Političen list za slovenski narod.
V» pošti prejemati velja: Za eelo leto predplažan 15 %ld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
t gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejemati, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. č« se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dtin, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
263.
V Ljubljani, v četrtek 17. novembra 1892.
Letnik XX.
!=g=t=
Poniževanje našega naroda.
Izjave udanosti, ki prihajajo našemu milostlji-vemu knezočkofu od vseh strani} ljubljanske škofije, zmešale so našim radikalcem popolnoma glave. Sami sedaj več ne vedo, kaj delajo. Da bi tem izjavam vzeli vsak pomen, začeli so po listih trditi, da slovenski občinski zastopi niso toliko poučeni, da bi mogli soditi o tacih stvarib. Mi smo jim zadnjič dokazali, da je tako počenjanje poniževalno za naš narod in škodljivo narodni stvari. To jim seveda ni bilo po volji in sedaj neki dopisnik z Gorenjskega stvar tako zavija, da radikalei nikakor niso hoteli žaliti naših občinskih zastopov. On jim laskavo priznava, da znajo soditi o potrebah v svoji občini, pravi pa, da pa ne morejo soditi o stvareh, ki segajo na občno politično polje.
Mi smo se za glavo prijeli, ko smo to čitali. Tako pisati o naših občinskih zastopih bi mogel kak nemčurski ali pa nemškoliberalen list, od lista pa, ki še hoče biti eminentno slovensko - naroden, pa kaj tacega nismo pričakovali. Dopisnika je morala strast popolnoma preslepiti, da ni vedel, kaj piše.
Mari ni s tem odrekel našemu narodu sposobnosti za ustavno življenje. Ce je prebivalstvo naše res tako nevedno, da možje, ki so v občinskih zastopih, niso »možni soditi o splošnih političnih stvareh, ki se ne tičejo njih občine, potem je naravno, da naše ljudstvo ni zrelo za ustavno življenje. V deželnem in državnem zboru se pretreeujejo stvari, ki se tičejo vse dežele ali vse države in volilci morajo ob volitvah presoditi take stvari, da vedo, kateremu kandidatu naj dajo svoje glasove.
Treba je vsekako, da vsaj izobraženejši možje vsake občine poznajo naše narodno življenje in poznajo potrebe in težnje našega naroda in sploh v glavnih potezah političen tok v naši domovini. Če „Narod" priznava češkim kmetom, da poznajo bistvo češkega državnega prava, kar so pokazali s tem, da so volili Mladočebe, pač ne bode trdil, da je naš
slovenski kmet toliko za drugimi, da bi prav nič ne razumel občnih političnih vprašanj.
Po tridesetletni ustavni dobi, ko so že naši kmetje večkrat na voliščih pokazali svojo politično zavednost, pa kaj tacega trditi, je pa vendar že preveč. Mari je vse to sleparija, kar je „Narod" že sam pisal o zavednosti našega naroda.
Kako lahko bode sedaj našim nastprotnikom, pobijati naše narodne težnje. Večina točk našega narodnega programa sega čez meje jedne same občine. Ako bode kateri slovenski zastopnik trdil, da to ali ono slovenski narod zahteva, kako lahko mu bode naš narodni nasprotnik odgovoril, da to ni mogoče, ker po trditvi najradikalnejšega slovenskega dnevnika večina slovenskega naroda niti sposobna ni, soditi o tacih stvareh.
Pa še nekaj druzega. Ni dolgo tega, ko je baš „Slov. Narod" se potegoval za direktne volitve na kmetih. Tedaj je moral pač pripisovati našemu narodu več politične zavednosti. Ce bi bili občinski zastopniki ne imeli nobenega pojma o višjih političnih vprašanjih, kako bi potem še le drugim se moglo prisojati toliko politične zrelosti, da bi bilo pričakovati, da bodo volilno pravico izvajali narodu v korist.
Tega pač ne bode „Narod" trdil, da so drugi prebivalci po navadi bolj poučeni, nego občinski odborniki. Pač čudna občina bi morala biti ta, kjer bi najnevednejše volili v občinski odbor. Tega si pač nečemo misliti, da so naši radikalei za neposredne volitve le zaradi tega, ker računajo na nevednost prebivalstva, ki se bode dalo z agitacijami preslepiti. Taka nakana bi bila že zaradi tega obsodbe vredna, ker bi se nevednosti našega prebivalstva poslužili lahko tudi nemškutarji, posebno na Koroškem. Da pa slovenski Korošci ne bodo bolj zavedni, kakor Kranjci, bode pa „Narod" sam menda rad priznal, ker je že pisal o slabem vspehu koroških šol, v katerih se otroci uč6 v tujem jeziku. Kranjci se torej v šoli ložje več naučč, ker so njih šole vrejene na pametni narodni podlagi. Zatorej
imajo Kranjci boljšo podlago za daljšo izobražbo. Iz tega naj pa nikdo ne sklepa, da mi kako ponižujemo slovenske Korošce. Še celo občudujemo njih politično zavednost, katero so si pridobili vzlic neugodnim razmeram. To je nam le dokaz o prebrisanosti našega naroda, ki zna tako hitro in temeljito vsako stvar presoditi.
Naši narodni nasprotniki imajo navado, da vsako narodno gibanje smatrajo le za posledica agitacije slovenske duhovščine. Povsod trdijo, da tega ali onega narod ue zahteva, ali je le zapeljan in nahujskan od duhovščine. Baš to napačno mnenje je že nam večkrat škodovalo. Naša duhovščina je res poučevala narod in pomagala k njegovi probudi, ali potem pa narod sam zahteva svojih pravic. Ce pa sedaj „Narod" zatrjuje, da so izjave slovenskih občin le plod agitacije, bodo pač naši narodni nasprotniki rekli, da so prošnje za slovenske šole in uradovanje le plod take agitacije, posebno bodo poganjanje za slovenske srednje in visoke šole smatrali le za posledico agitacije, da pa narod sam ne vč, če so mu take šole potrebne ali ne, ker to že presega njegovo omejeno obzorje.
Ker je torej „Narodova" pisava razžaljiva in poniževalna za slovenski narod in ker je tudi jako škodljiva našemu narodnemu gibanju in bode še ovirala delovanje našim narodnim zastopnikom, zato mora proti njej odločno protestovati vsak pravi domoljub, bodi katerega stanu koli in kakeršnega koli političnega prepričanja, če je le zares v pravem pomenu besede narodnjak.
Državni zbor.
Z Dunaja, 16. novembra.
Skoraj nobena seja poslaniške zbornice ne preide, da bi gospodje ministri ne odgovarjali na stavljene interpelacije. Tudi danes prešlo je dosti časa, predno so ministri Taafte, Welsersheimb in Gautsch preči-tali celo vrsto takih odgovorov, ki pa niso posebno zanimali poslancev in bi gotovo še manj mikali
LISTEK
Pesni-kovalec.
Zapisnik pokojnega pisatelja. — Jos. Svoboda.
Topla, jesenska noč. Nezadovoljen sem hodil v sobi gori in doli, naslonil se često na okno in zrl tja v svetlo, mesečno noč. Premišljeval sem; kaj, tega ne včm, samo toliko vem, da nisem bil zadovoljen. Spati se mi ni ljubilo, čitati nisem mogel, na oknu sloneti nisem hotel, zato sem šel ven brez namena. Ulice so bile že prazne. Samo sedaj in sedaj je švignil mimo mene zakasnel še-talec; sedaj me je srečala tropa mladih gospodičev, ki so se vračali od vesele pevske družbe ter so še
sedaj ubirali glasove---
Jednajsto uro so naznanjali zvonovi, ko sem korakal po mesarskem mostu. Prišedši čez, zavijem po drevoredu navzgor. Hiše in kostanji so mi zakrivali mesec, da sem korakal v gosti senci. Mesec je obseval hiše na nasprotni strani in se zrcalil v mirno tekoči Ljubljanici, kakor bi plaval po njenej gladini. Mnogo krasnejša se mi je zdela naša Ljubljana v oni noči. Mesec je svetil ravno dovolj jasno, da so se razločile hiše in cerkve, a se ni videla nesnaga, katere je dovolj po očitnih zakotjih.
Šel sem vedno naprej in mesec me je spremljal po vodi.
Pridem do šentjakobskega mosta. Naprej v zloglasne Prule nisem hotel, kajti slišal sem že mnogo čudnega o njih, ampak krenil sem po mostu in sem zavil v krakovski drevored. Vedno lažje mi je bilo pri srcu in vračala se mi je zadovoljnost. Prosteje sem dihal, prostejši premišljeval. Prišedši k šumeči Gradašici,. krenem onostran mosta navzgor. Pri četrtem kostanju se ustavim in se za deblom njegovim naslonim na leseni držaj, da sem bil nekako skrit. Prijetni čuti so me navdajali in šepetnil sem večkrat: „Krasna noč! Lep je svet!" in poslušal sem ono tajnostno šumenje in pljuskanje vode. Rahel veter je šumel v vrhovih kostanjev in sipa! velo listje raz nje. Srebrni mesec je pljul po sivkasto modrem obnebju in spuščal blede svoje žarke v Gradašico, da so se njeni valčki iskrili kakor tekoče srebro. Sivo-bledi oblaki, na robeh bolj belorumenkasti, plavali so daleč od meseca, kakor da ga nočejo zakriti nam Zemljanom.
Bilo je še dokaj mirno. Trnovske in krakovske gostilne so bile že zaprte, in ljudje so počivali; samo od vojašnice sčm se je čula mirna hoja straže, in od mesta so se razlegali časih hripavi glasovi neugnanih ponočnjakov.
Gledal sem in poslušal. Toda kmalu nisem videl nič in slišal nič, dasi sem imel oči odprte zamislil sem se tako. Ne vem, koliko časa sem bil tako zamišljen. Vzdramivši sa, plaho pogledam okoli sebe in komaj nekaj korakov .od sebe vidim stati človeka. Stresnem se, ker si nisem mogel brž razložiti, od kod je prišel. Kašljal je, in ker je mesee ravno nanj svetil, opazoval sem ga lahko. Bil je majhen, tanek, v kratki suknji, na glavi je imel mehek klobuk in brado je imel; v roki je držal palico in mahal ž njo. Zakašljal je večkrat prav suho, kakor bolan človek. Nisem hotel stopiti iz svojega skrivališča, ker obila me je bila hudomušna misel, opazovati tega čudnega človeka. Hodil je gori in doli prilično dvajset korakov na dolgost. Kadar je zakašljal, je obstal in potem malo zaklel ali pa zagodrnjal:
„Opominja me smrt. Umrl bodem, umrl — buuu — vedno sem slabši. Vrag, lepo je življenje in ako človek umrje, ali ga še kdo pomni! Nihče!"
Zopet je zakašljal.
„Moram se ovekovečiti ... Pa kako — kako?" vpraševal se je glasno.
„Koga najbolj slave ljudje? Koga ne pozabijo kmalu?" — zamisli se, povesi glavo in hodi doli j in gori. ---
«■or.
„Slovenčeve" čitateij«, ker zadevajo vnaaje, njim čisto tnje zadeve.
Po rešitvi in razdelitvi došlih vlog je predlagal dr. Lueger, da naj se o G au t s o h e v e m od* govoru na Hohenvvartovo interpelacijo prične razprava. Ali ta predlog bil je odklonjen s 105 glasovi proti 47, ker so zanj glasovali samo katoliško-konservativni, nekateri mladočeški in socijalni poslanci. Iz gori navedenih številk je pa ob jednem tudi jasno, da je bilo odsotnih več kakor polovica poslancev, dasi je na dnevnem redu današnje seje tudi razprava o državnem proračunu.
Prve tri točke dnevnega reda bile so jako hitro rešene, ker je samo pri prvi, to je pri predlogu glede sodiščne preiskave zoper dalmatiuskega poslanca Šupuka, mladočeški poslanec dr. Dyk z nekaterimi besedami grajal odsek, da je reč rešil, ne da bi jo bil natančneje preiskoval. Poročevalec mladočeški poslanec dr. Lang je odgovarjal, da se je odsek strogo držal tožbe in prošnje šebeniškega okrajnega sodišča, in da ni imel nobenega vzroka odrekati preiskave, ki je bila po odsekovem nasvetu dovoljena tudi od zbornice.
Druga točka, sodnijska preiskava zoper poslanca Nedeljo, je odpadla, ker je poslanec Nedelja pred nekaterimi dnevi predsedništvu poslaniške zbornice naznanil, da odloži poslanstvo. V tem trenutku je zgubil poslančevo imuniteto in sodišče je dobilo pravico, pričeti sodiščno preiskavo proti njemu, kakor proti vsakemu drugemu zločincu; v tem slučaju bo to pač brez vspeha, ker je Nedelja pobegnil v Ameriko in je že na morju vozeč se proti Marzejlu pisal pismo, s katerim se odpoveduje poslanstvu.
Tretja točka je zadevala letno poročilo državno-dolžne kontrolne komisije, ki je bilo potrjeno brez razprave. Potem se je pričela prva
budgetna razprava,
kateri sledi druga važneja pri finančnem zakonu. Zato se pri prvi več ne oglaša toliko govornikov, kakor v prejšnjih letih. Tudi to nima nobenega načelnega pomena, ali se kdo vpiše med zagovornike ali med nasprotnike. Kot protigovorniki so se danes oglasili: Kaltenegger, Tuček, Dyk, Slavik, Zucker, Gessmann, Lueger, Perič, Masaryk in Hauck. Kot zagovornika sta se vpisala samo Fanderlik in Fer-jančič. Pomenljivo je, da se izmed zedinjenih levičarjev ni oglasil nobeden govornik, in ravno^tako ne iz nemško -nacijonalnega in poljskega kluba. Morda se oglasijo pri finančnem zakonu.
Katoliško-konservativni poslanec Kal te neg g er iz Hohenwartovega kluba je razpravljal potrebo verske šole in v obširnem govoru slikal nevarnosti, ki jih sedanja šola prizadeva državi in katerih največja je ta, da nova šola rodi socijaliste in da s slabimi nazori napolnjuje celo vojaštvo.
Drugi govornik je bil staročeški poslanec dr. Fanderlik, ki je razpravljal splošne politične razmere in povdarjal, da vladi ne morejo več zaupati in da glasujejo za državni proračun le z ozi-rom na javne potrebe, za katere mora skrbeti vlada, da ji bodo pa odločno nasproti stopili, kakor hitro zapazijo, da namerava in skuša utrditi nasprotno levičarsko stranko.

Sledil mu je novo izvoljeni moravski mladočeški poslanec Ta ček, ki je v prvem svojem govora pokazal, da je spreten govornik. Svojemu staro-» češkemu tovariša je oponašal, da naj vladi se nasprotuje samo z besedami, ampak tudi z dejanji, potem p* je opisoval, kako vlada nit Moravskem pospešuje nemško stratiko, in kako malo se pobriga za potrebe in zahteve češkega prebivalstvi; kako se prezira češki jezik v šoli in v uradih, kako se ovira društvena praviča itd. Vsi moravski poslanei bi se morali torej zjediniti v boju zoper tako početje in ni bilo prav, da se to ni zgodilo zgolj zaradi enega ministerskega stola. Dr. Pražak bi bil moral že prej izprevideti, da je njegovo prizadevanje brezvspešno, da je pa zdaj odšel in da mu ni imenovan nobeden naslednik, priča, da vlada ni le vstopila v vrsto naših nasprotnikov, ampak da se je postavila na čelo.
Kot četrti govornik prišel je na vrsto dr. Fer-j a n č i č, ki je omenjal, da vlada tudi v slovenskih krajih ravnä, kakor mačeha. Potem omenja pre-membe pri deželnem predsedništvn v Ljubljani in naloge, ki naj jo po mislih levičarjev ima novi deželni načelnik, od katerega pa slovensko prebivalstvo nič druzega ne zahteva, kakor da bode enako pravičen proti Slovencem, kakor proti Nemcem.
Winklerju se krivica dela, ako se mu očita, da je deželo poslovenil. Dežela je bila slovenska j pred Winklerjem in je po Winklerju po razmerja svojih prebivalcev, katerih je 95 odstotkov sloven- [ skih in le 5 odstotkov nemških.
Dalje izreka nado, da bode deželna vlada z občinami občevala slovenski, in omenja nasprotnih vzgledov na Koroškem. Ravno tako poudarja potrebo, da morajo uradniki zmožni biti, v ljudskem jeziku občevati s prebivalstvom, ob enem pa omenja, da se narodni uradniki prezirajo pri oddajanju služb, spominja, da je bilo društvu „Pravnik" prepovedano zborovanje, in opozarja na silni vrišč, ki so ga bili zagnali liberalni poslanci vsled imenovanja dvornega svetnika Abrama.
Med drugim zahteva, da naj se tudi železnična vodstva ozirajo na slovensko ljudstvo, in da naj vse postaje v slovenskih pokrajinah poleg nemškega imena dobe svoje slovensko ime; v dokaz te potrebe omenja nekega dogodka, ko neka pošiljatev iz Trsta ni pravočasno prišla v Kamnik, ker na voznem listu ni stalo nemško ime „Stein".
Potem prestopi k šolskim zadevam, graja vlado, da na Koroškem, Goriškem m v Trstu za slovenske ljudske šole nič ne stori; poudarja potrebo novega gimnazijskega poslopja v Ljubljani, kakor tudi nove gimnazije v Kranju, in sklepa z nado, da bode vlada ustregla zahtevam slovenskega prebivalstva.
Za njim je prišel na vrsto še mladočeški poslanec Dyk, za katerim bode seja najbrž sklenjena. Prihodnja seja bo jutri že ob 10. uri dopoldne.
Politični preg-led.
V Ljubljani, 17. novembra.
Notranje dežele.
Gaučev odgovor. Naravno je, da vsi katoliški listi pišejo o Gaučevem odgovoru. „Linzer Volksblatt" pravi, da ne smejo nikdar več utihniti
Čez nekaj časa se ustavi, potrka s palico po tleh in spregovori:
„Že vem, pesem zložim; jedno, dve, tri, vsak dan jedno, — huul — to bode pesnij, to bode in časti; ovekovečil se bodem, pa na tako lahek način." Hitreje je korakal, močneje vihtel palico.
„Pa kakšno hočem zložiti?" vpraša se in obstane.
„Že vem, o mesecu, vsaj vsak pesnik najprvo o mesecu kroži. Čakaj!"
Premišlja nekaj časa.
„Tiha noč!
V strugi voda aami.
Na drevji listje vrši,
Mesec nad zvezdami plava/--
Naprej ni šlo. Primerja in primerja, toda zaman.
„Pa ne bodem mesecu zlagal nobene, saj so že itak prišle mesečne pesmi ob vso imenitnost, ker jo vsak zna zložiti. Torej kaj druzega I"--
Zamišljen hodi gori in doli, primerja stik s stikom, toda nobena pesem mu ni prišla do konca.
Jezno je hodil in jezno vihtel palico.
„Imam jo I" vsklikne naposled hipoma. „Imam pesem, takoj jutri jo spišem." Zasmejal se je prav radostno, pa takoj mu je kašelj spridil veselje.
„Imam jo I Njemu jo zložim v spomin. Ozdravel ne bode več, težko! Škoda ga je I Takih mož nam ne dostaje. To bode krasna pesem I"---
„Kakšen je bil? Značajen, jeklen, vesel, narodnjak, učenjak I Ha I To so rime: jeklen — zelen, vesel — zapel, narodnjak — vsak." In tako dalje si je našteval razne prav izvirne rime. Smeh me je silil in strašno rad bi bil poznal novega pesnika.
„Še imeniten postanem. Kaj? Spomenik postavijo po moji smrti meni Josipu Kovaču. Ha! Krasno! Izvrstno! Pogum! Na delo!"---
Tisti hip se odpre v blišnji hiši pri tleh okno in ženski glas zadoni v noč:
„Kdo je?"
Prestraši se pesnik, da mu palica odpade.
„Vragu je dolg časi zagodrnja pred se, pobere palieo in gre domov.
„Hvala Bogu! videl sem novega pesnika!" dejal sem si, smejal se in šel nazaj v mesto. Pesnik mi ni hotel iz glave. Polagoma eem ga pozabil in šele čez nekaj mesecev sem se ga zopet spomnil, ko sem čital neko pesem njegovo.
Resnično je:
„Der Stoff, das Material das Gedichta, Das saugt sich nicht aus dem Fiogtr."
zahteve, da se katoliškim otrokom dado katoliško šole. „Tiroler Stimmen" pa pravijo, da se je sedaj jMno' pokazalo, kako napačna je liberalna zakonoma t verskih vprašanjih. Treb» hode vsekako militi na premembo liberalnih šolskih zakonov. „Salz-mrger Chronik" pa dvomi, da bi minister Gauč iogel vselej presoditi, kaj žali katoliški verski čut. aradi tega je treba, da se cerkvi da večji vpliv v šoli. Vsi katoliški listi vjemajo se torej v tem, da sedanji liberalni šolski zakoni ne ugajajo potrebam katoliškega prebivalstva, da je torej z vsemi silami treba delati, da se premeni». Omenjena prepoved dunajskega okrajnega šolskega sveta bode imela to dobro posledico, da je katoliško prebivalstvo vzbudil* i» neke ravnodušnosti, da se začne bolj poganjati sa versko šolo. Oosedaj so mnogo mislili, da morda sedanje šolske postave niso slabe, ker se v njih vendar govori o nravnoverski vzgoji. Sedaj so se pa lahko prepričali, da so ti zakoni zares brez-verski, ker sicer bi se na njih podlagi ne bil mogel izdati tak ukaz, ki je moral v srce zaboleti vsacega pravega katoličana.
Moravsko. Deputacija moravskih narodnih poslancev se je poklonila novemu knezonadškofu. Fanderlik je v imenu deputacije nagovoril nadškofa. Omenjal je, da se je s stola sv. Metoda razširjala omika po vsej Moravski in da moravski metropolit predstavlja nekako skupnost dežel češke krone, ker ima on pravico deti pri kronanju češkemu kralju krono na glavo. On pričakuje, da bode novi višji duhovni pastir vedno naklonjen in pravičen Čehom. Nadškof je v svojem odgovoru zagotavljal, da bode vedno ljubil narod češki in mu bode tudi vselej pravičen.
Poljski klub je imel poslednje dni več posvetovanj. Mej drugim so se razgovaijali o položaju Slovanov v Šleziji in o razmerah v Bukovini. Klub je baje sklenil storiti primerne korake pri vladi, da Slovani v Šleziji pridejo do jednakopravnosti. Želeti je, da bi poljski klub se odločno potegnil za šleške Slovane. Njemu se vlada in levica ne bodeta mogli ustavljati, ker Poljaki odločujejo v državnem zboru. Položaj Slovanov v Šleziji bi bil gotovo ugodnejši, da so Poljaki naaje obračali več pozornosti, ali do-sedaj se Poljaki neso za svoje soplemenike v Šleziji dosti zmenili, temveč so se bavili le bolj z višjo politiko. Iz nasprotstva do Rusinov se tudi neso hoteli potegovati toliko za narodno jednakopravnost. Da so mogli zatirati Rusine, so pustili Nemcem svobodo v zatiranju Poljakov v Šleziji.
Ogersko. Ministerstvo je sestavljeno, aH tako rekoč ostalo je prejšnje, samo njegova glava je nova. To, da je samo grof Szapary odstopil, pač jasno dokazuje, da je pravi vzrok ministerske ostavke le ta, da je grof Szapary bil nemogoč postal, ker je bil napak poučil krono o mišljenju ogerskega naroda glede venčanja Hentzijevega spomenika. Civilni zakon so pa liberalci še le pozneje iznašli kot povod ministerski krizi. Namesto grofa Szaparyja je vstopil v ministerstvo Karol Hieronimi kot minister notranjih 8tvarij. Hieronimi je bil sedaj predsednik najvišjemu sodišču, poprej je pa opravljal druge važne^ plužbe in je torej jako izveden v upravi. Znan je pa tudi kot pisatelj in je pisal posebno dobro delo o upravi v Franciji. Nadejajo se, da je on posebno sposoben mož za to mesto sedaj, ko bode vsekako treba začeti v kratkem z reformo uprave. Imel bode pa tudi dovolj težak posel, ker opozicija mu bode delala vse mogoče ovire. V ogerskem državnem zboru pa ima opozicija velik vpliv in večkrat prepreči jako važne stvari, če tudi je v manjšini. Vsaj smo ravno sedaj videli, kako je opozieija grofa Sza-paryja onemogočila. Govorilo se je tudi, da odstopi minister za Hrvatsko, Josipovic, ali ta govorica se pa ni uresničila. Na njegovo mesto bi bil imel priti sedanji ban hrvatski, grof Kuen Hederwary. Josipo-viču se je stališče malo majalo zaradi težav, ki se kažejo pri imenovanju novega zagrebškega nad* škofa.
Vitanje države.
Avstrijo, in Rusija. Ruski oficijaini krogi so jako zadovoljni, da je bil ruski carjevič tako prijazno sprejet na Dunaju. V ruskih vladnih krogih se. celo govori o kakem sporazumljenju a Avstrijo glede balkanske politike. Bosno in Hercegovino Rusi radi puste Avstriji, nasprotje je sedaj samo zaradi Bolgarije. Če Avstrija Rusiji d& svobodno roko v Bolgariji, pa sta lahko dobri prijateljici. Na približanje Nemčiji v Rusiji sedaj itak oikdo več ne misli. Kakor mi tudi želimo, da bi se popoluoma sporazumeli Avstrija ,in Rusija, vendar ne pričakujemo, da bi se kmalu doseglo tako sporazumljenje. Avstrijski državniki ne morejo lahko dopustiti, da bi se Rusija utrdila v Bolgariji. Kakor nam kažejo razni dogodki v Aziji, je Rusija jako ekspanzivn* država. Iz Bolgarije bi svoj vpliv hitro razširila po vsem Balkanu in kmalu bi bil Avstriji v gospodarskem oziru zaprt pot na Balkan in obdana bi bila ha vzhodu in jugu od Rusije in njenih zaveznic. Tega pa ne more želeti noben avstrijsk domoljub, če pomisli, da so politična prijateljstva jako nestanovitna.
Francija. Sedanja vlada se nikakor ne bod» več dolgo obdržala. Mnogo stvarij je, ki utegnejo prouzročiti krizo. Tako se ministri ne morejo sporazumeti o panamski družbi. Nekateri so zato, da se začne proti tej družbi sodnijska preiskava, ministerski predsednik je pa odločno proti soduijski pre-
iskavi, in hoče rajši odstopiti, nego bi t preiskavo dovolil. Ravno tako nevarno je nameravano po-ojstrenju tiskovnega zakona za vlado. Večino za to stvar bode vlada težko dobila, konservativei in radikale) jej ne bodo morali dati takega močnega orodja v roko, katero bi lahko porabila tudi proti njim, ne pa samo proti soeijalistom in anarhistom.
Rumunija. Stopil je v veljavo zakon o pre-osnovi uprave. S tem zakonom se razširi delokrog upravnim ofclastvom in nekoliko omeji občinska avtonomija. Občinam se odvzamejo razni posli, katerim niso bile prav kos. Ker se pomnože prefekture in pod prefekture, bodo se upravni troški vsekako nekoliko povekšali.
Nemčija. V Berolinu se je sešel nemški so-cijalno demokratski shod, katerega se udeležujejo tudi socijalisti iz Avstrije, Hoiandije in Švedije. V imenu avstrijskih socijalistov je žid dr. Adler zagotovil nemškim soeijalistom najsrčnejše simpatije. Iz taj-nikovega poročila je razvidno, da vredniki glavnega strankinega glasila „Vorwats-a" dobivajo plače po 2400 do 7200 mark. Poslednjo plačo ima Liebknecht. Poročilo dokazuje, da ta plača ni prevelika. Liebknecht ima veliko družino, življenje v Berolinu je drago in on za stranko že deluje 40 let. Drugi listi v Berolinu dajo še drugače boljše plače vrednikom, tako imajo nekateri po 15, 18, da celo 24 tisoč mark plače, kolikor seveda socijalisti nikdar ne bodo nobenemu vredniku plačali. Dohodkov je strankina blagajnica imela 221.895, troškov pa 198.662 mark. List „Vorwärts" je imel čistega dobi&ka 39.447 mark. Straukina knjigarna je spečala za 121 tisoč mark \ raznih knjig in knjižur. Bebel je potem v posebnem i govoru svaril, da stranka preveč ne vtika denarja v razna podjetja, kakor v tiskarne, ker lahko pride kak izjemni zakon, kateri bi hudo zadel tako pod- I jetja. V tajnikovem poročilu se mej drugim tudi 1 omenja, da povsod zahtevajo, da na shodih govore le najboljši govorniki. To je pa obžalovati, ker se i s tem goji le osebni kultus.
Afrika. Francosko pomorsko ministerstvo hitro odpošilja vojake, orožje in strelivo v Afriko. j Polkovnik Dodds je zahteval hitre pomoči. Izvedel je, da ga pred Abomey-em čakajo Dahomejci v j dobro utrjenih postojankah s Kruppovimi topovi. ; Če on pravočasno ne dobi zadostne pomoči, bode j vsa ekspedicija se ponesrečila in začeti bode treba znova.	j
r™ Socijalne stvari.
Znamenje čftsa. Zadnja leta so imela sodišča jako velikokrat opraviti z neko vrsto kupčije, katero so v predkrščanski dobi gojili in jo tudi še v naši ddbi goje divji in brezsrčni pogani, namreč z b a -rantanjem s sužnji. Komaj so pri giljotinah mej potoki človeške krvi francoski človekoljubi svetu oznanjali ddbo „človeških pravic" v emancipaciji od krščanstva, že nam hoče naš čas dokazati kolikor mogoče hitro, da je pogansk in da izvrstno umeva „človeške pravice". Suženjstvo je najboljši znak zato! —-- Stvar je ostala ista; le oblike so se spopolnile. Delavec se sedaj sam vdinja in vsuži; bič, ki ga je preje prodajalec vihtil po hrbtu svojih žrtev, se imenuje današnje Čase: lakota in nagota. Ta dva vodita delavca, da si „svobodno" izbere suženjski stan. A vendar kupčija še ni ponehala s človeškim blagom, samo v tem oziru je drugačna, da se kupčuje na najnesramnejši način za najne-sramnejše namene, z — ženskami. In prvi agentje in glavni sodelovalci pri teh kupčijah so — židje. Z Ogerskega, iz Galicije, iz Bukovine, v obče povsod, koder žid razriva temelje krščanskega življenja, se vsako leto mnogo takega blaga izvaža v Carigrad, Hamburg, Aleksandrijo in druga pomorska mesta. In to blago ima duše za Boga vstvarjene !
---Zločin pri takih kupčijah je hujši od
umora; toda molčimo, saj živimo v liberalnih časih ! >— Treba bo oživiti redove za odkupovanje in reševanje iz sužnosti. Cerkev poznd nasprotnike svoje dece in zato uči za vse čase, da je telesno dobro delo usmiljenja: „jetnike reševati!" — Ce ; bi se združili žive katoliške zavesti nadahneni kri-stijani, bi uprav današnje dni, izpolnujoč to dobro delo, rešili največji del socijalnega vprašanja. —
Mislimo, delajmo!--Izmej nebroja dokazov za
moderno suženjstvo bodi za danes ta-le: Mestni ^v&nik pariški, Beri, je dokazal, da se je v zadnjem desetletju v Parizu porabilo 30.000 — 40.000 otrdk za beračenje in za prostitucijo. Padle ženske oddajajo proti gotovemu plačilu svoje otročičke v najem — beračem za gotov čas. — V ulici sv. Severina, sv. Viktorja in Linneja je mnogo poštenjakov, ki pobirajo, kupujejo, ali tudi kradejo otrok, da jih izuči po nekoliko v godbi iu jih vlačijo seboj po raznovrstnih bezoicab, koder so za vse na prodaj. — Srce se trga v človeka, ko bere, ■kako daleč so že izučene dvanajstletne in še mlajše -»umetnice". — In co se ne godi le v Parizu! Kdor
ne proučuje Človeške družbe tudi od te strani, ne pozni dobrot, ki jih je naklonila reformacija človeštvu s tem, da je odvrgla božjo avtoriteto sv. cerkve in tako spravila na dan — liberalizem !
Dnevne novice.
V L i u b I j a u i, 17. novembra. '
(Prečast. g. kanoniku Jos. Mama) se zdravje še ni zboljšalo. Priporočamo ga mnogoštevilnim prijateljem in znancem v prijazni sočutni spomin in duhovskim sobratom v pobožni „memento". j
(Naroden škandal.) V številki z dne 12. t. m. j smo pod gorenjim naslovom med dnevnimi novicami i pisali mej drugim: „Kar se nas tiče, odgovarjali bodemo tedaj, — zakaj je namreč g. deželni glavar pozdravil g. barona Heina v nemškem jeziku, — ko nam „Slov. Narod" povó razloge, zakaj je načelnik napredno-naroduega kluba v deželnem zboru, gosp. cesarski svetnik J. M u r n i k , kot predsednik c. kr. kmetijske družbe nagovoril novega vodjo deželne vlade izključno v nemškem jeziku." Z ozirom na to poročilo nam je g. ces. svetnik M u r n i k poslal naslednji popravek: „Ni res, da sem predsednik naprédno-naprednega kluba v deželnem zboru." — Ce g. ces. svetnik M u r n i k misli, da se je s tem opravičil, potem gratulujemo. Sicer pa konstatujemo, da je g. ces. svetnik J. M u r n i k načelnik onega narodnega kljuba, v katerem sedé napredno - narodni in radikalni deželni poslanci. Poleg tega pa gosp. ces. svetnik M u r n i k sam ne zanika tega, kar je pri tem glavna reč, da je namreč on, načelnik narodnega kluba v deželnem zboru, kot predsednik kmetijske družbe nagovoril gosp. barona Heina izključno v nemškem jeziku. — „Hiu Rhodus, hic salta!"
(Dr. Romih zoper dr. Mahniéa) je pro pal tudi pred II. instaneijo v ponedeljek 14. t. m. Živela resnica in njeni zagovorniki.
(Za lovce.) Iz Plauine se nam piše 15. t. m.: Zadnje dni so bili majhni lovi na srne pri Planini in Postojini, katerih se je udeležil svetli knez Win-dischgraetz kot lastnik oziroma najemnik lova. Padlo je 12 srnjakov, 13 srn in 2 zajca. Najtežji srnjak je tehtal 30 kg., trije so imeli čudno izraščene ro-žičke pritlikovce. Lov traja vselej le 2 uri, od ; poldne do dveh popoldne. — Na zahvalno nedeljo ] ' okoli petih zjutraj je šla žena gozdnega varuha '
Severja na Planinskem Vrhu odpirat vežna vrata i in pogledat, kakšno je vreme. Kar zapazi pred hišo na veliki cesti čudno žival. Brž pokliče moža. Ta j vstane, hiti k vratom in ugleda veliko lesico, ki je najbrže prišla vohat okoli hiše, kje bi se dobila kurja pečenka za primeren zajutrek. Nazaj v hišo smukniti, puško s klina sneti in pri vratih na nepovabljenega gosta pomeriti — je bilo delo malone jednega hipa. Lesica, stara velika mrcina, ki je ! imela marsikako tatvino na svoji kosmati vesti, se j ! je stegnila po tleh. Zaslužena kazen za táko pre-i drznost. Nič manj predrzni niso bili tatje, ki so v pretekli noči silili v prodajalnico Jakopa Žihrla v Dol. Planini. Sneli so vnanja okna in z močnim transičem odrinili železno omrežje. Dasi so delali, kar je bilo mogoče tiho in varno, je vendar čutno j ubo starega očeta slišalo sumno ropotanje pred hišo. Oče vstane in tako prežene tatove. So li bili ! domači ali pravi cigani, je doslej neznano; —prav bi pa bilo, da bi jim prišli na sled in pokazali, kaj se pravi krasti — v jasni noči, na veliki cesti, kakor je stari Sever pokazal tatici — lesici.
(Schönerer v Gradca.) Iz Maribora se nam piše: Nedavno je Schönerer sklical v Gradec svoje somišljenike iz Maribora, Ptuja, Marenberga, Ljub-nega, Judenburga in drugih krajev Štajerskega. Prišlo jih je 60 po poročilu nemške „vahtarice". Po govoru, v katerem je Schönerer povdarjal, da njih življenju treba gibanja zdaj v času nacijonalne brezmišljenosti, je dr. Glantsčhnigg iz Maribora označeval politični položaj. Med drugim pravi: nemštvo je v nevarnosti na Štajerskem in sploh v Avstriji. Kranjsko so že skoro uplenili Slovenci, ki segajo po Celju in pretijo Mariboru. Nemštvo v teh krajih ni dovolj močno, da se ustavlja nasilstvu; zato potrebuje pomoči od severne strani. Tako pravoznanec Glantsehnigg. „Kranjsko so že skoro uplenili Slovenci;" a zakaj govornik ni še več nemštvu nevarnih vzgledov navedel kakor: Francosko so že skoro uplenili Francozi, Kitajsko skoro že Kitajci! „Segajo po Celju". Kdo sega? Slovenci ne, ker je Celje na
slovenski zemlji; pač pa mora Nemee precej roko stegniti, da eegne od nemške meje do Celja. „Pretijo Mariboru". Lastnik ne more svojemu domu pretiti. Da je bil Maribor Slovenca dom, priča zemlja slovenska, na katerej nastaja, Mariboržanov imena slovenska prošlih stoletij; kar je trših Nemcev, so tujci. Kaj bo danes Mariboržan, če se slovenščine otrese! Kako bo vabil došlo ljudstvo v svoje štacune, kako se pogajal s kmetom, kako gospodaril, občeval s posli, z okolico, kupoval svinjetino, zrnje, sočivje na trgu. Trštvo, obrtnija, vspeh prometa, sploh blagostanja našega mesta je zavisno od Slovenca in njegovega jezika. Tako preti Slovenec Mariboru in tako pravoznanec brani in spoznava pravico.	Liga + 49.
(Iz Pomjana) se poroča „Edinosti": Dne 12. t. m. šel je naš g. župnik v svečeniški opravi mimo znanega gnjezda lahonskega. Ne spoštujoč niti svete oprave — o spoštovanju do gospoda župnika osebe itak ni govora pri teh ljudeh — pljunil jč neki lahonček prav zaničljivo predenj. To je la-honska kulturo ! — Mi seveda najstrožje obsojamo tako surovost. Vprašamo pa: Odkod ti lakončki zajemajo svoje sovraštvo do duhovnikov? Gotovo v največji meri iz branja liberalnih časnikov italijanskih. Iz tega spoznamo, kako brezvestno ravnajo liberalni listi, ker pri vsaki priliki napadajo katoliške duhovne. — Čudimo pa se, da se „Edinost" spodtika nad surovim lahončkom, ko v isti številki napada duhovščino kranjsko, trdeč o njej neresnico, da se je poklonila novemu vodji deželne vlade kranjske jedino v nemškem jeziku. — Izražati svoj gnjev nad napadalci duhovščine, a v isti sapi napadati duhovnike po krivici — to je pač doslednost, ki je mogoča le pri liberalnih listih. — Gospoda pri „Edinosti" žanje že, kar sama tako pridno seje!	Liga -J- 9.
(Častni meščan ljubljanskega mesta — rešitelj cesarja Frana Josipa,) grof Maks 0. Doneli proslavljal je dne 28. oktobra v Solnogradu 80 letnico svojega rojstva, in je bil tem povodom predmet mnogih ovacij. Grof D. Onell, ki je I. 1854 otel našemu cesarju življenje pri napadu fanatičnega Madjara, pohaja iz starega irskega rodu. Grofje D. Onell so se za dob verskega preganjanja preselili k kraljevskemu dvoru na Špansko. Grof Maks D. Onell se je porodil na Dunaju 1.1812, in je v svojem 18. letu postal poročnik v husarskem polku, iz ko-jega je pa pozneje prestopil k polku kirisnikov. L. 1849. je bil imenovan majorjem in cesarjevim pobočnikom. L. 1851. postal je polkovnik. Dne 18. febr., ko je Madjar Libenyi z nožem zavratno napal cesarja, odlikoval se je grof D. Onell s hladnokrvnostjo in hrabrostja. „V nevarnosti za svoje lastno življenje otel je vladarja in je svojemu domu, kakor i vsi državi izkazal nepozabno uslugo" — tako stoji pisano v diplomu, ki je bil podeljen grofu D. Ouellu za razširjeni grb. Ker je bilo bodalo na-padalčevo ostrupljeuo, ponudi se grof D. Onell, da izsesa kri iz cesarjeve rane. Cesar je svojemu rešitelju podelil komanderski križ Leopoldovega reda in pomnožil njegov grb. Armada mu je pa podarila umetelni srebrni ščit. Vsi Avstriji prijateljski vla-darji,'poslali so grofu D. Onellu komanderske križce svojih redov, in mesta Ljubljana, dalje Praga, Dunaj, Pešta i. dr. imenovala so ga svojim častnim občanom. Nadvojvodinja Zofija podarila je grofu prstan s cesarjevim okrvavljenim lasom. Na prstanu je bil napis: „Bog ti povrni!" — Leta 1858. je grof D. Onell stopil iz armade kot generalmajor.
(„Edinost" in — resnica.) Zadnja „Edinost" piše: „Danes moramo verovati tudi mi, da se je novi vodja deželne vlade kranjske pozdravil jedino ¡v nemškem jeziku s strani deželnega | odbora — tega izvršilnega organa „narodne" večine v deželnem zboru kranjskem — s strani duhovščine in s strani „kmetijske družbe kranjske". Tem besedam dostavlja „Edinost" mej drugim: „Mej pogane so nas uvrščali, ker smo naglašali — resnico." — V dokaz, kako se pri „Edinosti" godi z resnico, konstatujemo, da se duhovščina kranjska do sedaj niti poklonila ni novemu vodji deželne vlade kranjske in vendar „Edinost" trdi, da se je novi vodja deželne vlade kranjske pozdravil s strani duhovščine jedino le v nemškem jeziku. — To se res pravi naglašati resnico!! Nadejamo se, da bo „Edinost" to popravila, ker jo je k temu privedlo jedino le trabantstvo „Slov. Naroda".	Liga + 9
(Veščaki v razlastitvenih zadevah) povodom železniških gradenj iu za oškodn ne so za leto 189$.
xa Kranjsko od graškega naAsodišča imenovani nastopni gospodje: Fr. Witscbl, deželni inžener v Ljubljani; Ivan Dufl6, mestni inžener v Ljubljani; Leop. Dekleva, mlinar in posestoik v Bujah; Matevž Premrou, posestnik na Ubelskem; Fr. Kavčič, posestnik v St Vidu nad Vipavo; Josip Košir, posestnik v Žejah; Ivan Gusel, posestnik v Škofji Loki; Ivan Ovin, zasebnik v Kranju; Miha Ra-zinger, poštar in posestnik Podkorenom; Fr. Omersa, trgovec in posestnik v Kranju; Ivan Majaron, posestnik v Borovnici; Miha Zajpah, posestnik v Vel. Loki; Ig. Klemenčič, posestnik v Kamen. Potoku; Ludovik Koračin, posestnik na Mirni; Ivan Duller, posestnik v Radni; Jakob Zumer v Podhomu; Matija Wiltschnigg, graščinski upravnik v Križu; Ivan Leveč, posestnik in občinski predstojnik v Mengešu; Avg. Terpinc, hišni posestnik v Kamniku; Ivan Bručič, posestnik na Vrhniki; Edv. Pour, agrikult. inžener in boniter za agrarske operacije v Ljubljaui; Jurij Clarici, posestnik na Kandiji; Josip Ogorelec, posestnik in hišni posestnik v Novem Mestu; Ferd. Kantky. kneza Auersperga logar v Žužemberku; Josip Pehani, hišni posestnik v Žužemberku; Ivan Kadunc, posestnik v Žužemberku; Moric Hladik, umir. nadlogar v Kočevju; Matija Verderber, poštar in posestnik v Kočevski Reki; Fr. Blahna, nadlogar v Ribnici; Ivan Lovšin, trgovec in posestnik v Ribnici ; Matija Hočevar, poštar, posestnik in občinski predstojnik v Vel. Laščah. Vsi tu navedeni izvedenci poslovali bodo v omenjenih zadevah pri do-tičnih c. kr. okr. sodiščih na Kranjskem.
(Štajerski deželni odbor) je odklonil sklep celjskega okrajnega zastopa, vsled kojega je dovolil za gradnjo lokalne železnice do hrvatske meje (Gra-belno - Rogatec) 20.000 gld. na glavinske delnice, ker se je zastop izjavil za jezikovno ravnopravnost, oziroma vpeljavo slovenščine v promet. Deželni odbor ni kompetenten, reševati jezikovnega vprašanja po štirskih lokalnih železnicah, temveč trgovinsko mi-nisterstvo. Omenjeno jezikovno terjatev je svojedobno predlagal č. g. dr. Gregorec.
(Novi vodovodi.) V Novi vasi na Blokah so dnč 12. t. m. dodelali vodovod, za katerega je država dala 500 gld. podpore. — Tudi z Jesenic in Save na Gorenjskem se poroča, da bodo prihodnje leto pričeli delati vodovode.
(Občinska volitev pri Sv. Križn poleg Kostanjevice.) Županom je bil izvoljen Martin Medved. Občinski svetovalci so: Anton Bervar ml., Jakob Oerar, Matija Bevc, Franc Zupan, Martin Pernišel.
(Kako delajo židje.) Princ Liechtenstein je 14. novembra pri shodu krščansko-socijalnega društva na Dunaju jako živo popisoval, kako se pola-stujejo židje šol na temelju šolske novele 1883. 1., ki zahteva, da mora biti vodja šoli izprašan iz vero-nanka tiste vere, ki jo ima večina otrok. Ko se ima razpisati v kakem kraju, koder je obilo židovskih otrok, kaka služba šolskega vodje, potem se na vse mogoče načine zbobna kolikor mogoče največ Židov v šolo. To se lahko godi, ker so krajni šolski očetje pod židovskim vplivom. Tako tedaj srečno Žid dobi razpisano mesto. Ko se drugod zopet ima izprazniti mesto šolskega vodje, se kar lepo toliko otrok iz šole, ki jo že vodi Žid, vpišč tjakaj in zopet je Žid — vodja. Tako se je zgodilo, da je samo v Leo-poldovem na sedmih šolah Žid — šolski vodja !
(Zborovanje slovanskih visokošolcev) vršilo se je minole dni v Gradcu, kakor se nam od tam po-
roča. Zborovanju, katerega se je udeležilo nad 200 ! slovanskih visokošolcev, prisostovala sta tudi rektor j univerze, g. dr. Schlager, in g. prof. dr. Krek. Zborovanje je otvoril med. vitez Blei weis, sedanji predsednik „Trglavu", rekoč, da je svrha zborovanju: prireditev slovanskega komersa po rektorjevi inauguraciji, kakor je bilo to v navadi prejšnja leta. Na to ie bil imeuovan predsednikom zborovanja bivši predstduik „Triglava", gosp. Ivan Jenko. Vnela se je tedal razprava, če vsi pritrdi komersu. Pravnik g. Raul (Čeh) predlaga: „Slovanski komers bodi prirejen v Gradcu in izvoli naj se v to svrho predsednik in ožji odbor." Ta predlog je bil vsprejet jednoglasno, istotako kot predsednik komersu g. Iv. Jenko. V odboru bodo imeli Hrvati, Srbi, Slovenci in Poljaki po tri zastopnike, Čehi, Rusini in Bolgari po jednega. Dan komersa ni še določen.
Telegrami.
Dunaj, 16. novembra. Ogerski mini-sterski predsednik je semkaj dospel.
Dunaj, 17. novembra. Cesar je danes vsprejel v avdijenci knezo-nadškofa Kolina, knezoškofa Zwergerja, tajna svetnika Hohen-warta in Sapieho.
Dunaj, 17, novembra. Pri včerajšnjem čaju pri nadvojvodi Karolu Ludoviku sta se poslovila rumunski kralj in prestolonaslednik od cesarske rodbine. Dopoldne sta se kralj in prestolonaslednik v civilni obleki nepoznana sprehajala po mestu. Ob 1. uri je bil zajutrek pri kralju.
Dunaj, 17. novembra. Wekerle je opoldne imel posvetovanje z grofom Kalnoky-jem, popoldne bode pa poročal cesarju o sestavi ministerstva.
Dunaj, 17. novembra. Pet dalmatinskih in isterskih poslancev osnovalo je nezavisen hrvatsko-slovenski klub in naznanilo predsedniku in drugim državnozborskim klubom njegovo konstituiranje. K temu klubu pripadajo Bianchini, Dapar, Laginja, Perič in Spinčič.
Dunaj, 17. novembra. Odgovarjajoč na interpelacijo v zbornici poslancev je izjavil finančni minister, da so tehtni pomisliki proti izravnavam zemljiškega davka, zaradi potrebnega varstva pri užitninskih poravnavah so se dotična nižja oblastva namenu primerna poučila. — Schlesinger interpeluje zaradi preskrbljenja rodbin mobilizovanih vojaških oseb ob vojski. — Budgetna debata se nadaljuje. Poslanca Slavik in Zucker se pritožujeta o preziranju češkega naroda in zahtevata češko državno pravo. Sedaj govori Plener.
Dunaj, 17. novembra. Pri nadaljevanju budgetne debate je izjavil Plener, da si prav lahko misli sodelovanje zjedinjene nemške j levice z drugimi strankami v gotovih za-\ devah. Nemška levica je pripravljena pod primernimi pogoji v to podati roko.
i Peterburg, 16. novembra. Kakor se govori, odposlal se je odgovor glede na carinsko pogodbo z Nemčijo. Ponižanje carine na premog in železo se je odklonilo.
Fmrlf *or
15. novembra. Martin Mauer, posestnik, 44 let, Uliue na Grad 12, Brightova bolezen. — Katarina Wegner, šivilja, 64 let, Studentovske ulice 5, oslabljenje.
Tujci.
14. novembra.
Pri Maliiu: Kanz, inžener, in Schiffer iz Gradca. — Pernold, Nohr, Schwarz, trgovci, z Dunaja. — Pamer, trgovec, iz Trsta. — Fürsattel, trgovec, iz Norimberka. — Potočnik, uradnik, iz Rogatca. — Bognolo iz Rovinja
Pri Slonu-. Pitechman, trgovec, z Dunaja. — Groiinja Pace z rodbinjo z Dolenjskega. — Bettlheim, trgovec, Iz Vel. Kaniže. — Mahorčič iz Sežane. — Janežič, gostilničar, iz Domžal. — Rabas, in Riimel, inžener, z Višnje Gore. — Ažman, župnik, iz Gorij. — Skender, nadzornik, iz Dalmacije.
—	Medved, kapelan, iz Žalca.
Pri bavarskem dvoru: Rachli in Češnik iz Št. Petra.
—	Troje, mlinar, iz Starega Loga. — Bamberger, potovalec, iz Ljubljane. — Rižal, trgovec, iz Črnomlja. — Ruppe, trgovec, iz Solnograda. — Hirtenfeiler iz Gradca. — Eppich in Eržin iz Kočevja. — Levičnik, gostilničar, iz Kamnika.
Vremenak« «poročilo.
| Cai Stanje	J a
---V«rier Vreme JšjJ J
ir»kom«r» toplomera	° .
opazovanja , mB ,0Fc.ilijtl	S g
~ ~77~u. zjut.l 739-2 —578~	brezv. oblaeio" ~
17 2. u. pop. 737 7 9-0	si. svzh. „ 0-00
9. a. ivee. 737 8 6 0	si. vzh.
Srednja temperatura 7-l°. za 3'4° nad normalom
takoj dobi »luibo. Plača dobra. — Oglasili se je pri mestnem župniku v -Škofji Loki. 545 8—i
Anton Lipuš
v Ljubljani, v semeniškem poslopju za vodo
priporoča se prečast. duhovščini in in z dežele v
v. občinstvu iz mesta 542 6—4 u
izdelovanje vsakovrstnih
V
in drugih enakih stv&rij po najnižji eeni.
Stanuje v 8treliških ulicah 3.
Mlad trgovski pomočnik,
kateri je skozi več let služboval v mestu, a sedaj na deželi, vešč slovenskega in nemškega jezika, izurjen in spreten prodajalec mešanega in manufaktur-nega blaga, želi svoje mesto premeniti, bodisi v mestu ali na deželi. — Ponudbe naj se pošljejo na uredništvo „Slovenca".	530 7—6
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operaoije in zobna plombo vanj a
A. PAICHEL,
(i2) 85 zobozdravnik
pri Hradeckcga mostu I. nadstr.
I> u n a j s k a l>
orza.
Dni 17. novembra.
Papirna renta 5%, 1(5% davka ....	97	gld. 40
Brebrna renta 5%, 16% davka ....	97	,	15
Zlata renta 4%, davka prosta.....114	„	95
Papirna renta 5%, davka prosta ....	100	„	40
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	990	„	—
Kreditne akcije, 160 gld........314	„	50
London, 10 funtov stri........119	„	80
Napoleondor (20 fr.)................9	„	54
Cesarski cekini....................5	„	70
Nemških mark 100 ..................58	„	80
kr.
Dni 10. novembra.
Ogerska zlata renta 4%.......112	gld. HO
Ogerska papirna renta 5%......100	„	40
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140	„	—
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	152	„	—
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....187	„	50
Zastavna pisma avstr.08r.zem. kred. banke 4%	96	„	20
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/,*	100	„	40
Kreditne srečke, 100 gld.......191	„	75
St. Gepois srečke. 40 gld.......63	„	75
Ljubljanske srečke, 20 gld.......—	gld. —
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17	„	20
Rudolfove srečka, 10 gld...... . 23	„	35
Salmove srečke, 40 gld. ....... 64	„	—
Windischgraezove srečke, 20 gld.....f>4	.	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 152	„	75
Akcije Ferdinandove eev. želez. 1000 gl. 8t. v. 2775	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. , . . 95	„	—
Papirni rubelj.......... 1	„	17
Laških lir 100 . . . .......■ _	„	-
kr.
List „Mercur".
Zanesljiva informacija o stalno obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi.
Sveti pismeni in ustni brezplačno.

tfenjarnična delniška družba
MERCUR
WollzeilB it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
U
cele 41/« gld., polovične a V, gld. in 50 kr. kolek.
Glavni dobitek 150.000 gld. avstr. velj.
BV Žrebanje dne 1. decembra.
Izdajatelj in odgovorni vrednik : Dr. Ivan laniiii.
Tis* „hatoliike Tlakam-" v Ljubljani.