. V kakem cirkusu si ž,e mogoče vjdel, da se ije kak spreten igr.ajlec posajdil na stol, ki je imel samo dve nogi. V- „Črnem kotu“ pa sedijo celo župani na takih stolih.
Vidiš, kak napredek. Se Amerik#., ta dežela iznajdb in novotarij, je proti „Ornemu kotu“ muha.
Prvi je dobil besedo gospod Franc Ž e b o t iz Maribora. Spretno je izpodbijal napade nasprotnikov Ua Oisrednjo zadrugo in skupno prodajo. Žijvine in o-menjal veliko važnost, ki jo ima ta nova gospodarska organizacija.
Z>a njim je govoril mariborski odvetnik gospod dr. (Leskovar o raznih davkih, ki že tlačijo in Šo pretijo avstrijskim državljanom, hzvajanje gospoda govornika je našlo viharno odobravanje. Gospod doktor je podal konečno &e pojasnila o osebno-dohod-ninskem davku.
Poslanec P i Š e k je konečno navduševal zborovalca za tesno organizacijo, nakar se je pomemben shod zaključil.
Savinjsko okrožje zveze slovenskih deklet.
Savinjsko 'okrožje slovenskih deklet je imelo včeraj svoj prvi občni zbor v Sv. Petru \v< Savinjski dolini, in sicer ,v novem Društvenem domu. Zbralo se ja okrog 500 deklet. Kot hišni gospodar je domači g. župnik dr* Tančič prisrčno pozdravil zbrane mladenke iz vseh župnij Savinjske doline, povdarjajoČ, da do ravno domača slovenska dekleta mnogo pripomogla k stavbi Društvenega doma.
Predsedovala je veličastnemu zboru predsednica okrožja M. Drev, ki je v izbranih besedah označila pomen današnjega občnega žbora ter navduševala v lepem gdvoru dekleta k izobraževalnemu delu posebn« na gospodarskem polju.
Zlafetopnik S. K. S. Z., velečastiti' gospod dr. H p h n j e c iz Maribora, je v enournem' zanimivem govoru razpratvljah o nalogah dekliških zvez v zimskem tečaju. Na njegov predlog se je razdelilo okrožje v dva) dela pjo dekanijah, a vendar iako, da še ostape tudi skupna organizacija Savinjskega okrožja. S tem 'je razbremenjen celotni odbor v svojem delu.
Poročilo o delovanju v prvem poslovnem letu je podala T. Šketa iz Braslovč. Poročilo se je vzelo z odobravanjem ina znanje.
Oldbor je sestavljen kakor lani,
V imenu žalske zveze je govorila M. Peško o požrtvovalnosti slovenskega ženstva.
Na predlog gospoda Schreinerja iz Žalca se je sklenila ustanoviti splošen pevski zbor iz posameznih zvez ter polajgoma nabaviti1 skupne gledališke obleke in kostume za važnejše predstave, da se tudi revnejšim omogočijo večje gledališke igre.
Predsednica je iskreno zahvalila vse govornike in govornice ter zaključila krasno uspeli1 shod z željo, da organizacija slovenskih deklet V Savinjski dolini rodi vedno lepše sadove.
Ko so dekleta še (zapela par lepih slovenskih pesmi, razšla so se s trdnim sklepom, delati z vso vnemo za to, da Savinjska dolina ostane kršfčanska in narodna.
v Za božičnico slovenski Štajerski!
Od vseh strani Slovenske Štajerske dobiva Slovenska Straža“ prošnje za božičnice slovenskim otrokom na Štajerskem, Naši nasprotniki delujejo z vsemi silami, da bi nam tudi pri tej priliki odtujili kolikor mogoče veliko naroda. Lepo prosimo vse, ki premorejo kak vinar, naj ga darujejo za božičnice na meji Slovenske Štajerske, Za darove, ki pridejo v ta namen iz Štajerske, bo vodila Slovenska Straža poseben seznamek in se bodo porabili ti darovi samo za potrebe na slovenski meji na Štajerskem, Zato vsi na delo! V ta namen prilagamo položnice Slovenske Straže, Nobena položnica naj ne bi ostala,neizpolnjena. Vsak, tudi najmanjši dar, je dobrodošel. Nabirajte med svojimi znanci. Vsak naj daruje.
Postavimo naš vinar za tuj goldinar!
*
* *
Da ne bi nastale kake neljube pomote, opozarjamo cenjene naročnike, da danes priložene položnice niso namenjene za naročnino našega lista, temveč samo za darove Slovenski Straži. Za to prepotrebno društvo prosimo pa tudi mi: Darujte, kolikor je le komu mogoče!
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 15. decembra.
Danes se je vršilo trikrat poimensko glasovanje. Prvo je zahteval poslanec dr. Korošec k proračunskemu provizoriju, in je bil šestmesečni provizorij sprejet z £76 proti 180 glasovom. S tem je odpadel predlog poslanca dr. Šušteršiča, ki je predlagal Štirimesečni provizorij.
Nato se je vršilo glasovanje o resoluciji poslanca Mjalika, ki zahtevja reformo zagonskega prava.
Resolucija je propadla in so Malika zapustili ob tej priliki celo njegovi najožji pristaši, vsenemci. Propad resolucije so socialni demokrati spremljali z ironičnimi medklici.
Za resolucijo poslanca Malika v zadevi reforme zakonskega prava je zahteval poslanee Mühlwert poimensko glasovanje. Resolucija je bila odklonjena s 198 prati 177; glasovom.
V	današnji seji so se socialni demokratje pokazali zopet kot pravi demagogi. Predsednik je namreč želel, dla naj bi prišle kot '(frugal točka na 'dnevni red zbornice davčne predloge, socialdemokrat Seitz pa je predlagal, da naj se postavi nai dnevni red poročilo draginjskega odseka, in je izzval poimensko glasovanje, s katerim je bil njegov predlog; odklonjen.
H koncu je ministrski predsednik grof Stürgkh odgovarjal na interpelacijo v zadevi odstopa šefa generalnega Štaba barona Conrada in ž njo zvezanega vprašanja o vnanji politiki. Ministrski predsednik je pred vsem konštatiral, da ima cesar. pq ustavi izključno pravico kot najvišji vojni gospod izbirati osebo Šefa generalnega Štaba in drugih vojaških’ funkcionarjev po svojem preudarku. Odstop barona Conrada ni imel takih vzrokov, kaikoršni so se navajali v raznih publicističnih razpravah, ki so se dotikale tudi vnanje politike.
Predlog poslanca Seitza (socialdemokrat), da bi se otvorila debata o odgovoru ministrskega predsednika, je bil odklonjen.	j
Po poročilu poslanca Heineja o železničarski predlogi se je razprava prekinila.
Predsednik predlaga za jutri sledeči dnevni red: 1. nadaljevanje razprave o železničarskem vprašanju; 2. prvo brfanje davčnih predlog; 3, poročilo draginjskega odseka.
Predlog poslanca Seitza, da naj pride kot druga točka na dnevni red poročilo dragonjskega odseka, je bil v poimenskem glasovanju odklonjen s 196’ proti 142 glasovom.
Cfetane jutri torej dnevni red, kakor ga predlaga predsednik.
Dunaj, 16. decembra.
V	današnji seji je državna zbornica skoro enoglasno sprejela resolucijske predloge odseka državnih nastavljencev. Kakor «znano, je vlafda prvotno namerila 14 milijonov kron železničarjem, odsek pa zahteva 38 milijonov kron, konečno je pa vlada primaknila še 7 milijonov kpon. V1 pokritje teh 21 milijonov kron se bodo deloma zvišali tarifi, deloma se pa bode znižalo osobje v železniškem ministrstvu in v železniških «ravnateljstvih.
Nato se je pričelo branje davčnih predlog, katero se bode v pondeljek nadaljevalo. Govorila sta mladočeh poslanec Tobolka in Guggenberg.
Srednješolski profesorji -- poslanci.
Dne 14, t. m. se je osnovala v zbornici zveza onih poslancev, Ki so srednješolski učitelji. Načelnikom so si izvolili poslanca Romanczuk-a. Prva in glavna naloga zveze bo pri razpravi o službeni pragmatiki srednješolskih učiteljev.
Nov odvetniški in notarijatski red.
Justični minister bo Še pred Božičem predložil nov odvetniški in notarijatski red. Češki poslanec Körner bo referent.
Koliko so dobili • .?
Vodstvo liberalne stranke je imelo v petek zvečer v Celju sejo, o kateri se je izdal sledeči komunike .(„Slov, «Narod“ od dne 16. t. m.“):
„Po temeljitem pretresainju položaja je prišlo vodstvo Narodne stranke do zaključka, da je v štajerskem deželnem zboru stroga opozicija išlovenskih poslancev na stvarni podlagi samoobsebi umevna. Ker so pa <z zaključenjem zasedanja Štajerskega deželnega zbora za enkrat ođpaiđli opravičeni neposredni vzroki obstrukcije zoper redno delovanje deželnega zbora in kier se v slučajju, ako se po načrtu vlado stranke zedinijo na gotov, nevtralni delavni program deželnega zbora za prihodnje zasedanje, iz< Idjučuje .možnost, da bi se Slovencem sovražni jpret^-logi sploh obravnavali, je izvir še valni odbor (Narodno stranke prepričan, da bi nadaljnja obštrukcija zoper ’delamožnost Štajerskega deželnega zbora bila le v gmotno Škodo spodnještajerskega prebivalstva.“
Ta komunike dokazuje vso propalost liberalne politiko in liber,apne stranke.
Ko se je pričela obstrukciji v dež. zboru, je „liberalna“ stranka sklenila obstrukcijo podpirati. A od tistega sklepa 'do sedanjega ni stranka tozadevno napravila nobenega drugega. Liberalni listi in liberalni govorniki — volilni in nevoofilni — so med tem časom sicer večkrat spremenili stališče, toda stranka kot taka je imela samo pkvotni sklep. Sedaj je, Kakor, pove komunike, liberalna stranka oficijelno zapustila svoje prejšnje obštrukeioniisttično stališče in so ponuja Nemcem. Zakaj? Slovansko ljudstvo ni dobilo 'dosedaj še ničesar od nemške (večine, njegov položaj jo Še vedno ravno tak, kot v, pričetku obstrukcije. Zakaj so tedaj liberalci proti obstrukciji, zakaj naenkrat Sklepajo komunikeje, ki jasno kažejo, da jim jo (vpadel pogum, zakaj igrajb hipoma tako kla-verno, nemožato vlogo? Ne moremo si dati drugega odgovora, kakor: liberalna stranka je napravila ' z Nemci kako grob kravjo kupčijo, liberalna stranka se je za kako strankarsko pridobitev prodala Nemcem, Naš narod ni dobil nič, zato je jmorala dobiti
liberalna stranka kakšno judeževo planilo, da se v-dinjuje iv naprej Nemcem, da se postavlja na isto stališče, ikot nemški nacionalci in nemškutarji. RazviiP no je ta Dudi iz veselja, s katerim prinašajo nemšjđ listi liberalno resolucijo.
Libe r ajci-iz/daj alci so torej zopet (enjdrat pri svojem temnem delu: Za strankarske, koristi so izdali in prodali koristi celokupnega slovenskega naroda. Povemo pa Nemjcem in liberalcem: vse vaše kravje kupčije Vam nič ne pomagajo, vsa podkupovanja in 'izdajstva ine bodo pomagala ne enim, ne drugim na konja. Slovensko ljudstvo je dovolj močno, da; se bo ubranile vseh tajnih in odkritih sovražnikov, preko in proti njemu ne bo šel nihče na dnevni red.
Raznoterosti.
Smrtna kosa. iV Celovcu je umrl v petek dne 15. t. m. zjutraj stolni prošt dr. Müller po težki bolezni v 68. letu. ,V; nedeljo se je vršil slovesni pogreb. R. i. p.!
Promocija. V sredo dne <18. t. m. je bil na češki univerzi v Pragi promoviran za doktorja prava gospod Davorin Senjor, avskultant okrožne sodnije v Mjariboru.
Iz fin. službe. G. kr. davčni oiicijal 'Friedrich' Seewann je prestavljen iz Lipnice v Maribor.
Slovenski trgovci, ki so res narodno zavedni, si bodo prizadeli, da prodajo Čim več božičnih in pa novoletnih ‘razglednic, ki jih je založila „^Slovenska Straža“, kjer vedo, da podpirajo s tem rodne brate, obmejne Slovence. Gospodom trgovcem se dovoli precejšen popust pri naročilih, ki 'jih je nasloviti na .„'Slovensko Stražo“ v Ljubljani, (Djunajska cesta 82.
To so možje. Prijatelj našega lista nam piše: Pred nekaj Časom sem se peljal s savinjsko železnico proti Celju. Bil sem sam in sem si preganjal čas z opazovanji popotnikov. Vi Žalcu je vstopil nekdo, ki je napravil na-me takoj vtis kakega liberalnega generala. Moji pogledi so se mu bližali z vso, nasproti takemu možu spodobno reverenco. (V Celju! na kolodvoru ga je čakal neki gospod, katerega itudi nisem poznal in sta govorila slovenski. Padlo je tudi nekaj znanih imen, tako, da sem bil prepričan, da imam v svoji bližini neko veliko liberalno glavo. Toda kako sem se čudil, ko sem kupil vozni listek, Zlahteval s.ern ga slovenski in ga seveda tudi dobil. Za menoj je stopil k blagajni omenjeni liberalni velmož in je zahteval vozni listek v — nemščini. Vprašal je Še nekaj drugega službujočega blagajnika,, toda tudi v. blaženi nemšČi.ni. No, tu ga imaš, sem si mislil, Ce so stebri Narodno (!) stranke taki, da pri vsaki priliki pozabijo na svojo materinščino, potem ni Čuda, da je •cela stranka brez vsakega narodnega ponosa. V besedah se delajo ti ljudje silno radikalne, in' vsakega, ki ni dosleden v, rabi slovenščine, razvpijejo kot narodnega izdajalca, sami pa niti na celjski postaji ne ugotovijo svoje dolžnosti, Fej, taki možatosti!
Malik izročen. Ptujski 'Ornig je naperil proti Maliku tožbo zavoljo razžaljenja Časti. V seji državnega zbora dne 14, t. m. se je razdelilo poročilo imu-tetnega odseka, zadevajoče od sodišča zahtevano izročitev poslanca Malika, Imunitetni odsek predlaga, naj ee Malik izroči. Prišlo bo tedaj do obravnave. Zadeva se plete že izza volilnega boja sem. Na nekem shodu je baje Malik Ornigu očital „zahrbtnost“, Radi tega je vložil Ornig tožbo, /toda Maliku se ni moglo vročiti povabila in se razprava ni mogla vršiti. Sele, ko je začel poslovati državni zbor in je postal Mar rik imun, se ga je lahko dobilo. Ker ga bo pa zdaj zbornica bržčas izročila, bo prišlo vendar-le do obravnave. Je precej nemško-nacionalnega maščevanja pri tej izročitvi. Nemški nacionalci, ki so gorki Maliku radi razkrinkanj raznih justiČnih Škandalov, se hočejo sedaj z izročitvijo maščevati. Drugače bi se gotovo reklo, da je afera političnega značaja in bi se izročitev odklonilo. Je pač dvojna mera pri nemških nacionalcih zelo v navadi. .Quod licet Jovi, non licet bovi,. .
Iz devete dežele. Nemšteo-nacionalna krivičnost raste na Koroškem od dne do dne, S pekočim sarkazmom osvetljuje to brezstidno pristranost „Mir“, ki piše pod naslovom: „Katera je najvažnejša služba na Koroškem? sledeče: G. deželni predsednik baron Hein je podal svojo demisijo okoli srede meseca oktobra, in še dosedaj niso našli primerne osebe za to važno mesto. — Župnija Št. Jurij v Žalski dolini je razpisana že od meseca julija, pa c. kr, deželna vlada ni še našla pravega župnika, — In kaj naj porečemo Šele k Borovljam? Ta župnija je razpisana že od dne 15, maja t. 1,; toda n.emški „Volksrat“ s Heinom vred še ni mogel dobiti župnika po svoji volji, Katera služba je torej najvažnejša?“
C. kr. namestnija v Gradcu in slovenski jezik, C. kr. namestnija priznava ravnopravnost slovenskega jezika z nemškim, vendar poskušajo njeni uradniki od slučaja do slučaja pošiljati slovenskim občinam samonemške „Kundmachung-e“, češ, Če nam nemških razglasov ne vrnejo, je doseženo, kar bi mi radi, Ce se jim prvi poskus posreči, so v prihodnje že zopet z nemško „Kundmachung“ pri roki, in tako gre nemščina med spečimi Slovenci lepo svojo pot neovirano naprej. Zavedne občine, vračajte te „Kundmachunge“ namestniji s pripombo, da so v jezikovnem oziru nezakonite in jih zato županstvo ni moglo razglasiti. Takim občinam pošljejo uradniki končno razglase v slovenskem jeziku ter pri sebi gotovo menijo, da vse slovenske občine gotovo niso tako zaspane, kakor se je o njih mislilo.
V Z V HI s
....... .......... ' ■	' "■■■■■.	i fr	■—
Poštno ravnateljstvo v Gradcu in naše pravice. V državnih uradih ni menda trdovratnejših na-‘ sprotnikov slovenskega jezika, kakor so prit c. ktr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Gradcu, Ce mu dopošljeŠ slovensko vlogo, ti jo reši nemški; če mu vrneš nemški dopis in se sklicuješ na to, da je v smislu razsodbe državnega sodišča z dne 3, julija 1888 štev, 111, dolžno slovensko vlogo rešiti v slovenskem jeziku, pa pošlje tvojemu najbližjemu poštnemu ravnateljstvu torej nočejo ziniti slovenske besede, kar uradu ukaz, da ti primerno odgovori. Pri poštnem ravnateljstvu torej nočejo ziniti slovenske besede, kar pomeni, da prezirajo nalašč državni osnovni zakon. Kdo naj torej zaupa tem uradnikom? Kdor tako namenoma krši zakon, ni vreden nobenega zaupanja. Oni ponižujejo veljavo in ugled pošte. Največ so temu ravnanju krive slovenske občine, ki molče k krivicam ter Še same vlagajo nemške dopise, mesto da bi nastopile odločno pri trgovskem ministrstvu zoper ravnanje postnega ravnateljstva, Le poglejmo, koliko samonemških razglasov je nabitih po naših občinskih uradih, koliko samonemških tiskovin se daje Slovencem v podpis, niti dvojezičnih poštnih vrednostnic nimajo povsod na razpolago, koliko je samonemških poštnih' pečatov, napisov itd. Koliko hvaležnega dela je tu za občine, pa se malokatera zgane! Občina ima povsod pravico, se potegovati za pravice slovenskega jezika, Naj se torej začne v tej zadevi prepotrebno delo!
Strajkujoči dijaki. Dne 16. t. m. so pričeli še-stošolci mariborske gimnazije štrajkati. Ko, je prišel profesor Haid po pavzi ob 12, uri v razred, da bi poučeval latinščino, ni našel razvenenega,, nobenega dijaka v razredu. Vsi so takoj po končani prejšnji uri zapustili gimnazijo. Vzrok, da so nastopili dijaki skrajno pot Štrajka napram profesorju Haidu, je, kakor se govori, izredna strogost imenovanega profesorja, Pri zadnji konferenci, ki se je vršila v petek, je bilo nenavadno veliko učencev iz latinščine grajanih. Vsled tega so bili dijaki razburjeni in so pričeli v soboto štrajkati, Kako se bo stvar razvila, bomo še poročali,
Štajersko.
Maribor. Desetletnica društva katoliških mojstrov včeraj dne 17. t. m. se jje prav. slovesno izvršila.
Maribor. Adventne govore v stolnici, ki jih ima sloveči govornik iz Jezusove družbe, o. Gebhard Fröhlich iz Dunaja, verniki prav Številno 'obiskujejo, (Vsaki dan napolnijo obetežno cerkev. Temeljitega pojasnila verskih resnic v naših zračenih čatsih je vsakomur treba!
Maribor. V petek, dne 15, t, m. dopoldne je u-mrla v tukajšnjem samostanu ÖÖ, šolskih sester č. sestra Margareta Kossek, Rojena je bila leta 1885 v Radgoni, zaobljubo je storila dne 15. avgusta 1905, Bolehala je dalje časa. N, v m, p,!
Pesnica. Pri volitvl župana :je bil včeraj izvoljen z veliko večino glasov vrl narodnjak gospod Leopold Supahič, za svetovalce pa Franc Sekol, Janez Tuš in Alojzij Herič.
Ptuj. iV hiši ptujske liberalne posojilnice je — nemška trgovina, slovenski trgovci pa niso dobili lokala. Gospoda M. in C. bi znala o ljubezni liberalne posojilnice do slovenskih trgovcev marsikaj povedati. Kadar treba „klerikalnega zmaja“ v Čitalnici pobijati, poznajo slovenske trgovce, drugače pa ne.
Sv. Lovrenc naji'Mariborom. Nagla smrt. Pave] Rihter, po domače Qsenjak, 37 let star oženjen posestnik, je šel v soboto ob M, uri popoldne na Skedenj po seno za vole. Stopil je tako nesrečno, da je padel 2% metra globoko, si strl vrat in bil takoj mrtev.
Zerkovce pri Mariboru, Pred kratkim smo imeli v naši občini občinske volitve, Dosedaj smo imeli v občinskem odboru večinoma posilinemške odbornike. Pri teh volitvah pa smo korenito pomedli z najhujši-rai nasprotniki. V odboru je sedaj 7 zavednih mož in 5 zmernih nasprotnikov. Samo županska volitev je bila nekam čudna. Razpisali so jo Še predno je poteklo po prvi volitvi 8 dni, in sicer na tak dan, ko se niso mogli vsi slovenski odborniki udeležiti seje. Mogoče bo pritožba kaj izdala. Sicer pa nas ostane 7 slovenskih korenjakov, in mi se nasprotnikov ne bojimo. Mariborska okolica vstaja! Zavednim volilcem čast in slava! Živio!
Cezanjevci. Občinsko tehtnico si je napravila cezanjevska občina. Postavil jo je slovenski ključavničar g, Rebek iz Celja,
Celje. Razni adjutanti dr. Kukofvcia že pripovedujejo o dogoivpru dr. Kukovca z nemškutarji in ŠtajerČijanci glede eventuelnih novih (volitev v dež. zbor. Baje ima Narodna stranka že tri mandate v žepu. Torej mešetarjenje se je že začelo, a blo — brez iyspeha;
Nova Cerkev. Neznani tafovi so vlomili v trgovino gdč, Marije Okrožnik v noči od 14—15 decembra. Odnesli so ves denar in tudi nekaj blaga. Sumi se, da bo tu opraviti z nevarno tatinsko družbo, ki je izvršila že več vlomov in tatvin v okolici. Upamo, da bodo dolgoprstnežem vendar enkrat prišli na sled.
Iz Tepanj pri Konjicah, Malokdaj se oglasi v Vašem cenjenem listu kak dopisnik iz naših starodavnih Tepanj, Ker se bliža leto koncu, dovolite mi, da Vam nekoliko potožim, kako se godi nam kmetom. Saj veste, da je ložje pri srcu, če včasih prijatelj prijatelju kaj potoži, drug drugega potolaži in se odkrito razgovarjata o tem in onem. Bridko vam moram poto-
žiti, da je bila pri nas letina skrajno slaba. Poljskih pridelkov je bilo jako malo, za prodati nimamo ničesar in Še živež bomo morali kupovati. OtaVo je vzela suša, svinjske piče skjoro da ni nič, živina je skoro lačna po hlevih, in če je ta ali oni pridelal kak po-lovnjak vina, ga je moral že davno prodati, da se je znebil yednih obiskov eksekutorja. Gozdi so prazni in svetli, da lahko zasleduješ v njih zajca od enega konca do drugega, in če Še držiš kakšen živinski rep v hlevu, moraš to storiti, če si hočeš spomladi obdelati polje. Tudi mi kmetje znamo misliti — v, „Narodnem Listu“ se nazivljejo sicer samo liberalci „misleči“ del — in povem Vam, da že sedaj mislimo in premišljujemo, kako bomo zamogli sedaj ob novem letu plačati davke, obresti itd. Povem vam, da nam da to globoko misliti! Le povejte to tistim uhatim spreobjedne-žem! Vaš cenjeni list pa, kateri tako neustrašeno brani naše kmečke koristi, naj pride v sleherno gorsko vas in naj ne manjka v nobeni pošteni slovenski hiši.
Luče. Liberalni listi so mnogo pisali, da so zastrupljali pri nas pse. „Narodni List“' se je po svoji stari navadi zlagal; laž je njemu pač navaoja, kakor ciganu tatvina. Po krivem obdolženi Janez Strmčnik je popolnoma nedolžen. Našel se je pto ne samo zastrupljevalec psov, temveč tudi — strelec. In kdo je ta? Lučani že .vedo, drugi pa, iče jih skrbi, naj preiskujejo l
Iz Slov. goric. (Žalostna zgodba.) Tam nekje na ogrsko-štajerski meji stoji trg, podoben hrvaškemu selu in blaten kakor najzadnja gorska vas. O prebivalcih tega kraja pravijo, da so „sami za-se“. Ce vprašaš kakega domačina o razmerah tega kraja, pripovedoval ti bo nekako tako-le: „Debela knjiga nam priča, da smo zlezli iz konja na psa. Naši slavni predniki se nekdaj niso bali ljutih Turkov in grab-ljivih Krucov, našim velmožem pa se tresejo hlače pred „mladimi, neizkušenimi kaplani“. Naši pradedje so tako vzorno gospodarili, da so imeli polno občinsko blagajno, tako, da Še dqj zdaj ni bilo treba plačevati nikakih občinskih doklad. Pri sedanjem liberalnem gospodarstvu pa so izginile velike svote, povsod vse razdrapano, zalezli smo v dolgove in v kratkem času nas Čakajo doklade, O našem trgu se bere, da je bil „prava trdnjava krščanske poštenosti“, sinovi naših prednikov so zavzemali odlična mesta v duhovskih in drugih službah, pisali učene knjige itd. Zdaj se pa imenuje trg — trdnjava hinavskega liberalizma, Čegar sinovi uprizarjajo velikomestne romane, se potikajo iz službe v službo in ne znajo drugega, kakor z neslanimi in lažnjivimi dopisi blatiti poŠtene-ljudi. Do grla smo že siti te liberalne klike in ne želimo si ničesar drugega, kakor da bi kmalu pometli te smeti.“ — Središki domačini pa bi znali povedati še bolj žalostno zgodbo. Oh, ta napredni duh časa! ?
Koroško.
Lepa zmaga na Koroškem,. V Lipi nad Vrbo so pri občinskih volitvah zmagali Slovenci,. Celovški, „Mir“ poroča: „Pretekli ponedeljek, dne 11, t. m. so se vršile pri nas občinske volitve, pri katerih je bila dosedaj gospodujoča nemškutarska stranka poražena. Izgubila je III, in I. razred, le II, razred so si še ohranili, S tem je padla ena najtrdnejših nemškutar-skih občin, v kateri je pri zaidnjem ljudskem Štetju nemško-nacionalni učitelj naštel nad 500 Nemcev in le okrog 300 Slovencev. , Značilno za ljudsko štetje. Vsehl volilcev je 188, volilo je 167 volilcev. Razmerje glasov je sledeče:	I. razred: volilcev 12', volilo 9,
naših 5 glasov; II. razred: volilcev 29, volilo 24, naših 10 glasov; III, razred:, volilcev 157, volilo 126, naših 74 glasov. Slava zavednim volilcem!“ — Tudi Štajerski Slovenci se veselimo zmage koroških bratov in jim iskreno čestitamo k lepemu uspehu. Vaše veselje, naše veselje.
Vojska med Italijo in Turčijo«
Laška domišljavost,
V Beljaku je prišel v neko gostilno mlad Lah, ki je spil kupico piva; , ko je plačal, je pripomnil: „No, drugo leto, če bomo mi tui, bo že ceneje.“ Turčija išče letalce.
Turška vojna uprava je odposlala v Pariz zastopnika, ki naj bi najel letalce za vojno v Tripolisu. Ta še je izrazil napram uredniku lista ,,/Excelsior“, da se že pogaja z letalci ter da je dobil mnogo pisem; izbrali bodo pa samo take može, katere bodo priporočili prijatelji Turčije. Ti letalci bodo militarizirani pod poveljnikom turške armade v Tri-politaniji in Cirenajki. Izven honorarja, ki bo določen v. pogojdbah, bodo dobili še posebne nagrade.
T r i p o 1 i t a n s k i jetniki'.
Dne 12. t. m. je pripeljal v Trst ogrski garnik „Rakocy“ >iz Neapolja 136 tripolitajnskih jetnikov. A nekaj novega je, da so poslali Italijani sedaj prvič med turškimi jetniki tudi precejšnje število Grkov, Črnogorcev, Armencev in drugih narodnosti. Turške jetnike prevzame turšjki konzulat, vse Ostale pa mora Avstrija poslajti na svoje stroške do meje, ker so vsi brez sredstev. Jetniki so se pritožili, da so bili v prenočiščih v Neapolju okradeni in da je nekaterim celo zmanjkala najpotrebnejša obleka. Tiurške jetnike je odpeljal dne 12. t. m. Lloydov parnik „Graz“ na Turško^
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek
Vabilo
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
„pravega :Francka:8 s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen
sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Veli, Gornje Avstrijsko,
izvanrednemu ===== občnemu zboru =====
,,hranilnice in posojilnice na Ljubnem“ ki se bo
vršil dne 27. grudna 1911 točno ob 2 uri popoldne v zadružni pisarni.
Pnevni red:
1.	Posvetovanje o spremembi pravil.
2.	Posvetovanje o načinu uradovanja za prihodrge leto.
3.	Baznoternosti.
Ako bi ob določenem času na došlo za sklepanje dovoljno štavilo zadružnikov, se eno uro pozneje vrši drugi občni zbor, ki bo sklepal pri vsakem števila došlih zadružnikov.
LEKAR
NARJA
A. THIERRY A BALSAM
f Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega dragega fcalsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnera kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu ra ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in:izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry * centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka »u ■ „„Li,.. M,,™ pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-y&ls^ter.^alsara i ii-,, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi WdferaWw&wf1 te]esa in radj tega dostikrat napravi
&.YWMT El PfSjrat» operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih
ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K.
Sarofil se:"'Lekarna k angelju varlhu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Bobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
Izvrstne m v vsakem ožini nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Pozor! Pozor!
išče službe pri kakem žnpniščn. Pisma je poslati uredništvu „Straža“ pod „Hlapec
190 5
Hlapec
Prva največja zaloga in izdelovalnica čevljev, priporoča svojo veliko zalogo najboljših in 'naj modernejših čevljev za gospode, dame iti otroke. Nadalje prave gojserske lovske čevlje s podplati iz probkovine, gamaše in galoše. Ravnotako velika izbira blaga iz klobnčevine.
Štefan Strašek, Celie.
mjm mjm mjm mjm mjm m^mmjstrnm
■	a« iz poštene družine se sprejme v sve-
čarni franca puchek v Mariboru
Viktrirghofgasse Št. 30.	188
z dobro ohranjenim gospodarskim poslopjem, se proda iz proste roke radi družinskih razmer. Zemlje je okrog 10 oralov, ki je povsod lepo pripravna za zgradbo poslopij. Leži tik okrajne ceste. Poslopje je tudi zelo ugodno za kako obrt. Cena se izve pri posestnika Miklauc (p. d. Pavšer.) v Lokah št. 10. pošta Trbovlje.
H jr Prevzamem via dela M dekoraeijske, slikarske m W pleekareke sirske, katere izvr-šujem vestno in pa najniijHi cenah,
Hitel Dobrave- v Celju
UsUlMAIIII	velik, lep, firma Maier- ^
C8PI IBiOnSJ9 Fulda, amer. sistem: tenlns f Orgel, 2 mannala, vsak po 5 oktav, pedal 2 oktava in ^ 3 glasi, primeren za kakšno kapelo ali salon, s ) 5 regi- * stri, karakteristične spremene od najfinejšega pp do veli- % častnega fff, še skoraj nov, popolnoma c hranjen, brez J vsakega pogreška, se proda. Vprašanja se naj naslovijo ♦ ra upravništvo tega lista.	192
za cerkev, župnišče, gostilno, trgovino ali drugai poslopja da mali motor (l%Ph) z dinamo na skupni železni plošči. Postavi se lahko povsod brez vsake koncesije. Gori lahko 20 do 30 električnih žalrnic po 16 sveč. Ena luč stane na uro pol vinarja. Ker se postavi večji motor, se cela skoraj nova naprava proda za 9©0 K. Kje, pove upravtništvo „iStraže.“
Gospodska ulica 5,
ISKARM sv
lastna hiša
Koroška costa 5
ima najboljše stroje, Crkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor:
časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike: pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd.
Diplome za častne občane in ude društev vj primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi.
Vsa naročila se najhitreje in ceno izvršujejo.
Prodajalska
tiskarne sv. Cirila
priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notarje, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, crniloj peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor:
Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu, Šmarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda. Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta Vrtec sv. devišlva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr.: Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma, A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium deiunctorum, Sv. birma, Marijino življenje in druge. —- Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospč, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapulirjev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni poraznih cenah; tudi križci za rožne vence.
Tisk”tiskarne st. Cirila t Mariboru,
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle,
Založnikom izdajatelj: Konzorcij „Straža'