\t l yIAAi'öANvVALiboHArft IWWBUUU Eingelangt, am 27 MAI. 191S mit..........Beilagen x / 21. številka. Maribor, dne 27. maja 1915. / XLIX. tečal. List ljudstvu v pouk in zabavo. lliuua VSttK UCU ICR 111 V61JU * UU.UUUU UW ui » IIMIHM« . I™«'/-«^»»' »» « iwv T pvi ----- — »» * '" ...........— — - -----J ~ - -----------------j----------,--- Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Uredniitvo „Slovenskega Oospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega dzuitva" dobivajo list brez poaebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredniitvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" »tane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. 3 2 verolomno Italijo. Cesar nas kliče. — Naša mornarica je prva napadln. - Prvi uspehi na morju. — Naše brodovje pred J*kinom. — Prvi boji na Tirolskem in pri Gradiški. — Blazne italijanske zahteve. — Italijanska nehvaležnost. - Italijanski kralj ni držal besede. — Zopet velika zmaga v Galiciji. — Nad 21.000 ujetih Rusov. — Avstrijci obkoljujejo Przemysl. Mojim n&rodoiss? Italijanski kralj Mi je napovedal vojsko. S tem je prelomila Italija zvestobo obema svojima zaveznicama, kakor tega ne pozna zgodovina. Po več kot trideset let trajajoči zvezi, med katero je lahko Italija pomnoževala svoje ozemlje in se nemoteno razcvitala, nas je v uri nevarnosti zapustila in z vihrajočimi zastavami prestopila v tabor naših sovražnikov. Mi Italiji nismo grozili, njenega ugleda nismo nanjševali, dotaknili se tudi nismo ne njene časti, i-«» njenih koristi. Svoje zavezniške dolžnosti smo vedno zvesto izpolnjevali in smo jo celo podpirali, ko je bila v vojski. a siorm smo še vec: Ko se je Italija poželjivo ozirala čez našo mejo, smo se odločili k velikim in bridkim žrtvam, da bi se tako vzdržalo zvezno razmerje in mir. To so bile žrtve, ld so Naše očetovsko srce zelo hudo bolele. A italijanska poželjivost, ki je hotela trenutek za se izrabiti, je bila nenasitljiva. In tako je prišlo do današnjega dogodka. Mogočnemu sovražniku na severu so v desetmesečni velikanski1 borb; in v zvestem vojnem pobratim-stvu z armadami Mojega visokega zaveznika Moje armade zmagovito kljubovale. Potuhnjeni sovražnik na jugu nam ni noben novi nasprotnik. Veliki spomini na Novaro, Mortaro, Kustoco in .ViSj ki so bili vedno ponos moje mladosti, ter duh Ra-deckyjev, nadvojvoda Albrehta in admirala Tegett-hoifa, Mi dajejo poroštvo, da bomo tudi svoje meje na jugu uspešno branili. Pozdravljam boja izkušene, zmagovite svoje čete, zaupam na nje in njene voditelje! Zaupam svojim narodom, katerih brezprimerna požrtvovalnost zasluži Mojo globoko očetovsko zahvalo. Vsemogočnega pa prosim, da blagoslovi naše orožje in vzame našo pravično stvar pod svoje milostno varstvo. Franc Jožef 1. r. Italija napove vojsko. V nedeljo dne 23. t. m. je izročil dunajski italijanski poslanik vojvoda Avarna našemu zunanjemu ministru Burianu besedilo, s kojim je napovedal italijanski kralj Avstriji vojno za dne 24. t. m. Vojno stanje med Italijo in Avstrijo se je torej začelo v pon-deljek dne 24. t. m. po polnoči zjutraj,. Naša mornarica začne. Dunaj, 24. maja. Poveljstvo avstrijske vojne mornarice uradno razglaša: Naše vojno brodovje je v noči, ki je sledila voj-skini napovedi, t. j. od 23. na 24. maja, priplulo ob italijansko izhodno obal med Benetkami in mestom Barletta (v južni Italiji nasproti Kotorju) ter je na mnogih krajih uspešno obstreljevala vojaško važne postojanke. Istočasno so metali naši morski zrakoplovi na zrakoplovno poslopje v mestu Chiaravalle Kakor tudi na vojaške priprave v Jakinu (Ankoni) ter orožarno v Benetkah bombe, vsled česar je nastala občutna škoda in požari. Mesto Jakin leži ob izhodni italijanski obali jugozahodno od otoka Vis, Chialravalle pa nekaj kilometrov zahodno od Jakina.) P> vi boji na Tirols em. Dunaj, 24. maja. Avstrijski generalni štab uradno razglaša: Ko ,;e nastalo vojno razmerje med Avstrijo in Italijo, so se pričeli na nekaterih posameznih krajih ob tirolski meji manjši boji. Na primorski državni meji se je pri obmejnem kraju Strassoido pojavila italijanska kavalerija, Italijani na avstrijski zemlji. Naš osmi sovražnik je svoje domnevano osvo-jevalno napadanje pričel na čudni način. Prepovedano je, da bi se o tem sedaj že natančneje poročalo. V nekem uradnem poročilu se povdarja, da se je že pri trgu Strassoido na Primorskem pojavila italijanska katvalerija. Bila je skoro glotovo kavalerija, ki je namenjena za poizvedovalno službo. Kavalerij-ska četa je skoro gotovo pridrla v smeri od italijanske trdnjave Palmanova (zahodno od Gradiške), kjer je nastanjen stalno en kavalerijski polk. Strassoido je majhen avstrijski obmejni trg, 5 km južno od stare italijanske obmejne postojanke Palmanova, ter leži samo 1 km od avstrijske meje, 5 km severno od Cervinjana ob železnici Tržič—Benetke. Strassoido leži na ravnini, ki je samo 10 m nad morsko gladino. V tem kraju so se leta 1797 vršili boji med četami nadvojvode Karola in francoskega generala Eer-nadotte. Francozi so takrat prisilili avstrijske čete, da so se umaknile proti Gradiški. (Ozemlje, kjer so se vršili prvi boji, leži severo-zahodno od Trsta v kotu med Oglejem in Gradiško.) Predzsrodovina vojske. Italijiainska vlada je izdala „zeleno knjigo" (tako imenovano po zelenem ovoju), v kateri skuša — seveda ugodno za italijansko javnost — opravičiti svoje nastopanje proti Avstriji. Ta v italijanskem duhu spisana knjiga dovolj glasno obtožujeltalijo za-hrbtnosti in izdajalstva, za to hočemo po njej podati predzgodovino sedanje vojske, tako da nam niti najhujši Italijan ne bi mogel očitati, češ, da gledamo vse skozi avstrijska očala. Poglejmo torej italijansko nenasitnost skozi italijanska očala. Italiji ni po volji naše prodiranje v Srbijo. Dokler je bil San Giuliano italijanski zunanji minister, sta bila kralj in vlada popolnoma zadovoljna z razmerjem do Avstrije. Sele ko je ,v jeseni umrl San Giuliano in je prišel na njegovo mesto framason židovskega pokoljenja Soninno, se je začelo rovarje-iije proti Avstriji. Zato se pričenja zelena knjiga z brzojavko Soninnovo, Ki opozarja italijanskega poslanika na Dunaju, vojvodo Avarno, naj sporoči avstro-ogrskemu ministru grolu Berchtoldu, da avstrijsko prodiranje v Srbijo pomeni dogodek, o katerem govori člen 7. trozvezne pogodbe. Ta člen obvezuje našo vlado, da se sporazume prej z Italijo, kajtera ima še pravico do odškodnine, četudi Avstrija kako ozemlje le začasno zasede. Vojvoda Avarna je sporočil nato dne 12. dec., da je naznanil to dunajski vladi, da pa je grof Berh-told odgovoril, da vojska s Srbijo ni napiad, ampak obramba, ter je iz tega sklepal, da s tem ni dan položaj, da bi se dogovarjali z Italijo. Nemčija posreduje. Dne 14. dec. sporoča Avarna, da se je nemškemu poslaniku na Dunaju na podlagi navodil iz Be-rolina posrečilo, da pregovori Berchtolda, da se dogovarja z Italijo o odškodninah. S tem se je začel razvijati italijanski apetit. Dne 20. dec. je naznanil grol Berchtold vojvodi Avarni, da je voljan dogovarjati se o odškodninah. Isti dan je Sonninu izjavil tudi knez Biilow, da je došel v Rim, da izboljša dobro razmerje med Italijo in Nemčijo. Italija ima vsekakor pravico (!) s svojo željo, razpravljati o odškodninah, ki se bodo dovolile, kakor hitro doseže Avstrija kake gotove uspehe. Sonnino je odgovoril, da bi se Italija še nadalje zadržala nepristransko, če -bi mogla doseči zadostitev nekaterih svojih narodnih teženj. Italija zahteva Trst in Trident. Dne 14. jan. je izjavil Sonnino knezu Biilowu« da je trajno slogo z Avstrijo možno doseči le, če se popolnoma izloči iredentistična formula o Tridentu in Trstu. Knez Biilow je odgovoril, da bi Avstrija hotela rajše vojsko, ko pa prepustiti Trst. Upa, da dose* že, da se odstopi Trident, drugega pa nič. Nato so se vršila pogajanja in dogovori dalje. Burian nastopi. Med tem je grof Berchtold odstopil in Burian zavzame njegovo mesto, Burian se skraja brani dfr govorov in želena knjiga pravi, da Burian zavlačuje pogajanjla. Toda dne 27. marca je vendar le izjar vil italijanski vladi, da je voljan pogajati se o odškodninah, ako sprejme Italija sledeče obveznosti. Blazne zahteve Italije. Dne 8. aprila je Sonnino na avstrijsko zahteva stavil naslednje protizaihteve: 1. Odstopitev južnih Tirol z vsemi ozemlji, H so pripadala, leta 1811 k staremu italijanskemu kraljestvu. 2. Poprava meje v korist Italije na njeni izhodni strani, vštevši Gorico in Gradišiko; pri tem bi se končala meja ob morju med Tržičem in Trstom pri Nabrežini. Zraven bi pa še spadal Tolmin, Bovec in Naborjet. 3. Mesto Trst z okolico, ki bi obsegala na s^ veru Nabrežino in n'a jugu Koper in Pirano, postane samostojna, popolnoma neodvisna država. Avstrija se odreče vsaki nadvladi. 4. Avstrija odstopi Italiji otoke okrog Korčule- 5. Italija bo zgoraj imenovane pokrajine takoj zasedla. Trst in njegovo ozemlje Avstrijci takoj za-puste. 6. Avstrija prizna popjolno na3vlado Italije nad Valono. Avstrija se popolnoma odpove težnjam v Albaniji- J Ml J L „SLOVENSKI GOSPODA H." Rtran 8. Avstrija bo one prebivalce odstopljenih pokrajin, ki so bili iz vojaških ali političnih razlogov obsojeni, popolnoma pomilostila. 9. Italija bo plačala Avstriji 200 milijonov lir v zlatu. 10. Italija ohrani popolno nepristranost napram Nemčiji in Avstriji tekom cele sedanje vojske. 11. Tekom cele sedanje vojske se odpove Italija, da bi se pozneje kedaj v svojo korist sklicevala na Člen 7, in Avstrija se odpove istotako na to glede otočja Dodekanesos v Egejskem morju. Vesti o miru z Rusijo. Začetkom mesca aprila so se začele med diplomacijo, tako trdi zelen'a, knjiga, širiti vesti o posebnem miru med Avstrijo in Rusijo, ki so se trdovratno vzdrževale. Za to je postal italijanski ministrski svet nemiren ter je zahteval takojšnji odgovor. Italija odpove zvezno pogodbo. Ker so zamolčena nadlaljna pogajanja z Avstrijo in dalekosežne avstrijske dovolitve, za to zelena knjiga popolnoma lahko pride do sklepa, da ji ni preostalo drugega, nego da odpove pogodbo z Avstrijo. Odpovedno listino je vojvoda Avarna izročil 4. maja na Dunaju ministru Burianu. Kaj zamolči Italija. Italija v zeleni knjigi popolnoma zamolči, da se je že ves čas za našim hrtom pogajala tudi s trospo-razumom in da je bil dogovor z našimi sovražniki že gotov, ko še je stala z nami v zavezniškem razmerju. Avstrija odpovedi ne sprejme na znanje. Avstrijska vlada je dne 21. t. m. naznanila italijanski vladi, da njene odpovedi zvezne pogodbe z idne 4. maja ne sprejme na znanje, ker sta Italija in [Avstrija sklenili dne 5. dec. 1912 slovesno pogodbo, da traja zveza med njima do dne 8, julija 1920 in da se mora eno leto prej odpovedati, predno postaje neveljavna. S tem je Italija pred celim svetom označena — kot verolomnica. Italija plačuje z nehvaležnostjo. Švedski list „Dagens Nyheter", ki stoji popolnoma na strani trosporazuma, piše o trozvezi in Italiji ter o željah Italije sledeče: „Kar se tiče še drugih ciljejv, ki jih je gojila I-talija, ko je še bila v trozvezi, nima ona pravzaprav nobenega vzroka se čutiti razočarano. Po strašnem porazu, ki so ga doživeli Italijani v Abesiniji pri mestu Adua, ko so se bojevali zoper kralja Menelika, kateri je Italijo v vojaškem oziru zelo oslabel, bi postala Italija velik slabič, ako ji ne bi stali ob strani Avstrija in Nemčija. Staroznana stvar pa je, da hva-ležnost ni tista, čednost, katera bi se iv politiki posebno spoštovala. Ko so se evropske velevlasti prepirale radi pokrajine Alžir v Afriki, je Italija podpirala težnje Francije in Anglije proti Nemčiji in se ji je tako skazala „hvaležno" za vse prejšnje njene podpore. Ko je Italija pričela znani roparski pohod proti Tripolisu in ni prav n i č obvestila svojih d v e h z a v e z n i š k i h t o v a r i š i c, kakšen je njen namen s Tripolisem, se ji je pustila od strani Avstrije in Nemčije popolnoma prosta roka pod pogojem, da se Balkana ne pritegne v bojni metež. To pritrjenje je smatrala Italija kot nekaj samoobsebi umejvnega in je bila radi pristavka glede Balkana še zelo rateljučena. Med balkansko vojsko se je Italiji priznalo, da so njene koristi ob izhodni obali Jadranskega morja (ob Albaniji) istovetni z koristmi, ki jih ima ob tej o-bali Avstrija. Italija pa, namesto da bi bila s to važno pridobitvijo zadovoljna, je postala še bolj prešerna in je svojo poželjivost še povečala. Videlo se je, da bi Italija rada spremenila Adrijo v svoje važno vojaško opirališče. Peta vojska z Italijo. Petič stopa naša Avstrija na bojišče, da se meri z Italijo, V 67. letih je križala naša armada že štirikrat svoje orožje z italijanskim in mnogo slave je vzcvertelo avstrijskim polkom na italijanskih bojnih poljih. Leta 1848 se je dvignila takrat avstrijska Lom-bardija in sardilnski kralj Ktarol Albert, imenovan „spada d'Italia" — meč Italije, je podprl ustajo s svojo armado. „Plemontezarjii" so takrat nastopili proti avstrijskim četam z znatno premočjo, zasedli so Milan, ustanovili v Benetkah republiko — toda sijajni talent očeta Radeckega je kmalu zasijal v novi luči. Po ojačenju svojih čet je udaril avstrijski vojskovodja z vso silo na armado Karola Alberta, jo večkrat porazil ter pri Custozzi (25. julija 1848) sijajno premagal. Karol Albert je bil prisiljen skleniti v avgustu premirje ter prepustiti zavojevano Lombardijo zopet ¡Avstrijcem. Že v zgodnji pomladi leta 1849 se je razbesnela druga vojna, katero je pričel Karol Albert, zanašajoč se na vsled ogrskih nomatij nastalo notranjo oslabelost monarhije. Toda sardinska armada je bila takrat povsem nesrečna. Radecky jo je dvakrat pri Mortari (21, marca) in pri Novari (23. marca) tako odločno porazil, da se je moral Karol Albert v prilog svojemu sinu Viktorju Emanuelu odreči prestolu, da omogoči mir, iz katerega je izšla sardinska kraljevina neoško-dovana, ker so se zan0o zavzele zapadne velesile. Od leta 1852 je vodil pijemontsko zunanjo politiko groi Camillo Cavour, učitelj in mojster vseh italijanskih narodnostnih teženj, Cavour je pridobil Napoleona in leta 1858 sta podpisala Napoleon in Cavour v kopališču Plombferes zvezno pogodbo, naperjeno proti Avstriji. Leta 1859 je prišlo do vojske in dne 29. aprila so prekoračile avstrijske čete sardinsko mejo. Toda očeta Radeckega ni b lo več in armadi je načeloval nesposobni general Gyulay. Tudi se je kmalu pokazala številna premoč sovražnika: Viktor Emanuel je imel 80*000 mož, Garibaldi je načeloval močnim prostovoljskim četam, od zapada pa je prikorakala francoska armada. Nesrečna bitka pri Magenti (4, junija) je zrevolucijoniraia celo Italijo. Sledila je bitka pri Solferinu (23. junija) in 1,1. julija je bilo sklenjeno prem rje v Villafranca, kateremu je sledil stalni mir v Curihu (10. novembra 1859). Benečija je ostala avstrijska, v ostali Italiji se je začelo zedinjevanje. Ko je Bismarok pripravljal vojno z Avstrijo, je prišlo med Prusijo in Italijo do zveze (8, aprila 1866) in vpadu pruske armade v avstrijske dežele (14. junija 1866) je sledila vojna napoved Italije (120. junija). Proti Prusom naše orožje n: bilo srečno, tem slavnejši pa so bili boji na jugu, kjer je načeloval armadi vreden naslednik Radeckega — nadvojvoda Albreht. Slavna zmaga Custozzi (24. junija) in pomorska bitka pri Visu (20. julija sta najsvetlejši točki v vojni zgodovini 66, leta, Vsled dogodkov na severu pa se te zmage niso mogle izrabiti in dunajski mir (3, oktobra 1866) je določil sedanje meje obeh držav — meje, v katerih se je postavila v teh dneh naša preizkušena armada in kjer v trenutku že pokajo puške in grmijo topovi. . . Enoindvajseta vojna napoved. Vojna napoved Italije je enoindvajseta med vsemi vojnimi napovedi sedanje svetovne vojske in osma vojna napoved nasproti Avstriji. V naslednjem navajamo posamezne vojne napoyedi po vrsti: 28. julija 1914 Avstrija — Srbiji; 2. avgusta Nemčija — Rusiji; 3, avgusta Nemčija — Franciji; 4. avgusta Anglija — Nemčiji; 5. avgusta Crnagora — Avstriji; 5. avgusta Nemčija — Belgiji; 6. avgusta Srbija — Nem. čiji; 6. avgusta Avstrija — Rusiji; 12. avgusta Crna.-gora — Nemčiji; 13. avgusta Francija — Avstriji; 13. avgusta Anglija — Avstriji; dne 23. avgusta Nemčija — Japonski; 24. avgusta Avstrija Japonski: 26. avgusta Avstrija Belgiji; 31. oktobra Turčija — Rusiji; Turčija — Franciiji; Turčija — Angliji; 2. novembra Srbija — Turčiji, Crnagora — Turčiji: 10. novembra Turčija' — Belgiji; 23. maja 1915 Italija — Avstriji. Tej 21. napovedi bodo sledili gotovo «e 22. in 23., ker bodete tako Nemčija kakor Turčija brezpogojno stopili na stran svoje zaveznice. Z vstopom Italije v vojno se je pomnožilo šlevilo vojskujočih se narodov za 36 milijonov. Države, ki se vojujejo, štejejo skupaj okrog 933 milijonov prebivalcev, torej več kakor polovico vsega človeštva! Avstrija 52 milijonov, Nemčija s kolonijami 80 milijonov (65 in 15), Anglija s kolonijami 420 milijonov (45.5 in 375.5), Francija s kolonijami 93 milijonov (39.6 in 53), Rusija 170 milijonov, Japonska 70 milijonov, Belgija 7,4milijonov, Srbija 4.2 milijona, Crnagora 0,5 milijonov, Italija 36 milijonov. • * * Naše priprave proti Italiji. Iz časnikarskega stana se poroča: Cez trideset let združena z Avstrijo, sta nam upadli v hrbet italijanska armada in italijansko vojno brodovje. Že od pričetka evropske vojne je Italija pospešila svoje oboroževanje, naperjeno proti Avstriji, in je v Benečiji in v ozemlju, ki meji ob našo državo, storila odredbe, ki se jih nikakor ne more spraviti v sklad z zavezniškim razmerjem. To obnašanje Italije je moralo po dosedanjih izkušnjah z našo zaveznico vzbuditi zelo resne pomisleke. Misel, Italija bi mogla, pozabivšfi svojo čast, uskočiti v tabor naših sovražnikov, se ni mogla več opustiti. Ko je postajalo v spomladi vedno bolj jasno, da se pripravlja italijansko armadno vodstvo na izdajalski napad na našo, na severu z rusko premočjo se borečo armado in je tudi začela zbirati čete ob italijansko-avstrijski meji, se je moralo odločiti naše armadno vodstvo, da odredi vse potrebno, d a je pripravljeno na izdajalski napad. Na obmejnem ozemlju so se vršile pri-pravezaslučajvojske. Ne glede na grozečo nevarnost na našem jugo-zahodu so se nadaljevala vojna podvzetja proti Rusiji z vso silo in so se mogli doseči že v tem mescu tako sijajni uspehi našega o-rožja v zahodni Galiciji, Sedaj, ko je postalo sramotno izdajstvo naše zaveznice gola resnica, bodo naše zmagoslavne Čete udarile z vso silo po sovražniku, ki je izmed vseh naših sovražnikov najneznačajnejši. To polnradno poročdo nam hoče v previdnih besedah povedati, da nas izdajstvo ni presenetilo, ampak da smo ob mej i pro t i 11 a 1 i j i dobro pripravljeni. Bog nam daj srečo! Naše gorske postojanke. Švedski goteborski ugledni list za trgovino in ladjeplovstvo piše o Italiji: Moč Italije mora izkrva-veti med krvavim in brezuspešnim naskokom na utrjene avstrijske postojanke na gorah. Približno 30 let je obstojala zveza. Italija se ji mora zahvaliti za nje- 97, maja 1915, no varnost in ker se je po njej razvila t velesilo in ker je postala naselbinska država. Kaj pravijo naši častniki. Vojni sotrudnik lista „Zeit" poroča dne 21. t. m. Na bojni črti naše armade v Galiciji sem večkrat go^ voril s častniki o grozeči italijanski nevarnosti. O tej r.ovi nevarnostj se govori povsod zelo resno, a z železnim zaupanjem in seveda tudi s pravično jezo. Naši častniki cenijo zelo visoko izkušnje armade v dolgi vojski, osobito v gorah. Noben tuj opazovalca si ni mogel pridobiti teli koristi. Ce kdo v Italiji sodi, da po novi nevarnosti izgubi naša armada zaupanje, s® moti, V trenutku vojne napovedi pokaže v dolgem Času preizkušena armada, da prestoji tudi to preizkušnjo,. Plamtečih oči so mi to izjavljali tako generali kakor tudi navadni vojaki. Italijanski vojni načrti. O italijanskih vojnih načrtih razpravljajo razni švicarski listi. Ženevski „Journal" hoče vedeti, da bo Italija predvsem pomagala pri Dardanelah, na avstrijski meji in pa tudi v Albaniji pa se bo saano branila. Tu jo bodo podpirale tudi francoske čete (1). V zadnjih dneh so odšli baje v Albanijo močni prevozi italijanskih čet. Grški list „Hestia" poroča^ da namerava Italija svojim novim zaveznikom (Francozom in Angležem) za. borbo ob Dardanelah dati na pomoč 40.000 mož. Tudi manjši del italijanskega brodovja bo dala Italija zaveznikom na razpolago. Ostali del italijanskega vojnega brodovja bo razdeljen med Adrijo in Sredozemskim morjem. Italijanski podmorski čolni so dobili nar logo, da morajo napasti Polo. Gorej omenjeni list pravi, da bo Italija izkrcala v Crnigori nekaj svojih čet, katere imajo nalogo zasesti Kotor In sploh ojačiti črnogorsko bojno črto. Procesije v Italiji prepovedane. Italijanska vlada je prepovedala s posebnim odlokom vse procesije, obhode in shode. Prepovedano je tudi v Italiji običajno spremljanje sv. popotnice, ki jo nese duliovtaik bolniku, Istotako so prepovedani tudi pogrebi (spremljanje mrličev na pokopališče). Klobuk mu zbil z glave. Ko je italijanski veleposlanik v Berolinu dne 20. maja zapustil veleposlaniško palačo, je skočil neki polodrasli fant za avtomobilom ter je zbil veleposlaniku klobuk z glave, ne da bi se bil veleposlanika dotaknil ali ga morda na kakoršenkoii način raniL Neki gospod je mladeniča takoj zgrabil ter ga zaslužen^ našeškal, Cim je državni kancelar izvedel za do,:" dek, je izrazil veleposlaniku še isti večer po svojima pobočniku svoje živahno obžalovanje, državni tajnik pa se je pismeno opravičil. Koliko ItaUjauoT žil»! * Atoli I jI. Krakovski list „Nova Reforma" objavlja število izven Italije živečih Italijanov, katere bi se moralo po mnenju sanjarja d'Annunzia „osvoboditi." Po zadnjem ljudskem štetju živi v Avstriji zavsem 768.000 Italijanov, od teh jih pripade na Tirolsko 386.000 (na 561.000 prebivalcev drugih narodnosti), na Primork ko s Trstom 119.000 (na 111.000 drugih narodnosti) na Goriško 90.000 (na 117.000 drugih narodnosti) in na Istro 147.000 (na 256.000 drugih narodnosti)) v zadnjih tireh deželah so Slovenci v večini, tako na Goriškem za 155.000 prebivalcev, v Trstu za 57.000, in v Istri za 223,000 prebivalcev. V Franciji živi čez eden milijon Italijanov, od teh pripade na Savojsko čez 500.000, na otok Korsika 300.000 in na Tunis 125 tisoč prebivalcev. V Švici živi čez 30(7.000 Italijano(v, od teh pripade samo na kanton Tesin 150.000 Italijanov. List stavi vprašanje, če so italijanski vojni hujskači tudi kaj mislili na milijon Italijanov, ki žive v Franciji, in Če so pozabili na Italijane, ki živte v Tu-nisu, katere bi se moralo istotako osvoboditi, če bi se hotelo ustvariti veliko Italijo. Čudež sv. Januarja v Neapelnu. V Neapelnu na Laškem so v cerkvi S, Chiara shranjeni ostanki mučenca sv. Januarja. Med drugim tudi strjeno kri tega svetnika, ki se spremeni dvakrat na leto, prvo nedeljo v majniku in pa 19. septembra na praznik tega svetnika v tekočo. Letos je ljudstvo z veliko napetostjo pričakovalo ta čudež. Rimski dopisnik dunajskega lista „Reichspost" se je peljal nalašč v Neapelj, da bi bil pričujoč, ko se je ta čudež zgodil. Kar je tam doživel, je takole sporočil svojemu listu: Dopoldne prvo nedeljo v majniku so prenesii iz stolne cerkve v cerkev S. Chiara glavo svetnika Januarja. Popoldne pa se je vršila velikanska procesija, pred katero so nesli 40 kipov svetnikov, v procesiji sami pa strjeno kri sv. Januarja in njegov kip. Oboje so postavili na glavni oltar v cerkvi S. Chiara. 821etni neapeljski kardinal Prisco je držal visoko dvignjeno posodo s krvjo sv. Januarja* krog njega pa se je drenjala množica vernikov in poročevalcev listov tako, da so policijski uradniki le s silo mogli vzdrževati red. Pele so se litanije in mise-rere, nato so pa verniki molili, da naj svetnik izprosi svetu zopet mir in naj v znamenje mirne bodočnosti napravi čudež. Opazovali smo vsak gib kardinala. Po 17 minutah molitve je postala masa strjene krvi tekoča. 70 prič, med njimi 20 časnikarjev je gledalo osuplo na relikvijo. Zvonovi so zazvonili, od cerkve po mestu pa so se razlegali vskliki radosti. Tudi 19, septembra 1914 sem bil pričujoč pri čudežu. Takrat je trajalo 43 minut, da je postala kri tekoča, in Sicer ravno v trenutku, ko je molilo ljudstvo: vojske, kuge in lakote nas reši, o Gospod! Novejša poročila. Italijanski kralj ni držal besede. Naš cesar je ob izbruhu svetovne vojskle leta 1914 hrzojavil italijanskemu kralju, da je radi vme-šavlajija Rusije v spor s Srbijo in zavpljo mobilizacije ruske armade odredil splošino mobilizacijo. Cesar Franc Jože! je izrazil v tej brzojavki upanje, da sme računati na podporo svojih zaveznikov. Kralj Viktor Emaauel je na to odgovoril dne 2. avgusta: „Prejel, sem brzojavko Vašega Veličanstva. Mislim, da. ni potrebno Vašemu Veličanstvu dati zagotovilo, da bo Italija, kiatera se je vse mogoče načine trudila, da bi se ohranil mir ter bo tudi vše z vsemi močmi delala na to^ da. se kmalu doseže mir, napram svojim zaveznikom ohranila srčno prijateljsko razmerje, kakpr to odgovarja trozvezni pogoidjn, njenim odkritosrčnim čustvom in velikim koristim, ki jih mora zastopati. Viktor Emanuel." Besedilo te brzojavke še bo poznejšim rodovom služilo kot dokaz, kako je italijanski kralj Viktor E-manuel III. snedel dano fcfesedo. Sedaj je še bolj jasno, zakaj je naš vitežki vladar pričel oklic: ,jMojim narodom" z obtožilnimi besedami: „italijanski kralj Mi je napovedal vojsko!" 1 Končna ponudba Avstrijo Italiji Avstro- ogrsko ministrstvo za zunanje zadeve je dne 25. majnika izdalo rudečo knjigo, ki razpravlja. predzgodovino n.aše vojske z Italijo. ' Zanimiva knjiga, ki razkriva pred celim svetom vso nezvestobo, zahrbtnost in pohlepnost Italije in njene Ivlade, med drugim tudi poroča o tem, kar je naša vlada stavila kot zadnjo ponudbo Italiji. „Zadnja ponudba", tako poroča rudieča knjiga, ,vki| jo jie pismeno izročil knez Biilovv italijanski vladi,, vsebuje te le bdstvei e točke: odstop italijanskega dela južne Tirolske, odstop z italijanskim prebivalsttKiom naseljenega ozemlja zahodno od Soče, v Trstu s® ustanovi vseučilišče, mesto ddbi ime cesarskega s voli dnega mesta, mesto dobi ustavo, ki mu zajamčuje avtonomijo in i-talijanski značaj, svobodna luk;a se ohrani in po potrebi poveča; naša vlada je pripravljena priznati popolno nadoblast Italije nad Valono in rij-er.o okolico; Avstrija izjavi svoje pol tično nezanimanje za Albanijo; Avstri.ja se odpove zahtevam zavoljo od Italije zasedenega otočja Dodekanezo® v Egejskem morju. Od Italije pa je Avstrija kot vrač lo zahtevala samo izjavo, da bo Italija med celo vojsko napram Avsif i.i, Nemčiji in Turčiji ostala nepristranska, in odstipila od vseh protizahtev v slučaju kakih pridobitev, ki bi jih Avstrija dosegla med vojno ali pa pri sklepanju miru." Na to končno ponudbo je Italija končno odgovorila z vojno napovedjo dne 23. majnika. Judeževo plačilo. List „Tidende" poroča iz Londona, da je Italija dosedaj dobila na račun vojnega) posojila, ki ga da Anglija Italiji, že 900 milijonov šilingov (okrog eno milijardo _ kron), in sicer je 450 milijonov Italija prejela od Anglije že mesca novembra 1914, torej v čar su, ko je še Italija bila pri trozvezi. Vojska rard Italijo in Nemčijo. Italija Nemčiji sicer ni napovedala vojske, a kakor se uradno poroča iz Berolina, smatra Nemčija sedaj!, ko je Avstrija v vojnem stanju z Italijo, da je tudi njej vojska napovedana. Oilpotovanje poslanikov. Zastopnika Avstrije in Nemčije sta dne 24. maja zapustila Rim. I&jjčasao so odpotovali tudi avstrijski in nemški poslaniki pri Vat kanu. Ostali bodo, do. kler bo trajala vojska, v mestu Lugano v Švici. Španski poslanik Ramon Prima Millet je v imenu svoje vlade prevzel varstvo nad avstrijskimi podložniki v Italiji, Varstvo Nemcev v Italiji pa je prevala Švica. Italijanski posianik pri turški vladi je, kakor se poroča iz Carigrada, s poslaniškim osobjem vred dne 24. maja zapustil Carigrad. — Dne 26. maja pa je italijanski poslanik v Berolinu s posebnim vlakom odpotoval v Italijo. Sv. Oče protestira. Italijanski kralj je potrdil Salandrov sklep, da je diplomatična nedotaknjenost zastopnikov Avstrtye, Prusije in Bavarske pri Vatikanu odstranjena. Sv. Oče je vložil zoper to odredbo italijanske vlade protest.. Feldmaršal Friderik na armado Avstrijski vrhovni poveljnik feldmaršal nadvojvoda Friderik je o priliki itali anske vojskine napove, di izdal na vse avstrijske čete in tudi na. t'ste nemške Čete, ki so podrejene našemu vodstvu, posebno ar-madno povelje. V tem povelju najpoprej objavlja cesarjev oklic „Mojim narodom" in potem dostavlja: Vojaki! Slišali ste v 'tej resni uri izgovorjene besede Vašega premilostljivega iin najvišjega vojnega poveljnika. Cesarjeve besede označujejo vso sramotno podlost našega novega sovražnika, ki povrača desetletja trajajočo zvestobo s sramotnim izdajstvom. Vojaki! Cesarjeve besede nam pa tudi označujejo rove in velike naloge, kojih rešitev polaga Njegovo Veličanstvo in domovina s polnim zaupanjem v naše roke. Ne nov, pošten sovražnik nam stopa nasproti, oko proti očesu, ne! Bese dolom ni dosedanji zaveznik zmagoslavnih a.vstrijsko-nemških armad in vojnih bro-dovij, ki so ostale po desetmesečnih hudih bojih zoper polovico sveta nepremagane in močnejše, kakor kadarkoli poprej, nam vpada sedaj potuhnjeno v nrbet. Vojaki! Naša naloga je, da s krvjo in železom kazim emo ta brezprimerno obnašanje naših sovražni kovin jim zopet pokažemo pot, ki so jo jim jpokaWili naši predniki pri Mortari in Novari, pri Kustoci in Visu. Naš iskreno ljubljen: nEtimiHodtljivl3jš)i( (vladar, ki je stor 1 vse, da prihrani nann in naši zaveznici to novo preizkušnjo, naj zopet vidi v nas duha Radeckega, Nadvojvode 'Alberta in Tiegetthoffa. Hočemo biti njihovi vredni vnuki. Veliko sovražnikov, veliko časti! naj bo naš boj-i k ic. Tako pozdravljamo našega prevzviš,enega cesarja in kral a in naše zveste Zavezniške čete, tako pozdravljamo na severu naše tovariše, ki stoje na jugu pripravljeni, da zabranijo sramotni upad sovražil ka v naš hrbet, dokler ne napoji tudi na jugu dan, ki bo prinesel krvavo ploČ lo. Vojak ! LV;arirno brez bojazni z vso hrabrostjo po novem sovražniku! Z bjožjo pomočjo .in v zvezi z našimi zvestimi zavezniškimi četami bomo premagali tudi tega novega sovražnika,. Italijanski napadi ob tirolski in koroški meji odbiti. ¡Dunaj, 25. maja. Avstrijski generalni štab uraidno razglaša: Na, juži.o-zahodnem bojišču so ob tirolski in koroški meji prekoračili mejo manjši itallijanski oddelki, osobito alpini( planinci). Kjerkoli so trčili na n'ar ¡ še postojanke in so bili obstreljevani, so se vrnili. Prvi slavni čini naše mornarice. O prvem napadu avstrijske mornarice na, italijansko izhodno obrežje se je izdalo dne 25. maja naslednje ur. di:o poročilo: V pondeljek, dne 24. maja, pred solnčnim izbo-, dom, torej 12 ur po italijanski vojni nojpovefdi, je avstrijska, mornarica nrpadlai na, več krajih med Benetkami in Biarletto italijansko izhodno morsko obal. Napad na Benetke. V Benetkah je naš mornariški zrakoplov vrgel n?i mesto 14 bomb. Bombe so vnele požl r v bene&jci orožarni in močno poškodovale italijanskega torpedne-ga rušilca v pristanišču: več bomb je padlo tudi na kol, dvor, z iloj-o olja in zrakoplc^no pristanišče. Naš rušilec ...Scharfschütze" je vdrl v zelo ozki kanal Porto Corsini in je nenadoma opazil pred seboj do-broz; seden sovražen strelca jarek. Nr/ša ladjica je večino presenečenega moštva postrelila, nakar so tri zakrite velike obrežne baterije iz 12 cm topov začele obstreljevati našo križarfco „Novara" in torpe'dini čoln „št. 80", ki sta se nal ¡aj;*la pred pristaniščem. Čoln „št. 80" je bil z italijansko kroglo dobro zadet in sicer v sobo za častnike. En mož je bil težko poškodovan in čoln je dobil luknjo. „,Novara." je boj nadaljevala, da bi tako pomagala, rušilcu in torpednemu čolnu iz mučnega položaja. Krogle z „Novare" so razstrelile italijanski strelski jarek in porušile vojašnico. Končno je bila tudi „INovara"1 zadeta z dobro merjenim strelom. Mrtvi so bili ladjin poročnik Per-sich in 4 možje, 4 možje s i bili težki) in več l?>hko rar njenih. Sovražnikove izgube pa so najbrž 10- do 20-krat večje. „Scharfschütze" je došel popolnoma nepo-šlkodova.n nazaj, tornedni Čoln, „Št. 80" pa je odplul v Polo, ko so mu zadelali razpoko. V Hi mi ni (mesto ob kzhodni obal; Italije nasproti Zadru) je naša oldopna križarka „St. Geofg" obstreljevala želez-n'ško postijo in most. V Senigalijl (južnoizhodno od Rimin:) je bojna ladja „Zrinski" razstrelila železniški most, vodovodno pripravo, naprave ob pristal lišču, kolodvorsko poslopje in, železniški vlak. Kolodvor, vlak in bližnja hiša so zgoreli. V Jaklnu. V Jakinu (nasproti dahnatinskemhi mestu Sibe-nik^ je glavna, siTa rašega brodovja obstreljevala stare utrdbe, kavalerijsko in artilerijsko taborišče, ladjedelnico, električno ßentra1 o, kolodvor, plinarno, skladišče petroleja, svetilnik in postajo za brezžično brzojavljanje. Skoda, povzročena po topovski krogli in požaru, je zelo velika. Naši so potopili a- lulci dva parnfea ter uničili v ladjedelnici novo ladTo, ki je bila že skoro popolnoma izgotovljena. Italijani so na naš napad odgovarjali edino z lahko baiterijo in z nekaterimi stroj-n mi puškami,. V edini moderni uirdbi „Alfredo Sa-vio" 'so se ob pričetku obstreljevanja topni čar jpokar zali pri topovih, a dva naša zrakoplovca, ki sita ravno pravočasno z zračnih višin začela fltali aue obstreljevati iz sti'ojnili pušk, Sta topi ti čar je pregnala tako temeljito, na si niti niso več upali vrniti se k topovom. ¡Omenjena zrakoplovca in še tretji so potem vrgli na zrakoplovno postajališče Chiaravalle (leži zahodno od Jakina) in na nekatere druge vojaške stavbe 30 bomb.,. Italijanski zrakoplov ,„Citta di Ferrara" je na, našo ladjo „Zrinski" brezupešno vrgel več bomb ter je skušal napasti naše brodovje. Ko pa sta priplula dva naša letalca, ki sta pa že prej vse svoje bombe porabila, jo je italijanski zrakoplove o jad er no odkuril. Isti sovražni zrakoplov ali kakega drugega je na-e brodovje že pol ure po polnoči opazilo na polovici pota Pola.—Jakin, Biil je najbrž na potu proti Poli. Ko sta dve njega spremljajoči ladji zbežali, pred ognjem naših topov, se je zrakoplov takoj obrnil in opplul v smeri proti, severozahodu, in najbrž niti ni opazil našega brodovja. Razdejanja na drugih krajih. Naša bojna ladja „Rladecky" je obstreljevala železniški most čez reko Potenca (se izliva južno od Jia-kina v Jadransko morje). Most je zelo poškodovan. Ladja „Admiral Spaun" je s štirimi rušilci obstreljevala železniški most čez reko Sinarca, železniško postajo, lokomotive, vodovodne priprave itd. v Campo-marino (mesto na italijansikl obali južnozahodno od našega otoka Vis), uničila svetilnik na otoku Tremiti (severnoizhodno od Campomarina) ifcer poškodovala svet: ln k pri Torre di Mileto (izhodno od Campomarina). Naši potopili italijansko ladjo. Bojna ladja „Helgoland" je s tremi rušilci obstreljevala mesto Vieste (ob rtu Monte Gargano nai-spret, dalmatinskemu mestu Dubrovnik) in mesta M a n. fredonia in je trčila pri mestu Barletta (ki leži, še bolj južno ob izhodnoitalijanslki obali) nap dva italijanska rušilca, katera je takoj zabela obstreljevati i(n zasledovat',.. En rušilec je utekel, drugega z imenom „Turbina" pa sta naša rušilca „Csepel" in „iTatra" potisnila, proti, otoku Pelagosa (leži med rtom Monte Gargano in našim otokom Lagosta). Naša granatna krogla je zadela stroj in kotel na „¡Tiurbini", ki je nato obstala, začela goreti in se je začela potapljati. Končno se je („Turbina" udala. Naši Čolni „Csepel"!, „ITatra" in „Lika" so rešili 35 mož od posadke, med njimi tudi poveljnika „Turbiné", drugega Častnika in strojnega poveljnika. Vsi ti so sedaj naši ujetniki. Reševalno delo se je moralo prekiniti, ker sta se od severoizhoda na, daljavo 9000 metrov približali dve sovražni bojni ladji, in sicer ena od vrste „Vittore Emanuele" in ena pomožna križarka. Kmalu nato je sledil pomorski boj,, v/ katerem je samo rušilec Cšepel" bil zadet po neznatnem strelu. En mož je biil težko, dvai pa lahko ranjena. Ladja „Helgoland" in rušilci so na sovražni, ogenj o-čividno dobro odgovarjali Najbližja razdalja med o-tema sovražnikoma je bila 8000 metrov. Po kratkem času so. naše1 ladje od plule iz območja sovražnega ognja. Naše brodovje ni imelo ra-zun navedenih nobene druge izgube. Iz tega uradnega poročila je razvidno, dia vlada mol avstrijskimi mornarji res pravi Tegetthoffov duh. Ladje, ki so Italijane s svojimi napadi na ¡-jih obrežju tjko hudo presenetile, so se namreč izpostavile veliki nevarnosti, a so svoj namen srečno dovršile^ Slava našim junakom-mornarjem! Velik učinek v Riminl. S.koda, ki so jo napravile avstrijske ladje z obstreljevanjem italijanske obali, je izredno velika. V mestu Rimini je bilo 200 mrtvih. Prebivalstvo je zelo preplašeno. Vojni hujskači so utihnili. Avstrijski podmorski čoln na zahodni obali. Iz Rima se poroča, da je kapitan parnika „Fi-renze" opazil v bližini italijanskega pristanišča, iSpe-zia (na zahodni1 italijanski obali južnoizhodno od Ge-i o ve) podmorski čoln, ki je bil najbrž od avstrijskega Vojnega brodovja. Naši mornarji uničili lastne ladje. Italijanska vlada je že delj časa pred izbruhom vojske pripravljala zaplembo avstrijskih in nemških trgovskih in drugih parnikov, ki ležijo v italijanskih lukah. To so zvedeli tudi naši kapitani in so — ker, niso mogli več odpluti — polagoma uničili ladjine stroje in ti ko preprečili, da se sovražnik ne more posluževati naših laclij. Italijanska vlada se boji ljudstva. Italijanski kralj je s posebnim odlokom prepovedal neuradna poročila o številu mrtvih, in ranjenih vojakov. Oblasti ne smejo v tem oziru dajati nikakih pojasnil, ker se je bati, da bi ljudstvo potem izgubilo navdušenje za vojsko ter zaupjmnje v vlado in do zmage. Italijani zakrivajo okna in svetle predmete. Iz strahu pred Avstrijci^ posebno pred našimi zrakoplovci, so itali,janska vojaška poveljstva v mnogih krajih izdala povelje, da se morajo bliščeči predmeti in okna na javnih in velikih! 'poslopjih zakriti v sivo barvo. Tako jie n. pr. vojaško poveljstvo v Milanu odredilo, da se mora 'zlatobleščeča Marijina podoba na milanski stolnici pobarvati s sivo barvo. Delavci s5 že odstranili dragocena okna na stolnici, V Veroni so izdali sedaj enake odredbe kot v Parizu, da se zavarujejo pred vsemi sovražnimi zrakoplovoi. Ca se bliža kak sovražni letalec, se dajejo s stolpa mestne hiše signali z zvonom. Ko nastopi noč, pa se morajo po mestih pogasiti vse luči, izložbena okna pa zapreti. Kralj Viktor Emanuel v glavnem stanu. List „Corrlera della Sera" poroča, da bo kralj odpotoval v italijanski glavni stan k načelniku gene, ralnega štaba, da se osebno udeleži vojske zoper še „neodrešeno" ozemlje. Italijanski vrhovni poveljnik ponesrečil. Vojvoda Aosta, kateremu je italijanski kralj poveril vrhovno poveljstvo italijanske armade, se je dne 24. maja na cesti v Treviso v Gornji Italiji (severozahodno od Benetk) z ¡avtomobilom ponesrečil. — Lahke poškodbe so dobili pri nesreči Vojvoda sam in njegovi spremljevalci, pribočnik in ordonančni častniki. Vojvoda Aosta je kraljev sorodnik. Ponovni nabori v Italiji. Italijanske vojaške oblasti so sklenile, da se tisti črnovojniki, ki so pri zadnjem prebiranju bili spoznani za nesposobne, morajo podvreči še enkratnemu prebiranju. Namerava S|e vpoklioati pod orožja tudi letnike od 39 do 42. Jugoslovani proti italijanskim predrznostim. „Siidslavisohe Korrespondenz" prinaSa iz peresa nekega vodilnega jugoslovanskega politika sledeče poročilo: Razburjenje med dalmait-ngkirn prebivalstvom, ki je nastalo vsled predii-zne italijanske zahteve po dalmatinskem ozemlju je naravnost nepopisno. Avstrijski Hrvati in Srbi so sedaj popolnoma edini. Vs Jugoslovani, bodo kot en mož vstali zoper italijansko požrešnost in bodo branili jugoslovansko posest naše države zoper Italijane, Italijanski ubežniki. Do dne 22.. maja je uteklo čez mojo na Švicarsko ozemlje čez 1500 italijanskih vojakov. I talijanska ar m ada. Ital\ja se je v zadnjih let h, ¿lasti v času, odkar je Avstrija zapletena v boje na jugu in severu, prav pridno oboroževala. Italija Ima pod1 orožjem: 90 infanterijskih polkov, vsak polk šteje 3 bataljone prvega- poziva in 50 polkov milice vsak po 3 bat al'one drugega poziva, nadalje 20 bataljonov teritorialnih čet tretjega poziva. Nadalje 12 polkov bersaljeri vsak po 3 bataljone, vsak četrti bataljon teh polkov pa tvori takozvani bataljon kolesarjev. K temu še pa (spada 20 bataljonov milice drugega poziva. Nadalje ima 8 polkov alpincev (alpske čete), skupaj 26 bataljonov prvega, 38 ste t uj milice drugega in 26 teritorialnih bataljonov milice tretjega poziva. Kavalerije ima Italija pod orožjem: 29 kavale-rijskih polkov, vsak polk po-5 leskadronov prvega in 28 eskadronov milioe drugega poziva. Artilerije ima pod orožjem: 12 kornih artlerij-skih polkov, vsak polk po 6 baterij, 24 divizijskih artilerijskih polkov, vsak) polk po 6 baterij prvega in 50 baterij milioe drugega poziva,, Vsaka baterija ima 6 topov. Na vsak armadni zbor, ki je razdejen v S divizije, pride tedaj 125 poljskih topov. Jahaja;o5a art'lerija z>iaša: 8 baterij,, vsaka baterija ima 4 topove. Težka art^erija: 14 težkih hav!bičn,ih baterij prvega in 14 drugega poziva. Gorska artilerija šteje 27 gorskih baterij, vsaka baterija ima 6 topov prvega in 27 gorskih baterij, vsaka \po 6 topov drugega poziva. Trdnjavska artilerija šteje 10 trdnjavskih artilerijskih polkov s skupno !100 trdnjavskimi artilerijskimi 'stotnijami. Nadalje ima Italija 24 stdSnij saperjev prvega poziva, 12 brzojavnih st Itni'« 8 stet iij pio irjev, 12 stotnij za polaganje min, 6 st t.uij. železniških čet. Italijansko orožništvo,, takozvani karasbinieri, tvori bistveni del italijanske armade. V slučaju vojske sodeluje pri mobilizaicijah in opravlja tudi obmejno službo in šteje zavsem 23.000 mož. Finančna straža se nahaja vslučaju vojske pod vojaškim poveljem in šteje 23 bataljonov, vsak bataljon po 3 do 6 stotnij. V slučaju vojske se pritegnejo tudi državni logarji, ki so oblečeni in oboroženi po Vojaško, vi vojaško službo, zlasti so namenjeni za stražo na meji. Zavsem šteje mobilizirana italijanska armada okrog 1 milijon moštva, katero število se pamore z novimi poklici podvoji^. Mobilizacija italijanske armade je bila dovršena že 14.. maja, katerega dne so bili poidicani pod orožje najstarejši letniki talijanske milioe. Večji del svoje armade je zbrala Iialija v severni Italijij kjer so ji na razpolago zelo goste želez' niče. Boj za Dardanele in Carigrad. Listi pišejo., da nameravajo sedaj tudi Italijani poslati nekaj brodovja in vojaštva trosporazumu na pomoč pred Dardanele. Iz dosedanjih bojev je posneti, da še Francozi .in Angleži nilso nič kaj posisibnega dosegli zoper Turke, izgubili pa so že pred Dardane-lami nad 50,000 mož. Turški podmorski čoln je v za-livu 'SarOS potopil angleško križarko „Triumph". Turki tudi poročajo, da so dne 22. t. m. pri vhodu v Bo-spor potopili rusko oklopnico „Ponteleimon". Angleška vojna ladja „Triumph" se potopila. Dne 25. maja popoldne se je v zalivu Saros v Egejskem morju potopila velika anglešlka vojna ladja „Triumph", zadeta od strela iz torpeda. * • * Vojna ladja „Triumph" je ¡velikja angleška vojna ladja, dolga 133 metrov in široka 21.6 metrolvj. Vot-, žila je z brzino 36 kilometrov v eni uri. Njena posladka je znašala 800 mož. O usodi posadke potopljene angleške vojne ladje ni nič znanega. Grozen položaj naših ujitnikov v Srb ji. Poveljstvo naših balkanskih čet objavlja poročilo potnikpv ki se je vrnil iz Srbijo in ki je govoril z avstrijsk'mi ujet liki. Pot lik opisuje brezprimierno revščino teh siromakov sledeče: Videl som v Nišu ujetnike, ki so pometali mestne ulice in ceste in zraven beračili. Vsi so b.li raztrgani, umazani, izstradani in brez vsakega prenočišča. Bolezen je p o kos I a na t',so-če avstrijskih ujetnikov, 'Vsem ujetnikom je smrt ljubša, nego ujetništvo. Potnik je dobiti, ulis, da s j oblasti in ne ljudstvo povzroč telj teh surovosti in je pripravljen, da svoje izpovedi, Če t raba, potrdi pod prisego. Poročevalec nekega angleškega lista poroča, da uporabljajo naše njo to vojake za pokopavanje na pega-siem legarju umrlih oseb. Prvotno število naših v srbskem ujetništvu se nahaja,jočihi vo.alcov se je vsled smrti na raznih nalezljivih bolezni skrčilo za polovico.. . ..,._ , Maribor, 26. maja. Ce je tudi splošna napetost obrnjena proti ]ugh, kjer je naš nekdanji zaveznik postal naš smrtni sovražnik, ki steguje svoje grabežljive prste po naši zemlji, vendar ne smemo svoje pozornosti odmakniti od položaja na severu, ki se tako ugodno razvija za nas i.i napreduje od dne do dne. Ta razvoj zasledujemo z radostnim zanimanjem. Glavni dogodki se te dni vršijo na prostoru krog Przemysla, katerega sedaj avstrijske čete o b k o J j u j e j o. Zelo uspešno napredujemo na severni in j u ž n o i z h o d n i s t r a n i P r z e-m y s 1 a,. Naši so zavzeli mest) Radymno ter so ruske prti:napade popolnoma ustavdi. Število ruskih ujetnikov v Gad i„i je v času od 2, maja do da es naras'o do okroglo 2 'j 0.0 0 0 mož. Iz izhodne Galicije in B u k o v i n e ni podrobnih po očil.. Na Rusldo -P oljske n« vstraj-LO napredujemo v gorovju s e v e r n o od Ki e 1 c; na sever n-O m Ruskem pa so Nemci ob N j e m e -nu in D u b i s i Ruše zopet močno nalepil. Zop. t vth'ia zmaga v Galciji. Dunaj, 25. maja. Avstrijski generalni štab uradno razglaša: V srednji Galiciji napadajo zavezniške nemj-ko-ar,istrijske čete na celi fronti od Sieniave do gornjega toka reke Dnjester močne ruske čete. Armacia generala Make::sena, v k teri se bori tudi 6. avstrijski arma i ni zbor, je zavzela Radymno (severno od Przemysla ob rekli San) in je na izhodni in na, juž-no-izhodni strani tega mesta prodirla do reke Sau. Sovražnik, ki skuša, s številnimi protinapadi si nazaj priboriti izgubljeno ozemlje, je bil povsod vržen nazaj, je izgubil 2 1.0 0 0 ujetnikov, 3 9 t o-povin čez 40 strojnih pušk. Arm .di generalov DucLI.lla in Böhm-Ermollija, ki prodirata južno-izhodno od Przemysla,. sta v srditih bojih pridobili (zemlja in sta vrgli sovražnika čez Blonia-pliaioto. Nap il se nadaljuje na celi črti, Sicer se pa položaj na severno-izhodnem bojišču ni spremenil. , Przemysl obkoljen. Pritisk naših čet na ruske postojanke ob črti: Przemysl—Grcdek je yelnio uspešnejši. Dan za dnevom pridobivajo naši novega, ozemlja na tem prostoru. Med tem. ko se del naših čet bori že v okolici Moščike (severoizhodi o od Przemysla), je avstrijska obkoljevjri'na arnr^a pričela oblegati trdnjavo. Vojaški oddelki, liateri prodirajo na črti pri Grodeku, so že tako blizu železnice, ki je sedaj edina zveza ruske posadke v trdnjavi z itfuodno Gaflicijo, da jo topovski streli že lahko dosežejo. Ti oddelki neprestano prodirajo i naprej. Sedaj je črta, katero so imeli Rusi po zimi zasedeno, po naših četah prekoračena:. Naši se nahajajo že na onih postojankah, na katerih je stala po zimi tedanja avstrijsika brambna, armada,. A drugi del p|vstrijske armade pa>je prodrl že celo dalje in sicer do poljskih utrdb ¡stpiregfl Przemysla. In dne 24. maja so te čete došle tik pred utrjeni pas pr-zemyslske trdnjave. Rusi so med odmorom postavili na razrušenih utrdbah nove okope in so postavili na nje topove, ki so jih po zimi rabili v borbi za trdnjavo. Od Lvova so Rusi v veliki naglici poslali novih čet Przemyslu na, pomoč. Naša artilerija je že pričela z vseh strani obstreljevati trdnjavo in razvaline prejšnjih avstrijskih utrdb). Novi vpoklici v Rusiji. Kakor poroča „Rieč", je izdal car ukaz z dne 2. maja, ki odreja vpoklic, vsieli vojne službe oproščenih Rusov, kakor tudi zahteva od pripadnikov neiz-vežbanih črnovoinikov po;eb~*n vojni davek, ki se bo plačeval skozi 18 let in se bo razdel 1 sorazmerno po dohodkov in bo znašal povprečno 6 od 2000 rubljev. Vsak 85. rusld državljan vojni ujetnik. Ruska poročila prav|jo, da se nahaja za vsem 500.000 Rusov v ujetništvu. Tlemu nasprotno je pa u-radno dognano, da se nahaja vi nemškem ujetništvu 5261 ruskih častnikov in 530.000 mož, v avstrijskem ujetništvu pa 1900 ruskih ča, tiikov in 360.000 mož. K temu &o pa pride najmanj 240.000 ruskih ujetnikov, v, sedanjih bojih, ki še pa niso v seznamu ujetnikov, to.' rej znaša število ruskih ujetnikov vel ko čez eden'milijon, Ce se računa, da je od 170 miliionov duš ruskega prebivalstva polovica moškega spola, tedaj 'Že pride na vsakega. 85. ruskega moškega državljana, eden ujetnik bouisi v nemškem, bodisi v avstrijskem ujetništvu, čeprav se pri tem računajo tudi otroci v( zibelki. Vzidana dekleta. Poročevalcu madžarskega lista „;Az Ujsag" je pripovedoval judovski duhovnik v Tarnovu, da se je dalo 118 zalih mladih dekllet pred vhodom Rusov v: Tarnov vzidati v neko skladišče, da se tako skrijejo pred Rusi. Dekleta so, preskrbeli z dovolj veliko množino svežega živeža, ki so jim ga dostavljali, vsakih 14 dni. Celih 0 mescev so ostale mladenke vzidane v dot čnem skladišču in so se tako obvarovale pred Rusi, kateri jih na srečo niso izsledili. Ko so naš^i Tarnov zasedli, so jih takoj rešili iz neprijetnega stanovanja. " , Kmečke pritožbe. V „Grazer Volksblattu" objavlja voditelj štajerskih kršč.-soc. kmetov, deželni odbornik Hagenhoier, sledeče vrste: Akoravno je letos pričlakovati zelo ugodne letine, moramo z našimi zalogami prav varčno ravnali, ker nikakor ne vemo, kako dolgo bo še vojska trajala. Dobro bi bilo, ako bi se delovalo nato, da se po celi državi uveljavi jednotno postopanje glede razdelitve živil, ki jih posedujemo. Potem se ne bo zgodilo, da bi v enem delu naše države pekli kruh iz čiste pšenične moke, med tem ko se morajo ,v drugih pokrajinah strogo ozirati na predpisano mešanje moko. Ozirati se bo moralo tudi na to, da bodo cene za moko in žito, kakor tudi za, meso, povjsod približno e-nako visoke, Nujno je treba javne činitelje opozoriti na to, da je popolnoma nenaravno, ako se misli, da morajo tisti, ki od 3. ure zjutraj do pozne noči pridno delajo, da nam priskrbijo pptrebnega živeža; in stf pri svojem delu nai/ezani večinoma samo na zavži-vanje kruha in drugih močnatih jedil, biti zadovoljni in shajati z isto množino moke, kakor tisti, ki jim ni treba tako težko delati in se lajhko vsak dan dvekrat nasitijo z mesom. To je naravnost nemogoče. Da je to res tako, se bo kmalu pokazalo. Upamo torej, dai bodo na me-rodajnih mestih sprevideli, da niso kmetje krivi, ako se račun ne bo vjemal. Poleg tega pa bi se zapisovanje zalog žita in moke lahko popolnoma drugače vršilo. O tem se je že mnogo pisalo. Trdimo pa: V bodoče se naj zaloge žita in moke zapisujejo po strokovnjakih in se naj preračuni,, kar kmet res neobhodno rabi za še, za svojo družino, za vse delavske moči in za svojo živino. Ko se bo to natančno in pravično zapisialo, se bo videlo, koliko je žita in moke odveč za druge sloje. S tem se bo prihranilo mnogo sitnosti in n. pr. ne bo treba kmeta radi zamolčanja zalog naznanjati oblasti, poleg tega pa se bo dobilo tudi natančno sliko in podroben račun o zalogah. A tudi straiflce in sloji, ki morajo kupovati ževež potem ne bodo tako odirane, kakor se žalibog sedaj mnogo-kje zgodi, Ce se ta zadela na tej podlagi izvrši, se tudi ne bo smelo več zgoditi, da bi se izdale prepover di o izvozu živil, ki se pa končno pravzapravl italk ne dajo izvršiti. V teh važnih vprašanjih morata civilna in vojaška uprava popolnoma jeetaotno in zavedajoč se ya-žnega cilja skupno nastopati in se ne sme pripustiti, da bi se ti 'dve oblasti borile druga proti 'djrugi kot tekmec. Politične oblasti morajo sma|tra,ti kot svojo jvz-višeno in strogo dolžnost, da gledajo na to, da se polja ne samo obdeljujejo, temveč da se nasajeni ali že rosejani poljski sadeži primerno varujejo proti po-konČeVainju, ki ga povzročuje divjačina. V tem oziru prihajajo dan za dnevom pritožbe, iz katerih je razvidno, (da se lovska zabava lovskih lastnikovi vedno še višje ceni, kot pridelovanje žijril. To se mora na vsak način nehati. Stara in znana stvar je, da divjačina napravi na polju mnogo več šikode, kot je sama vredna. Razne novice. * No liudujte se, če dobite list prepozno! Radi izvanred-nih dogodkov na našem jugu vozi le malo Števila poštnih vlakov iz Maribora proti jugu. Zavoljo tega bodo morda odslej dobivali naročniki „Slovenskega Gospodarja" pq nekaterih krajih nekaj časa pozneje kot navadno. Prosimo Vas, ne hudujte se radi itega nad upravništvom. Tudi reklamacije so v tem oziru sedaj popolnoma brezpredmetne. VI ,vojsldnem času je potrpežljivost posebnega priporočila vredna lastnost. * Obrekovalcl duhovnikov pod ključem. Kakor smo že poročali, se je zadnji Čas nečedna gonja zoi>er katoliške duhovnike pričela tudi v nemškem delu AVr str.ije, in sicer na Gornjem in;.(NižIdm Avstrijskem. Posebno v šenthipolitski Škoiiji so bile te hujskanje na dnevnem redu, Tamošnje državno pravdništvo je vsed posredovanja šenthipolitskega škofa obrekoval-cem stopilo odločno na prste. Dne 26. maja je državno pravdništvu v St. Hipolitu dalo zapreti 9 oseb, ki so širili neresnične govorice o duhovnikih, proti 25 osebam pa je nastopilo pot obtožbe. Obravnava proti 34 drugim,' večinoma imicivjtim osebam se bo vršila že mesca junija pred okrožnim sodiščem v St. Hipolitu. O izmišljenem čudežu na Brezjah. Po Kranjskem se razširjajo govorice,, da je strežnik pri sveti maši na Brezjah videl Mater Lož,o, da ga je dot.čni duhovnik vpraševal, kaj gleda ;'td. O tem na Brezjah niti ne vedo. Vodstvo cerkve izjavlja* da je vse izmišljeno; Marijina čudodelna podoba je brez solz„ nobeden, ne mašnik, ne strežnik, ne drugi, ki bbzu oltarja stoje, niso videli Marije jokati, niti pros ti za tri naštete reči, da ne bi bilo vojske, lakote in bolezni. Tega čudeža še ni bilo na Brezjah in kdor o njem govori, razširja izmišljen čudež, kar pa sv. Corkev prepoveduje. Stoletnica šmarniške pobožnosti. V hrupu svetovne vojske se obhaja letos stoletnica, odkar je papež Pij VII,, ko se je vrnil iz francoskega ujetništva, obdaroval š/marniško pobožnosit z odpuaftki in jo ta,ko priporočil celemu svetu. To se je zgodilo dne 21. marca 1815. Letos ob jstolfllti lici pa je bi!lo dano papežu Benediktu XV., da je pridiejal tej pobožnosti novih odpustkov in pa molitev za mir. Da pa se je majniška pobožnost po zasebnih hišah obhajala že mnogo preje, priča zgodovina. Tako n. pr. je kapuci,n Lovrenc iz Tnulfisie iz 1. 1092. izdal kni ižico o majniški pobožnosti!. V, Italiji so, obhaijali te pobožnost že 1. 1713. Pred sto leti pa se je razširila po vsem svetu in ljudstvu zelo priljubila« * Vojska pospešuje lepe stare navade. Lepa slaroslq\i§i;ska navada je bila, da so se verni Slovenca večkrat, posebno v majniku, zbirali pri vaških kapelicah in križih ter so ta,m molili, skupno isv, rožni venec. Zadnja leta se je ta lepa navada že močno o-pustiia. Letos pa, ko je vsekala grozna vojska globo ke rane $koro v vsako družino, se je začelo naše ljudstvo zopet zbirati pri križjih in kapelicah, da tam skupno moli sv. rožni venec. Rodoljubni Slovenci in Slovenke! Slovenska Straža je priredila veliko loterijo. Velik del čistega dobička te loterije se vporabi za podporo revnim o-trokom ter vdovam in sirotam padlih ¡vojakov in invalidom. Žrebanje bo že dne 31. maja 1915. Loterija obsega 1715 dobitkov in sicer 05 večjih in 1050 manjših. — Štajerski Slovenci in Slovenke, posebno vsi tisti, ki vam ni treba okušati gorja sedanje vojske: kupite si srečke Slovenske Straže, ki se dobijo v mnogih trafikah ali prodajalnah. Naročajo se pri naši Slovenski Straži v Ljubljani, Ena srečka stane le samo 1 K. Obračlamo se pospbno na naše vrle mladenke, da z Vso vnemo priporočajo med svojimi prijatelji in znanci srečke Slovenske Straže. Vsak slovenski oče in vsaka mati, vsak slovenski mladenič in vsakia zavedna mladenka naj pokaže, da ima hvaležno čuteče srce za brate-trpine in naj si kupi vsaj e-no srečko za 1 K. * Italija je napovedala vojsko. Podpišite v odgovor 2. vojnn posojilo! C. kr. namestnik groi Clary na,m je poslal naslednji oklic: Sli smo do najskrajnih mej — kolikor je dovoljeval prospešni obstanek države in njenega gospodarstva, da bi zadovoljili1 pohlepu ne^a zaveznika na jugu. Zahteval je ogromno veliko — brez poroštva, da se bo clržal potem zvestobe, ki mu tudi dosedaj ni nič veljala. Sedaj je dovolj tega /opernega barantanja z „bratom zaveznikom)", ki je stepal 30 let roko v roki z nami, se pri tem ojač 1 in nas sedaj zahrbtno napad«), ker v svoji ne"/i tto^i smatra priliko za, ugodno. Toda, naj se je varal! Mi smemo zaupat našemu krepkemu jnefu, ki je ravno za,bliskajoč se na severu pokazal, kaj zmore. Ni se nam trebia bat' laške, nezvestobe1, ki proda svoje prijateljstvo največ ponujajdčeimu, ne ilokavost'. katero smo spoznali; nasprotno, nehala nas je 'I !..-.• ti mora, odkar vidimo pravi obraz „prijatelja" in vifcino, kaj i-marno od njega pričakovati. Veselje ¡¡o o! računa je v Avstriji neizmerno in v Sveti ogorčel.osti -t >pi z zvenečim crožjem naš zvesti nemški prijatelj na našo stran. Pokažite sedaj svojo ogorčenost in svojo jekleno voljo v dejanjih! P o d p i š i t o ¡v o j n o posojilo! Kdor je že podpisal', naj še podpiše vnovič! Vsako podpisovanje je del moči, s katero izvijemo nekdanjemu prijatelju bodalo, iz izdajskih rok. Spominjajte se-na očeta Raideckega, na Novaro in (Oustoeo! In spomnite se na Tegetthoffa in, Vis! Pozdraviti jih hočemo kot naše junaške očaite, Dai ne omagamo, to zavisi od Vas. Noben vinar, ki ga daste, n! v nevarnosti, kajti pokritje vojnega posojila je neodvisno od končnega izida vojske. Vsak vinar pn) je sedaj dvakrat toliko vreden. Zatorej podprš te dvakratno in trikratno vojno posojilo! Vi živite v velikem času, v največjem, kar ga j,e doživelo Vaš® ljudstvo. On zahteva hrabra srca, krepko samozaupnost,. moč se vzdržap v neomajni vztrajnosti — do končne fliuige. Izkažite se vredne svojega Časa, in velikih nalo.j, ki nam jih isti stavi! Narodom branimo sveto pravico in pošteni mir proti morenju knezov in ropu dežel. In mogoč i Bog živi, ki nam je podelil moč ustaviti milijonske čete na severu — pravKni Bog, ki bo-spremenil naše pesti v jeklo, da bomo plenaželjno nezvestobo krvavo zavrnili od naših livad. Gradec, dne 24., maja 1915. C, kr. namestnik: Clary m. p. * Poštni zasebni promet s Tirolsko ustavljen. Ustavljen je začasno ves zasebni peštni promet s poštnimi uradi v področju okrajnih glavarstev Ampezzo, Borgo, Bolican, Brikaen, Bruni !kt, OaivUese, Cless. Lienc, Meran, Mezzolombardo, Primiero, Riva, Rove-reto, Schlanders, Tione ter Trident. Ustavljen brzojavni promet na našem jugu. S 23. majnikom je bil ustavljen ves poštni in brzojavni promet med A)vstrijo in Italijo, nadalje zasebni brzojavni promet na Hrvaškem, v Slavodniji, na Koroškem, Kranjskem, Primorskem, na južnem Štajer- skem (južno od črte Radgona—Koralpe), na Tirolskem (južno od prelaza Brenner), v Bosni, Hercegovi ni in v Dalmaciji z ivsemi otoki vred. * Omejen vozni red na južni železnici. Do preklica bodo na južni železnici vozili odslej le naslednji vlaki: iz Giadea ob 5.47 zjutraj, dohod v Maribor ob 7.39 zjutraj; iz Gradca ob 1.16 popoldne, dohod v Maribor ob 2.20 popoldne; iz Gradca ob 9.07 zvečer, dohod v Maribor ob 11,¡09 zvečer: iz Gradca ob 1.50 zjutraj, dohod v Maribor ob 2.53 zjutraj; iz Gra,dca ob 10.45 dopoldne, dohod v Maribor ob 12.30 opoldne. — Iz Maribora proti Dunaju: ob 5.23 zjutraj, 2.44 popoldne, 8.05 zvečer. 3.15 zjutraj, 1.02 popoldne. Med Mariborom in Nabrežino bodo vozili pa vllid, za katere se izda poseben vozni red. Prostovoljci se priglašajo. Na Dunaju se je v zadijih 24 urah po napovedi vojske z ItalÜo priglasilo veliko štev lo prostovoljcev za vojsko proti Italiji. * Podpore vdovam in sirotam padlih vojakov. Od mnogih strani se nas povprašuj^, ali imajo vdove in sirote v boju ali v sličnih okolnostih padlih avstrijskih vojakov pravico do podpore tudi v slučaju, da so dotične osebe' i m ovit« ali vstanu se z la&tnim zasluž-]:om preživeti. V smislu pcot^vnih določil imajo vdo ve in .sirote v boju pad'i'ii avstrijskih vojakov pravico do postavne državne podpore tudi za ¿lučaj, 6e so i-mov te in Če S3 morejo pre^iréti z lastnini zaslužkom. Podpora svojcem-poi.odéloem v vojake vpoklicanih. Ministrstvo za deželno brambo je naročilo komisijam, ki določajo državno podporo, da se svojcem v vojake vpoklicanih, ki že dobivajo državno podporo, ali ki so za n o še lo prosili, ne sme odtegniti ali zmanjšati državna podpora v slučaju, če opravljajo mimogrede, torej le zacas *o proti plačilu razna poljska dela, kajti zaslužek, ki ga imajo pri 'tem, je le začasen in ni stalen, v ocagledi veTkanski važnosti, ki je ravno v tem letu obldetoviafue po'ja, japapotreb-i.o, dn, se pravočasno opravijo vsai poljsika, cela. Ca vojak ne sprejme denarja. Večkrat se pripeti, da vojak, kateremu domači pošljejo denar, istega ne sprejme, V tem slučaju mora 't odpošiljatelj z potrdilnim lističem (reoep'som) na pošto in tam reklamirati poslani denar. Za reklamacijo se p^iča 25 v. Poš na uprava, nate zadevo natančno preišče tn pozneje o uspehu obvesti, odpošiljatelj a, -Reklam're t: se mora najpozneje tekom treh mescev. * Uradno določene cene za gálico na Ogrskem. Ogrsko poljedelsko ministrstvo je uradno dvločilo naj-vi .¡o ceno za gal co, in sicer znaša cena za kilogram 1 K 80 v. V Mari' oru in po drugod se pa plačuje kilogram gal'ce debmi že tudi po 3 K. * Prepovedan izvoz svinj. Hrvaška, vlada, je prepovedala uvoz svinj iz poetičnih okrajev Celje i j -tuj. V ptu skeni okra ju se je pojavila svin jska kuga, v poljskem pa svinjska rudečica. Več strniščne ajdo. J/t):s nam kaže, da pridelamo več strniščne ajde. StmLIi-a a,jda¡ je za naše kraje največjega pomena in je treba, da njen pridelek po možnosti pospešujemo. Kjer je več ziimske strni, se bo da,lo tudi več ajde sejati». Le škala,T velika škoda, da manjka umetnih £noji,'. Skrbimo zaradite. ga, da, se po potrebi in po malem poj rio je za ajdo nar me i je .'i prostori s hlevskim gr.o'em, č& ga bo za ajdo kaj ostalo. Tudi pepel e do'er za aido. V prvi vrst pa skrbimo tudi za dobro seane, in. velja to zlast za tiste kraje, k er se e pridelalo ia s o leto s abo zrnje in pa kjer je t:,~a ajdo pokončala, Strniščna pesa se tudi po naš h krajih priporoča. Pese se pri nas v oboe boli malo prideluje in ;e že 'z tega vzroka dobro, če sadimo tudi nekaj strniščne pese, l ajbJ.e po zgodnjem iečmeiiu. Potreb, e sadike si moramo zgoj'ti na posebnih gredicah. Kakor za prvo sad tev. Najbolje je, če se pesa, prvič soje, po strnišču pa sadi. V tem slučaju se doi;e potrebne sadike med prvo peso, če se sej ana prva, pesa polagoma in j o potrebi redči in porabljajo mlade pes .e rastline za prašiče in v slučaju strniščne pese tudi za sadike. Fižol po sadnem drevju. Fo Hrvaškem in Ogr-^em baje sadijo letos k sadnemu drevju natiški fižol, ki naj bi, se ovijal po deblu in 'tako izkoristil sicer prazen prostor. Kjer raste sadno drevje po obdelanem sveta, je pač mogoče, da, se na, ta način doseže kak uspeh. Pri nas je pri starejšem drevju to nemogoče, ker raste v travi. Mlado drevje, ki ima cl> delan dreves i1 kolobar, bi pa fižcl zelo oviral v ra-sti, ker bi mu jemal hrano in, b', mu zadušil krono s svojim gostim in velikim listjem. Ob telegrafskih drogovih bi pa, imel iižol prav lepo priložnost, razvijati se, če niso ti drogovi malo predebeli in pa če bi mu zemljo primerno pripravili. Zeleno žito za krmljenje živine prepovedano. Poljedelsko ministrstvo je objavilo naredbo, s katero se prepoveduje Hrmiti živino z zelenim žitom, bodisi pasti oidino i o poljih, obsejanih z žitom, bodisi kositi zeleno žito in pokladati živini. Tla prepoved je tako dolgo Veljavna, dokler bo trajala vojska. Prestopke zoper to naredbo kaznuje politična oblefct z denarnimi globami do 500 K, ozirt ma z zaporom do e-nega mesca. » Plemenski biki. Od več strani nam prihajajo pritožbe, da na deželi močno primanjkuje, plemer.sk h bikov za spuščanje. Visoka živinska cena je marsikaterega lastnika bikov napotila, da je žival prodal in tako je sedaj mnogo občin brez plemenskih bikov. Da se temu pomanjkanju odmmore, želi o živinorejci, da se za sedanji čas predpisi glede lioenoiranja bikov ne izvršujejo tako strogo, ampak se pripusti za spuščanje vsak količkaj dobro razvit bik domačih in boljših plemen. Naj bi okrajne komisije za lioenciran-je bikov te upravičene želje upoštevale. Izrabimo zadnji košček zemlje! Letos je glavna stvar, da pridelamo čim največ živeža vseh vrst. Mnogo vinogradne zemlje je bilo zadnja leta prerigo- lane m nasajena s trto in sicer najvadno v razdalji 1 m do 1 m 20 cm. Prostor med vrstami se da izbor, no uporabiti za nasad zelja, pese, buč ali celo krompirja, Strogi vinogradni veljaki sicer niso posebno vneti za to, da bi se v vinogradu poleg trt sadilo še tudi kaj drugega, a letošnje izredne razmere morajo v tem oziru vse pomisleke pustiti na stran. Sicer pa mlajši trti rastlina, ki je pol metra od nje oddaljena, ne bo škodovala,. Pisec teh vrstic je sam videl, da so ljudje nasadili v vinogradih celo parcele s krompirjem, ki v zrigolani zemlji posebno lepo obrodi. Posebno prija vinogradna prst tudi zelju in pesi. Ali je opravičen strah pred poletnimi kužnimi boleznimi? Štabni zdravnik dr. Feistmantel, ki je i-mel tekom svojega osemletnega bivanja v Perziji kot sanitetni odposlanec zunanjega, ministrstva dovolj prilike, da je Študiral najrazličnejše kužne bolezni in je sedaj načelnik neke 3000 bolniikbv obsegajoče bolnišnice, se je o poletnih kužnih nevarnostih izrazil sledeče: Zanesitev kuge po kopnem je neverjetna. A tudi kolere, trebušnega in pegastega legarja in osep-nic najbrže ne bo dosti v armadi. Zato pa je treba računati z možnostjo pojave griže v znatni meri. ,U-čii/kujoče cepljenje z raznimi serumi p'a še ni zadostno. Najvažnejše obrambno sredstvo je vsekakor dobra pitna vodhj za armado. Radi tega je velike važnosti, da dobe armade (razven zadostne mere seru--mov), tudi zadostno število aparatov za Ikuhanje vode, kakor jih ima že nemška armada;. Za civilno prebivalstvo ni nikakih povodov za vznemirjanje, dokler je pitna voda nepokvarjena in dokler se strogo izvajajo odredbe glede odstranjenja bolnikov, ki imajo že kakoršnokoli si bodi nevarnejšo nalezljivo bolezen. Nauk za nas: Skrbimo, da bodo studenci in okolica vrelcev in studencev skrajno snažna. * Ljubljana. Na tukajšnjem učiteljišču* na r,eaL ki ter na obeh slovenskih gimnazijah se je zaključilo šolsko leto, V teli poslopjih se nahaja sedaj ravnateljstvo državnih železnic^ poštno in brzojavno ravnateljstvo. * Maribor. Tukajšnje srednje šole, in sicer gimnazija in realka, so se dne 2G.i maja zaprle, * Maribor. Po noči od torka na sredo je tumrl vsled pljučnega izkrvavljenja črnovojniški novinec Franc Glajek, doma iz Gornjeglaigrada. Pogreb se vrši v petek popoldne*. Umrli seš^ni udeležil bojev! proti sovražnikom naše domovine. * Sv. Andraž v Slov. goricah. Umrla je dne 17. maja v mladostni dobii Ivanai Kolar, članica Marijine družbe. Ob obilni udeležbi so jo člaeiice spremljale z zastavo k večnemu počitku. Blag ji spomin in večni mir! * Sv. Jurij obi Sčavnici. Hrašpvec Franc ia Grabonoša, Sijanec Jernej iz Brezja,, Segula Frano ;,z Seliš so bili dne 9. maja ranjeni s puškinimi stre-i v rame, Imenovani so si bi)Li, v; boju posebni prijatelji. * Sv. Jurij oa, Sčavnici. Dne 19. maja je preminula v najlepši dobC spoštovana, gospa Jožefa Miki. S svojo prijaznostjo si je pridob la ugled pri vseh, ki so jo poznali. Rajna je bila mati oskrbnika bolnišnice v Hartbergu g. j. Miki, jki se sedaj kot častnik vojskuje na južnem bojišču. N, v m. p.! b * Veržej. V nedeljo dne 80. imajiuka — na trojico ne Voljo — obhaja zavod Marijanišče, praznik Marije Pomočnice, Letos je preteklo sto let, odkar je iil ta praznik npeljan. Z obiliajanjem tega praznika jo združena mirovna, pobožnost za Mursko polje. Ptuj. Solskla oblast je odredila, da se je zaključil, pouk na vseh tukajšnjih šolah, ker je rabila vojaška oblast vse šolske prostore zai vojaške namene^ Oblaki pri Sv. Lovrencu v SI. goricah. Dne 11. maja smo spremili k zadnjemu počitku vzornega in vzglodnega mciž'a Antona Murko. Kaiko spoštovanje jo rajni užival med svojimi farani in soobčani, nam je jasno pričal njegov pogreb. /Ob odprtem grobu so nam č. g. župnik Sinko v svojem govoru še en-crrt nasl kali vrline pošteno in trezno mislečega krščanskega moža. Rajni je bil vnet naročnik „Slovenskega Gospodarja" že nad 40 let iln mu je pridobil do-caj novih naročnikov, posebno zadnji čas. Rajni se je rodil 1. 1833. K vojakom je bil potrjen 1, 1854., Služil je kot konjenik neprestano nekaj nad deset let. Večji del njegovega službovanja je bilo na Laškem, takrat še v naših pokrajinah. Bil je 45 let ud družbe sv. Mohorja. Naročniki „Domoljuba" pa| 25 let. Bil je tudi podporni u.d domačega veteranskega društva, katero mu je tudi izkazalo poslednjo čast. Lahka mu bodi domača žemljica! * St. Lovrenc na DrajVskem polju. I ž ruskega ujetnišva se je oglasil Jernej Svenšek. Več mescev ni bilo nobenega glasu od njega, zato je bila .njegova mati neizmerno vesela!, ko je dobila) od njega dopisnico, da še živi. — Odkar je odšel na severno bojišče (avgusta), se ni izvedelo nič o Predikaku Jak. Vojaki tovariši so prkvili starišemi, da je bil dne 26. avgusta ranjen ter je v nekem skednju z drugimi v-red zgorel. Te dni so pa stariši dobili od poizvedovalnega urada obvestilo, da je bil ranjen, septembra ujet in se nahaja v PetrahavlOv^ku. — Te dni je g. nadučitelju naznanil stotnijski poveljnik, da se njegov sin Stanko, ki je bil praporščak pri 55. pešpol-ku, pogrešia ter je bil bržkone dne *28. ali 29. aprila ujet. — Na shodu Dekliške Zveze dne 9. maja sta de-klamirali Preldikak^ M. in Rogač J., govorila je Ju-ri.č H., gdč. učiteljica Al. Dostal iz Crnegore, ki je v Času primernem krasnem govoru razpravljala o na^ logah žensk v sedanjih razmerah, nadalje g. voditelj in g. župnik. — Število barak na SterntaEu nameravajo pomnožiti na 400. * Marenberg. Dekliška Zveza naznanja, da se vrši običajni mesečni sestanek v nedeljo, dne 6. junija, pri Sv. Jfcjiezu, popoldne po \večernicah. Povabljeni so tudi mladeniči Mladeniške Zveze, kolikor jih je še doma. PiJ.de tuj govornik. * Frankolovo. Znana naša Vrišerjeva rodbina je dobi'a iz Rusija naslednjo obvestilo: „Dragi prijatelji»! Naznarfam Vam, da je vaš sin Metod Vrišer dne 16. aprila umrl za jetiko. Bodite brez skrbi, on je bil ob času bolezni (*(obro preskrbljen. Vas pozdravljata vaša prijatelja: Vidmar Alojzi;, Drobnež Ivan, u-jetnika v Moskvi. Braslovče. Dne IG. maj ni k, a, ravno na svoj go-dovni dan, se je preselil v boljšo domovino po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 67. letu s\foje starosti,/ blagi posestnik Ivan Sketa iv Orli vasi. Rajni je bil vzoren katoličan, skrben oče svojih otrok, katere je vzgojil v strogo krščanskem in narodnem duhu. Eden je že duhovnik, drugi je bogoslovec, a tudi ostali so pridni in vrli delavci na krščanskem in narodnem polju. Bil je tudi nepremakljivi steber naše Slovenske Kmečke Zveze. Nad vse je Častil sv. Cerkev in njene služabnike. Saj p'a je bil tudi njegov pogreb, kateri se je vršil v sredo, dne 19. majnika,, nafi vse veličasten: Celo pot od doma sta popevalai mrtvaške pesmi njegova, sinovia.. Udeležilo se je pogreba 11 čč. gg. duhovnikov in dva bogosloven, mnogo sorodnikov in Hrugega občinstva. Ob odprtem grobu je govoril preč. g. dekan rajnemu v slovo in domačim v tolažbo lepe besede. Domači pevski zbor mu' je prepeval žr/ostinke. Tako smo se poslovili od blagega moža s klicem: Počivaj mirno! 'Na svidenje nad Zvezdami! Vrli Skelovi rodbini, katero vsi spoštujemo, pia; izrekamo tem potom ob tej bridki izgubi svoje odkritosrčno soža^je! .o». v ce Nadvojvoda Evgen generalni polkovnik. Cesar je izročil nad'vojvodi Evgenu sledeče lastnoročno pismo: Ustanovil sem Šaržo generalnega polkovnikja in me veseli, cla imenujem Vas za prvega v tej šarži. Najnovejše avstrijsko uradno por Dunaj, 26. maj»!. Severno bojišče. Avstrijski generalni štab uradno razglasa: Bitka, pri Przemyslu traja dalje. Armada generalnega polkovnika 'Makensena, prodira uspešno ob obeh straneh rekfe San v južno-izhodni smeri. Prehod čez reko San izhodno cd! Ra-dymna je izvojevan. Avstrijski 6. armadni zbor je vzel v naskoku mostno utrdbo Zagrody na izhodni strani tega mesta. Južno in južno-izhod!no od Prze-mysla napadajo uspešno naše armade močne, deloma betonirane ruske postojanke. Število v zadnjih dveh dneh , ujetih Rusov se je zvišalo na 25.000. Do včeraj dne 25. maja zvečer je bilo zaplenjenih: !54 lahkih in 10 težkih topov, 64 strojnih pušk, in 14 vbzov za strelivo. Južno bojišče. Na Tirolskem je ukorjkal sovražni italijanski oddelek v Condino (v južnozahodnem kotu -Tirolske). Pri prellaizu, Padon, severno-izhodno od gorovja, Ma,r-molata (izhodno od Bocena na italijanski meji) so zbežali Italijani, ko so počili prvi streli. >Ob koroški meji so odbile naše čete več italijanskih napadov, pri čemur so imeli Italijani precejšnje izgube. Izhodno od prelaza Plocken (na koroš-ko-italijanski meji, zahodno od Pontebe) je sovražnik zbežal, pustiVŠi svoje orožje. 'N|a primorskem obmejnem ozemlju dosedaj še ni bilo bojev. Novara srečno priplula v Folo. Bojna ladja „.Novaira", ki je napadla Benetke, in bila zadeta od strela,, se je srgčno vrnila v Folo. Škodo, ki je povzročil sovražni .strel na „Novari", so takoj popravili. Prvi boji na južnem Tirolskem. Angleški list „Daily Chronicle" poroča iz Genove: Prve sovražnosti med avstrijskimi in italijanskimi četami so se na Tirolskem pričele dne 25. maja ob 2. uri zjutraj, ko je avstrijski t artilerija, pričela obstreljevati bližnje italijanske utrdbe ob meji.. Italijani niso, odgovarjali. Avstrijske čete so razstrelile dva majhna mosta čez reko Adižo na italijanski strani. Prebivalstvo italijanskih vasi ob reki Adiži beži. Naši zadeli sovražni zrakoplov. Iz Trsta se poroča, torih drug občni ZDor. hi pa sklepi veljavno ne glede ;a število na zočih članov. — V Maribor'., dce 15 mija 19.6. - Nače'st o. DOM, tegis romana d-lavska stavbena zadvu$a z omejeno za^ro v Mariboru Vabi o k olČHemu zt oru za leto 1914, ki se vrti dne 29. majska 1915 zvečer tb pol 8 url v «ejni sobi Posojiln ce (Narodni d m'. Dievni rod: 1. Pi-ročilo L&čtlst^a 2 Po:o ilu nsdzorstvd. 3 Odobrenje letnega računa za i9 4 in razdrlitev čistega dobička 4 Razni predlogi. — Načtls'vo. 855 Razširjajte Slov. Gosp! dar! Ženitbtna ponudba. Deklo iz boljše kmečke hiše, iz-veibaca vsega gospodinjstva stara 40 let ter mi premoženja nad 9000 kron. se želi v svrho poroke seznaniti z m škim oil 40 d.j 60 let ft rim, treznega miroljubnega značaja s kakim malim posestvom če mog, če v bližini cerkve, oziroma stalnim zaslužkom z uekaj gotov ne. Le lesne prijave se na pošljejo na upravništvo .Slo G mpoda^jii" pod, Ma nik št 33 .". r»juo»t zajamčena najboljšo vinogr-dno od Je^sern-ga si lahko vsakdo naroči tudi na obrok' pr Zln3uer &. Co , Sv. Jakcb r Slov. gor P0V2n;n in brani. Vpraša se pii Alojz Zorčič, nadmlinar na Bregu pri Ptuju. 314 Zanesljiv 831 ko. js .i hlapec in cbenem voznik za kruh se takoj sprejme pri Ivunu B6hn ■ u, umetni in valjčni mlin v Framu. Učenec ee sprejme pri g. Alojz Pečnik pek. mojstrr, Selnica ob Dravi. Prednost imajo taki, ki so so že učili to obrt. 854 Župni ska ierkev Sp dnja Sv. Ku gata, p Pernica, poceni proda ViNO iz leta 19.3 in 1914. Oglasiti se je pri cerkvenem pred- stojništvu 3E3 Kovaški pomočnik in učenec se takoj 8prejiLeta. — Schtiretz, Gradec, Karlauergdrtel, 8. 349 Za napravljanje drv in hlodov se naj me takoj večje število drvarjev proti dobremu akordnemu plačilu. Viktor Glaser, lesna trgovina v Rušah. 348 PRODAJALKA izurjena v mešani stroki, vešča slov., hrvat. in nem-škeija jezika v govoru in pisavi, želi službe. Cenjene ponudbe prosim na upravo tega lista pod „pr dajalka št. 351." Velika svota denarja se zamore nakljuditi vsakomur, ki postane naš naročnik. Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkcvno zastopstvo št. 15, Ljubljana. 154 Ticaid in tkaiHe ki izdelujejo platno za jadra in cevi, najdejo stalno in dobro plačano službo v tovarni Thondorf, p. Liebenau pri Gradcu, Štaj. 338 ¡{nvfl? mojster, pošten mož, * c» i 'j dobro izurjen v svoji stroki, s spričevalom za podko-vanje vozne živine, se sprejme v kovačnici, ki bo ▼ par tednih zgrajena v Rušah. Prosilci se naj zglasij > osebno pri g. Dragotinu Lingeljnu, veleposestniku v Rušah. Kupite! 3 povesti 224 strani 337 66 vin. Dr. Koser, Jorčinci pri _Ptnjn. Kolarski učenec se sprejme pri g. Klin ar Franc, kolaiski mojster, Slivnica pri Mariboru. 812 Svetovna vojska dok zuje jasno, da samo oni zamore prenašati skoraj nečloveške n-pore, ki ostane trezen. Zato zahtevajte t vsaki gostilni kot pijačo izvrstne ljutomerske pokalice. Fedor Kukovec, tvornica pokalic in sodavice, Ljutomer. 311 olzna Ävstrij a Kdor mi pošbe v kuvertu za 45 vinarjev novih in neporabljenih znamk in pa svoj na|tan6en naslov, pošljem mu takoj tri nove krasne pesmi: 1. „Solzil a-^4 v s t r i j a"; 2* „S .1 o |y, o in; ločite v" in 3,. „Blagor mu v tuji zemlji." Kdor ljubi svojo domovino in zdaj res milovanja vredno, Avstrijo, mu ne bo žal, 6e bo imel te krasne spomine sedanje strašne vojske. — Naročuje se pri izdajatelju M a t. B e -lecpriSv. Boifenku v Slov. goricah pri Ptuju, Štajersko.. 346 Opravilna Štev, E ¡5155 15-$., Draibeni oklic. Dne 22. junija 1915i, predpoldne obt 10. uri, bo pri tem sodišču v izbi štev. 27 na podlagi sklepa z dne 19. maja 1915 odobrenih pogojeiv dražba sledečih nepremičnin: Zemljiška knjiga občine Račje vi. štev. 10: hiša štev. 28 v Račjem z gospodarskim poslopjem, z vrtoma, njivami, pašnikoma, travniki, gozdom in s potrebnimi pritiklinami. Posestev meri 9 ha 76 a in 79 kv. m, ? S tem posestvom je, spojena lastninska pravica 1-36 posestva, zemlpčkai knjiga občine Račje vi. štev. 221. Oenilna vrednost 18.113 K 59 v in pritikline 2454 K, skupaj 20.567 K 50 v; najmanjši ponudek 13.712 K; vadij, 3.000 K. Zemljiška knjiga občine Raičje vi., štev. 333: dve njivi, ki merita 2 ha 27 a 13 kfv. m. Cenilna vre-, anost 2089 K 17 v^; najmanjši ponudek 1400 K; vadij 210 K. Vsako posestvo se bo prodalo zanse. Pod najmanjšim ponudkbm se ne prodaje. C. kr. okriajno sodišče v ¡Mariboru, odd. IV., dne 19. maja 1915. 350 Vsak svoj mlinar. S poleg stoječim ročnim mlinom lahko zamelje vsakdo doma svoje f/ zrnje, kakor koruzo, ječmen, žito, oves. Mliu je jako trpežen in stane samo 20 K; plača se lahko tudi v 4 enakih mesečnih obrokih. Naročila sprejema Teodor Zdarski v Mariboru ali Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor. 296 Prva slovensîia razpošsljalna svetovno-znanih srebrno jeklenih kos znamka dvojni »Ord« z mečem, katere so iz najboljšega in najvlačnejšega jekla, ah Le, na las tanko izdelane, najlepše izpeljane in a vsak kraj rabljive. Za vsak komad se garantira. Pri naročilu 10 kom. se doda 1 komad zastonj. 23i KMETOVALCI! ogibajte se manjvrednega židovskega blaga Zahtevajte cenik. Sama zaloga: Ad. Geiss a nasl. Viktor Pilih, Žalec v Savinski dolini. Narodna trgovina Alojz Brenči© v PTUJU priporoča za spomlad in leto lepo izbiro što-fov in volne zs moške in ženske obleke kskor tudi vsakovrstnega platna z* životno in posteljno perilo. Nadalje nndi gotovo perilo, potem hlače, predpasnike, kravate, ovratnike, zavratnice, odeje, dežnike, preproge, rariične rute ter vobče vse, ksr spada v to stroko. Priporoča se Alojzij Brenčič v Ptuju. I KAVA 1 §0°|o cenejša: Amerkanska štedilns kava, vek-irorasnčna, izdatna in štedilae. 5 kg poskasna vreča 11 K franke po povzetja. Pol kilograma velo-prima najfinejši čaj E 2'20 oddaja k. Sapira, eksport kave in čaja Galanta 496, Ogrsko. 278 Glavni trg št. 10, tik farne cerkve trgovina špecerijskega blaga. 1e Gospe-GospodlDje-Kuharice! Ali že poznate pripravo „Weck" ^a vkuhanje vsakovrstnega sadja in zelenjadi? Cene, zahtevajte takoj zastonj cenik od Zinaoer & Co., Sv. Jakob r Slovenskih g ricah. 344 Proti IIALEZ «• moramo sedaj varovati tem boli, ker sedaj nalezli!?« bolenai, aa primer: škrlatinia, oSplce, koze, kolera. Situ nastopajo s rrišana močjo, zato povsod, kjer se pojavijo take bolezni, najprimernejše desiniekcij-sko sredstvo, ki ga morajo imeti pri vsaki hiši. Najpriljublje-nejše razkužilo sedanjosti je nesporno Knjigarna, umetnine in muzikalije. GoričarS Lesko všek = Celje-- trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX P° razn& cenah. 50C Za gostil^iiarje: Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah. r • Er-, iS H se brez vonja, nestrupen ln ceno dobi v vsaki lekarni tn drc» geriji po 90 vin. Učinek; Lysoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, s» izmivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze ln za Iripr&ciio- Ly$ciiormovo milo je voljno toaletno milo, ki obsega Lysoform in učinkuje an-asaptlčno in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Del» kote asehko in voljno. Hablli boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa jako varčno, ker miic. dolgo srsit Komad stane 1 K 20 vin. . Lyi@?orm s meto močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo itih iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarili v vr» ta, kaSlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabit« m. gri;anje. Nekaj kapljic zadostne na kozarcu vode. Orictaftlft« «teMenlM stane 1 kron« 6® vinarjev. Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in destalekcil»® pobite na ¡tolio gratls ln Iranko kemik HUBMANil, Dtmai, XX, šVrsachgaas« iS« Volno ovčjo, oprano in neoprano kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnem plačila ter plačam vožnjo sam. Veletrgovina R. Sierm&cki Celje štev. 17 (Štajersko.) FKakifeita ai pssaha* wsíaj v vejfááwsí h«, jasaies«, »otwljiva ia tójw* ¡mhkx», ». pt.i ètmmit, memiko (Laeema), kswaHa ¿«tolj©. toe»«, pœ» rea»! n redeče, spisk vsa joljsk», ' k&jsss teái vrtns íe evetiiésa saaMM «4 sasre ia adUtav n» tvrdfce Mutkïiï, id ¡» dobivaj ješ jg á««>»& tvr¿!ri I. YNTIHLHJR GELJB Tr&avfaia « äfiscerijsktw blago«, s Nrvami ia fefcá-nJ«¿ jrWetkl tur za¡o$a vseh vrai aUcsrsá^ W*' Solidwa in í«4aa pasfrclfes. Za vsestransko izkazano srčno sočutje povodom prebridke izgabe našega iskreno ljubljenega, nepo?abnega soproga, ožeta, tasta in strica, gospoda Janeza Sketa posestnika v Orllvasi pri Braslovfiah kakor tudi za ve!i-