Miloš  Obilič.
(1389)
Boj, na Kosovem hrumeč krvavo,    Murat dvigne milostno rokd,
komu venec tke v junaško slavo ?   v šotor Milošu brš pot odpro.
Sttltan Murat v misli šdi vtopljen,   Miloš se boječe ne prikrade,
smage ga vedri blesteči sen.           k nogam Muratovim plah ne pade.
Straša budna sotor mu obhaja,      Njemu handšar je v rokavu skrit,
sin mu Bajasid to vest dovaja:     ostro brušen, s strupom je oblit.
,,Svetli oče, zunaj je junak,            Kakor blisk sasveti se resilo —
k tebi rad bi mu dospel korak.       v prsi ni samaha tsgrešilo.
Duša mu na kriš je posabila,        In is rane bruhne vroča kri,
0 našo vero se je okrasila.             sultan Murat mrtev obleši,
Tebi pokloniti hoče v last              Prve grose se naval polese,
svojega orošja moč in čast.            vsaka roka po orošju seše.
Miloš Obilič vojnik se sove,           Milošu je pot v prostost saprt,
ti usmili prošnje se njegove!"         lovor okrasi junaško smrt!
E. Gangl   .