nseratl se sprejemajo in valji triatopnu vrata: 8 kr., če ho tiska lkrat, 12 16 n it n ii Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi «e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. N iročnino prejema opravništvo (ailm nistraeija) in eksf edicija na 13'arem trgu h. St. 16. Ponncm lisi n slovenski narod, Po poŠti prejemen velja': Za celo leto . 10 gl. _ kr za pol leta . . 5 „ — „ za četrt leta . , 2 „ 50 ,„t V administraciji velja: Z» celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta. . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 3 „ 10 „ V Ljnbljani na doin pošiljan velji 60 kr. več na leto. VredniStvo v IlilSerjovi ulici štev. 6. Izhaja po trikrat na teden in Bicer v torek, četrtek in soboto Jugoslovani pod Habsburžani. (Kouec.) Slovanom sovražni dualisti kakor besni zahtevajo vojsko zoper Srbe in Črnogorce ler jim lažnjivo podtakujejo, da netijo uitajo v Bosni ; vse to delajo zato ker vedo , da ^vojska s Črnogorci in Srbi bi nas gnala do vojske z II u s i, do vojske s celim S 1 o v a n s t v o in in le taka vojska in zmaga zamore jim daljno gospodstvo v državi zagotoviti. Srbe hočejo kar na lepem in brez vzroka napasti, iu ker se bodo ti seveda branili, začeli bodo upiti: „Glejte jih, kako naše more, ali nismo mi vedno pravili, da so Srbi in Črnogorci zakleti sovražniki naši?" In kedar se bodo ludi lrugi zunanji in notranji Slovani potegovali ia nedolžnost Srbov, rekli bodo: ,,Glejte, irej ne bo miru, dokler vseh Slovanov ne potlačimo ; le Nemci in Madjari so ed:ni prijatelji Avstrije!" Na tak način mislijo, da se bo dualizem zopet utrdil, Slovan pa za zmirom potlačil. Da bodo pa Iluse, Srbe in druge Slovane v boji premagali, na to rmu najo gotovo, in sicer se opirajo: 1. naav.-trj-sko armado, 2. na madjaruko hrabrost iu slo-vanožrišnost, .'i. na Poljake, 4. na Angh že. 5. na skrivno podporo Bi/inarkovo , t), pa na Tuike. Da bi jih ta račun utegnil goljufati, na na to niti ne mislijo, ker smatrajo Rusijo vsled zadnje vojske za jako oslabljeno in denarno popolnem onemoglo. V dvorskih in vojaških krogih, kjer je zastopana menda vsa svetla naša cesarska rodovina in najodličnejši generali, tam pa >o-dijo vse drugače; tam poznajo veliko vojno silo Rusije, spoštujejo hranrost črnogorsko in rodoljubje srbsko, nasprotno pa prav malo dajo za angleško moč in vedo, da Rusija ne ostane brez zaveznikov, da se Avstrija ne more ob enem z Rusijo ;n Italijo vojskovati. Sprevideli so pa niciiiin ludi, da Avstrija na Nemškem nima nič več iskati iu da gospodstvo dualistov v Avstriji pomeni le vazalstvo prusko. Bizmark hoče, naj se Avstrija razprostre na vzhodu in nuj Neinčjo popolnem Prusom prepusti. Dobro; ona se bo umaknila na vzhod, pa s tem zadobila tudi svojo odvisnosij, ne ho se več obračala po berlinskem vetru, kakor je zdaj prunorana ; /a to se bo oklenila Slovanov. Reklo pa "bo: „Če to poslednje stori, potem imamo va'.al.-tvo rusko." Med Nemci in Slovani pa je ra/,l>.ček t-i: nemška dežela je mala in na tesnem, Bizn ark komaj čaka, da bi Nemčijo /. nemško - avsirij-kinii deželami pomnoži; slovanskega prusiora jia je toliko na svetu, da je zamogel ru-ki car sam našemu cesarju .vovansko Bosno ponujati; Rusi imajo doma (josli živeža ;n še j m ostaja dovolj neobdelane zemlje v Evropi in A/.iji ; ni jim treba tedaj tako lačno, ko Piuaom, gledati, kje bi kako ro-di/vitno deželo si pri.-vojili. Avstrija se tedaj brez rufke zaveti lahko razširi v jugnalovan-sk h deželah: naj se odkriža ponemčevalnih teženj za v.-elej , ker njena naloga ni , pota pripravljati za — l'iu e, amjiak na slovauski temelj poslavljajoča se. naj prinese Jugoslovanom omiko, civilizacijo, red, postavuost, svobodo, versko strpljivust, napredek iu razvitek v narodnim duhu; tako bodo Jugoslovani vse prejšnje krivice pozabili in radostno se zbrali okoli avstrijske zastave. Da bi se to le kmalo zgodilo 1 Politični pregled. Avstrijske deiele. V Ljubljuni, 30. avgusta. l\fa 0;;<-rsk<'iii se nekaj kuha, pa še ne vemo, kaj bo. Madjari se ustavljajo, nečejo priti naši armadi na pomoč, raje bi Turkom pomagali. Ko bi se mi kaj tacega storiti predrznih —! Bomo videli, kako daleč sme madjarska nesramnost iti. Ne bo prej dobro, dokler se ta azijatska druhal ne poniža in vkroti. lir. Itle^er je menda res pisal dr. P i s c h h o f u , ker „Politika" tista dva pisma ponatiskuje, pa jih ne dementira. češki vodja želi poštene sprave z Nemci; pa ni verjetno, da bi njegova lepa beseda lepo mesto našla, ker previ č ljudi od tega živi, da so Slovani k steni pritisnjeni. Radovedni smo na volitve na Šlajitr-"i8i<'Wii. Naš dopis od Drave pravi, da naša stvar dobro stoji, in da Seidl-Seeder nimata mnogo upanja, če se pa le naši ne bodo v zadnjem trenutku premotiti dali I Vnanje države G iill»tin*lti lii;i se še vedno mnogo govori. Albanci protestirajo proti teuiu, da bi se v E p i r u G r k o m odstopil, češ, da je tam polovica prebivalstva albanska. Iz svojega stališča imajo Albanci prav. Grki so strašno lačni po' vseh turških deželah, in bi radi ne samo Ričet. (Kuhan v kuhinji Obadoviea.) Dolgo že nisem kuhal ričeta, skoro že ne vem več, se mi bo li sponesel, ali pa bo vse skup neslana, neokusna in neprebavljiva brozga, ktera se nazadnje vlije v korito tisti čvetero-nožni živali, ki daje gradiva za slavne kranjske klobase, po kterih ričet dobiva še le pravo zabelo. A s čim bi li začel? Z vremenom ne smem, ker tako vsak ^e, kakšno je; tudi polit.čno vreme ne mika več ljudi. „To je dobro, da je vojska, sodnijske obravnave iu volitve, drugače bi o teh pasjih dnevih ne imeli kaj podajati svojim bralcem" — tako je hvaležno zdihnil te dni dunajsk list, ki je o pasjih dnevih res kakor listje suh. Toraj prvič: dobro, da je vojska". To se pravi po naše: dobro, da se ljudje koljejo, pobijajo, da se požigajo hiše, pokončajo setve, da žene postajajo vdove , otroci sirote, bratje in sestre zgubljajo brate, neveste ženine, sta-riši otroke, družine reditelje svoje; dobro je, da mora toliko ljudi biti v orožji ravno zdaj, ko je doma dela čez glavo, dobro , da se bo Avstrija zopet še bolj zadolžila itd. Drugič: „dobro je, da so sodnijske obravnave." Nekoliko obširno se rt če to: dobro je, da se ljudje tudi doma pretepajo, ubijajo in more, ropajo, kradejo, goljufajo in na druge načine drug drugemu škodujejo, dobro je, da je še ljudi , ki so državi in človeški družbi nevarni, dobro je, da se gode uesreče in hudodelstva še drugih vrst. Tretjič: „dobro je, da so volitve." Zopet nekaj. Dobro je toraj, da se ljudje begajo, obdelavajo po agitatorjih , da skoro ue vedo, kje je leva, kje, desna, da se potrosi toliko denarja da se toliko laže in opravlja; dobro je, daje pozneje zameta, da se toliko laže in volilci strahujejo, dobro, da po pristranskih volitvah pridejo v zbore ljudje , ki so toliko sposobni za poslanstvo, kakor neka žival, ktero sem že zgorej omenil, zasedlo; dobro je, da v nekterih krajih večina prebi valstva ne dobi nobenega -zastopnika, kar neke dobro zuane mašine znajo tako vrlo delati, da se večkrat resnica in pravica na glavo jiostavite; dobro je, da se s takim ravnanjem spodkopuje nravnost, pohujšujejo ljudje; dobro je slednjič, da se pri takih volitvah morejo skazovati ljudje, ki bi ne prišli nikdar na vrh, če ne bi imeli denarja in ue bi bili nekomu ponižne slugebrez pogoja. Vse to je dobro — zakaj? Zato, da imajo mke vrste časniki za svoje bralce mikavnega gradiva, da si pridobe ali vsaj ne zgube naročnikov, ker si ne upajo zadovoljiti in mikati bralcev s tem, kar nabero po raznih kotih svojih možgan in s čemer maše vedno zijajoče in požrešne vrste časnika. Ali ni to strašansk cinizem, najgrša samogoltnost I „Še 60 vrst manjka", poroča deček iz tiskarne. „50 vrst!" odgovori vrednik; „ali si znorel ? Kje jih bom dobil?" Vendar, kar biti mora,mora biti, zato sede in jame pomakati pero v črnilo ali obrezovati svinčnik ter zreti kviško, da bi mu kak duh pomagal iz zadrege ter (napolnil mu izpraznjene možgane , — — kar stopi deček zopet v sobo in poroča: „Prišel je telegram o bitvi, v kteri je naših padlo sila veliko, število se še ne ve. Dalje je tu poročilo o nekem uboji, tu pa o tistem tatu, ki je cerkev okradel. To-lc pa je oklic volilnega odbora." „llvala Bogu", zdihne hvaležno vrednik, ki vidi, da mu ne bo zdaj več treba iskati gradiva po praznih svojih možganih. Toraj hvala Bogu, da je zopet padlo več grške, ampak še albanske in bolgarske pokrajine pograbili, za meč prijeti pa nimajo poguma. Lani niso hoteli Rusom pomagati in so se osmešili s svojim prijateljstvom z Angleži, kteri so jih pa, kakor se spodobi, pri kongresu na cedilu pustili. Zdaj že previdijo, da je meč boljša, ko vse diplomatiziranje, pa si ue upajo prav, vojsko začeti, ker Turčija veliko moč zbira na grški meji. Pa ne samo proti Grkom, tudi proti Avstriji hoče visoka porta Albance porabiti, in pravijo, da se zbira pri Novem Bazaru močna četa Albancev, pomnožena s turškimi rednimi vojaki, ktera ima uauieu, ustaviti se prodi-rajočim Avstrijancem, iu če mogoče, celo spoditi jih iz Bosne. Pa ne bo šlo! Naša armada se veduo pomnožuje. Kouec pesmi bo le tak, da Turek mora iz Evrope ven! ICol£'tiri nečejo o „izhodui Korneliji'' nič vedeti, iu se pripravljajo na boj, da bodo Turke čisto pregnali, iu vse bolgarske pokrajine v eno državo združili. Tudi BKuMiju spoznava, da bo vse eno treba še enkrat za meč jirjieti, in delo osvo-bodjenja do konca izvršiti. Ne bo miru tam doli, dokler ni Turek iz Evrope pregnan. Rusija bi rada mirovala; pa brž ko bodo Rusi Bolgarijo zapustili, začelo se bo novo klanje med liolgari iu Turki, to je tako gotovo, kakor amen v očeuašu, za to je bolje, da ve turška golazen koj zdaj zatre, da ne bo treba ruskim vojakom, komaj ko domu pridejo, zopet obr n.ti se in proti Carigradu nazaj marširati. Anglež je Turku zopet 50 miljonov posodil. Da se bo ves ta denar za vojaške priprave potrošil, o tem ni dvouibe. Izvirni do p x it> i. I -r ljiil»l jaiie, '2'.). avg. Bil je eden tistih redkih dni, ko na Gorenjskem niso uo-benega ubili, ko se snideva z nekim zuaniiu nemčurjem. Ta mi je klobuštral marsikaj neumnega , kar je čital v ljubljanskem „Tag-blattu" in dunajskih listih. Sit večnega prepira z uemčurji, kterega smo ljubljanski narodnjaki sploh siti, kakor berač mraza, poslušal sem ga mirno, in opazoval njegov ku frasti nos, kteri je pričal celemu svetu, da naše dolenjsko vino tudi nemškutarjem dobro tekne, akoravno na naši deželi ne pustd dobre dlake. V tem pride v hišo star berač, kteremu se je poznalo, da je bil kmečki delavec svoje dni, pa vidi se mu, da zdaj res ne more več delati. Jaz mu dam sold. Nemčur pa ga z grdo odpravi in draži še druge goste, naj mu nič ne dajo, češ, da je postopač, šnopsar itd. Pri tem prizoru obhajale so me čudne misli: zakaj ta nemčur poleg mene svoj pen-zijon vleče, mirno živi, svoje vince pije, čez Slovence zabavlja in pri volitvah rogovili; oni revež pa je tudi delal in za človeško družb) kruh služil, dokler je bil še mlad iu zdrav; zakaj še on ne vleče penzijona zdaj , ko več ne more delati, zakaj ga ljudje toliko sovražijo , zaničujejo, preganjajo in mu z ječo , z odgonom iu takimi stvarmi grozijo? Ali ni kmečki delavec ravuo tako koristen in potrebeu ud človeške družbe, ko kak uradnik? Toda o tem ue smem preveč govoriti, vendar priporočam to paralelo v resen prevdarek vsem mislečim. 1» lEuiijcIiiltc- Odkar sem Vam zadnjič pisal, doživel in poskusil sem že toliko, da Vam ue morem vsega popisati. Upam, da bode kdaj prišla priložnost, da Vam bom lahko osebno kaj o tem pripovedoval. Zdaj naj Vam le ob kratkem nekoliko pišem. 4. t. m. sem se odpeljal z vojaško bolnišnico iz Siska prot i Baujiluki. Peljali smo so do Gradiške na ladji po Savi in smo eno noč na ladiji prenočili. 0. t. m. ob 2 popoludne smo šli pri Gradiški čez Savo iu stopili uustran Save na Turško zemljo. Bilo je vse mirno in smo bili brez nevarnosti. Do noči smo se vodili (počasi, ker smo imeli sabo težke vozove, navadni vojaki pa so morali peš hoditi). Vozili smo se po velikanski ravnini, in ko se je noč naredila, ustavili sruo se kar na cesti, ter prenočili, ker kake vasi ali hiše nikjer ni bilo. Drugi dan smo okoli poldne prišli v Banjoluko v Bosni. To je mesto, skoraj tako veliko, kakor Ljubljana pa siluo nesnažno, poluo blatu hiše so večidel lesene. Prebivalcev je 15.000 Turkov, 3000 katoliških in 2000 vzhoduo-razkolnih kristjanov. Katoliško in razkolniško cerkev so Turki pred 3 leti zažgali. Katoliška duhovna sta tu dva Frančiškana, ki se pa nosita popolnoma kakor dva Turka, brez vsakega duhovskega ali redovniškega znamenja. Stanujeta v mali hišici in v eni sobi je altar. Sv. Rešuj. Telesa nimajo in umirajoči morejo prejeti samo sv. poslednje olje, sv. popotnice ne. Tudi 5 usmiljenih Bester je tukaj, ktere imajo šolo za katoliške otroke. V Baujiluki bo naša bolnišnica ostala. 7. t. m. smo prišli sem. Ova dni smo morali ostati zunaj mesta v kasarni , kjer je bilo okoli 1000 naših vojakov. Naši vojaki so prenočevali pod milim nebom. Zdravniki iu jaz smo si postavili na polji šotor, toliko da smo bili vsaj pod streho. 9. t. m. smo šli v mesto potem, ko so nam turški vojaki na povelje našega generala prostovoljno izpraznili svojo bolnišnico. Tu nas 7 stanuje v eni sobi. 14. t. m. smo bili v hudi nevarnosti. Turki, kteri so se prej prostovoljno udali, napadli so naenkrat Banjoluko. Prišlo jih je bilo blizo 3000, naših pa je bilo samo okoli 1000 v Ba-njiluki. Krvav boj je bil od 7 zjutraj do 1 popoldne. Slednjič so bili Turki premagani in so zbežali v gore. Jaz sera bil z bolniki iu zdravniki v bolnišnici med vsem bojem. Bolnišnica je bila krog in krog od Turkov obdana. Ko bi bili naši prognani , bi se nam bilo tudi v bolnišnici slabo godilo. Tako pa nobenega Turka ui bilo noter in se nam ni nič žalega zgodilo. V boji je naših padlo 25 in okoli 70 je bilo ranjenih. Da smo imeli potem s pokopavanjem mrtvih in obvezovanjem m jaz z dtišuim previdovanjem ranjenih veliko dela, in g.i še imamo, si lahko mislite. Pred Turki smo zdaj precej brez skrbi, ker so se naši vojaki tukaj zdatno pomnožili. Naši vojaki tukaj turške lrše preiskujejo, in kjer najdejo orožje, ga poberejo. 14 Turkov, pri kterih so našli orožje in od kterih je bilo spričano, da so na naše streljali, je bilo kar na polji obsojenih in precej so bili postreljeni. Katoliški kristjani so nas silno veseli, da smo jih prišli rešit, od Turške sužnosti. Revčki so pred Turki silno veliko trpeli. IG. t m. je začelo v Banjiluki goreti prav blizo naše bolnišnice. Ker so hiše veči del lesene, je bil na eakrat strašansk ogenj. Iz hrabrih sinov naše domovine, hvala Bogu, da so se zopet pobijali iu da s-o tatovi cerkev okradli, hvala Bogu, da je kak volilen odbor izdal oklic, s kterim volilce lovi na limance! L'e bi vsega tega ne bilo , bi bii ust suh ni dolgočasen. Ne popolnoma suh, kajti v njem je med drugimi sledeča široko tiskana novica: „Pri procesiji v M. so fantje po stari navadi z možuarji streljali in eden se je precej zelo ranil na mazincu leve roke. Kdaj iu ki bodo gospo ke prepovedale to streljanje, pri kteri m se je že toliko nesreč zgodilo!" Na tretji strani pa stoji tako-le poročilo: „V bitvi pri J. je naš.h padlo 4000 mrtvih iu ranjenih, a zmaga je naša. To je veselo znamenje, kako hrabro so se naši bojevali. Le tako naprej!" Ali ni po prvi notici naravno, da bi se zadnja glasila tako-le: „V bitvi pri J. je naših 4000 mrtvih in ranjenih. Kdaj neki bodo dotične oblasti odpravile to grozovito vojskovanje, pri kterem se je že toliko ljudi pobilo!" — — Toda stojte, zdaj smo že v Bosni, ktero imamo pomiriti iu osrečiti z naredbami, ka-koršne imamo v Avstriji. Se ve, da bo za prvo darilo dobila kako ustavo, če prav tako, kakor- šuo imamo mi, ue vem ker me niso še poklicali k posvetovanju o tem, kako bomo mi Bosno dali v tak okvir, da bo evrop-ki državi jio-dobua. Ker se pa vendar nadjam, da brez mene ne bodo zamogli skovali prave ustave za Bosno, imam narisan že začetek načrta uitave po mojih misl.h. Dobre ustave prva podlaga so volitve. Te pa morajo biti res volitve, t. j. vsak si izbere po čisto prosti volji možaka, kteremu največ zaupa, da potem govori za-uj. Agitacija je prepovedana, dovoljeno je le volilccm zbirati se k posvetovanju, da se volitev lajše vrši. Dr žavni služabniki ne volijo in ne smejo dati se voliti; posebno strogo jim je pa prepovedano pri volitvah agitirati ali se sploh kaj brigati zri nje. Kjer sta dva ali več nasprotnih kandidatov, med ktere razdele volilci svoje glasove, so voljeni vsi: eui kot poslanci večine, drugi kot poslanci manjšine. Recimo namreč, da v kakem kraji dobi prvi kandidat pri volitvi 100 glasov, a drugi enega več. Če lo zadnji pridej v zbor, ima le 101 volilcev zastopnika, looj pa nobenega; d;!, še nasprotno: izvoljeni je, ker ima človeške napake, nasprotnik onih 100 volilcev, ker mu niso hoteli dati svojih glasov. Zavoljo enega glasa več toraj polovica volilcev nima zastopnika. Po mojem načrtu pa bi prišla v zbor oba, da ima zagovornika ne le večina, ampak tudi manjšina, ker plačuje davke in ima dolžnosti do države take, kikor večina. Tako daleč sem prišel do zdaj z načrtom ustave za Bosno; dalje si ne upam snovati ga, ker ini utegne državni pravdn k priti in v njem najti kje kako dlako, in - ker Bosne še sploh nimamo. Tudi bi pri tem lahko naletel, kakor oni oče, ki je pričakoval otroka in vse pripravljal za d e č k a, pa mu je bilo rojeno d e-k 1 e. Do zdaj se namreč nič ne ve, kaka ustava in če bo sjiloh ktera Bosni prav ; vsakako pa se je bati, da bi je p> našem kopitu narejena ne tiščala po vseh straneh. Le eno že za gotovo vem, namreč to , da načelniki raznih gosjiosk ue bodo mogli obdržati nemških ali madjarskih titulatiir, ker Bošnjaki ne bodo mogli izgovarjati jih, ampak bo treba ostati pri dosedanjih turških, tako da se bo reklo n. pr. ,,Vesteneck-beg, Schbnvvetter-aga, kaimakam Grčar, kadi Čuček, Derbič-paša itd." Policaji bodo ,,kavassi", žaudarski četniki „čavši". Novega to nič ue bo, le imena, ker vse drugo imamo že mi. Le nekaj še Bošnjaki dozdaj nimajo, namreč državnega dolga, pa bo že dal Bog, da bodo tudi tega imeli, iu to bo tudi napredek civilizacije. bolnišnice smo morali bežati z bolniki in z vso svojo robo v kasarno, kjer smo ostali 4 dni, potem pa se vrnili zopet nazaj, ker bol nišnica vendar ni zgorela, dasiravno je vso noč in še drugi dan gorelo in je ogenj pokončal velik del mesta. 18. t. m. smo imeli tu lep in vesel dau. Obhajali smo ob enem rojstni dan presvitlega cesarja Franca Jožefa in zmago od 14. t. m. Mašo smo imeli v šotoru na polji pred mestom, tam, kjer je bil 14 t.m. boj najhujši. Maševali so prečastiti P. Franc, prior katoliških redovnikov trapistov, kteri imajo svoj samostan pol ure od Banjeluke. Jaz sem jim pri sv. maši stregel. Pri sv. maši je bil naš general iu vsi vojaki v paradi in veliko katoliškega ljudstva iz mesta in okolice. Ko jih je po sv. maši general nagovoril, so razodevali veliko veselje in so navdušeno klicali: „I5og ohrani svitlega cesarja Franca Jožefa. I'1 O poldne smo imeli kosilo pri generalu, h kteremu sem bil tudi jaz povabljen. Jaz imam tu mnogo dela pri bolnikih. Zdaj jih imamo 94 v bolnišnici, mnogo smo jih pa že poslali naprej na Avstrijausko. Danes sem prvič maševal v bolnišnici. Altar, za kterega smo vse priprave sabo pripeljali, postavil sem v nekem malo osnaženem kotičku. Ako bomo le mir imeli — kar za gotovo upam — bodem si s časom vse prav lepo vravnal. — Molite zame iu za naše bolnike in vojake, ker smo vsi potrebni molitve. L»po pozdravljam Vas in vse svoje znance v Tržiču. Ako hočete, lahko daste prebrati to pismo komur vam drago. Z Bogom! CDil Uril v«*. 2!).avg. Večidel so prvotne volitve končane v našem Mariboru - Sr. Lenart-Slov. Bistriškem volilnem okraju. Kakor se čuje, so povsoil izvoljeni taki možje, ki se ne bodo dali na led speljati, da bi /opet volili starega, onemoglega pri nas od poslednje njegove pravde s ,,S1. Gospodarjem" — ne več mogočega Seid-la ; ampak hočejo tega velikega nasprotnika Slovencev izbacniti iz števila svojih poslancev, enkrat za vselej. Staro Pohorje se hoče na dan volitve. 12. septembra, Ttrezniti ter raz svoja ramena vreči tega pMii*ga, nam vsiljenega poslanca. Sicer nam gu njegovi agi tatorji in neki liberalni mcstjaui njegovi dobri prijatelji — spet valujejo ter ponujajo in hvalijo na vsa ujtn , češ, koliko dobrega nam je storil kakor naš poslan c. Mi Slovenci poznamo uiegW dobrote (?) in jih le prebndko -čutimo. Da imamo sledup ieto več stilne, več plačil pri nam tako ivp itrebuih okrajnih za-j stopili, več predrznih tatov, več ubožtva, menj dolinah iu ravninah od vasi do vasi, intab dobrih šol, inenj dobrih potov itd., to so menda tiste hvalisane dobrote starega Seidl-a in njegove nemčurske stranke. Ne bode se jim več posrečilo — nas spametovano Slovence lajliati; za nobene denarje ne volimo Seidl-a več ne, naj ga njegovi mešetarji še tako hvalijo. Pri tem vednem hvalisauju si mislimo : dobro blago se samo hvali; če je g. Seidl res tako dobro blago, če je liberalcem-mcstjauom res tako na srce priraščen, prosto jim, naj si oni kupijo to robo , naj si ga oni izvolijo za svojega poslanca, nas naj pa pri miru pu-ttijo, mi že vemo, koga bomo volili. Tisti ljudje Seidla hvalijo, kakor žid svojo staro, že preležano kramo. Pa oslepari se, kdor jo kupi. Dosti je tega barantanja z nami, zadosti sramote za nas — toliko zdrave pameti menda še Slovenci imamo, da se s Seidl-om ne damo prekaniti več. Pripoveduje se, da je nek žid svoje blago čez mero hvalil ter kupcem rekel: ,,le kupite, toto blago je za večnost — in potem ga še lahko daste obrniti." Blezo tako nam pripo- ročajo Seidla in hočejo, da bi mi tudi enako storili. In res! g. Seidl, ki je bil žalibog! že večkrat izvoljen — se že tako imenuje naš „večen poslanec" ; in naj ga zdaj, pri tolikih volitvah obračamo na ktero stran koli — najdemo, da ni za nobeno rabo več, da je staro, preležano blago, da gre zdaj le še med staro šaro, kjer mu s srca privoščimo zasluženi počitek z ne malo častnim naslovom : večen poslanec v pokoju ! In kaj čemo reči o g. Seederju , našem drugem nasprotnem kaudidatu ? Veliko ue moremo reči — ker ga pobližej ne poznamo. Najprej obžalujemo, da je šel v nam Slovencem nasprotni tabor. Obžalujemo, da je šel ta sicer pošteni gospod v tako tovaršijo. V resnici rečeno , mi ne vidimo radi gosp. See-derja v Seidlovi družbi. Gosp. Seeder je uradnik. Uradnik pa ne velja za ljudskega poslanca. Dober poslanec mora imeti posebne lastnosti, kterih pa pri g. Seeder-ji zastonj iščemo. Nek človek — postavimo — zna biti dober orga-nist — pa je slab godec ali narobe. Tudi g. Seeder je morebiti dober zuabiti, izgleden uradnik— ali bil bi slab poslanec. Dober poslanec si mora upati včasi ministrom in sploh vlad v zbornici tudi kaj takega zagosti na ušesa iri v lice povedati — kar radi ne čujejo, kar jim je uepovoljno; za ljudski blagor je pa vendar le dobro in koristno. Ali si bo g. Seedir, cea. uradnik — upal to storiti ? — Nikakor ne. On ces. uradnik — hoče, noče — mora z vlado glasovati iu potegniti. S takim poslancem pa nam Slovencem ni vstreženo iu nič pomagano. Takega poslanca, ki nima prve in najpotreb-niše lastnosti: n e o d v i s n o s t i, namreč ge-voriti po prepričanji svojem in v ljudski blagor, — takega poslanca mi ne volimo. Zatorej si še dovoljujemo v vsi prijaznosti brez zamere ta-le nasvet podati g. kanddatu v blagovoljno pretehtanje: i aj dobri g okrajni glavar odstojii od svoje kandidature, naj g. Seeder doma obsedi v svoji kanceliji, ondi je na svojem mestu, in bo prav za njega in za nas I Za nas Slovence velja le neodvisen, svoboden, pogumen, cerkvi in nurodu vdan mož, ki e ne boji povedati resnice, če tudi ne d-jaile; velja le poslanec , ki ima na svojem prnporji zapisano naše geslo: „Vse za Boga, narod in cesarja I,, Iu taka dva moža sta od naše strani nasvetovana moža : gospoda dr. It a d c j m pošteni kmet J. F 1 u h e r. Zatorej naj leti zdaj le eden edini glas vsepovsod po našem volilnem okraju, od najviše gore do najnižega holmca, in odmeva pi> :t!S je: Naša prava poslanca sta: Gospoda dr. R a d e j iu J. F 1 u h e r. Bog ju živi ! Od Nočr ? 26. avgusta. (Lah o tiske demonstracije in izlet u n s t r a n meje; sovraštvo d o A v s t r i j e s p r i č u j e j o vsi laški časniki; pa njih spoznanje bližnje potrebe federalistične Avstrije) Kakor je že Vaš cenjeni „Slovenec" poročal, smo napravili primorski Slovenci nasproti I,a bonom velikansko demonstracijo z gorečimi kresi na predvečer godu presvitlega cesarja, kteri so po vsem Primorji in tik državne meje proti ltaliii goreli in sicer v tolikem številu kolikor jih ni tod še nikdar, odkar svet stoji, ob enem gore o. Ali kakor nalašč so napra vili videmski italianisimi ravno na večer godu našega presvitlega cesarja veliko demonstracijo v videmskem mestnem gledišči. Po na-ključbi sem naredil v družbi svojega prijatelja, ki se je ravno iz albanskih toplic (blizo Pa-dove) v G. vrnil, 20. t. m. izlet v bližnjo laško trdnjavico Palmo, ki šteje blizo 4000 pre- bivalcev. Iz Gorice se pride z dobrim konjem v 2«/a urah v „Palmonuovo," kakor se navadno piše; izrekuje se pa okrajšano le „Palma." Odkar je prišla Palma pod italijansko kraljestvo, je mesto vse mrtvo, revno in brez trgovine, ker stoji ravno na meji. Njeni prebivalci niso nič kaj uljudni, marveč so naju kot tujca mesto in trdnjavske nasipe ogledajoča po strani gledali. Znani so kot vselej Avstriji sovražni, zlasti od 1848 1., ko so se ji b puntarskim generalom Zucchi-jem uprli. Pa Avstrijanci in zvesti graničarji so jih po živahnem bombnrdovanji kmalu k predaji prisilili. Veliko o tej trdnjavici pisati se ne da, ker nam ni bilo pripuščeno cele si ogledati. Sezidal jo je Napoleon I. kakor predstražo proti Avstriji in sicer prav po novem zistemu, ,,Vauban" imenovanem. Ima pa zraven čudno umetno nakopičenih nasipov, podzemeljskih bivališč (kazemat), ozidja in mnogo zdaj prazno stoječih vojašnic, — menda kakih to , na štirih straneh mesta 4 velike duri: porta Cividale, porta Udine, porta Aipiilea ; četrtih duri, skoz ktere drži cesta proti Codročijiu. železniški postaji pod Vidmom, pa nisem videl, ker je ravno solnce močno pripekalo in smo hoteli po obedu kmalu od-riniti. Zato smo šli le še edino precej lepo cerkev ogledat: stoji pu ta na velikem trgu. Kdor hoče za jed in pijačo kaj potrositi ali -i kaj drugega kupiti, je najboljše, da gre k menjalcu naš denar v laški menjat. Tu se zamenja cunje za cunje t j avstrijske bankovce za laške papirnate franke (po 43 kr. a. v. je laški frank ali lira). Za en avstrijski goldinar sem dobil 2 franka in .'12 centezimov. Tu se računi vse na franke in centezime. Vina liter stane 90 centezimov, to je po našem 30—38 n. kr., ker se n" dajo laški centezimi ratanjčno v naš denar premeniti. Sploh velja in centezimov za naše 4 n. kr. Drobižu 10 centezimov pravijo: „uua palauka", onemu 5 centezimov : „mezza palauka." Srebrnega laškega denarja nisem videl v teku. Ali akoravno imajo aški bankovci posilui kurs, —corao forzoso — kakor je na i j h tiskano, vendar veljajo enako rebrnemu denarju. Vojakov je v trdnjavi le ena kompauija .,befsoglieri", t. j. lovcev, ki imajo široke klobuke in trmno uniformo; konjiki Juncieri", t. j. našim ulauom podobni, pa so odšli k velikim vojnšk.m vajam v Pordenone, kar ni brez pomena ; kajti te vaje se vrše ravno v nam sosedni fr julski pokrajini, 4—5 železniških po.itaj o i Vidma proti Trevisu, kjer je blizo 35—40.000 nmž zbranih, nekteri mislijo pa, da še. več Po (•belu, kterega tujccm dobro zarafu-trjo, sem šel s prijateljem v kavarno na veliki trg, kamor se vse palmiške ulice v podobi zvezde stekajo. Moj prijatelj se loti igrati za kratek čas biljard, jaz pa, ki ne maram nobene igre, si naročim črno kavo. Potem čitam laz novejše laške časnike od 10. t. m., kakor: , Giornale di Udine", ,.Gizzetta di Venezia", Opinione" in ,,il Diritto", poslednja v Rimu izhajajoča. Vsi 4 brez izjeme so imeli ostre članke, proti Avstriji zastran zasedanja Bosne. ,.11 Diritto" pravi, da Avstrija ni zmožna onih dveh dežel k omiki dovdsti in da tam ne bode miru, dokler bo bival le en sled avstrijske vlade. Blezo enako piše „1' Opinione" in „Guz-zetta di Venezia" o zasedanji. Med vrstami je pa brati zavist italijanska, ker jej ueče Avstrija Trentina, Trsta in Primorja prostovoljno prepustiti. Posebno se za zvezo omenjenih dežel z Italijo poganja „Giornale di Udine1', kteri opisuje demonstracijo 18. avgusta v videmskem gledišči tako-le: „Po drugem djanju spevoigre se je zahteval kraljevi marš (narodna pesem), kterega so, ko ga je godba enkrat izgodla. morali velikokrat ponavljati med naudušenira ploskanjem natlačenega občinstva. V istem času so se izsipali po gledišči trobarveni listki na stotine, imajoči do-morodne napise, tikajoče se posebno ueodre-šeue Italije. Med drugimi smo te le zabiije-žili: Trgovanje z narodnostmi ne razdeva pravic narodov. — Pobratimstvo naroda premaga sleherno moč samosilnikov. — Živili trentinski in tržažki bratje 1 — Demonstracija se je sprevrgla v enoglasui iu znameniti karakter ter se je sklenila s krikom: Živio Trentin, živio Trst, živela Italija!" — In to se jo vršilo prav kakor nalašč na cesarjev god in kakor protidemonstracija naših kresov. Je pač očitno znamenje časa iu bližnje prihodnje vojne nevarnosti. Govori Be sploh, da je kralj Humbert potoval zarad tega po gorenji Italiji, da zve osebno javno mnenje svojega liudstva. Nekaj resnice in pomembe vrednega piše pa vendar-le omenjeni list, ko pravi zastran zasedanja Bosne to-le: ,,Da bi bilo mnogo boljše, da bi se bilo uam sosedno ce>arstvo potegnilo za svobodo narodov si iskanih od Turčije, kakor pa, da si jih samo sebi podvreči prizadeva. Če isto cesar stvo se ue hode podvizalo postaviti obširni federalizem vsim narodnostim na mesto sedanjega duali/ma. kteri zatira in tlači slovanske narode, ki niso uiti Nemci niti Madjari ne bo drugače , kakor da bodo velike težave n ovire izvirale iz tega osvojenja! Če toraj celo vuanji Avstriji sicer sovražni pa odkrito rčni Italijani sjiozuajo za bodoči mir m blagostanje Avstrije, da je federalizem neobhodno v ta namen potreben, koliko bolj bi -i morali avstrijski diplomati in merodajn krogi to k sicu vzeti, ker brez vsim narodom enakopravnega federalizma — dualizem daje le Nemcem in Madjarorn predpravice — ue bo mogoče več Avstrije iu pridobljenih slovanskih dežel Bosne in Hercegovine vladati 1 Da bi hotela pač že enkrat Avstrija spoznati, kaj jej služi v mir in obstanek, kakor v blagor vsili njenih narodnosti ! Da bi bila že enkrat za ta namen razsvitl/ena I V to ime pomozi Bog Dom.iče novice. V Ljubljani 31. avgusta. (V knežje-škof j sko semenišče) so sprejeti gg. Lampe France; Majaiou Daniel; Mašek Jožef; Nagode Janez; Lavreučič Matej; Lavreučič Janez. (V Alojznico) nanovo sprejeti: V 4. gim. razred: France Lokar, iz MirnepeČi; Matija Slak iz Dobrnič. V 3. razred; Ferjančič Jože, izGoč; Jauežič Konrad, iz Kadolice; Mahorčič Ignacij, iz Kozjega; Pogačar Janez , iz Komende; Voučina Melhijor, iz Zagorja. V 2 ginm. razred: Erker Gerd., od Stare cerkve; Jankovič Janez, iz Kostanjevice; Kavčič Matej, iz Žirov; Mantuani Jož., iz Ljubljane; Žnidar-Šič Ant., iz Dobrepolj; Štrancar Jož., iz Ustju. (IV. izkaz deželnemu od boru poslanik mi-lodarov za družine v vojake poklicanih reservistov iz Kranjskega.) Znesek milodarov po 3. izkazu 4321 gld. 46 kr. Po okrajnem glavarstvu v črnomlji poslano nabira v fari Metliški 13 gld. Gosp. Ivan Šolar, c. kr. deželni šolski nadzornik 7 gl. Po okrajuem glavarstvu v Kranji 151 gld. 20 kr. in sicer: od župnega urada v Sonci 4 gld., od župnika v Trbojah 3 gld. 20 kr., od županstva v Železnikih !) gl. 80 kr., od županstva v Mavčičah 11 gl. 20 kr., od mestne občine v Krauji 126 gld. Po okr. glavarstvu Kočevskem nabira občine Morovec 5 gld. Nabira c. kr. finančnih uradnikov in c. kr. finanČue prokurature v Ljubljani 78 gl. 30 kr. Občina Videm CO kr. Baron Gussich, c. kr. okrajni glavar v Logatcu 10 gl. Nabira občine Radoliške 21 gl. 10 kr. C. kr. okrajna sodnija v Mokronogu nabranih 11 gld. C. kr. okrajna sodnija v Radečah 5 gl. Firma Karol C. Holzer v Ljubljani 30 gld. Nabira občine Mengeš 30 gl. 53 kr. Nabira občine Vodiške 3 gld. Nabira občine Planiuske 31 gld. 30 kr. Gosp. dr. vitez Gutmansthal Benvenutti v Dvoru pri Ratečah je daroval 100 gld. za raujene, 100 gld. pa za sirote reservistov. Baron Karol Codelli-Fahnenfeld 20 gl. Gosp. A. Klemen, župnik v Smledniku 6 gl., Gosp. profesor dr. Valenta 10 gld. Gosp. Gilbert Fuchs, grajščak in fužinski posestnik v Hribu 100 gld. Gosp. Janez Demšar, župnik v Ledinah uabiro pri faranih 2 gld. 20 kr. Gospodičiui Marija iu Heriuiua Regnard v Ljubljani 15 gl. Gosjiod Karol Voltman, klobučar v Ljubljani, pri nekem omizji v Domžalah nabranih 6 gld. Županstvo mestne občine črnomalj dohodek gle dišne igre v narodni čitalnici Črnomaljski za družine reservistov 30 gld. — Skupni znesek 5003 gld. 60 kr. (SlooniSka opazka.) Prav v uho človeka boli, kako časniki deklinirajo: Banjaluka, Ban-jaluke, lianjaluki itd. To je, kakor bi dekli-niral: Šk ofjaloka, Škofjaloke, Škofjaloko itd. Pravilno je: Banjaluka (bauova loka), Banje-luke, Baujiluki itd. (Veselico na korist družinam v vojno poklicanih reservistov) uapravi v nedeljo 1. sept. ioj«iiii dan našega cesarja , ljubljansko veteransko društvo na Kozlerievem vrtu po sle dečem programu: l. G.>dba veteranske kapele 2. kegljanje na dobitke; 3. streljanje na dobitke;!. loterija; 5. dekoracija; U raz vit -Ijava; 7. umetni ogenj; 8. ples, ki se z čne ob OMiiih zvečer. Veselica se prične ob treh popoldne, v topuine po 10 kr. Razne r.^ei. — Vabilo k veselici, ktero napravi Ptujska čitalnica 1. septembra t. 1. ob 8 uri zvečer v čitalničnih prostorih ,,zur Stadt Wieu." Program: 1. Petje: a) Na pev od Dav. Jenkota „Lipa", poje možki zbor. II. J. Ilavgn: a) Finale iz prve symphonije, čveteroročno za glasovir. ad I. b) Napev od HermeBa. „Rož ca," poje možki čveterospev. ad II. b) A. Stbckl. Andante iz III. sonate za dve gosli in glasovir. ad I. a) „Moj dom" poje možki zbor. 111. Tombola. IV. Ples. NB. Ker je čisti dohodek te veselice namenjen štajar-skim v Bosniji in Hercegovini ranjenim vojakom, so tudi neudje k tej veselici vabljeni. Vstopnina zaneude: za osebo 30 kr., za družino 50 kr. Tudi večji znesek se radovoljno sprejme. Udje so vstopnine prosti. K tej veselici uljuduo vabi Odbor — Volilen shod imajo v nedeljo 1. septembra volilci celjskega okraja, da si izbero kandidata za deželni zbor na mesto dosedanjega kandidata dr. Srne ca, ki je kot re-servni častnik zdaj pri svojem polku v Bosni in po postavi ne more kandidirati. Shod bo v Žalcu poleg Celja v Ilausenbilchlerjevi go-stilirci. — T u r Š k a d i v j o s t. Turek, ki je bil na smrt obsojen, je še pod vislicami vojaku puško strgal in med ljudi vstrelil, pa k sreči ni nobenega zadel. — Na Moravsketn v O o-mucu so pa vjetmi Turkom meso v porcijone rezali. Kuhar je pozabil nož na mizi; Turek zagrabi nož in je hotel kuhana zaklati, pa ga je samo ranil. Kuhar je pa Turku s sabljo glavo preklal. Umrli so: Od 23. do 27 uvg. Franc Jenko, delavca sin, I ('» mes., Kurja vas, za drisko. Janez Molek, pek, 75 let, v sirotuiSiiici, iz starosti. Andrej Polenta, mesarja sin, 10 m., v otroški bolnišnici, za jetiko. Henrik ISartl , uradnika sin, 6 tednov o., za drisko. Franca Oreliek, krojača žena, 27 1., za mrzlico. Villiclmiim Zajce, delavko hči, l tedne, v Krako-vem, za drisko. Na prodaj je. ali v najem se daje posestvo blizo Tloverja mesta, na veliki cesti v Metliko in Karlovec, pri kterem jc !> oralov njiv, 3 orale travnikov, t! oralov gojzdu, iu 1 oral vinograda, Poslopju so jako primerna in v najbolšom stanu, ter pristujejo za poletno prebivališče kakšno gospode , ali za gostilno in kupčijo z vinom ali domačimi pridelki. Natančni je se izve pri uredništvu „ £ j[ ljani mestu iu i boru gl ; lir. gl. lir, gl. lir, gl. Ur g! Uv gl. I.v gl. t,gl. lir i gl. Ur. Pšenice C1,el,to'lter 0 (i8 10 24 7 j 04 10 I 43 8 00 H 30 S 90 !> : • 8 90 (mernik 2 05 3 12 2 ; «0 3 15 2 6« 2 67 2 | 73 2 "2 2 73 J, v. (hektoliter 4 72 7 — 6 j 52 — — 8 j — 6 ( - 0 j 60 6 8« 7 — ' ' (mernik 1 45 2 15 1 ; 62 — - 1 i 88 1 85 2 — 1 j 80 2 I — Ječmenu Chektolite' * 5 « 60 4 55 5 86 0 20 6 i — 5 40 (1 72 5 20 "" (mernik 1 j 26 2 - 1 j 36 I j 60 1 90 1 40 1 65 2 7 1 .16 (hektoliter 5 50 6 ! 16 5 7« 5 1 70 0 ' — 0 ! 40 t 1 17 6 78 0 70 1 • ■ (mernik 1 70 1 83 1 j 78 2 | — I 86 1 i 97 1 26 I 86 2 6 p (hektoliter 5 83 6 50 6 1 60 6 81 fi — 6 1 20 7 .SO I 16 8 60 ° ■ (momik t i 80 2 — 2 \ — 1 60 1 85 1 ' 52 2 40 I , 36 2 66 ... (hektoliter 5 83 7 48 5 \ 81 6 50 5 90 6 | — fi 60 r, | 97 6 40 (mernik 1 80 2 1 24 2 J 35 2 - 1 62 1 | 85 2 j 53 I 84 1 97 u (hektoliter 3 25 3 ; 67 3 25 I 24 3 30 3 i 30 3 26 3 j 97 4 - ' (mernik 1 5 1 10 1 5 1 1 — 1 — II— 1 l — 1 21 1 22 ! I i ! ! Izdajatelj iu odgovorni vrtani*. Filip liadorlap. J. Hlatnikovi našlo iniki v Ljubljani.