Političen list za slovenski narod. Po pošt! prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemati veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta <» gld., za četrt lota 3 gld., za on mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na loto. Posamezno številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semoniške ulico št. 2. Naznanila (insorati) se sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če so tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primerno zmanjša. Rokopisi so no vračajo, nofrankovana pisma se no sprejemajo. Vredništvo jo v Someniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in prazniko, ob "aG. uri popoludne. Štev. lO. V Ljubljani, v petek 14. januvarija 1887. I^etnili X Y. Važnost in dolžnosti katoliškega tiska. (Konec.) Spominjajo se te znamenite izjave amerikanskih škofov, moramo priznati, da v nobeni polovici naše monarhije ni katoliško tiskarstvo na oni višini, kjer bi ga radi gledali sv. oče papež; v novejšem času se je začelo v tem oziru neko bolj živahno gibanje. V Cislajtaniji je k temu proti svoji volji pripomoglo meščansko ministerstvo Beust-Giskrovo. Na Nemškem se je vsled napadov na cerkveno pravo in katoliško vest jelo kazati gibanje iu delovanje, kteremu se ne moremo dosti načuditi. Na Nemškem so se tudi škofje lotili peresa, kakor nekdaj križarji meča in duhovni so jim pomagali brezplačno. Vsi so si podali roke: duhovni iu svetni; ta je napisal dopis, drugi članek, tretji za poduk in zabavo: in s tem so vspevali! Da bi jih posnemali tudi v Avstriji I Slabo v tem oziru je na Madjarskem. Politično razmere, posebno svobodno zidarstvo, ki oudi brez zapreke deluje od leta 1867 , zavirajo katoliško tiskarstvo. Kako je pri nas Hrvatih, čutimo najbolje sami. Naše novinstvo služi več ali manj novošegnemu liberalizmu iu tudi znanost nove šege se mu je v nekterih strokoxnih listih ponudila v službo. Resnica pa je, dokler si katoliki v politiki in znanosti ne pribore vplivnega mesta, toliko časa se tudi v državi ne bo dostojno nanje oziralo. Zato je Leonu XIII. posebno na srcu novinstvo, za to on pri vsaki priliki hrabri in navduša to predstražo cerkve. Da pa katoliško časopisje more zadovoljiti svoji težavni nalogi, jej on podaja pravila, kterih naj se drži v svojem delovanji. Želi namreč, da se katoliško tiskarstvo povzdigne znanstveno in nravstveno; da odstrani pogreške, jej propisuje zakone zdrave iu plodonosne delavnosti. Lepo je o tem govoril katoliškim novinarjem: „Ako hočete doseči svoj namen, pišite resno iu zmerno, da ne bote žalili s rečitatel j ev s prepikro in strastno besedo, da ne bote služili strank ar- LISTEK. „Pro Slavia" ali nekaj o beneških Slovencih. (Dalje.) II. 0 naseljevanji Slovencev v sedanjo Benečijo. Kakor nam ni prav jasna prazgodovina iu doba, kdaj da so se naselili Slovenci po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem, v Primorju in Istri, iu onih 86.000 v Št. Petru, Oevdatu, Tarčentu, Glimoni in na Beli (Reziji), kteri poslednji so na skrajnem zahodu Slovanstva, tako tudi ni nič stalnega, kakšno vlado so oni tedaj imeli. Gotovo je le to, da so vsi sedajui, kakor tudi beneški Slovenci, nekdaj bivali po obširni ruski (sarmatski) ravnini, zakaj pa in kako da so se oni naselili v zgoraj omenjene kraje, nam zgodoviua nič prav določnega no povo. Vrjetno je pa, da so ljudstva slovenskega po- stvu ali koristi posameznih, marveč, da zagovarjate vse povsod le obče dobro. Želim pa pred vsem, da se držite besed apostola, da vsi isto govorite in da ni med vami razkola, da bote vsi popolni v enem smislu in v eni znanosti, naslanjajo se varno ua nauke sv. cerkve." Kratko pa krasno je označil dolžnosti katoliškega tiskarstva o okrožnici biskupom portugalskim: „K a r zadeva one, ki pošteno in od-ločno,resnično,ljubeznjivo i n m a r n o pišejo za katoliško stvar, naj vedno pomnijo, ako hočejo, d a ji m bo trud plodonosen, kaj se ti rja od takih, ki se bore za najboljšo stvar. Rabiti jim je namreč v pisanji: zmernost, razboritost in ljubezen, ki je mati vseh kroposti. Vidite iz tega, kako se p r o t i v i bratovski ljubezni lahko-umno sumničeuje in neoprezno, nepremišljeno očitanje. Zmernost je aristokracija uma in srca Bila je doba, da so imeli zmernost za slabost, skoraj za izdajo, ko so zasmehovali to besedo in Bog ne daj, da bi jo bili izgovorili katoliški novinarji. Vendar je zmernost ravnotežje duševnih sil, zmerni gospodari sam sebi, on popoluo iu vsestransko razumeva stvari. Nič ui tako težkega, kakor umerjen ost, a zato tudi nič tako plodo nosnega in velikoga. Zato je treba zdrave narave, čvrste razsodnosti iu razumnosti. Zmerni so ob enem najsilneji. Oni drže pravo mero, ne poznajo pogubnega pretiravanja in žalostnih zmot." Po želji Leonovi delajo zato oni, ki se izogibajo vsaki strastni polemiki, a se tem pridneje bavijo z važnimi vprašanji in kažejo, kako lepe, kako vplivne da so verske resnice. Vsa skrivnost uovin jo v tem, da podučujejo, razjasnujejo in prepričujejo. Kakor zmernost v pisanji, tako je tudi razboritost ali premišljenost izgubila svoj glas. Kdor kolenja posedla že davuo pred Kristusovim rojstvom tedaujo Ilirijo, da, češki zgodovinar Ivolar trdi, da stari Veneti so bili Slovenci, ker tudi še v sedanji italijanščini je mnogo slovenskih besed, kakor dokazuje naš ljubljeni starosta, č. g. Davorin Trstenjak, v svoji etimologiji. Stalno pa je, da so bivali Slovenci že v pradobi v prekdonavskih zemljah (spodnji Ogerski), da so jih napadli Kelti in premagali, ter vsled tega so se umaknili čez Ivarpalo in v karpat-sko gorovje. Potem so bili poslednji podjarmljeni od Obrov, in potisnjeni v Panonijo, ktero so našli zapuščeno od Longobardov, kteri so šli s svojim kraljem Alboinom (568) na osvojenje gornje Italije. Od tod so so pomikali Slovenci proti zahodu tako, da so med 1. 590—600 po Kr. prebivali že ob mejah Italije in vojvodstva bavarskega. V gorenjo Italijo so dohajali lo v posameznih trumah. Oni so občudovali lepoto in ugodnosti južnega podnebja, ali ker so bili oni podložni divjim Obrom iu so se tisti radi po plen zaganjali v Italijo, so se morali v njih vrstah boriti. Vrnivši se po teh bojih domii v Panonijo, so oni pripovedovali svojim rojakom, skrbno in pošteno zbira iu odbira najprimerneja sredstva, da se doseže namen, tak ravnil premišljeno, razborito. Tudi na to kropost so premalo pazili. Zarad veče jasnosti treba nam jo ločiti dvoje vrste novin: noviue strankarske, ki ob enem služijo veri in cerkvi in noviue strogo verske. Naloga katoliškemu časnikarju je, da si odbere primerno bojišče; ne sme dati protivniku priložnosti, da bi ga iznenadil; on ne sme obravnavati vprašanj razdražljivih in osebnih; posebno da no meša nebistvenih vprašanj z bistvenimi, da se bori ne v imenu svoje sodbe, marveč v imenu Boga, v imenu cerkve in objektivne resnice. To je naloga težavna, a lepa in imenitna. Mnogemu zlu so dandanes vzrok zmote, hibe. Bitke se zgubo bolj vsled lastnih po-greškov, kakor li vsled spretnosti in moči nasprotnikove. V javnem življenji je ljubezen, pravica iu resnica združena s spoštovanjem bližnjega. Sodimo druge po sebi. Nič toliko ne žali in ne podpira mržuje proti neprijatelju, kolikor lažnjiva in krivična očitanja. Mi se srdimo, kader nas zovejo uazadnjake, neznosljivce, nevedneže, neprijatelje domovine, zatiralce siromakov. Ne pozabimo, da neprijatelji naši isto čutijo, kader jiin očitamo napake, ki jih nimajo. Zaničevanje je pogubno orožje. Preveč kritiko-vati je škodljivo. Ako hočemo, da nas spoštujejo, spoštujmo tudi mi druge. Pametna in brezstrastna razprava je dovoljena, a kader neprijatelj postane surov in grozen, takrat ne hodimo več za njim. Tudi med katoliki samimi je pogosto veliko trpela ljubezen. Borbe med brati so naša sramota in naša slabost. Neprijatelj ve za to. Zmernost torej, iu modrost in ljubezen, združene s spoštovanjem hierarhije, to so kreposti, ki naj krasijo katoliške novinarje. Ti zakoni ne bodo za-državali razvijanja katoliškega časopisja, marveč ga bodo vtrjevali in ohranili vselej v pravih mejah. Po teh nasvetih jeli so katoličani ravnati po nekterih krajih oziraje se na krajue razmere. Kader se vse katoliško tiskarstvo postavi na ta čvrsti temelj, kader se združijo vsi katoliški krogi, da osnujejo v tem duhu glasila oudi, kjer jih še ni, potem bo, upamo trdno, cerkev dočakala prelepe duove. Tudi naša „Vrhbosna" jela je izhajati, da se kaj lepega so videli v Italiji, kteri so vsled tega hrepeneli odlaziti tje, in to tem bolj, ker oni so bili že utrujeni od oberskega jarma in so se ga hotli slednjič otresti. Tako so prijeli za orožje samoob-lastno in na njih račun ter so se polagoma s silo naseljevali ua Friulskem.1) Iver so bili tedaj Slovenci z malo izjemo še uezuabogi (pagani), se jih je papež Gregor Veliki (590—604) tako silno prestrašil, da se je v nekem pismu na duhovščino v Saloni (v Dalmaciji) izrazil: „Vzneinirjen sem, ker so že začeli laziti prek Istre v Italijo." Ali tedaj so bili od oksarha Kalinika (ces. namestnika) iz Italije viiu do njenih mej potisnjeni. Leta 604 najdemo Slovence, ktere so poslali Obri, da so so vojskovali v Italiji zastran bizantinskih posestev (Ravenskega eksarhata v Romaniji), pa v prid kralju longobardskemu Agilulfu. Šo lota 610 so združeni z Obri privihrali na Friulsko; po- l) PriuUka pokrajina ali Purlanija, ima svojo ime od J. Caosar-a, ki jo okoli 50. 1. pr. Kr. u«t novil mesto „Forum Julii" (Oaesaris) ali Julijev trg, tam, kjer stoji današiuj^FijtaA (..staro mesto"). č V?'. 3 tudi med nami izpolni želja sv. očeta in hoče hoditi po potu, kterega jej bo odkazovala modrost namestnika Kristusovega. Tako „Vrhbosna". Za tira se še prijateljem priporoči v podporo. Da bi se nazori, tu izrečeni in potrjeni po nai-viši avtoriteti, po papežu samem, vtrdili tudi med Slovenci, zato skrbeti je dolžnost vernih Slovencev. V to pomozi Bog! Interpelacija Mili. \ ošnjaka in tovarišev v štajarskega deželnega zbora seji dne 20. decembra I. I. glede naprave topniškega strelišča pri Krškem. Topniško strelišče na Ptujskem polji, kjer je že od leta 1877, ima se menda preložiti k Savi pri Krškem na Kranjsko, kakor nam časniki sporočajo, za 25 let. Strelišče se bo menda tako blizo Save napravilo, da bo desno nabrežje Save, reka sama in pa tudi še levo nabrežje v nevarnosti. Ker bi vsled tega v dobi streljanja, t. j. meseca julija, avgusta in septembra imenovani prostor od zgodnjega jutra pa do 2. ure popoludne ali pa tudi še več časa vojaki stražili, ter bi ne bil nikomur pristopen in bi se po reki tudi ploviti ne smelo, bi to ves ta čas plovbo oviralo, in bi morali plovi ob Krškem ostajati, plovci pa ondi praznovati. Prav na onem kraji se dostikrat zgodi, da plovi na reki obtiče, kedar ni zadosti vode. Ob času streljanja bi bilo toraj prav lahko mogoče, da kedar bi plovci ne spravili plova ob pravem času v ugodno vodo, bi morali v nevarnosti za življenje na njem ostati, ali pa sredi vode plov popustiti, da, bi se brez njih dalje napotil, kedar bi prišla večja voda. Pa tudi če se na to niti ne oziramo ne, bi zaprtje ondašnjega sveta, oziroma vodne poti ondi neugodno vplivalo na trgovino z lesom. Tudi ni v nobenem pravem soglasji, če po eni strani toliko venkaj zmečemo za vravnavo rek Save in Savinje, po drugi se nam pa potem prosti promet na ravno teh rekah tako ovira. Za vravnavo Savinje izdala je dežela leta 1877 in 1878 lepo svoto 15.385 gld. Stroški za sedanje zgradbe ondi so na podlagi deželne postave od 1. aprila 1885 vknjiženi z 300.000 gld., in jih bo pokrivala dežela z 4/10, okraji pa z 2/10. Razvoj in napredek v narodnem gospodarstvu gorenje Savinjske doline je večinoma odvisen od trgovine z lesom, kar dokazuje lepo število plovov 6670, ki so prešli leta 1883 iz Savinje v Savo. Tukaj gre toraj brez vprašanja za imenitno vitalno vprašanje, ki prizadeva tri sodne okraje: Go-renje-Graškega, Šoštanjskega in Vranskega; pri tem je izvestno tudi dežela prizadeta. Sedem peticij, ki so se v tem oziru visokemu deželnemu zboru izročile, zadosti jasno spričujejo vznemirjanje ondašnjih prebivalcev, ki še ne vedo, kaj in ali se bo v tem oziru sploh kaj njim na korist zgodilo, ker je njihovo blagostanje edino le od lesne trgovine odvisno. Za druge malenkosti pri vodah ali vodnih zadevah so pa takoj komisije in druge razprave pri rokah. Glede te tako važne točke, ki se dotika velikega dela dežele, usojajo si podpisani staviti ponižno vprašanje: žigajoči in pleneči, kakor jo bila tedaj navada vo-jevanja, se polaste (Jevdata, pokončavši moč Friul-skih vojvodov. Vsled tega jim je bil v naslednjih letih olajšan vhod v Italijo, in to tem bolj, ker so se ojačili pod njih samostalnim krepkim kraljem Saraom, kteremu se je posrečilo, da jih je vnovič združil v eno veliko kraljestvo, ktero, kakor znano, pa ni imelo žalibog dolgega obstanka. Okoli leta 720—725 so se prikazali sami blizo Lavriana, kjer jih je premagal z veliko silo vojvoda Pemmon, ki je sklenil z njimi mir na istem bojišču. Prodirali so nadalje od Goriške strani vkljub krepkemu uporu in tako so Slovenci vsakterikrat po en malo se naseljevali po Priulski ravnini, ki je bila zapuščena, ter so rajše ostali pod lougobardskim vladarstvom in mirno obdelovali polje (kajti žo pradavni Slovenci so bili navadno mirni poljedelski narod), kot da bi se vrnili v prejšuo manj rodovitne zemljišča, ktero so poleg tega morda že drugi zasedli. (Daljo prlli.) 1. Ali je res, da bi nameravano strelišče ob Savi ob času streljanja plovbo oviralo, oziroma jo še celo zapiralo? — in če je res: 2. Ali je temu oviranju pritrdilo c. kr. namest-ništvo v Gradcu ali c. kr. deželna vlada v Ljubljani, kolikor namreč reke Save tej ali oni oblastniji v nadzorstvo pripada in če je, na kaj se je pri tem ozirala c. kr. državna oblast, ne da bi bila zaslišala prej prizadete trgovce? 3. če je visoka vlada pri volji zamudo odpraviti s tem, da prizadete interesente zasliši in če se pritožbe potrdijo, da oviranje proste plovbe na Savi odpravi? V Gradcu 20. decembra 1886. Mih. Vošnjak, dr. Ferd. Dominkuš, dr. F. Rade j, dr. Jos. Šuc. Politični pregled. V Ljubljani, 14. januvarija. Jtfotrauje dežele. V štajarskem deželnem zboru stavili so dne 12. t. m. Ausserer in drugovi predlog, da naj bi deželni zbor sklenil, da se morajo na Štajarskem sodnijski in politični uradi izključljivo le nemščine kot uradnega jezika posluževati. Glede na to, rekel je Ausserer, da je notranji uradni jezik pri sodniji in pri političnih uradih na Štajarskem nemški in se moramo na korist države in jednotne uprave tega načela držati; glede na to, da je pravosodni minister s svojim odlokom nemščini kot uradnemu jeziku področje zdatno omejil in je prav s to določbo svoj lasten delokrog zdatno preskočil (?); glede na to, da se moramo vsled tega bati, da za nemške štajarske otroke s časoma na ta način ne bo nobene službe več po državnih uradih: se šta-jarski deželni zbor že sedaj jako slovesno zavaruje proti vsakemu poskusu, s kterim bi se na Štajarskem pravice nemščine kakorkoli skrčile. — Kedar pride ura, da se bo gospodom na Dunaji umestno zdelo, oblake prepoditi, kteri nam Slovencem solnce ravnopravnosti še vedno zakrivajo, bo štajarski deželni zbor pač poslednji, ki se bota Taafte in Pražak na njegovo krivične, enostranske in piškave ukrepe ozirala! Avstrija se pač lahko v pest smeja, kar ima tako zvestega (?) prijatelja na svoji strani, kakor je nemški državni kancler, knez Bismark. Kakor je iz raznih časniških presojevanj in ocen njegovega najnovejšega govora razvidno, mu Avstrija tudi res verjame, da jo Bismark tako ljubi, kakor še nikdar do sedaj. Naj mu le preveč ne zaupa, če noče, da se ne bo pozneje enkrat britko kesala. Bilo je pred nekakimi osemnajstimi leti, ko se je eden višjih avstrijskih državnikov z Bismarkom v pogovor spustil in mu je očital, da Bismark na avstrijske nemške pokrajine preži. „Oho, prijatelj, kaj se Vara sanja!" zavrne ga Bismark, „vsc prej, kakor to. Avstrije se jaz ne bom nič več dotikal, pač pa mi je Holandija jako všeč." Kmalo na to odšel je grof Beust iz Dunaja za poročevalca v iuostranstvo, kjer se je sošel s holandskim poslancem. Beseda di besedo in Beust Ilolandcu pove, da se Bismark po Holandiji ozira. Prilika je nanesla, da se je ta poslanec sošel z Bismarkom, ki ga je takoj šegavo vprašal, kedaj da misli Holaudijo snubiti. „Kaj, Ilolandijo?" začudi se trolasi železni mož, „še v mislih mi to ni, pač pa Avstrija!" Sedaj naj pa človek ve, kam pes taco moli! Na Dunaji pravijo: „Joj, kako se z Bismarkom vjemamo v mislih, to bo zopet mir vtrdilo!" Da, bi ga že, če bi Bismark tako govoril, kakor misli, ali njemu je jezik za to, da svoje misli z njim prikriva. Potem takem: Avstrija zaupaj, a glej komu! Naš vojni minister nam je nekaj za novo leto podaril, na kar gotovo nihče mislil ni. Eksce-lenca pravi, da glede občnega ropotanja z orožjem nikakor ne shaja s tistimi milijoni, kar so mu jih privolile delegacije, temveč bo treba še nekaj milijonov namakniti. Ne ve se še sicer, ali bo vsega tega, kar misli vojni minister še napraviti, že letos treba ali pa kedaj drugokrat. Ne škoduje nič ne, čo se že letos napravi, trdi vojni minister, kajti če se letos preskrbimo, se nam pa drugo leto ne bo treba. Iz začetka je nameraval vojni minister delegacije poklicati k izredni seji, ko se je za trdno prepričal, da bi mu v slučaji vojske spomladi vte-gnilo toga in onega primanjkovati. Pozneje si jo pa spremislil in je svoje potrebe pri skupnih minister-skih konferencah naznanil. Potrobuje pa živeža, obleke in streliva. Da ni delegacij sklical, je menda povod to, ker ni hotel ljudi po nepotrebnem plašiti, češ: „ vojska bo!" Ministri so mu prav dali, in so mu sami dovolili, česar še potrebuje, nadjaje se, da bodo to samolastno dovolitev delegatje kasneje že odobrili. Da vojnemu ministru kar h krati vsega manjka, je vzrok — kaj mislite, kje? Pri domobrancih! Teh do letos še nismo imeli; odslej nadalje mora pa vojni minister žo z njimi računiti. če bi se primerilo, da spomladi primemo za orožje, sklicali bodo tudi domobrance (črno vojsko) in vsak domobranec bo hotel jesti. Zato bo živeža treba. Vrh tega bo dobil vsak po eno pokrivalo in eden plašč, kar je vojni minister že vse naročil. Treba jim bo tudi v roke dati dobre puške, kterih imamo sicer na ostajanje, toda streliva ni za nje in tudi tega je vojni minister že uaročil. Kakor so čuje, te bodoče domobranske armade ob prvi mobilizaciji ne bodo več skupaj zbobuali, kakor k večemu kakih 100.000 mož iz vsake polovice države. Meseca aprila bodo že prve reči gotove in takrat bo treba 6 milijonov več šteti, kakor se je pri delegacijah določilo; v teku leta pa zopet 6 milijonov. Tako bo letošnji vojni budget za 12 milijonov goldinarjev večji, kakor so ga v delegacijah potrdili. Vnanje države. Kakošen vpliv napravil je Bismark s svojim govorom j)o inostranstvn? V Avstriji, kakor smo že poprej omenili, prav dobrega. Kljubu temu so se pa na ogerskih železnicah res priprave začele, ki so malo sumljive — kakor da bi se kaka nevarnost bližala. Na severo-iztočni železnici povečala so se vsa zmenišča, v Košicah in po drugih postajah napravljajo se velika založišča za premog, ki se tudi že napolnjujejo. Duhovsko semenišče in šola v Ung-varju namenjena sta za vojaške bolnišnice. — Fran-cozje so z Bismarkom tudi zadovoljni, ker jih je javno pohvalil, da hočejo mir. „Res je tako", piše „Matin", toda zarad tega pa račun iz leta 1870 še vedno ni poravnan in ne bo, dokler bo vihrala nemška zastava v Metzu in Strassburgu." časnik „XIX Siecle" pravi, da je Bisraarkov govor zadosti jasen dokaz, da naj Francoska vse dovoli, kar vojni minister Boulanger zahteva. Poslednji se je pa zopet premislil, da bi bilo vendar malo le 34 milijonov, ktere je mislil v svoji miroljubnosti zahtevati, ter bo prosil za 80 milijonov frankov. — V Londonu oglasil se je poleg drugih listov tudi „Standard", in pravi, da bi Nemci ne bili nič več vredni imenitnega stališča, ki ga na celem svetu zavzemajo, če bi sedaj Moltkejev in Bismarkov glas preslišali. Kajti, kakor hitro bi Francija in Rusija videli, da se je Nemčija svojih vojaških bremen naveličala, tudi mir v Evropi ne bo nič več teden dni trajal. (!) Cisto od druge strani smatra pa „Times" Bismarkove besede. Ta list pravi, da se vsi tisti jako motijo, ki se nadjajo, da bo Nemčija sama vstaui svetovni mir ohraniti in da bi druge države lahko razorožile. Bismark se izvestno sam ne nadja, da bi se bližajočemu viharju odtegniti mogel, za to pa gleda, da se kolikor moč dobro zavaruje pred njim. — Tudi Rusi so zadovoljni s tem, kar je Bismark o njihovi prijaznosti lepega povedal. Le ne zaupajo mu tudi ne, ker mislijo, da jih ima za strašilo v prosi, s kterim Francoze od Alzacije-Lorene odganja. Ob enem se jim pa tudi dozdeva, da jim je mož razumeti dal, da naj Rusija nikari ne sili Nemčije, da bi morala voliti med njo in Avstrijo. Po celem svetu so vrlo zadovoljni z nemškim kanclerjem, ne zaupajo mu pa vendar-le nikjer ne! Kakor smo že med telegrami, pa tudi na tem mestu naznanjali, imajo ravnokar v nemškem državnem zboru hudo borbo, ali naj se nemška armada pomnoži ali ne. Prav za prav se pa vsa obravnava vrti okoli časa pomnoženja — ali na tri ali na sedem let. Za pomnožitev na tri leta je opozicija z Windhorstom, toraj centrum iu levičarji, za sedem let pa Bismark in desnica. Ker smo se do sedaj vedno le s tem pečali, kaj je govoril Bismark, kot zahtevajoči del v državnem zboru, ne moremo drugače, da objavimo tudi njegovo utemeljevanje zahtev. Dne 12. t. m. je državnemu zboru kar naravnost izrekel nezaupnico s tem, ker je djal, da rokam tega državnega zbora ne zaupa državnih svetinj. Tudi je večini zopet rekel, da naj nikar ne misli, da se je bo morda vstrašil in ji zarad tega odjenjal od zahtevanih sedem let. Ne, on se opira na ustavo in ta je na njegovi strani. Ko smo to ustavo delali, se pač nismo nadjali, da bomo imeli tukaj poljsko večino in pa tako ničeve pre-prepire. Mi in pa narod, vsi smo se vkanili nad sedanjim državnim zborom. Naša armada je v smislu ustave cesarska armada in hočemo že za to skrbeti, da Vam iztrebimo misli iz glave, karkor bi bila armada od Vaše milosti odvisna. Res je, da so današnji Francozje mirni, toda nihče mo no bo pregovoril, da nas ne bodo v bodočnosti napadali. Na to se je Bismark še nad Welfe spravil in so je konečno zopet zagrozil, da, če no pojde drugače, bo razpustil državni zbor, za kar ima popolnoma ustavno pravico, če Vas razpustimo, u ikar ne mislite, da se je to iz sovraštva do Vas zgodilo. O ne, temveč iz ljubezni do domovine. Vsi bote morda zopet prišli, toda no mislite, da bodo zvezne vlade čez tri mesece morda drugače mislile o varnosti domovine, kakor sedaj." Kakor je videti, so je Bismark res do skrajnosti namenil, in ta je ali zmagati s septenatom t. j. da se vojska na 7 let pomnoži, ali pa državni zbor razpustiti. Kaj pa o tem opozicija misli, povedal nam bo "\Vindhorst. Ko je v v nemškem državnem zboru Bismark svojo mnenje povedal, da hoče imeti pomno-ženje vojske na sedem let in tudi zakaj, oglasil se je v imenu opozicijo JVindhorst, rokoč: „ Tu kaj bi bila, kakor vidim sedaj, vsaka beseda odveč.v Najbolje je, če takoj glasujemo, kako da bo. če pa vendar poprimem za besedo, storim to le, ker posamičnih napadov kauclerjevih no smem prezirati. Rekel je, da ne priznavamo vojaških avtoritet. Tega nikakor ne. Mi smo vendar še vsakega moža iu vsak groš privolili, kolikor ste jih zahtevali, ali to mar ni nobeno priznanje? Kancler nam je tudi očital, da se Hanoveranci v slučaji kake francoske zmage nad Nemci mislijo zopet na lastne noge postaviti, t. j. samostojno državo proglasiti. Gospflda moja, povem Vam, da nobenega takega Hanoveranca ne poznam. Pač pa se nadjam, da se bo pravičnost vendar še toliko na dan pokazala, da si bodo knezi in narodi sami prizadevali Hanoveransko državo zopet ustanoviti. — Da potrebujemo krepkeje armade, kakor jo imamo, vsi vemo, in velika večina jo bo privolila. Če se mi namesto za sedemletno le za triletno ddbo poganjamo, imamo za to svoje vzroke. Ko bo teh treh let konec, hočemo namreč vprašati, če bi ne bilo mogoče armade nekoliko pomanjšati. Oe nam bodete toraj rekli, da ne, in potrebo tolikošnje armade nam dokazali, bomo zopet iz novega za njo glasovali. Pravice nam vendar ne bodete odrekali, da smemo prejskavati, ali je toliko-šnja vojska potrebna ali ne. če bo državni kancler volilce vprašal, ali žel^ državo brez vojaške podpore, jih bomo pa mi tudi vprašali, če nimamo pravice, nad tem čuvati, ali je tolikošnja armada potrebna ali ne, in prepričani smo, da nam bodo volilci rekli, da! Najbolje bi bilo pa za vlado, če bi se pomno-žitev dovolila samo za eno leto. Da bi to lahko in gladko šlo, vidimo na stanji pomorske vojske, ki ga leto na leto sproti dovoljujemo, vedoč, da je potreben. če se kancler na naše notranje prepire ozira, mu moram reči, da jih bo takoj konec, kakor hitro bi imeli z zunanjim sovražnikom opraviti. To naj si tudi inostranstvo zapomni, če morda kdo na to račuui. Kakor sem že rekel, mi vse radi privolimo in če Vam je drago, že lahko vse vojske, kar ste jih več namenili, 1. aprila oblečene in oborožene na vežbališče postavite. Leta 1880, kedar ste poslednjič vojsko pomnoževali, rekli ste nam, da se nam sedaj ni bati Francozov. Danes pa ravno narobe trdite. Kljubu temu Vam tudi sedaj vse privolimo, da le ne bo nihče trdil, da kaj odbijamo, kar vlada za nujno smatra. Eazpuščenja se pa prav nič ne bojimo, naj se le poskusi, se bo vsaj pokazalo, čemu smo tukaj, ali za to, da prevdarjamo, kar treba, ali pa samo da kimamo. Izvirni dopisi. Od Žalca, 12. januvarja. (O konjarstvu) v Savinjski dolini sem Vam o svojem času poslal tako-rekoč celo zgodovino. Danes pa iz zadnje številke glasila kmetijske družbe štajarske naj o tem predmetu porabim sledeče podatke. Vsled dolgoletnega in vztrajnega napora se je posrečilo, iz konj v Savinjski dolini vzgojiti posebno konjsko pleme, ktero je za Štajarsko velike važnosti. Rabili so Aubry-žrebce. Ker pa teh ni bilo dovolj na razpolaganje, omislili so ovim žrebcem sorodnih pastuhov belgijskih. Tako so prišli sčasoma do nove plohe, do posavinjskih posebnih konj. Ti so na kratkih nogah, široki, krepki, lični in živahni. Dozdaj so vzgojili blizo 40 žrebcev, ki so se v porabo nastavljali deloma v Posavinji, deloma drugod po Štajarskem. Posavinjske kobile čislajo in rabijo tudi pri artileriji za priprego. Bržčas bodo je rabili tudi za tramway-vožujo, za kar gotovo ne bodo našli boljših vprežnih konj. Na zadnji dirki v Gradcu odlikovali so se štirje posavinjski žrebci. Po letu so poskušali dva žrebca pred kanone vpregati. Skušnje so se vrlo obnesle. Nedavno so 12 kobil posavinjskega plemena kupili kot remonte za artilerijo, po 400 gld sleherno. Prelepa cena vtegne konjerejce spodbujati, svojih žrebet ne prodajati, ampak doma vzrejati. A da se za naprej vspešno vzrejajo dragoceni konji za artilerijo in tramvay, svetovati je, da se pomnoži število Aubry-žrebcev; to pa se mora goditi le polagoma, ker jih je vsako loto malo dobiti. Prod vsem koristilo bi, ako bi žrebčarstvo državno vsako leto nakupilo več žrebčekov ter jih za pleme samo vzrejalo; konjerejci sami bi pa naj žre-bičke doma pridrževali za pleme. Tako bode najbolje vstreženo splošnim in zasebnim koristim. Domače novice. (Proračun mestne občineLjubljanske) za 1. 1887 obsega deset glavnih rubrik z naslednjimi svotami: I. Ustanovna zaloga: Potrebščina znaša...... 7.776.79 pokritja jo........ 7.866-02 prebitka 89-23 II. Mestna b61 niča: potrebščina . 11.255-25 pokritje......... 11.737-60 prebitek . . 482 35 III. Zaloga za uboge: potrebščina 26.286 95 pokritje........ . 16.897 68 primankljej . . 9.389-27 ki se bo pokril iz tekočih dohodkov mestne blagajnice. IV. Mestnaglavnablagajnica:a) funkcijske pristojbine z 2.436 gld.; b) uradniške plače: 1. konceptnemu osobju 3200 gl., 2. stavbinski urad 2765 gl., 3. mestni komisarijat 2080 gl., 4. mestna blagajna 5160 gl., 5. mestno knjigovodstvo 500 gl., 6. pomožno osobje 1085 gl.; skupaj 18.240 gld.; c) redarstvo 11.510 gld., d) plače služabnikom 3645 gld. a) Uprava sploh potrebuje . . . 50.615-— in ima pokritja......2.150'— ji primanjkuje . . 48.465-— b) Uprava mestnega premoženja potrebuje................23.955-— pokritja je...... . 87.730-— torej prebitka . . 63.775-— c) Za ceste, trge in sprehajališča se potrebuje....... 36.880"— pokritja je....... 63.129-— preostaja . . 26.249-— d) zdravstvo in dobrodelnost potrebuje ........19.150-— in je pokritja...... 680-— primanjkuje . . 18.470-— V. Šole,znanstvoinumetnija: potrebščina........11.179-— pokritje......... 4.070-— primanjkljej . . 7.059-— V to rubriko spadajo podpore: a) »Glasbouej Matici" 500 gl., »NArodna šola" 500 gl., »Dramatičnemu društvu" 300 gld., »Filharmo-nikarjem" 200 gl. in ljudski kuhinji 50 gld. VI. Vojaške stanarine: potrebščina .......11.471-— pokritje........ . 10.858-— primanjkljej . 613-— VII. Razni izdaj ki: potrebščine. . 1.940-— pokritja.........' 420-— primanjkljej . 1.520-— VIII. Nove zgradbe in poprave: potrebščin................60.400-— IX. Aktivna in pasivna glavnica: potrebščine..........18.762-— pokritja..................62.000-— prebitka . 43.238-— X. Razni stroški: potrebščina . 3.500-— pokritja......... 500'— primanjkljej . 3.000-— (Konfiskacija) »Slov. Naroda" št. 285 z dne 14. decembra 1886 se ni potrdila ne tukaj pri c. kr. deželni sodniji in ne pri nadsoduiji v Gradcu. Povod konfiskaciji naj bi bilo menda razžaljenje Veličanstva, zakrivljenega v članku o bodočem Krškem škofu. („Vrtcc") nastopil je letos 17. leto iu izhaja vsak mesec na celi poli. Prinaša v mični in prijetni bosedi jako lepo in podučno gradivo slovenski mladini. Prav toplo se sme toraj priporočati vsaki hiši, kjer imajo za šolo godno otroke. Tudi cena mu je jako nizka; veljii namreč le 2 gld. 60 kr. na leto. (Podružnica sv. Cirila in Metoda) vVuhredu ima v nedeljo, 16. t. m., svoj občni zbor z govorom in tombolo ob 21/,, uri popoludno pri N e u w i r t u. (Vabilo) k veselici, ktero priredi »Čitalnica Postojinska" v nedeljo dne 16. januvarija 1887 v svojih prostorih. Spored: 1. F. Dilrer: »Domovina", zbor. — 2. Uhling: »Koucort na gosli" s spremljevanjem glasovira. — 3. K. Mašek: »Zgubljena mati", solospev. — 4. I. B. Ipavic: »Vabilo", čveterospev. — 5. Tombola. — Začetek ob 8. uri zvečer. Udjo so vstopnine prosti; neudje, samci 50 kr., z družino 80 kr. Odbor. (Čitalnica v Kamniku) imela je dne 6. t. m. svoj občni zbor. V odbor so bili izvoljeni gg.: Za predsednika J a n e z Ferlinc; za podpredsednika Martin Novak, c. k. poštar; blagajnik jo Jo si p Fajdiga, grajščinski valpet ; tajnik je Tine Burnik, nadučitelj; knjižničar pa Aut. Bintar, trgovski pomočnik; odborniki: F. Sen i čar, hišni posestnik; G. SI a bajna, čevljar; J. Štele, pisar in Ant. Sveti c, meščan. (Okrajna posojilnica v Krškem) ima v nedeljo, 23. t. m., ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Računi za 1. 1886. — 2. O izstopu štirih zadružnikov. — 3. Volitev načelstva. — 4. Volitev pregledovalcev. — 5. Volitev zaupnih mož. — 6. Predlogi. (Srebro na Kranjskem) pridelovano, je izvestno novica, ki zasluži, da jo človek v časnike dd. V Litiji se je rudarstvo do te stopinje vspelo. Vlani so vlili prvo palico srebra, iz ktere so takoj na to dali skovati spomiuske medalije z napisom na spomin prve palice srebra iz Litijskega tališča dne 6. nov. 1886 (v nemškem jeziku). To je prej ko ne prvo kovanje iz kranjskega srebra. (Tristo goldinarjev) dovolil je deželui odbor diplomiranemu živinozpravuiku, ki bi se hotel v Radoljici naseliti. Prošnje do 15. februvarja 1887 tukajšnjemu deželnemu odboru. (Celjski nemčnrji) jeli so ondašnje rojake na ta način žaliti, da jih iz kavarn, kamor le Nemci zahajajo — venkaj mečejo, če se v kako tako kavarno kak Slovenec zgubi, ima takoj kakega puhloglavega nemčurskega pisarčka za petami, ki predenj položi tiskano karto: »Sie werden ersucht dieses Locale sofort ohne Aufsehen zu verlassen." Nekaj takih kart je imelo svoje nasledke že pred sodnijo. (Morrčtov predlog) o preskrbnini starih poslov spravil se bo v štajarskem deželnem zboru še le po zaslišanji občin na dnevni red. (V okrajni zastop) Šentlenartski v Slov. Goricah izvoljeni so bili poslednji petek v skupini velikega posestva sami Slovenci. (Služba c. kr. sovetniškega tajnika) razpisana je pri c. kr deželni sodniji v Celovcu, oziroma tudi služba c. kr. okrajnega sodnika. Prošnje do 28. januvarja t. 1. v Celovec. (Cesarjevič Rudolf in kmet.) Iz »Slovenskega Naroda" posnamemo sledečo jako zanimivo dogodbo. Gospa iz Ljubljane, ki je bivala nekaj dni v Opatiji, pripoveduje naslednjo dogodbico: Cesarjevič Rudolf šetal je neko jutro s puško na rami po cesti blizu Opatije. Kar zapazi kmeta, ki je bil tako nesrečno zavozil, da je obtičalo zadnje kolo v malem jarku, da kljubu vsemu naporu ni mogel uaprej. Cesarjevič pristopi in ga vpraša, kaj da je. »I kaj, zavozil sem; ko bi le kdo prišel, da bi konja pognal, jaz bi potem kolo privzdignil iu takoj bi bilo po-magano." »če ni drugače, bo pa kmalo storjeno", pravi cesarjevič, prime konja, ga požene in ker je kmet med tem bil kolo privzdignil, bil je voz h kratu na gladkem tiru. Kmet, zahvaljujoč se nepoznatemu gospodu, vpraša, od kod da je. Ko mu cesarjevič odgovori, da je iz Opatije in da stanuje ondi v hotelu, vpraša kmet še dalje, bi ga li smel obiskati. Ko mu cesarjevič odgovori, da svobodno, se razideta. Drugo jutro pride naš kmet nekaj pod pazuho noseč v Opatijo in vpraša v hotelu, ne stanuje li ondu tak in tak gospod, ki je bil včeraj s puško na lovu. Povedo mu, da omeujeui gospod res v ho-talu stanuje, a da se ne more kar tako k njemu. A naš kmet se s tem ne dii odpraviti, temveč odvrne: »Saj mi je včeraj sam rekel, da naj pridem." Po teh besedah stekel je nek gospod v hotel in kmalo se vrnil ter naznanil kmetu, da mu je vston dovoljen. V čuduo lepi sobi stal je kmet kmalo potem pred nepoznatim gospodom. Kmet zahvali se prav srčno za včerajšnjo ljubav ter izvleče izpod pazduhe dve steklenici svojega, kakor je dejal, najboljšega vina, kot nagrado za včerajšnjo prijaznost. Cesarjevič Rudolf je to darilo smehljaje odklonil rekoč kmetu, da naj s svojimi izpije vino na njegove obitelji zdravje. »Kdo in kje pa je njegova obitelj?" vpraša kmet na hodniku spremljajočega gospoda. Ko mu slednji pove, kdo da je nepoznani gospod, bil jo kmet sprva osupneu, potem pa je vesel hitel domov in povsod s ponosom pravil, da jo cesarja sin sam njegovega konja pognal. (Za Dolinarjev spominek) nabralo se je do sedaj 109 gld. 251/, kr. (Avstrijsko-ogerskega Llovda) načelnik, baron Morpurgo, bil je poklican na Duuaj, da se mu tam izroče pogoji, pod kterimi hoČeti avstrijska in •ogerska vlada pogodbo z Lloydom ponoviti. Naznanijo se mu tudi pogoji, pod kterimi avstrijska vlada omenjenemu društvu dovoli vožnje v zahodnje Inke. Baronu Morpurgo se naroči, naj te pogoje nemudoma naznani Lloydoveinu upravnemu svetu, da jih pretrese, stori svoje sklepe in potom pošlje poslanco ua Dunaj, da se dogovore z ministerstvom o novih pogodbah. Ako se dil dovolitev za vožnjo ua zapad, podA ,se ta stvar državnemu zboru h krati s pogodbo za vzhodnje vožje, da obe pogodbi stopite v moč ob enakem času, t. j. 1. julija 1888. („Meisterwerke christlicher Kunst"), o kterih smo nedavno govorili, da se dobivajo v Katoliški Bukvami po 1 gold. 24 kr. so vsi razprodaui, in se bodo iz uovega natisnili, kar uaj gg. naročniki izvolijo na znanje vzeti. Telegrami. Dunaj, 14. jan. Cesar jo spregledal 111 kaznjencem po tostranskih kaznilnicah ostanke kazni. Med pomiloščenci so tudi 4 v ženski kaznilnici v Begunjah na Gorenjskem. Berolin, 13. jan. Knez [Bismark je v državnem zboru razlagal, da vtikanje avstrijske vlade v bolgarske zadeve ni imelo nobenega druzega namena, kakor da jo zabranila, da zarotnikov niso pomorili in pa da se jo mir ohranil. Angležem je morda kaj na tem ležeče, da Busom pot v Carigrad zapro. Naša naloga je le mir ohraniti in mu med prijateljskimi velesilami stalno podlago pripraviti. Da si Poljaki žele rusko-nemške vojske, je nespametno in dobiček dvomljive vrednosti, ki se ga morila ob ruski zmagi nadjajo. Če državni zbor predlog zavrže je še vedno pruski deželni zbor tukaj, ki ga bo sprejel. Od septenata pa le za las ne odjenjam. Strassburg, 14. jan. Deželna vlada je določila, da se francoski vojaki in rezervisti na nemških tleli ne smejo drugače zadržavati, kakor z dovolenjem gosposke. Berolin, 14. jan. V državnem zboru sprejel se je Stauff enbergov predlog glaseč se na dovolitev triletne veljave pomnožene stalne vojske ob glasovanji po imenih s 186 glasovi proti 154. Konservativci, državna stranka, narodno-liberalci glasovali so proti, socijalisti in večina Alzačanov so glasovanja niso vdeležili. Umrli s«: 11. jan. Lucija Tavčar, vdova c. k. uradnika, 82 let, Gledališke ulice št. 6, spridenje možgan. V bolnišnici: 11. jan Barba Šegatin, gostija, 51 let, Vitium cordis. Tujci. 12. januvarija. Fn Mali&u: Bernauer in M:lch, trgovca, z Dunaja. — Pili in Moravetz, trgovca, iz Gradca. — Jožef Ermacora, trgovec, iz Judenburga. — Putschart, trgovec, iz Celovca. — J. Karmiel, potovalec, iz Trsta. Pri Slonu: Jakob Urbania, c. k. poštni uradnik, z Dunaja. — Scklesinger, Rossler, VValter, Lang in Brauner, potovalci, z Dunaja — Avgust Hawel, ravnatelj tovarne, iz Spodnje vasi. — Cyril Koziny, potovalec, iz Budweisa. — J. Hildebrandt in vitez Hugo Stein, zasebnika, iz Tcrbovelj. — Janez Možina, duhovnik, iz Starega trga. — Avgust Maly, veleposestnik, s soprogo, iz Belecerkve. — Freukes in Luzzatto, trgovca, iz Trsta. Pri Bavarskem dvoru: Thum in Pornbacher, zasebnika, iz Brunneka. — Marija Perušek, zasebnica, iz Szainobora. — Janez Lozar, urar, iz Hrvaškega. Pri Avstrijskem caru: Anton Praprotnik, posestnik, iz Radovljice. — Anton Roprct, vin. trg., iz Bleda. — Jožefa Babic, zasebnica, iz Bistrice. Vremensko »poročilo. g Čas Stanje = £ ---Veter Vreme -5; § „„..;„ zrakomora toplomera ^ ' opazovanja v mra ^Celziju S g 7. u. zjut. 741 OC — 10 si. sszap. oblačno 0 0(T 13.2. u. pop. 740- i0 -f- 3-2 si. zap. „ sneg 9. u. zve«. 740 34 + 12 si. zap. „ dož dežja in normalom. Srednja temperatun DiiunjNka borza. (Telegratično poročilo.) 14. januvarija. Papirna renta po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna . 5% „ 100 „ (s 16% davka) 4* avstr. zlata renta, davka prost« Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije ... London ....... Srebro ....... Francoski napoleond...... Ces. cekini....... Nemške marke 81 jfl no kr. 82 „ 70 „ 112 . 75 „ 99 , 55 „ 375 „ - „ 291 „ - „ 126 „ 50 „ n »j O b 08 „ 5 B 06 „ 61 „ 00 „ + Odbori narednik'goriških društev javljamo tužno vest, da jo gospod FRAITJO EEJAVEC c. k. profesor na višji realki v Gorici, član izpraše-valne komisije za meščanske in ljudske šole, ravnatelj posojilnice, ud mnogih drugih slovenskih društev in odličen slovenski pisatelj, na naglem umrl v noči med 12. in 13. dnem tega meseca. Mrtvaški sprovod odide od hišo Via Vetturini št. 11. v soboto 15. t. m. ob dvoh popoludno. Prijatelji, znanci in društveniki so vljudno vabijo, da skažojo blagemu ranjkemu v obilnem številu zadnjo čast. V Gorici, dno 13. januvarija 1887. Slovenska čitalnica. Slovensko bralno in podporno društvo. Goriška ljudska posojilnica. P. t. gospodarjem, čast. duhovščini, g. učiteljem in vsem prijateljem kmetijstva vsojamo si naznanjati, dajo na svitlo prišla nova kmetijska knjiga z naslovom: KMETIJSKO BERILO /.a nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v poduk. Po naročilu visokega c. kr. ministerstva kmetijstva spisal EL Kra.333.esv (i) ravnatelj deželne kmetijske šole v Gorici. Knjiga govori na kratko o vseh kmetijskih strokah s [osebnim ozirom na kmetijske razmere na Kranjskem, Primorskem in spodnje Štajarskem, obsega 1 11 i vlaki _ ^ . Bt. 918 št. 171*1 št. 171(1 Ht. 1712 P O 8 tfl 1 S J po noči zjutraj dopoldne zvečer Ljubljana j. k. . . . . I 640 1140 6 25 Ljubljana K. k. . . . 6 44 1145 6 20 Vižmarjo............653 11 55 638 Medvode............7' 4 12 7 6 40 Loka................717 12 21 7- 2 Kranj..............731 1238 716 Podnart ............748 12-56 733 Radovljica............8-5 114 7-50 Lesce..............8-12 1 24 758 Javornik..............820 1-46 8 15 Jesenice ............830 1 57 823 Dovjo..............8-56 2 18 840 Kranjska gora .... 0 21 2-48 0 04 Ratofio-Beft Poč .... 9-37 3- 3 0-18 Trbiž..............0-55 3-20 0-33 št. 901 št. illli št. 902 Trbiž............3 58 11 07 3 41 Tliorl-Maglern .... 4 11 11 17 355 Podklošter............4-25 11-27 411 Fiirnitz..............440 • 427 Toplico Roljak (ostaj.) . . • • 4 35 Beljak dr?,, ž. (ostaj.) . . 4 54 • 4 46 Beljak j. k............4-58 11-50 4 50 | zjutraj dopoldne popoldne zvečer Osobni v laki p . št. 015 št. 1)03 »t. 1157 »t. S)17 3 J e dopoidno popoldno popoldno zvečer Beljak j. k......11-51 4 42 I 5- 8 I 10 45 Beljak drž. /.. (ostaj.J . . 11'66 • 5-14 10-58 Toplico Beljak (ostajj . . 12 02 ■ 5-20 Fiirnitz.......1210 • 530 1114 PodkloŠter.......12 24 5- 7 5.50 11 40 Tl.Jrl-Maglorn .... 1230 6- 3 11-59 Trbiž....... 12 48 520 0 10 1218 št. 1711 št. 1713 št. 1715 Trbiž..............4 10 020 1 10 Rateče-Wcissenf'els . . . 4 20 030 1-30 Kranjska gora .... 4-40 6 49 1-46 Dovje..............5-0 714 2 19 Jesenice ............5-2(5 734 2-43 Javornik............5-32 740 2-50 Lesc-o..............5-51 804 3 15 Radovljica............5-57 8 11 3-22 Podnart..............6-15 835 344 Kranj..............6 33 8 55 4- 2 Loka ..............6-49 9 13 4-20 Medvode.......705 928 434 Vižmarje............717 941 4-46 Ljubljana R. k..........7 20 9 50 4 55 Ljubljana j. k..........7-30 9.55 5— zjulrHj zvečer popoldne