Gustav Strniša
Čaček
Med nami otroki je bil največji otrok Čaček. Bil je za glaoo oišji od oseh otroČajeo, parnetnejši od nast a dober kakor presno maslo. Kadar smo otroci kaj napačnega storili, nas je oedno on zagooarjal; kadar stno ieleli katn iti, je preprosil starse samo on. Čudnol Bil je otrok med otroki, po-trpežljio in Ijubeznio, tudi $um oes oiročji, a starsi so ga imeli radi, ne samo njegooi, temDeč vsi starsi o soseščini in osi so mu zaupali snoje otroke.
Kadar je šel kam z nami, smo se gnetli okoli njega ka-kor okoli SDojega očeta. Nje-gooe nekoliko škiljaste oci so se nam prijazno smejale in praoil nam je praDljice, ki jih je vedno prebiral, ali nas je učil  kako nooo igro.
Pripetilo se je, da smo bili o neoarnosti. Nekoč bi morali Čez bro na drugo siran. Voda je narasla in jo odnesla. Drzni sosedoo Tine je kar skočil o potok, da. bi ga prebredel, pa je divje zakričal. Valooi so ga jeli odnašati. Takoj je skočil Čoček o vodo in ga prioleket ritt suho. Potem nas je na rami znosil čez uodo. Bredel je sem in tja najmanj desetkrat ali še oečkrat, pa se je samo smejal.
Ko je gorela sosedooa sta-ja, je mala Majda jokala in se ni fiotela potolažiti, V siaji je imela oučko, malega belega backa, a nihče se ni brigal, da b i ga ji rešil. Ko je zoedel Čaček, da je bacek še d staji, se je splazil proti nji, skocil skozi nizko okno, a pri oratih je prinesel backa in ga srnehljajoč orgel deklici v naročje.
Vsi otroci smo oideli v Čačku moza, poosebljeno ooljo in moč popot-nega člooeka.
Ko smo posfali starejsi, je on že odšel o mesto. Ucil se je za rokodelca in dolgo ga nisem več oidel.
Pretekla so leta, menda duajsei let, ko sem srečal o mestnem oroežu človeka, ki tni je bil čudno znan. In spomnil sem se na Čacka. 0a, prao on je bil.  Nagouoril sem ga.  Bil je lepo obleČen, ves dostojen in resen.
—  Saj si ti Čaček, ali ne?
Pogledal me je tuje in se komaj vidno na&mehnil:
—  Nekoč, iam o daljni mladosti, ste mi menda rekali takol Sicer se pa pišem Janez Fende. Krojaško delaonico irnani tamle za oogalom. Če boš kdaj kaj rabil, se priporočam!
326
Tuje mi je zvenel njegoo glas in oes tuj se mi je naenkrat zaztlel tudi on sam. Hladno soa se posloDila.
In ko sem $el sam dalje, sem ugotovil o sooji duši, da Čačka ni ueč. Da, zginil je tisti dobri, Ijubeznioi Čakek, ostal je gospod Janez Fende, mož, kakršnega zahteva žioljenje. Čaček pa je zginil, kakor je zginila moja lepa mladost. Nikoli oeČ ga ne bo nazaj, nikoli veČ ne!