te POLDRUG MU STOLETJI he Sniiraj obzhudujejo fmovi Doshele kranjfke pefmi leporezhne O k lerih kroshijo napeve vfhezhne Po lvoj’niu nauki sdajiJievA rodovi, /k' danef jih ne flifkajo okovi, Predvfim fo tebi dolslini hvale vezfoue, ker- fi osnanil pervi z!hafe frezhne. Ko bodo Krajnzam fjali lepfhi dnovi, Le nam, Frenze, rojakam ob Jadrani, Saenkral The ni najti poti prave. De farni bi volili fi postave. f tudi tod S love ne z zhverfto brani Besedo Ivo jo, flavo ozhetnjave-Valjhun ne smore mu vkloniti glave. fHiitm Ltpovej. PHIMDHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI Št 07/. /1>C>CC\ Poštnina plačana v gotovini •JL0V. Z/t. ^1000^ Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, nedelja 3. decembra 1950 Danes 6 strani - Cena 20 lir Zahteva za umik kitaisklh čet pride pred glavno skupščine OZH Jutri se bo kitajska delegacija ponovno sestala s Trj/gve Liem • Glasovi o prihodu lilehruja v IFashington - SZ zahteva zopetno proučitev prošenj za sprejem 13 držav v UZM Kako rad bo naš človek Pobral ob 150-letnici rojstva Usnika Prešerna lepd in do-"kiče napisane misli, če mu °io povedale in odkrile ne-.ai nov.ega in svežega, česar !e ni bral. Ni prav, da vsako ®to Ponavljajo nekateri član- Zden° 0 Prešernu. 1 se, da lahko prenesemo in ideje tafco veUkih in n!! ■— na današnje 5SE* ”*”*"■ ~I°- Povejmo našim ljudem v Preprosti in w ^stdT da le zasluga Francit ni * d n etn Prešerna, Povejmo jim, kako )e kova beseda že pred 100 leti *lMa v dušah njih £ «i, povejmo jim, kak o smo v govdOVlh uresničevah nje- *V sovražnike z oblakov todu naj našga trešči grom...« Pa ga bomo še bolj približali liudstvu. Partizani smo se v gozdovih Ooriu za to, kar je. Prešeren Napovedoval. On je že pred leti t) svojih pesmih povedi svetu — da smo Slovenci Narod, da živimo in kako ži-Nimo. od Prešernovih časov ^ vse do leta 1941 so se vami čez našo zemljo vsi mo-sovražniki in nas hoteli Naičiti. Niso nas mogli uni-p •> ker je bila v nas — moč• rešernovih idej, ker je bila ? nas moč vseh tistih, ki so režernu sledili. <*e je v meni občutje naše-Mja in gozdov, vsega na-J0a novega življenja tako N^Kno, da okd ne ve, kaj bi j7ej opazovalo, da srce ne vi, teremu vtisu bi dalo pred-nost, da misel ne vi, kje bi se ?re’ ustavila, je to zasluga Tešerna. On je bil, ki mi je n dnevih — prisiljene kul-Nrne teme — svetil poleg ru3ih naših velikih ljudi, da ls«n utonil v valovih potuj-^olnega pritiska. S svojo NNietniško — močno besedo p vžigal ljubezen do rodne jrimorske, da sem jo začutil kako je n asa — da začutil, da jo bo treba rai>iti z vso odpornostjo, da ,fn sledeč njegovim bese-Ndrn; ■•■Ijubeard domačije hoben naj vam vsmrfi strup j^nenjai vso privlačnost do-a^e9a ognjišča i» vse vablji-e besede tistih ljudi, ki so ^ b s prižnic govorili Ijud-j — «da ni še čas. da bo " bog napravil tako, da bo «»» — in se pridružil bor-n za svobodo. kE9 lcdo’ smo PartizS-nl ob~ , H v globino, fcaikd trdo je ‘4 naš narod vklenjen v temo j^ozgledanosti. Zato pa smo 5 toliko večjim navduše-boriH in izpolnili njego-' besede; •■•haj zdrobe 11 jih rake 8‘ spone, ki jih še teže! N ^ e vem, kako bodo tako tol- ^enje Prešerna razumeli * ljudje. Jaz sem ga že p0 . borbo, v borbi in ga tudi tun, bi V- svobodi tako rameni Novn.nl uresničevanje Prešer-h napovedi: naj vsi narodi Naše rt stom 0 Za utrjevanje brat-br„. n° tem ozemlju, tistega UieJtva, ki je zraslo v borbi jpjj,. ?u milijonov dolarjev za pomoč arabskim beguncem iz Palestine do junija 1952 jn 30 milijonov za poseben fond, ki naj finansira programe za delo, pri katerem bedo zaposleni begunci v arabskih državah. Danes so Bolivija, Peru in Kolumbija predložile resolucije, s katero predlagajo, naj bo leta 1951 zasedanje glavne skupščine v Evropi. Znani slov. pisatelji prispeli v Trst TRST, 2. — Danes so prišli v Trst naši znani pisatelji in pesniki France Bevk, Miško Kranjec, Matej Bor, Ciril Kosmač, Mile Klopčič in Peter Levec. Delegacija FLRJ se vrnila v Beograd BEOGRAD, 2. — Danes se je vrnila v Beograd jugoslovanska delegacija pri OZN, ki jo vodi zunanji minister Edvard Kardelj. Na postaji so delegacijo pozdravili člani politbiroja KPJ Aleksander Rankovič. Milovan Djilas, Meša Pijade, Boris Kidrič, Ivan Gošnjak in Franc Leskošek, člani jugoslovanske vlade in predstavniki diplomatskih misij, akreditirani v Beogradu. ZAGREB, 2. — Dokončujejo graditev ateljejev za slikarja Krsta Hegedušiča in kiparja Antuna Avguštinčiča. T.e ateljeje so oblasti zgradile brezplačno kot priznanje za delo teh znanih umetnikov. Attlee potuje danes v Vashingtcn Stališče Jugoslavije važen doprinos h stvari miru IzjaVe francoskega senatorja Hamona PARIZ, 2. — Francoski senator Hamon je sinoči v pariškem centru za mednarodne odnose izjavil, da sedanje stališče Jugoslavije predstavlja t/ažen doprinos k stvari miru. Senator Hamon je pred kratkim obiskal Jugoslavijo in je na konferenci govoril o svojih vtisih-s tega potovanja. Izjavil je, da želi Jugoslavija zbližan je z vsemi državami sveta in da njeno zunan-jo politiko označuje popolna neodvisnost od sedanjih dveh blokov. Dodal je. da bi morale zahodne sile nuditi nuj. no brezpogojno pomoč Jugoslaviji, ter je zahteval, naj Francija pomaga Jugoslaviji z živili in s kratkoročnimi in dolgoročnimi krediti. Na koncu se je Hamon izrekel za vzpostavitev čim tesnejših kulturnih odnosov med Francijo in Jugoslavijo. Konferenci je predsedoval predsednik francoske parlamentarne komisije za zunanje zadeve Bonnefour. Navzcče so bile številne osebnosti francoskega političnega in javnega življenja. Včeraj se je razgovarjal s Pievenom in Schumanom - Pičven ne pojde v VVashington - Možnost sklicanja konference štirih - Angleški in ameriški poslanik v Moskvi odpotovala na dopust -Gen. Douglas Mac Arthur izjavlja, da imajo Kitajci na Koreji ogromno številčno premoč LONDON, 2. — Predsednik francoske vlade Pleven in zunanji minister Schuman sta zjutraj z letalom prispela v London. Angleško - francoski razgovori so se začel} ob 11.35 v prostorih ministrskega predsednika. Pri razgovorih je bil navzoč tudi angleški zunanji minister Bevin skupaj s Wil-lismom Strangom, s stalnim tajnikom na ministrstvu za zu. nanje zadeve Roggersom Ma-kincom, namestnikom podtajnika in strokovnjakom za gospodarske zadeve. Prisoten je bil še Eierson Dixon, strokovnjak za nemške zadeve in Shuckburgh, strokovnjak za vprašanja Zahodne Evrope. Po sestanku, je francoski ministrski predsednik Pleven izjavil novinarjem: «Ne gremo v Wa-shington«. Izdano je bilo tudi poročilo o sestanku, ki pravi, da sta si danes v Londonu izmenjala misli Pleven in Schuman z Attleejem in Bevinom. Dalje pravi poročilo, da so na sestanku poudarili soglasnost stališč glede ciljev, ki j}h imata obe vladi v sedanjem mednarodnem položaju. Sklenjeno je bilo, da bosta obe vladi še naprej osta-lj v tesnih stikih. Iz dobro obveščenih krogov poročajo, da sta se baje Attlee in Pleven sporazumela o štirih važnih točkah. Te štiri točke naj bi bile naslednje: 1. Potreba, da se čimprej uspešno konča vojna na Koreji ter pre. preči vojna z LR Kitajsko. 2. Potreba, da se Združenim narodom prizna večja vloga pri vodstvu akcije na Koreji. Oba državnika sta baje naklonjena bližnji ustanovitvi nekake vrste glavnega štaba Združenih narodov. Prvenstvena vloga, ki jo je Mac Arthur imel Pri vodstvu vojne na Koreji, naj bi izzvala vznemirjenost med angleškim, in francoskimi voditelji, 3. Odločitev glede morebitne uporabe atomske bombe na Koreji bi morali sprejeti Združeni narodi in ne samo ZDA. Sile, k} imajo svoje oddelke na Koreji v imenu Združenih narodov, morajo biti na Vsak način vprašanje za svet pred tako važno odločitvijo. 4. Odločitev za takojšnje sklicanje konference štirih, ki naj prouči vprašanje Daljnega vzhoda in Zahoda. V nasprotju s prejšnjimi vestmi, da bosta Pleven jn Schuman jutri zjutraj z letalom zapustila London in odpotovala v Pariz, je bilo sporočeno. da sta obadva že nocoj ob 22. z vlakom odpotovala proti Parizu. gleškega ministrskega predsednika (bo na poti spremljalo 17 oseb. Attlee bo v ponedeljek prispel v Washirjgton in se bo takoj sestal z angleškim poslanikom Oliverom Framkscm. Verjetno bo imel prvi razgovor s Trumanom v torek popoldne. Ni še znano, koliko časa bodo trajali vašingtonski razgovori. Niti ni znano, kdaj se bo Attlee vrrjil v Landich. Med vidnejšimi osebami, ki bodo siprem-ljale Attleeja, bodo šef imperialnega stafoa William Slim, ravnatelj angleškega zakladnega načrta Edwin Plowden, glavni gospoaarskj strokovnjak angleške vlade Robert Hall, stalni državni podtajnik na zunanjem ministrstvu in strokovnjak za gospodarske zadeve Ro-ger Makins, načelnik diepartma-na za vprašanja Daljnega vzhoda na zunanjem ministrstvu ter cela vrsta tajnikov, funkcionarjev, agentov in drugih. Angleški poslanik v Moskvi David Kelly je nocoj prispel v London iz McGove,. Poslanik je poleg drugih izjav ob prihodu izrekel, upanje, da se bo verjetno jutri sesiai z Bevinom. \r poueceljek bo iz Moskve odpotoval tuod ameriški poslanik Alan Kirk. Ameriški delegat pri OZN Warren Austin se je danes sestal z ameriškim zunanjim ministrom Achesonom. Oba sta se razgovarjalg p korejskem vprašanju. Po izjavah glasnika zunanjega ministrstva so bili razen številnih funkcionarjev zunanjega nunlstatva navzoči še poslanik Philip Jessup in člani ameriške delegacije pri OZN. ] niti ne za bombardiranje Man. Izraelsko-jordanski spor TEL AVIV, 2. — izraelski vojaški glasnik, ki je govoril o zapreki, ki so i°. jordanske čete postavile na glavno cesto, ki pelje k Rdečemu morju, je poudaril, da .ie položaj med Izraelsm in. 'Jordanijo zelo resen. Dejal je, da je Jordanija odločena, da se posluži politike izvršenega dejstva. Kasnejša poročila pravijo, da so nocoj izraelske čete podrle cestne zapreke, ki so jih postavile jordanske čete rja cesti v Eilath. Zaradi teh zaprek niso mogle kolone izraelskih avtomobilov voziti s hriba Skobus v Jeruzalem. REKA, 2, — Te dni bodo objavili v italijanščini in v srbohrvaškem prevodu komedijo «Izredna izdaja«, ki jo Je spisal ravnate! ‘tj: ----------------- " “ ' V Londonu ^ uradno lazili I italijanskega gledališča n"a Reki v i^onaonu so uraono javili, 0svaldo Rammu. Avtor pred „7 ,7® * .T'1. ndlpoto- k^tkim dobil nagrado za to kovati v Washnngton jutri zvečer. medijo kot najboljše gledališko če bo vreme ugodno, ker bo delo italijanske manjšine v Jugo-Attlee odlpotoval z letalom. An-1 slaviji. Glede argumentov, katere so obravnavali na konferenci, je glasnik c*nenil v glavnih črtah govor, kii ga je v sredo imel Achesan in v katerem je poudaril namero Združenih držav, da bodo še tesneje sodelovale z drugimi članicami OZN. Na vsak način trdijo, da r.i bil namen konference samo ta, da se obvesti ameriška delegacija o stališču državnega departmana, pač pa tudi ta, da se državni departma.n pouči o stališču drugih delegacij pri QZN, med katerimi so sedaj posvetovanja in razgovori. Kljub vznemirjenosti, ki so .jo povzročili poraizi na Koreji, in predvidevanja tega, kar bi se lahko zgodilo x svetovnem merilu, je nekaj le gotovo, da so krogi, ki predlagajo uporabo atomske bombe La Koreji, samo majhna skupina ekstremistov, ki nimajo velike, ga vpliva v državi. Ta ugotovitev je mogoča sedaj po odmevih. ki jih je izzvala vest o morebitni uporabi bombe med različnimi osebnostmi na glede na njihovo politično pripadnost. Sam senator Robert Taft j,, na tiskovni konferenci izjavil, da bi bila uporaba atomske bombe na Koreji tragična zmota. Prav tako so se tudi višje oblasti ameriške protestantske cerkve izrekle proti uporabi atemske bombe. Zanimiv incident se je zgodil v senatu včeraj popoldne, ko je senator Qwen Brewster omenil možnost, da Sovjetska zveza r.c poseduje atomske bombe, ga je takoj prekinil demokratski senator Mac Mahon, ki je izrekel prav nasprotno misel. Tako tudi, če ne bi Trumanovi izjavi o morebitni uporabi atomske bornibe olodali pojasnila, da pri-oada odločitev o tej zadevi izključno le predsedniku, bi se na vsak način ameriško javno mnenje v ogromni večini izreklo proti temu. Kljub porazom na Koreji so ZDA še daleč od tega, da bi mislile na uporabo atomske bombe. Prav v okviru tega mišljenja se bodo začeli razgovori med' Truma nem in Attleejem, Državni departman je danes sklical 20 diplomatov držav Latinske Amerike ter jih obvestil o kritičnem mednarodnem položaju zaradi kitajskega vmešavanja na Koreji. General Mac Arthur je. nekemu dopisniku izročil pismene odgovore, v katerih je med drugim izjavil, da iskreno upa, da se bo korejsko vprašanje rešilo s pogajanji. Poudaril pa je razen tega, da sedaj obstoji nenapovedano vojno stanje med Kitajci in silami Združenih narodov. Na vprašanje kako gleda položaj na Koreji, je general poudaril, da ni zaprosil za uporabo atomske bombe, džurije. Ta odločitev, je dejal general, pripada višji oblasti od mene. Mac Arthur je nato poudaril, da se morajo sile Združenih narodov na Koreji boriti s 600 tisoč mož močno sovražno vojsko. General ni hotel dati točnih številk o silah Združenih narodov na Koreji, temveč je le izjavil, da ima sovražnik strahovito številčno premoč. Dalje, da je oborožen z učinkovitim in modernim orožjem in da je zaradi tega tudi sedaj položaj njegovih oboroženih sil slab. Stllinovič poslanik FLRJ v Paragvaju BEOGRAD, 2. — Na predlog jugoslovansKe vlade je Erezidij Ljudske skupščine imenoval jugoslovanskega odpesjenca, v Argentini Marijana Stilinoviča za izrednega odposlanca m o-polnomočenega ministra v Paragvaju. V----- izjave iraškega ministra o političnem položaju LAKE SUCCESS, 2. — Iraški zunanji minister in vodja iraške delegacije na V. zasedanju glavne skupščine OZn j® dopisniku agencije «France Presse« izjavil, da so dogodki na Daljnem vzhodu brez dvoma prizadeli mir in varnost na Bližnjem vzhodu. Iraški delegat Jamali je poleg tega omenil pogoje, pod katerimi je mogoče vzpostaviti mir in varnost na Daljnem vzhodu, ter pojasnil stališče iraške delegacije do važnih vprašanj, med temi do vprašanja beguncev in egipt-skih zahtev. Tj pogoji so: uvedba političnih in moralnih načel v smislu listine Združenih narodov 'n uveljavitev človečanskih pravic, ki bi prinesi*, svobodo in neodvisnost vsem narodom ne glede r„a raso, polt in zemljepisno lego. Drugič, svetovni načrt za gospodarski razvoj vseh držav. Tretjič, načrt za vzgojo vsega človeštva in četrtič, močno organizacijo Združenih narodov, ki bo lahko ščitila mir in varnost. Kar se tiče evakuacije angleških čet s področja Sueškega prekopa, je mirJster izjavil, da je Irak vedno naklonjen egipt-skim zahtevam. Angleško-egiplski razgovori LONDON, 2. — Uradno javljajo, da se bedo v ponedeljek začela ang!eško-egiptska pogajanja v zvezi s pogodbo iz leta 1936. Razgovori bodo v zunanjem ministrstvu med Bevinom in egiptskim zunanjim ministrom Šalah El Dinom. Še 8 vo nšh zločincev izpuščenih na Japonskem TOKIO, 2. — Glavni štab .Mac Arthurja je sklenil izpustiti na svobodo drugih osem japonskih vojnih zločincev, ki so sedaj v zapoiu. Gre za kaznjence, ki so bili obsojeni cd 7 do 10 let zapora in so po večini podčastniki japonske okupacijske vojske na Ealjnem vzhodu. Do sedaj Je bilo izpuščenih na svobodo pod častno besedo 156 japonskih vojnih zločincev. Ulova obrambna črta pred Fenlangom bo težko vzdržala pritisk Nad pol milijona Kitajcev na fronti. Povečan kitalskl pritisk proti pristanišču Hamungu ob vzhodni obali KOREJSKA FRONTA, 2. — Položaj na Koreji je še vedno težak. Poveljniki oboroženih sil Združenih narodov stojijo pred položajem, ki je skoraj nevzdržen. Sam Mac Arthur je • PAT« ' CHANGPAI ) SILOiKeišahchirflgV^, /-AfKo.ai ) ' viP / is* .0 / ^.^AKosan j Kfonhen osan : 'jmm HAMHEUNG Munčhtn ONSAN %iSerodung'',< Kyomip .FoKlKussn CHINNAHP Makktri ’ i % CHON Kitajske čete se sedaj zbirajo za napad na Fenjang (Pjongjang). Američani so ustvarili novo obrambno črto severno od tega mesta toda nobenega upanja ni, da bi ta vdržala pritisk pol milijona Kitajcev. Slednji so tudi stisnili obroč okrog dveh ameriških divizij na vzhodni obali. Redki sp predel} v Italiji, ki bi po svoji socialni strukturi v zadnjih letih napravili tak ogromen korak nazaj kot Kanalska dolina. Vojni dohodki so privedli namreč do tega, da so le redki prebivalci te prelepe doline, ki ne bi bili v nekem najemniškem odnosu. Dva gospodarska kolofa prevladujeta v Kanalski dolini: 1) «Ente Rinascita Tre Venezie« in 2) «Societa anonima mi-niere cave di Predil« (Rabelj). Ente per le Tre Venezie je razširil svoje delovanje nad Kanalsko dolino šele potem, ko so pričeli v smislu sporazuma Hitler-Mussolini optirati zapeljanci Hitlerjeve propagande za nemški rajh. Ente je prevzel vsa posestva optiran-cev in jih upravlja, kot je ugotovil 15. oktobra ustanovljeni «Odbor za zaščito interesov Kanalske doline«, na način, ki so ga izvajali v srednjem veku! Odšli so kmetje, ki so bili vajeni tukajšnje zelo ostre alpske klime in tukajšnjih načinov obdelovanja zemlje. Po zimi so sekali in spravljali les, poleti planšarili po planinah in obdelovali redke njive s krompirjem, ržjo in drugimi poljskimi sadeži, ki prenašajo ostro klimo. Ente je —........ ... -...... _. postavil na njihova mesta ti- iz tega ne bilo nič; kvečjemu Kdo gospodari v Kanalski dolini soče najemnikov iz notranjo-njosti Italije, po večini iz bližnje Kamije in Rezije. Ti obdelujejo zemljo samo v poletnih mesecih, pozimi pa se vračajo nazaj na svoje domove. Italijanski listi raznih političnih smeri in sedanje prebivalstvo neprestano kritizirajo način, kako upravlja Ente dve tretjini zasebne lasti v Kanalski dolini. Propadajo kmečke hiše in gospodarska poslopja, propada sadno drevje in skrčilo se je število živine. Se težja je usoda najemnikov, ki delajo v službi Ente. Ente ne izvaja niti onih skromnih določil, ki so jih postavili novi povojni zakoni v korist malih posestnikov. Ni čuda, da so se uprli proti birokratskemu in avtokratskemu postopanju uradnikov ki vodijo Ente, prebivalci Kanalske doline, ki na svoji koži občutijo nesrečne posledice slabega upravljanja. Ce bi se uprli domačini sami, ki so že stolet- tej nič; bi imeli opravka karabinjerji in policijski komisariat, da ukrote uporne «allogene». Ker so pa najemniki Enteja v o-gromni večini Italijani iz notranjosti, ki so se semkaj preselili tik pred in med vojno, so prevzeli vodstvo akcije proti postopanju Enta trije župani Kanalske doline: trbi-ški, pontebski in naborjetski. Pokroviteljstvo nad vso to akcijo ie prevzel celo komei„'a-tor odv. Agostino Candolmi, predsednik deželne deputacije. Prvič so se zbrali uradni zastopniki v Ovčji vesi 1. septembra, 15. oktobra pa so že ustanovili «Odbor za zaščito interesov Kanalske doline«. Izvršilni odbor sestavljajo župani treh občin in po en občinski svetovalec iz vsake izmed treh občin. Dodeljeni so jim razni tehnični uradniki provincialne uprave. General Eugenio Morra, ki je zastopal odvetnika Candoli-nija, je ugotovil, da je namen zborovalcev ustanovili poseben organ, ki bi bil iznad ob- čin in ki bi ščitil lokalne interese pred državnim centralizmom. Provincialna uprava podpira take težnje, ker hoče, še preden bo ustanovljena pokrajina (regione), varovati interese občin in ne samo vršiti navadne administrativne posle. Pohvaliti moramo borbo, ki so jo začele občinske uprave Kanalske doline proti samovoljnim sistemom Ente-ja in za decentralizacijo težkega upravnega aparata. Posebno je srečna misel, da se ustanovi posebna ustanova izmed občine in provincije, ki bo bližja interesom prebivalstva Kanalske doline. Toda to je le en korak k demokratizaciji javnega a-parata. Sam «Izvršilni odbor za zaščito Kanalske doline« je preveč uradno sestavljen iz županov in občinskih svetnikov ter iz provincialnih tehnikov, ki so pač le uradniki. Niso v izvršilnem odboru zastopani tisoči kmečkih najemnikov Ente-ja, niso zastopane stotine domačinov — malih posestnikov in tudi ne onih, ki so bili nekdaj gospodarji teh posestev in so se sedaj vrnili nazaj na domačo grudo in zaman čakajo, da bi dobili streho nad glavo in zemljo v obdelovanje. Nič kaj ne zaostaja za pol-državnim «Ente per le Tre Venezie« po bogastvu in obse' gu svojega premoženja drugi gospodarski kolos Kanalske doline, velekapitalistična družba rabeljskega rudnika. Ni več čutiti, kot pred vojno, premoči angleških delničarjev, temveč je njihovo vlogo prevzel lastnik in direktor inž. Noga-ro. Prav gotovo ne škodi pri demokrščanski vladi sedanjemu lastniku njegovo bližnje sorodstvo z videmskim nadškofom Nogaro. Inž. Nogaro vodi in upravlja premoženje rudniške družbe kot pravi go. spodar. Rudniška družba z lahkoto prenaša ogromne režijske stroške, saj je zaposleno na 2000 delavčev, od katerih je okrog 1000 rudarjev v Rablju, kar tisoč uradnikov. Ni verjetno, in Angleži tega niso nikoli delali, inž. Nogaro pa tudi ne bi, da bo zasebno podjetje samo redilo tako množico uradništva, če ne bi pritekali v družbino blagajno tudi drugi viri in ne samo oni iz prodaje cinka in svinca. Vse kar je dobrega in plodo-nosnega v Kanalski dolini ima poleg Enta rabeljska rudniška družba. Njen je rudnik, njena ogromna posestva v okolici Rablja, v dolini Neveje in okoli Trbiža. Njene so skoraj vse zgradbe v Rablju in cele vrste hiš v Trbižu in drugih krajih Kanalske doline. Kar ni družbinega, pa družba dobi z zakonom o razlastitvi kot na primer posestva pri Klu-žah za električno centralo. Njenim električnim centralam. ki proizvajajo deset milijonov kilovatov na leto, se bodo pridružile še tri nove ogromne elektrarne, od katerih bo posebno ogromna ona blizu Kluž. S posebnim pre- dorom pod gorami bo rudniška uprava zvezala Rabelj z Zabnicami, kjer bodo kmalu zrasli novi obrati za predelavo rude. Ze sedaj Ente jn rudniška družba politično obvladata vse iospodarske vire Kanalske dolin”. Toda v tem monopolističnem duetu igra vodilno vlogo vendarle kapitalistična rudniška družba, ki je agil-nejša, pa tudi bolj brezobzirna kot okorni, pa četudi brezsrčni birokratični poldržavni Ente. Ente uničuje kmetijstvo in gozdarstvo dežele s svojo nesposobnostjo in s svojo nacionalistično usmeritvijo. Rešitev ležj le v koreniti agrarni reformi. Zemljo bi morali dobiti v prvi vrstj bivši lastniki — optanti, ki jo poznajo in vedo, kako jo je treba obdelovati in pa oni sedanji, od Enta izkoriščan; najemniki, ki bi se stalno naselili na por sestvih Kanalske doline. Le taka rešitev, ki ne bo zaslepljena po nacionalističnih vidikih in ki bo pustila živeti sedanje in nekdanje kmečke posestnike in delavce slovenske narodnosti, bo pravična in bo prinesla Kanalski dolini razvoj in napredek. (Iz kSočes) a. r- danes poročal o številu kitajskih sil, številčno stanje oboroženih sil Združer.ih narodov pa je znano. Nad pol milijona kitajskih vojakov proti nekaj več kakor 100 tisoč. To je res nova vojna. Ce se ne bo kaj zgodilo na mednarodnem področju, bo le nova vojska lahko rešila tragičen položaj Mac Arthurjeve vojske. Danes se r.a severno-zahod-ni fronti ni izvršilo nič pomembnega. Lahko se reče, da je tudi danes vladalo včerajšnje relativno zatišje. Vendar pa položaj ni ostal nepremičen. Kitajci znova vršijo obkolitve-ni manever. Znova grozi desnemu boku. Ponavlja se to, kar je bilo izvršeno pri Songšo. nu. Po poročilih obveščevalne službe se 8 kitajskih divizij pripravlja, da napade področje Songšona na desnem krilu, kjer se 1. konjeniška divizija pripravlja skupaj z ostanki treh južnokorejskih divizij, da odbije napad. 24. in 25. divizija bosta pa na levem krilu morali zadržati Kitajce, ki prodirajo v smeri Suhšona prott Jongdongniju. V vojaških krogih na Koreji nočejo te dni dati izjav o bodočih Operacijah toda že delj časa je razširjeno prepričanje, da bo novo o-brambno črto mogoče braniti samo toliko časa, kakor ono na Songšonu. Krogi, ki so blizu glavnega štaba, ne dajajo nobenih izjav toda stalni promet vozil proti Fenjangu je zado-‘ sten znak, kaj misli glavni štab. Dokler ostaja za hrbtom odprta pot za umik, ni v bistvu položaj 8. armade katastrofalen in je gotovo boljši od onega, v katerem so v sredini mornariški strelci in na vzhodu 7. divizija. Redka in negotova so poročila s teh področij toda v glavnem kažejo, da so poleg obkoljenih oddelkov na področju Sosina ojačili Kitajci svoj pohod v smeri Human-ga vzhodr.egg pristanišča. Ce bi Kitajci zasedli to pristanišče, potem bi bil velik del armade generala Almonda stisnjen v klešče. Ce ne upoštevamo morebitnih zunanjih razvojev, sodijo mednarodni opazovalci na vzhodu, da je v teh pogojih edir.i strateško važen cilj ponovna povezava oboroženih sil Združenih narodov na vzhodnem področju. Ce tega ne bo mogoče doseči, bo treba edino še štediti z možmi in opremo. Treba bo pridobivati na času tako, kakor se je posluževal te strategije general Walker r.a mostišču pri Pusanu. Zadnja poročila pravijo, da so si čete 7. ameriške divizije odprle pot z vzhodnega dela od umetnih jezer pri Sonsinu, kjer so jih obkolili Kitajci. Oddelki 7. divizije so prodrli v Nagaru. Tržaški delavski razred se pripravlja na svoj kongres V sindikalnem življenju na našem ozemlju so predvsem važne priprave tržaškega delavskega razreda na bodeči ustanovni kongres Zveze razrednih sindikatov; da je ta problem danes najvažnejši nam služi kot ponovni dokaz, kako globoko čuti tržaški delavski razred potrebo po ponovni odločni sindikalni b rbi, ki se bo posluževala vseh tistih sredstev, ki jih res ičm razredna borba proti kapitalizmu predvideva. Vsem je znano, da se kapita. listi, buržoazija ter nj hovi hlapci poslužijo vsake ugodne prilike, dg svoje izkoriščevalske metode proti delavskemu razredu še bolj izpopolnijo. Njihova glavna skrb je v?dno, kako odtegnili delavcu še ne- PIONIRJI ! Zveza pionirjev Vas vabi na otroško prireditev ki bo danes 3. decembra ob 10 dopoldne v kinodvorani v Skednju. Vstopnina za odrasle (sedež) 120 in 80 lir. Stojišče 50 lir. PRIREDITEV JE V KORIST NOVOLETNE JELKE. kaj plače ter mu postaviti še težje in bolj kritične delovne pogoje. Kadar se delavci uprejo takemu krivičnemu postopanju in izkoriščanju, najdejo delod'jal-ci za svoja dejanja že sta-e izgovore, češ da je nj h položaj prav tako težak, da je tudi gospodarski položaj zelo kritičen in da bi bilo zato njim samim težko ugoditi zahtevam svojih uslužbencev. Ce so se takih metod do nedavno posluževali samo delodajalci jn njih najožji sateliti, so se tem danes pridružili tudi kominformi-sti. Lahko bj rekli, da so ko-minformisti celo prekosili delodajalce in njih satelite v tem Še o len. col. P. Aime Ze v vašem poročilu v štev. od 30. novembra t. I., v katerem smo poročali o zaključku razprave prot. tov. E. Lauren-tiju, odgovornemu uredniku tednika «11 Progresso«, smo povedali, da j? biv- fašistični prvak tenente aolonnello Piero Almerigogna zahteval že v začetku same razprave od našega odgovornega urednika, ki je bil navzoč kot priča, da prekliče poročilo objavljeno v štev. od 23. novembra t. L, češ da ni dejal, da ni sporazuma med Slovani in Italijani, tem. več da je rekel, da je mogoč sporazum med nacionalnimi nasprotniki, med antinacional-nimi pa da je nemogoč. Kljub temu je tenente colonnello, biv. tajnik fašistične stranke v Kopru in federalni inšpektor iste stranke Piero Almerigogna poslal našemu uredništvu pismo, v katerem pravi: «Kot sem poudaril na zadnji razprav; pred tržaškim sodiščem med razpravo proti Lau-rentichu Evgeniju, ravnatelju «11 Progresso«, sem na prvi razpravi izjavil gospodu predsedniku, ki me je vprašal glede nagodbe: «Vedno sem pripravljen po-goddi se z italijanskimi nasprotniki, ne z antiitalijanski-mi». V] pa ste medtem v poročilu o razpravi objavili v šiev. od 23. novembra, da: «Na vabilo predsednika Falchija je g. Almerigogna odgovoril, da med Slovani in Italijani ni mogoč prijateljski sporazum«. Zato odvračam vašo prvo trditev, v koliko- nisem jaz niti imenoval Slovanov«. Upamo, da bo bivši fašistični prva1- s to nb-avo končno zadovoljen, čeprav nam ni znan n kakršen Laurentich Eu-gen:o, temveč le Laurenti Eu-genio, s č-mer bi hotel biv. koprski fašistični tajnik namigovati, češ do je tov. Laurenti Slovan in se le prikazuje Italijana. Se marskaj bi lahko pripomnili k omenjenem” zadnjemu pismu ten. col. Almerigo-one. pa se nam v resnici zdi škoda prostora, saj bodo sami čit-te!a že iz vsega do sedaj objavljenega o niem lahko točno ugotovdi, kakšen odnos ima lahko bivši federalni inšpektor fašistične stranke in sedanji prvak novofašistične MSI do Slovanov sploh, a do antifašistov pa še posebej. Tov. Viktor Verša nas je za vedno zapustil Zapustil nas je za vedno tovariš Verša Viktor. Pokojni je bil zaveden Slovenec in aktiven v vseh množičnih organizacijah. Sodeloval je pri godbenem odseku, pri pevskem zboru in bil ustanovitelj ter član gospodarskega društva. Med vojno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju in poslal dva sina v partizane. Osvobodilna tronta in prosveta izreka družini pri tej hudi izgubi svoje globoko sožalje. Odbor OF Prosek pogledu. Veliko pr.m.rov bi lahko našteli, ko so k„minfor-misti delavcem nekako takole govorili: «Nikar se ne br gaj e za nizke plače, za stalno višanje cen življenjskim potrebščinam, za vse mogoče odpuste z dela; pustite yse te stvari na miru, ki so sicer res zelo važne, vendar je danes še bolj važen problem vojne, czir ma problem Rusije, ki bo itak spravila vse stvari na pravo mesto. Potem boste videli, kako bodo kapitalisti še radi plačali vse t">, kar so svojim uslužbencem dolžni«. Mi nočemo danes prikriva* i tržaškemu delavstvu resnosti mednarodnega položaja, prav tako pa ne mislimo nasedati takšnim govoricam, ki imajo en sam namen: pasivizirati tr žaški delavski razred ter dovoliti, da delodajalec še naprej izkorišča svoje uslužbence. Tisoči delavcev vedo in se zavedajo položaja v katerem živijo in ker čutijo na lastni koži posledice tega, to; a tržaški delavci prav tako n so pozabili kakšen je bil sind:kalni položaj pred leti ter ga lahko primerjajo z današnjim prloža-jem. Iz te primerjave logično sledi ugotovitev, da so delavci Tržaškega ozemlja prišli iz položaja v katerem so lahko od delodajalcev izsilili svoje zahteve v drug položaj, v katerem morajo mirno prenašati vse krivice in zatiranja. Tržaški delavski razred danes na lastni koži občuti posledice izdajalske politike kemirformi-stičnih sindikalis!ov in Delavske zbornice. Delavci se še spominjajo, kako so lahko v juliju leta 1946 dosegli v slavni dvanajstdevni splošni stavki zmago, ki bo ostala v spominu še dolga desetletja in ki priča, kako lahko delavski razred, če je enoten, doseže zaželene uspehe. Glede na vse to, kar smo do sedaj omenili in poudarili, mislimo, da je vsakemu razumljiva potreba, da se v Trstu ustanovi Zveza enotnih razrednih sindikatov, ki bodo lahko vodili tržaški delavski razred v tem težkem položaju. Danes so tržaški delavci že preboleli v glavnem posledice položaja, ki je nastal po objavi zloglasne resolucije, zato ponovno razpravljajo o vprašanju razrednih sindikatov, o sindikalnem položaju na splošno, o pridobitvah delavcev v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja, o položaju delavcev y ljudski republiki Jugoslaviji ter primerjajo vse to s položajem, ki je danes tukaj pri nas. Uspešno delo sindikalnega odbora je vneslo v vrste delavskega razreda ponovno zaupanje v last. ne sile; sto in sto delavcev Tržaškega ozemlja se je zato odtegnilo izdajalski politiki ko-minformističnrh in žoltih sindikalistov ter stopa danes po pravi poti, da si zagotovi zopet vse to, kar je v teh letih pasivnosti izgubilo. Zato vlada med tržaškim delavstvom veliko zanimanje za sindikalni kongres; isto zanimanje za kongres kažejo tudi delavci cone B, ki bi radi s svojo konkretno borbo pomagali delavstvu cone A v njegovi borbi za dosego upravičenih zahtev. V Istrskem okrožju se mnogo razpravlja o bodočem ustanovnem kongresu Razrednih sindikatov ter se na teh sestankih poudarja važnost tega kongresa ne samo v lokalnem, temveč tudi v mednarodnem merilu. Danes se delavci enega in drugega ozemlja zavedajo važnosti tega dogodka, ki pomeni za celotni delavski razred velik uspeh v njegovi borbi proti razrednemu sovražniku. Tržaški delavci vedo, da so poslabšanje svo- jih življenjskih in delovnih pogojev zakrivili tudi sami s tem, da se v zadnjih letih niso udeleževali aktivno v resnično razredni borbi, ki lahko edina vodi do zaželene zm go. Zato je danes dolžnost vseh, da se aktivno udeležujejo borbe sindikalnega akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov na našem ozemlju, da se z ero besedo borijo z vso odi č-nostjo, da se sedanji gospodarski položaj na našem ozemlju izboljša in da se s tem v zvezi izboljšajo tudi življenjski in delovni pogoji vsega delavskega razreda. Delavski razred se mora danes otresti vsakega oportunizma in pasivnosti, ki bi zelo škodila niegovi borbi za obrambo lastnih pravic in interesov. IZ BORŠTA Slovenski pesniki in pisatelji v naši sredi Z veseljem smo sprejeli vest, da nas bodo jutri obiskali naši znani in priljubljeni pesniki in pisatelji, ki bodo v prosvetnem domu brali odlomke iz svojih del. V vasi je pri vseh veliko zanimanje zn ta važen dogodek in nestrpno pričakujemo, da pozdravimo v naši sredi pisatelje in pesnike, katerih besedo so fašisti dolga desetletja preganjali, in rim je bila v najhujšem terorju v tolažbo in spodbudo ter nas je vodila tudi v narodnoosvobodilni borbi. Prišli bomo v velikem številu, da slišimo besedo naših pesnikov in pisateljev, ki so v najhujših časih našega narodnega obstoja bili vedno z ljudstvom in tudi sedaj skupno z ljudstvom nadaljujejo našo pravično borbo. Vaščan SV. KRIŽ Za naša tole zahtevamo predavanja v slovenskem jeziku! V četrtek se je začel v naši vasi na peftaudo kmetijskega inšpektorata večerni kmetijski tečaj. Pričakovali smo, da nam bodo iz Trsta poslali slovenskega predavatelja, ker so v naši vasi izključno, le slovenski kmetje, toda gospodje pri kmetijskem inšpektoratu so bil; drugih misli in so nam poslalj italijanskega predavatelja. Vsi kmetje si zelo želimo večernih tečajev in strokovnega pouka. Kmetijski inšpektorat ima . tudi dolžnost, da skrb,; za take tečaje. Na noben način Pa nočemo predavanj v tujem jeziku. Pravico imamo, da se r.am podajajo predavanja v našem materinem jeziku. In to tudi Vpis v seznam stalnega prebivalstva enotni začasni predpisi Ker sodim, da je priporočljivo izdati nove začasne predpise o vpisu v sezname stalnega prebivalstva v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameri-ške sile in ki se tu dalje krat-to označuje «cona», ter združiti dosedanje predpise o tem, zato jaz, CHARLES C. BLANCHARD, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM ; Clen I. Ukaz št. 64 z dne 19. decembra 1947 s spremembo po ukazu št. 222 z dne 9. aprila 1948 in ukazu št. 156 z dne 25. julija 1949 se razveljavi. Clen II. Do nadaljnjega ukaza Zavezniške vojaške uprave ne sme biti nihče vpisan v seznam stalnega prebivalstva občin v coni, ki se tu dalje kratko označuje kot ((seznam«, fazen oseb. naštetih v členu III. in IV. tega ukaza. ■ ' Clen III. Prepoved no čletia II. tega ukaza ne velja za: a) nedoletne otroke oseb. ki so pfavfTnb vpfšaTfe 'v' seznam; b) žene, katerih možje so pravilno vpisani v seznam; c) vdove in zakonito ločene žene, če sta bila njihov t če ali mati vpisana v enega izmed seznamov na področju cone ha dan 10. junija 1940; d) sirote pod varuštvom, katerih zakonito postavljeni varuhi so pravilno vpisani v seznam; e) italijanske državljane, ki so imeli na dan 10. junija 1940 stalno bivališče na področju cone; f) italijanske državljane, ki so bili rojeni na področju cone in poprej vpisair.i v seznam, in g) državne uradnike, vpisa- Plenum terenskih aktivistov iz škedenjskega okraja V petek smo na sedežu OF v Skednju imeli plenum teren-kih aktivistov. Tov. DAVORIN nam je, prikazal pomen II- zasedanja AV NOJ. Ta velik praznik -jug slovanskih narodov, je prikazal ta. ko, da je bilo čisto jasno, kako veličanstno borbo so tedaj vodili ti narodi proti naci-fašizmu in domači izdajalski reakciji. Proti koncu nam je tov. Davorin prikazal, kako kominformisti praznujejo zasedanje AVNOJ in istočasno klevetajo in lažejo na račun jugoslovanskih narodov. Podal nam je tudi organizacijsko poročilo našega okraja, nato pa predložil v odobritev tekmovalni načrt v čast 10. obletnice OP. ne v stalež stalnega osebja, ki so premeščeni k uradom na področju cong in so še vpisani kot stalni prebivalci na področju italijanske republike. Clen IV. Vsakdo, ki je bil na dan 1. novembra 1950 vpisan najmanj eno leto kot začasno bivajoč v eni izmed občin v coni, se mota vpisati v seznam stalnega prebivalstva te občine, če zaprosi za vpis v šestih mesecih od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo. Clen V. Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, 29. novembra 1950. Charles C. Blanchard brigadni general ameriške vojske = generalni ravnatelj za civilne zadeve Ref.: LD.A-50-243. PREŠERNOM PROSENIM Ob 150-letnici rojstva največjega slmenskeria pesnika Franceta Prešerna bodo slovenski pisatelji in pesniki:. France Bevk, Miško Kranjec, Matej Bor, Ciril Kosmač, Mile Klopčič m PeterLevec brali iz svojih del v Bor št n v Prosvetnem domu v ponedeljek 4. decembra ob 20. uri, v Nabrežini v kinodvorani v torek 5. decembra ob 20. uri; v Trstu bo literarni večer pozneje; datum bomo javili pravočasno. 0 Francetu Prešernu bo govoril FKANCB BBt/K Opozarjamo občinstvo na spremembo v vrstnem redu literarnih večerov. Literarni večer v Trstu se prenese na poznejši datum. Posebna vabila za to pi os lavo bodo na razpolago pri tržaških prosvetnih društvih, na odseku za ljudsko prosveto (Corsa Garibaldi 4/111), pri Glavnem odboru (Via R. Manna 29) in v Zadružni tiskarni (Via San Francesco 20). VAZNA PRIPOMBA. — Pripominjamo, da je besedilo, gornjega ukaza prepisano točno od besede do besede iz slovenske izdaje Uradnega lista ZVU, zvezek III, štev. 33 — I. decembra 1950. Slovensko besedilo iz tega Uradnega lista smo primerjali z italijanskim besedilom italijanske izdaje iste številke Uradnega lista, ter smo ugotovili, da se IV. člen glasi v italijanskem Uradnem listu takole: «Le persone, le quali alla data del 1. novembre 1950 era-no registrate da almeno un an-no quali dimorantj in un' Co-mune della Zona. POTRANNO essere inseritte nel Registro della popolazione permanente dello stessp Comune, a condi-zione che richiedano tale iseri-zione entro sei mesi dalla data di entrata in vigore del pre-sertte Ordine«. Iz italijanskega besedila torej sledi, za razliko od slovenskega, da se bo oseba MOGLA vpisat; v seznam stalnega prebivalstva, ne pa da MORA 'biti vpisana v imenovani seznam. 'Ce.:V('hoteU tbčno ugotoviti, kalem;-besedilo je,- točno. bi morali■ primerjati; še originalno besedilo v angleščini, katerega pa nimamo pri roki, Vsekakor pa v primeru, da je italijansko besedilo, ločno,, ostane naš komentar o pridobivanju stalnega bivališča, komentar, ki smo ga objavili v predvčerajšnji številki na prvi strani našega dnevnika. (Ko bomo imeli v roki še angleško besedilo, bomo O tem poročali). UREDNIŠTVO zahtevamo, ker le naša pravica in tudi zaradi tega, ker bomo predavanja v svojem jeziku boljg razumeli in imeli od tečaja večjio korist. V postopanju kmetijskega inšpektorata vidimo kršenje naših narettoostnih pravic in nov poskus poitalijančevanja naših slovenskih vasi. To je še en dokaz, kako nam gospodje pri vseh uradih ZVU delajo vedno nove krivice, ker nočejo upoštevati, eg sm0 tukaj Slovenci. Pred nekaj dnevi nam je ZVU hotela napraviti enako krivico, Jeo so šolske oblasti hotele v naši vasi za samih 7 italijanskih otrok ustanoviti italijanski strokovni tečaj, za slovensko deco Pa ni bilo tedaj niti govora. Z našo borbo in takojšnjim nastopom nam je uspelo, da smo dosegli strokovno šQlo tudi za slovenske otroke. Z enotnim nastopom se moramo postaviti tudi proti najnevejši krivici. Od pristojnih oblasti zahtevamo, da to krivico popravijo čimperej in nam kot vsem ostalim slovenskim vasem pošljejo slovenske predavatelje za kmetijske večerne tečaje. Živinski sejem v Nabrežini Devinsko-nabrežinska občina obvešča, da je vsak prvi torek v mesecu živinski sejem v Nabrežini. Za uvoz in izvoz živine s Tržaškega ozemlja so v veljavi sledeče odredbe: 1. Bloki dovoljujejo vstop živine iz italijanske republike z dokumentom, v katerem so navedeni vsi podatki živine. Za izhod: 1. Kadar imajo dokument pod št. 1, ali kadar imajo potrdilo od veterinarja devinsko-nabrežinske občine, potrjenega od župana te občine, iz katerega izhaja, da je živina vpisana, rojena, in zrejena v tej občini. Prepeta (e metali pen Pffliiajijskirt tiskovni urad sporoča, da je ddbil policijski per-sonal navodila, po katerih mora najstrožje postopati proti onim, ki po cestah jn ulicah mečejo petarde. Metanje petard j.e torej prepovedano, proti kršiteljem pa bo policija postopala in jih v primerih da bodo s petardami povzročili kakršno koli telesno poškodbo, predala javnemu tožilstvu v nadaljnje postopanje. Avtomobilska nesreča Včeraj ob 17 sta se iz Opčin proti. Trstu na kamionu «Bianchi CD 35» peljala 37-let-ni šofer Giulio Picot iz Ul. della Guardia 2 in njegov 35 letni spremljevalec Leone Drobnich iz Ul. delle Docce 20. Ko sta privozila do cestarske hiše, sta se hotela izogniti .nekemu av-tovlaku, ki je vi; istem, trenutku privozil iz nasprotne strani, in prehiteval neki drugi kamion. Pri tem pa je prvi k-mi on preveč zavil na dčsno, podri cestni zid, se prebrnil, zakotalil po bregu in sef na srečo ustavil na 8 metrov spodaj ležečem vrtu. Šofer avtovlaka in njegov spremljevalec, ki sta opazila nesrečo, s.ta obema . ponesrečencema takoj skočila na pomoč, posebno Picotu, ki izpod prevrnjenega avtomobila ni mogel rešiti svoje leve roke. Pipota in Drobnicba so nato z avtomobilom Rdečega križa prepeljali v tržaško bolnišnico. kjer se bo moral zaradi dobljenih poškodb prvi zdravi, ti okoli 20, drugi pa 10 dni. Tat in žeparja Žrtev spretnega tata je na Trgu Impero postala Ida Kos iz Doline 52, kateri je ljubitelj tuje lastnine ukradel torbo, v kateri je imela 10 jajc, denarnico s 4000 lirami in osebne dokumente. * * * Na glavni policijski postaji Pa se je zglasila 25-letna Lucija Sancin jz Ul. del P: ne Bian-co 8 in prijavila žeparsko akcijo, ki se je v njeno škodo pripetila pred izložbami trgovine »Beltrame«. Lucija je bila namreč tako zaverovana v razstavljene predmete, da ni začutila tuje roke, ki ji je iz njenega plaščnega žepa izmaknila denarnico z 20.000 lirami in dokumenti. Prav tako na Kor-zu pa je postala žrtev predrznega dolgoprsfneža Antonija Skarabot iz Ul. Capuano 6, ki jo je olajšal za denarnico, v kateri je imela 1000 lir in osebne dokumente. Za obletnico ustanovitve FLR Jugoslavije nas je VUJA iznenadila kar s štirimi razstavami, od katerih lahko rečemo, da so izredno dobro zamišljene in da je vsaka zase lep pregled razstavljenega predmeta. Za enkrat pustimo ob strani razstavo marksistične literature, ki je izšla po vojni v Jugoslaviji, uvoza, izvoza in proizvodov Istrskega orožja, kakor tudi razstavo umetniških fotografij jugoslo. vanskih amaterjev in razstavo znamk, izdanih v FLRJ in jugoslovanski coni STO. Danes hočemo poročati samo o Prešernovi razstavi. Prešernova razstava je prirejena za 150-letnico njegovega rojstva. Njeni prireditelji so psihološko pravilno računali s tem, da je zlasti vsak povprečen Slovenec že toliko čital in slišal o Prešernu, da mu je treba ponazoriti vse to znanje z izvirniki knjig, z raznimi slikami, avtografi, listi itd., ki se nanašajo na pes. nikovo delovanje, na osebe, s katerimi je bil v stiku, na kraje v katerih je živel, s prehodom na kasnejše čase, ko smo dobili vedno bolj popolne izdaje njegovih pesmi, dokler nismo prišli do znanstvene obdelane Prešerna kot pesnika in misleca, in dokler nismo prišli v NOB, ki je predočila slovenskemu narodu šele pravi pomen tega velikana naše- Prešernova razstava vKopru j ga ljudstva. Iz dečjih pesnikovih let vidimo katalog ljubljanske nor-malke in spričevalo iz IV. razreda. Ze tu je kazal svoje znanje, kajti ocene so bile vse odlične. Poleg lastnoročnega pisma staršem vidimo tudi Prešernovo doktorsko disertacijo in doktorsko diplomo, ki jo je prejel na dunajski univerzi 26. marca 1828. Iz pesnikovega umetniškega delovanja spoznamo v izvirniku književni almanah, ki ga je urejeval Miha Kastelic: ((Krajnska Zhbelica«, v katerem je Prešeren rad sodeloval in v «Pervi Bukvizi« leta 1830 objavil svojo pesem ((Slovo od mladostim. Nič manj zanimiv je rokopis njegovih gazel, ki jih je ((Ilirski lista priobčil 1832. kot izredno prilogo. V istem listu je tudi odlomek iz Prešernovih tercin: «V spo. min Matiju Copua in sicer v nemščini. Iz leta 1838 pa je razstavljen Ilirski list z objavo Prešernove pesmi «Ribič» in njegovega mota k prvi izdaji poezij: «Sem dolgo upal in se bal.. .». Vrstijo se «Sonetni venec«, «Magistrale» in ((Zdravljica« v izvirniku, zadnja iz leta 1846 zaradi prepovedi tedanje avstrijske cenzure prečrtana in nato objavljena V Bleiwei-sovih Novicah 26.4.1848. Se pred tem pa nam. je razstava pokazala izvirnik Ilirskega lista z dne 28. novembra 1844, ko je Prešeren spesnil ne-prehosljive verze: «V spomin Andreju Smoletu», ki se ob koncu glasijo: ((Trčimo bratje! Se pince se smeje, dolgo Smoletov spomin naj živi1» Na to pa nam osmrtni list, natisnjen pri Jožefu Blazniku, pove: ((Slovenskima družtvu v Ljubljani je dal gospod vodja narodne straže v Krajnji žalostni prigodek na znanje, da je naš slavni pesnik, France Prešerin, doktor pravice in c. k. pravnosrednik v. Krajnji 8. dan tega meseca Ob osmih dopoldne Po dolgi bolezni umeri. V Ljubljani 8. dan svečana 1849». V zvezi s Prešernovim pes. nikovanjem vidimo na razstavi Langusov portret: Primičeve Julije, pesnikove nedosegljive ljubezni, ki ji je posvetil «Sonetni venec«. Enako je iz rok slovenskega portretista Langusa portret Andreja Smoleta. Izredno rasen in globok vtis napravi podoba Matije Copa, Prešernovega mentorja i in prijatelja. Značilna je slika | Prešernu nenaklonjenega Janeza Bleivveisa, ki je bil tedanji slovenski politični voditelj in urednik Novic. Iz slik Ljubljane iz Preše r. nove dobe uvidimo kako majhno je bilo, tedaj še to mesto, da je narodna pesem pravilno zapela: «Stoji, stoji Ljubljanca, Ljubljanca dolga vas«. Na razstavi spoznamo prvo izdajo Prešernovih poezij, dalje še posebej v Blasnikovi izdaji 1836 «Kerst per S avizi«, Povest v versjh, F. S. Metelj-kov učbenik slovenskega jezika, ((Cvetire« j in ((Petere bukve Tomaža Kempčana« (1826), potem ((Slovenske pesmi krajnskiga naroda« (1839) in prevod angleške komedije Davida Garrika «Varh», ki jo je na Prešernovo pobudo izdal Andrej Smole, ki je tudi izddtui knjige iz domače (Linhart) književnosti. Tudi Stanko Vrazovo zbirko «Narodne pesmi Ilirske«, vidimo b izbimiku. Poleg še drugih sledijo vse izdaje Prešernovih poezij do današnje dobe. Posebno padejo v oči Luka Pintarjeve in Aškerčeve izdaje ter izdaja največjega dosedanjega pre-i šernoslovca pok. vseuč. prof. F. Kidriča. Med drugimi je tudi prva kritična izdaja Prešernovih pesmi «v redakciji Jurčiča in Stritarja« z estetskim kritičnim uvodom iz leta 1866. Iz novejšega časa imamo še Kidričev: Prešernov album, Z igonovo izdajo, Ziherlovo priredbo in izdajo ((Zdravljice«, ki jo je. založil Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko. Sledijo še številni prevodi Prešernovih poezij, odnosno posameznih pesmi p nemščini, italijanščini, ruščini, srbohrvaščini. Zanimivo je, da je izšel «Krst pri. Savici« od Deželica že leta 1868 v hrvaščini. — Ne manjkajo tudi Grad. nikovi prevodi Prešernovih pesnitev v nemščini. Končno je podala razstava dela naših slikarjev in kiparjev, ki so bili inspirirani po Prešernu. To so; Janez Šubic, Janez Vidic, Saša Santelj, Hinko Smrekar, Gaspari, Ivan Zajec, Justin, Jakac, Dore Klemenčič, Gangl, Boris Kalin, Franc Mihelič itd. Razstavo povzdigujejo tudi slike slovenskih narodnih noš izza časa Prešerna, katere je pri. slikarju Goldensteinu naročil Emil Korvtko, poljski interniranec v Ljubljani, ki je s Smoletom in Vrazom zbiral narodno blago. Razstava je prepolna zanimivosti in vredna, da jo obiščejo tudi Tržačani. KOLEDAR (tfiedali&če - 'dOM - iRadlo- Nedelja, 3. decembra Frančišek, Vseljub Sonce vzide ob 7.26, zatone ob 16.23. Dolžina dneva 8.57. Luna vzide oz 24.00. zatone ob 13.00. Jutri ponedeljek, 4. decembra Barbara, Velika Umelnoslna razslava 'JhiAe. Ohaieča v galeriji «Skorpijon» V ponedeljek 4. decembra ob 18. uri bo otvorjena v galeriji Scorpione umetnostna razstava del Mihe Maleša, enega najodličnejših sodobnih slovenskih siikarjev-grafikov. Vsa tržaška kulturna javnost bo razumela umetnostno vrednost te visoko kulturne prireditve in se bo udeležila otvoritve razstave v prisotnosti umetnika, ki ga na široko poznajo in cenijo tudi mednarodni umetniški krogi. Tržaškim ljubiteljem umetnosti bo razstava odkritje novega, neslutenega sveta, mednarodno pomembna kulturna prireditev, bo Slovencem dih iz širše do. movine, resnično kulturnim Tržačanom, katere koli narodnosti pa bo most k razumevanju slovenskega kulturnega sveta. mucime PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH Miklavževanje bo v društvenih prostorih v soboto 9. decembra. Pripravite za to priliko darila. *-*» . MIKLAVŽEVANJE PDT PDT (mladinski odsek priredi 7. decembra svoje običajno miklavževanje v dvorani na stadionu »Prvi maj«. Darila oddajte isti dan od 18. ure naprej. OF Seja okrajnih tajnikov OF bo v ponedeljek 4. t. m. ob 14 na sedežu v Ul. R. Manna 29. PROSVETNA DRUŠTVA PD «IGO GRUDEN« V NABREŽINI vabi na kulturno prireditev, ki bo danes 3. t. m. ob 16. uri v kinodvorani. Gostuje dramska družina iz Sv. Križa s trodejanko «Prevara», s katero je uspešno gostovala v Šmarjah v tednu slovenske kulture. PD »Ivan Cankar« priredi v četrtek 7. decembra v prostorih društva «Zupančič» Ulica Molino a Ver.to 148 Gregorčičev večer. Vgbjjeni so vsi ljubitelji in častilci goriškega slavčka. ' V torek je vaja pevskega društva. Prosimo za točnost in udeležbo. Prva pevska vaja škedenjskega pevskega zbora bo jutri 4. decembra ob 20. il RADIO i JUG0SL.C0NE TRSTA lOddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) NEDELJA 3. 12. 1930 7.00: Jutranja glasba; 7.15: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.45: Jutranja glasba; 8.00: Nenaj znanih uvertur; 8.03: Kmetijska ura (slov.); 9.00: Operetna glasba; 9.30: Kmetijska ura (ital.); 10.00: Folklorna glasba; 10.45: Oddaja za Bujščino (hrv.); 11.15: Peter I. Čajkovski: Koncert štev. 1 v b-molu op. 23 za klavir in orkester; 11.45: Našim ženam (slov.); 12.45: Poročila v ital.; 13.00; Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: Melodije za naše najmlajše; 13.30: Pionirska ura; Cehov: Zgodba o psičku (slov.); 14.00: Glasba po željah (ital.). 17.00: Oddaja za podeželje: Veseli prizor; Daudet: Pisma iz mojega mlina (odlomek); Reportaža; Slika z naše vasi (slov.); 18.30: Slovenske narodne pesmi; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Kaj smo vam pripravili (ital.); 19.15: Poročila v italijanščini; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Schubert: Simfonija v h-rno-lu (((Nedokončana«); 20.10: Dr. France Prešeren - Ob 150. obletnici njegovega rojstva (slov.); 20.30: Prešernove poezije v glasbi; 20.45: Politični pregled (ital.); 21.00: Iz opernega sveta; 22.00: Športni pregled (ital.); 22.10: Pe. ster večerni spored; 22.40: Plesna glasba; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan; 23.15: Uspavanke; 23.30: Zaključek. KINO Rossetti. 14.30: «Manon», Cecile Aubry, Michel Auclair. Excelsior. 15.50; «Dedinja», Olivia de Havilland. Arcobaleno. 14.00: «Vojvoda in plesalka«. Fenice. 14.30: »Tarzan in sužnje«, Lex Bacher. Filodrammatico. 14.30: «To moje neumno srce«, Susan Hayward. 9 Alabarda 13.30: «Greh Lady Cor,-sidyne», Ingrid Bergman. Armonia. 14.00: aPomlad je«. Garibaldi. 13.30: «Samo nebo ve za to«, Robert Cummings. Ideale. 14.30: ((Flamingov drevored«, Joan Cravvford. Impero. 14.30: Zločinčev odtis«, Italia. 14.30: «Ježa junakov«, Carla Del Poggio, Cesare Danova. Kino ob morju. 15.00: «Izvcn zakona«. Savona. 14.00: «Cas kraj in dekle«, D. Morgan. Viale. 14.00: «Oko za oko«, Ho-vvard Duft. Vittorio Veneto, 14.15: ((Zaročenka ne more čakati«, Gino Cervi. 9 Adua. 14.00: ((Volkodlak«, Lon Chaney, Claude Rains. Azzurro. 14.00: «NjujorškP noči-je», Rita Hayworth. Belvedere. 13.30: «pilot Joe«, Spencer Tracy. Marconi. 14.00: ((Banditova žena«, Massigio, 13.00: «Pomlad», Jeanet-te Mac Donald. Novo cine. 14.30: «Prva žena«, (Rebeka). Odeon. 14,00: ((Zavojevalec«. A. Nazzari. Vittoria. 14.00: ((Profesor in Ve. nera«, Danny Kaye, Virginia Mayo. Sv. Vid. 15.30: «Prepovedane sanje«, Danny Kaye, Virginia Mayo. Venezia. «Grof iz Essexa», Erroll Flynn, 99 CENTRALNI ODBOR ZA NOVOLETNO JELKO TRST SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Svobodno tržaško ozemlje UPRIZORI MLADINSKO IGRO videča kdfUca“ Vesela pravljica v treh dejanjih \ LJCDINRUn DOMU V TRSSTC (ULICA TEATRO ROMANO) V SOBOTO 9. DECEMBRA 1950 ob 16. in 20. uri Spisal;. D. GORINŠEK. — Režiser: pok. MILAjvj KOSIČ. Ir.scenatcr: JOŽE CESAR. Majda, imenovana Rdeča kapica: Elza Barbičeva in Tea Starčeva; Jera, njena mati: Zlata Rodoškova; Stric Ma č, čevljar,- Stane Raztresen; Strina Mina: Angela Kaka:jeva; Boter Bodež, krojač: Silvij Kobal; Babica: \a enj Silova; Lovec: Julij Guštin Rudi Košuta; Prvo dekle: NOj ra Jankovič; D.nigo dekle: Neva Cok; Tretje dekle: Am Martelanc; Volk: Lojze Starc; Medved: Srečko Košir, 1 sica: Žarko Jagodič; Dobra vila-. Majda Novak; Prva vl a’ Lavra Majcen; Druga vila; Marta Vuga; Prva žaba: Neva Cok; Druga, žaba:- Karmen Furlan; Tretja žaba: Liži Bi-ž‘na; Četrta žaba; Andro Vuga; Peta žaba: Lilijana Ue' žina; Šesta žaba: Miško Renko; Prvi škrat: Štefka Velja , Drugi škrat: Učka Ščuka. Glasbena priredba: F. Venturini, V. Vodopivec, I. Ferjančič. Koreografija: Olga Gorjupova. Inspicient; L. Starc, S. . Košir. Sepetalka: Palma Novakova. Odrskj mojster: F. Kokošar. Lasuljarka: D. Pahorjeva- Kostumi izdelani v gledališki krojačnioi pod void®tvoin Marka Dovšaka in Nevenke Sancinove. Za novoletno jelko Namesto cvetja na grob svojih dragih starše-v Ivane in Antona Banča daruje hčerka Marija Tori Rom 2000 lir za novoletno jelko. Na pionirski prireditvi v Bar-kovljah 10.176 lir; VI. okraj - Op-čnie, lista 279 21.000; III. okraj, liste 195, 196, 200, 207, 222, 223, 224 36.135; Anton in Josipjna Mi-kuš 300; III. okraj - liste 201, 359, 427 16.050; v III. okraju je bilo nabrano še 3 četrt kg čokolade, več škatel marmelade in fig; v II. okraju je bilo tudi nabranih nekaj škatel marmelade; IV. o-kraj - lista 236 Lojzka Pečenko 3.110; IV. okraj - Magda Gregorič (Kolonkovec) lista 231 4.735; Ida Toscan (Kačun) lista 233 2.750; Gnešuta (Sv. Ana) lista 432 2.050 lir; SLOVENSKIM SKLADATELJEM MLADINSKIH PESMI .Šolska. oblast za Tržaško ozemlje namerava izdati šP v tem semestru zbirko pesmi za osnovne in nadaljevalne ■ šole. Po njenem naročilu zbiram gradivo, ki bi bilo primerno za te šole.) Vabim tedaj vse skladatelje in pevovodje mladinskih zborov, da bi mi dali primernih pesmi na razpolago. Odgovorite čimprej: Katere že objavljene pesmi bi dali vi na razpolago? Sporoqite tudi svoje želje, zahteve in nasvete. Ivan Grbec, Trst, Skedenj 423 Sestanek conskega upravnega odbora V sredo je bil redni sestanek cor.skega upravnega odbora, ki je odločil, da se vdovam uslužbencev občinskih ustanov poviša mesečna pomoč od 4000 na 5000 lir, iri to od 1. julija t. 1. Prav tako je uprava cone določila, da se instalirajo telefonski aparati v srednji šoli ((Leonardo Da Vir.ci«, v osnovni šoli «R. Timeus«, v tehnični šoli Via Montorsino 8 in v uradu za izdajo osebnih izkaznic. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dn^ 2. decembra 1950 se je v Trstu rodilo 13 otrok, porok je bilo 6 umrlo pa je 9 oseb. Poročili so se: kmet Peter Cankov in knjigovodkinja Katarina Košič, vojak, ameriške vojske Francis Egan in gospodinja Marija De Bona, kaplar amer. vojske Franklin David Vimmians in uradnica Ana Maj-ija Zaira, zidar Lucian Lasič in gospodinja Vand i Cori, vojak amer. vojske B. William Allen in gospodinja Tarcisia Cattarini, mornar Josip Buc-chia in gospodinja Katarina Bonatič. Uma 't so,- Gianfranco Antolli en mesec star. 671etna Marija Alt poe Mi"oli, 49-letna Ana Barac por. Cernivani, 751etni Aloiz Deila Vedova, 43letna Antonija Ciave vd. Comani, 621etni Peter Valenti, 581etni Ivan Zetto, 68letni Felice Ma-sutti. 231etna Ines De Pilla. Gledališče Verdi Danes ob 16. uri bo zadni* predstava Wagnerjeve °Per «Walkira» za dnevni abonffl8 IZLETI PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU priredi danes 3. ® cembra izlet v Glinščico. ^ nince vabi, da se zberejo 9.30 pred postajo avtobusa « ' Blagajnik PD pa vse člane, da poravnajo /Znt rino in druge svoje moreb obveznosti do PD. iimimiiinniuin MALI OGLASj GREM KRPAT IN LIKA^ 1,8 dom; Naslov* na upravi NAJNOVEJSI ..m NAJHJlSj^e STROJ cUtrioh^ za'poprav 61. nogavic 17.000 lir; Tr»> ■ jo. Coir.merciale 3, dnevno o« do 12; .................. - dan1' ske plašče po konkurenčnih r. nah. Naslov pri upravi ”‘9 skega dnevnika. URE NAJBOLJŠIH ZNAMK Pr$ dam. Naslov na upravi «Prodam». MODISTKA izdeluje, moderni^ klobuke po zmernih (fertan. Goldoni ll-III. ^ PISALNE STROJE prodam, na prilika. Ul_ Corridoni, Batagelj. . - •idfl) MCSKO PERILO izdeluje lgf" šivilja. Naslov na upravi 1'- - HITRA IN VESTNA TlP^jJa" CA sprejema dei-j na dom,-siov na upravi lista. PRAZNO SOBO ISCEM. na upravi lista, Ul. sv. Fran št. 20. KUHINJE, SPALNICE, JEMNICE dobite po na. jnlžjih nah v Ul. XX. septembra Trst. sPr£- ce .53- PISALNE, ŠIVALNE IN pLET^ NE STROJE POPRAVLJAM- slov na upravi lista. MLAD ŠOFER ISCE ZAPOSLj^ VE. Naslov na upravi lista, sv. Frančiška 20. NOV ŠIVALNI STROJ PRODA^ Naslov na upravi lista, Ul. Frančiška 20. PRODAM ŠIVALNI ST, jiv, »SINGER« za šivilje, pogreb/pj, v dobrem stanju. Fani E2,.sta Ljubljana Rožna dolina, XVII., št.' 10. * BOSANSKI PREPtf*?. DVE ________________ _ PRODAM. Naslov na upraV1 sta. IN PRODAM TRGOVINO SADJA ZELENJAVE. Trebče št. 15. v v poldanskih urah.- AOEX « izleti 24. in 25. decembra izleti v b oi° V do. Prijave sprejema — cembra potovalni urad Ekspress, Ul. Fabio Sevei tel. 29243. NOVE SLOVENSKE KNJIGE 490 lir 520 >> Zet.-,ČLOVEK In OCEAN, platr.v . . ... • Tinjanov: DEKABRIST KIHELBEKER, platno Vladen: KEMIJA IN KEMIJSKA, TEHNOLOGIJA, polplatbo ... .....>• Lenin: IZBRANA DELA, IV. del, polplatno . . Mara;: O UMETNOSTI In KNJIŽEVNOSTI, polpl- DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRST0 IN V GORICI. 750 450 400 Oglejte brezobvezno : KRASNE SPALNICE, SPREJEMNICE konkurenčnih cenah m «\ U r C H L II I f/ (. D fl U * _ / R S 7 U, ULICA V AS AR! s,’_ i§S Pesnikovo življenje France Prešeren se je rodi! dne 3 decembra 1800 v go •eniški vasici Vrbi, nedaleč od Bleda. Hiši se je reklo Pri Ribičevih. V Prešerno-oovem rodu je bilo več študiranih, nekateri so dosegli ugledne položaje- Sam pesnik 3« imel tri strice duhovnike, h katerim je zahajal na počitnice in ki so ga podpirali v šolah. Tudi brat Jurij je duhovnik. Mati je bila nadarjena, oče šaljiv in dobre-*a srca. Pesnik je imel tri sestre, Katro, ki mu je zadnja 'cta gospodinjila, Lenko, ki 3* kuhala stricem in bratu, ter Mino, ki Je ostala doma 'n se poročila z Vovkom, ta-k« da je k hiši prišel drug hriimek. Od sedmega do desetega leta je bil na Kopanju pri Rač-n|. od tod je šel v šole v Hi**-nico, pozneje v Ljubljano, po končani srednji šoli pa na Dunaj, kjer je študiral pravo, ^nsi bi ga seveda domači kakor strici rajši videli v bogoslovju. Do Dunaja in še ‘»m mu je šlo na splošno »iadko, ker so tako skrbeli *»nJ, glavo pa Je tudi imel tobro. Po končanih študijah J** « je začelo zatikati. Dve ?ti Je moral zastonj delati v "r*avni službi, pri odvetniškem izpitu v Celovcu ni ,roei velike sreče, 14 let Je P^ral biti nesamostojen odvetniški koncipient, petkrat ta čas zaman prosil za sa-■nustojno mesto. Pozneje so bile tudi oblasti nenaklo-njene. Tudi v ljubezni ni tn»*i sreče, posebno ga je pri-‘»delo, da ni bilo upanja pri Primčevi Juliji. Leta 193*- 3e •gubii rojaka in najboljšega Pcijatelja, učenega Matijo ^°Pa, leta 1840. pa Andreja “•doleta. Ostal Je osamljen, ez prave družbe, ki bi ga stegnila razvedriti v nevese-ejn delu za vsakdanji kruh, mu nuditi opore v malo valežnem prizadevanju za ®k»vensko slovstvo. Pesmi, s »terimi je povzdignil slovensko poezijo do evropske Vlšine, so sicer naletele na Priznanje, pri starokopitnih n ozkosrčnih ljudeh pa na ^razumevanje in blatenje. , ojavii Jih je v ljubljanskem ^dmku v Kranjski Cbelici, l?k»J v Novicah, posebej pa ®J4 Sonetni venec. 1836 Krst J1 Savici in 1846 Poezije. Ti-čase so nekateri maloduš-*i v strahu za prihodnost „?**» naroda hoteli opustiti ti*®®k> Jezik in se nasloni-S1 “» večji ilirski, t. J. Južno-. Janški, ki bi ga bilo treba ustvariti. Prešeren je v*-v ' v tej nameri veliko ne-jTn°st za ljudsko kulturo in ' *!ovenski narod sploh in 3t je zato uprl. j ^»melost, nezadovoljnost uV^Urejeno življenje so ga ^bale, zadnja leta, ko Je sel v Kranju do samostoj-mj^^ke Pisarne, ga Je *a i' še vodenica. Odrešila p3e smrt 8. lebruarja 1*48. je v, Kranju. Ne pričakujte od mene nikake modrosti ali učenosti■ Zakaj jaz se nisem nikdar bližal Prešernu po znanstvenih stopnicah ali po filozofskih ovinkih, temveč tako, kakor telim, da bi se bližali vi vsi: samo z odprtim čutom, s preprostim, ponižnim srcem, žejnim lepote in resnice• Vedno niso prihajali k njemu tako, temveč s svojimi predsodki in doktrinami in teorijami, zato ga niso spoznali. NaSa književnost je stara nekaj stoletij, naše leposlovje samo toliko desetletij, kolik.gr jih je preteklo, odkar je izšla knjiga Prešernovih poezij. To je prva manifestacija slovenskega umetniškega duha, tako vzvišena nad vsem, kar so Slovenci dotlej dosegli v svojem jeziku, da so bili le redki tisti, ki so spoznali ves pomen Prešernovega dela in življenja. Mi danes, ki se mu spoštljivo * klanjamo kot svojemu svetlemu mojstru in vzorniku, se globoko zavedamo, da tudi vse poznejše generacije pri nas niso ustvarile umetnine, ki bi jo smeli postaviti kot enakovredno poleg Prešernove. V Prešernovi besedi je centralna ideja slovenstva. A to slovenstvo ni nikaka omejena domačnost, nikaka sentimentalna idiličnost, nikak plah in ozkosrčen pogled na življenje. Ne, to slovenstvo je tako globoko, kakor vse trpljenje človeškega srca z vsem obupom, strahom in strastjo, slastjo in bolečino in je po duhu tako široko kakor ves svet. V Soli se učite, kako je Prešeren gojil vse mogoče umet. ne oblike: tercina, ottava rima. Španska asonanca, distihon, anakreontska kitica, triolet, glosa, gazela, sonet in potenciran sonet: — sonetni venec še z akrostihom po vrhu; vedeti pa morate, da ni niti ena njegova vrstica pisana samo zavoljo blagoglasja in forme, nego da je vsa vnanja oblika pokorna in voljna služabnica notranje pesnikove ideje. Prešernova poezija je na tistem višku popolnosti, kjer se ne more več govoriti zase o formi in zase o vsebini: forma in vsebina je eno, orga-ničen plod duševnega snovanja pesnikovega. To je tista odlična veličina Prešernova: kakor je pri njem oblika in vsebina eno, tako je eno Prešeren-poet. Za vsako njegovo pesmijo, za slehernim njegovim stihom čutim novo postajo njegovega duha. Nič ni slučajnega, nit samo približno ali zavoljo lepšega rečenega, vse se veže in plete samo zato, da nam je čim jasnejša vsaka poteza duševne fiziognomije poetove. — Prešeren je bil v življenju nesrečen človek, v ljubezni tako beden, kakor le more biti beden in nesrečen kdo na zemlji. Ali njegovo poslanstvo je bilo vse potrpeti, vse preboleti, zatreti up in strah, to se pravi, odreči se vsej sreči na svetu in se tako preko vsega pozemskega povzpeti do zadnjih spoznanj zase in za svoj narod, v «Pevcu» nam je povedal, kako se je zavedal svoje dolžnosti, ki mu jo nalaga pevski poklic z vso neizprosnostjo: «Stanu se svojega spomni, trpi brez miru»- Samo s to žrtvijo in odpovedjo je mogla nastati njegova večna knjiga, samo zavoljo nje je hotel in mogel toliko trpeti, zavoljo nje se je odpovedal celo smrti. Jaz ne grem nikdar iz domovine, da ne bi vzel vsaj Prešerna s seboj, in vam, mladi prijatelji, morem samo svetovati: omislite si njegovo knjigo, poglabljajte se vanjo, in potem mi ZDRAVICA Stenfeo Premrl Čvrsto in veselo" ja .Mi, ob.ro.di.le so mu naj.prejve.seJo zdra ži. vi va$,Sloven&e.pre- naj vsi na.ro.di, 6i fr. te vin.ca nam slad. , vi . co, bralje.čmo za. le . pe žlafilnero.ži . < fire.pe.ne do.ča.kah nam o. ztv.lja na . so nam cJe. ta je mla. ko . ciersonce ke, co dt, pre. ca roz.jAs.ni in o . ži. vi ves sto. ven.ski na.š® je kr.vi dc. sve.ta pr® , h ko, ki v ho P' sveh! Bra he vse. ki«. Nai sr - nov £nan, ko ro. jak pir bo iz ki vho.pi Bra.fe vse,. Maj si .nov ko ro . jak vse skrbi, kar nas je 24. rod nov iproahbo vsak,, hr- Hfi pr.sifi nov slove.če vas bo slrahso vraj,le so.sed 4-J- up bu . di, ma.te . re, vražni . kov, b.o me. jak, 6i vto.pi brs.ie vsej naj si-nov 60 ro.jafc vse s6r.bi fcar nas je 6i vto. pi. bra. ta vse, raj si , nov feo rf r vse s&r.bi, v po. kar ras je si. za . rod nov iz prosi bo vsak, ne fr ^.r, iifi pr. Sik nov slo.ve.če vas bo sfrah so. vranje so.sed T i up, v po. tria . ie . vraž. ni . bo me. v p p ^ r r hr , Uh pr.sifi up bu. re, slo.ve.če ma.he . kov, bo shnafi sovražni. jak, le so.sed bo me i1 r di-. re. kov. jak Očfrtntt Prešeren kar nas je 24.rod nov prpsLtet.vsa&i ni treba več reči, da se nikdar ne ločite od nje Zakaj čim bolj se boste poglabljali v Prešernov svet, tem več lepote vam bo žarelo iz nje, tem več skrivnosti vas bo vabilo vedno in vedno k njej. In ljubili boste Prešerna, kakor je vreden ta edinstveni duh. Prešerna ljubiti pa se pravi, ljubiti lepoto in resnico in pravico; ljubiti slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja; enak z enakim. Prešeren s svojo visoko knjigo, ki govori o človekoljubju, o bratstvu vseh narodov, nam je pridobil pravico, stati v krogu kulturnega človeštva kot majhen, a ne brezpomemben člen. Pomnite to vi, ki vas je usoda postavila na periferijo slovenstva. Ljubiti Prešerna se pravi, ljubiti svobodo misli in besede, svetovnega nazora in vere. Kdor se drži Prešerna, se drži prave mere in jasne harmonije, odme-ta vnanji nakit, zavrača frazo in mu je samo do jedra. Spoštovati Prešerna-pe-snika in Prešerna-človeka, se pravi spoštovati človeško bedo in spoznati pomen in potrebo trpljenja za idejo. Prav pojmiti Prešerna, se pravi pojmiti sebe in vzeti svojo usodo nase, pa naj bo še tako bridka, jo preizkusiti do zadnjega grenca in jo premagovati v pokorni službi vse-občega življenja. Umetnik ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje verno in vdano služi narodu in človeštvu. je lahko vsak najmanjši izmed nas. Zato še enkrat: Ljubite Prešerna! ] e 150 LETI SE JE ROD m 1 Leto 1800. Leto Prešernovega rojstva. Evropa vre- Zvija se v porodnih krčih nove družbe. Gesla francoske revolucije po svobodi, enakosti, bratstvu vzvalove kontinent, meščanstvo stre hrbtenico o-kostemelemu fevdalnemu družbenemu redu, prestoli se majejo, kri teče, oči se ozirajo na vzhod, kjer se krušijo zobje prvemu kapitalističnemu zavojevalcu sveta, kjer se od prevelikega pohlepa po zemlji davi Napoleon. Avstrija postaja središče svetovne reakcije, nad katero drži svojo roko rimski papež in blagoslavlja sveto zvezo, ki naj zavre zgodovinsko nujnost. Kako sentimentalno se toži avstrijskemu cesarju po tistih časih, ko še ni bilo državljanov, ko so bili pod njegovim žezlom samo podaniki.- Za vzpostavitev miru — sklepajo v Ljubljani zbrani cesarji, knezi, ministri in princi — za vzpostavitev miru je treba uničiti ne le zamišljenega črnolasca s Korzike, marveč tudi vse tiste pregrešne ideje, ki so mu pomagale priti na oblast, treba je enkrat za vselej iztrebiti državnemu in cerkvenemu redu škodljiva nagnjenja. Zato: odpraviti vse, kar je novega in dobrega prinesel meščanski upor, zapreti spet šole, ustanoviti odločno, vsevedno in vsevidno policijo; okrepiti cenzuro, posebno pa stopiti na prste tistim predstavnikom maloštevilnih ljudstev, ki kažejo kakršnokoli željo, da bi se otresli jarma in iztrgali iz krempljev avstrijskega orla; kajti tudi «zgodovinski gnoj* malih, neizobraženih slovanskih narodov je potreben, da se bo Avstrijcem in Nemcem že na tem svetu dobro godilo. Tedaj, pred 150 leti, 3. grudna 1800, se je rodil Prešeren. Iz slovenske revščine je zrasel velikan, ki je objel v sebi preteklost in bodočnost. Dobro je spoznal svojo dobo in tudi sebe. Vedel je, da mora izbirati; ali naj gre po stezi, ki so jo hodili skoro vsi njegovi predniki - izobraženci s tem, da so pozabili na svoje pokolenje, sprejeli za svoj razgovomi jezik nemščino in za svojo zunanjo podobo biedermeier-ski kveker ter si s tem odprli pot do dobre službe in udobnega življenja — ali pa naj se odreče vsemu, veselju, blagostanju, miru, a ostane zvest ljudstvu, iz katerega je prišel. Tako je premišljeval: Sem videl, da svoj čoln po sapi sreče, komur sovražna je, zastonj obrača, kak’ veter nje nasproti temu vleče, kogar v zibeli vidTa je berača, da le petica da ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača. Z rosnimi očmi se je poslavljal tridesetletnik od mladosti, ki mu ni dala sreče, ker se je zavedal, da mu je tudi bodočnost ne more dati. Kaj pomagajo mlademu doktorju prava dobra spričevala, kaj mu koristijo vsa priporočila, kaj njegov široki pogled na svet, če Je pri policiji slabo zapisan, če so dostavili k njegovemu priimku kratko, a nevarno karak-teristiko P-v. (politisch verdachtig)! Plačane državne službe «freigeist» ne dobi, pač pa mu milostno dovolijo, da dela zastonj. Razočaranje prekriva razočaranje- Ostane eno samo veliko upanje: ljubezen Najti žensko, ki bi ga razumela, ki bi mu bila v pomoč, ki bi mu dala nove izpodbude, mu vlila v srce voljo do življenja- Toda tudi ta up je jalov: kako naj bogata, petnajstletna ljubljanska meščanka, Primicova Julija, nemško misleča in govoreča, razume umetnika, ki piše slovenske pesmi, na katere skrbno pazi Metternichova policija, ki zgubljen tava za njo po ulicah,, ki gleda v nji nedosegljiv i-deal, ki v trenutkih depresije išče utehe v gostilni pa ji spet prepeva, sanjajoč, obupujoč in spet upajoč pod oknom? Dve bolečini — ljubezenska in domovinska — se združita in poženeta cvet, ki nima para v svetovnem leposlovju: Skeleče misli, da Slovenec mile ne ljubi matere, vanj upa-joče, da tebe zame vneti ni mogoče, z bridkostjo so srce mi napolnile- V Sonetnem vencu, iz katerega je tudi gornja kitica. hoče poet Slovence zdramiti, okrepiti njih za-\est. napraviti iz ljudstva narod, ojekleniti v ljudeh voljo po borbi, zažgati o genj hrepenenja po samostojnosti in enakopravnosti. Dr. FRANCE PREŠEREN Toda pot za dosego tega cilja ni bila lahka. Edino resnično številno, svojih &eg in navad in jezika oklepajočo se družbeno plast je predstavljal pri nas kmet. A kako naj se ta pripravi za boj, če nima sposobnega voditelja, kako naj se zave napak, kakršne so že nekoč pokopale načrte kmetov - puntarjev, ki so bili za staro pravdo? Prešernovi literarni in politični zoprniki so trdili, da je treba pisati za seljaka in ga razsvetljevati. Ta, na prvi pogled pravilna in hvalevredna misel je bila za tisto dobo nevarna našemu razvoju. Zakaj? Zato, ker v času, ko nismo imeli dovolj slovenskih knjig, ko nismo imeli zadosti naših šol in šolnikov, ko nismo imeli svo-jih izobražencev, ko nismo imeli svoje samostojnosti — tedaj je bila beseda o prosvetljevanju deželja le slepilo. Kako naj kmet bere? In ali mu zadoščajo za duhovno hrano samo mašne bukvi-ce? Kje boš izobraževal in kdo bo to delo opravljal? In čemu? Ali zato, da bo naš trpin več pridelal za tujega gospodarja, da bo njemu več dal? Vse to je čutil Prešeren, razumel in zato tudi našel za oni čas edino pravo razvojno smer: zgrabiti za srce (in če treba, tudi za lase!) izobraženca, ki je bil našega rodu, a tujega mišljenja. Narodu je oblikoval meščanstvo, tisto meščanstvo, ki se je hotelo do skrajnosti upirati o-stankom germanskega in italijanskega fevdalizma in ustvariti družbo, v kateri naj postane kmet vsaj navidezno svoboden. In ta družbeni sloj je bil istch časno zmožen, zaustaviti ponemčevanje našega življa in nakupovanje naših obmejnih zemljišč. Kako imenitno se je Prešeren ponorčeval iz nazadnjaških načel svojih pro-tivnikov, kako jih je v njih naivnosti do dna osmešil ter prikazal obenem pravo ceno prerojenega, bleščečega jezika in vseh novih vrednot, ki jih je v podobi balad in romanc, sonetov in gazel, tercin in oktav in glos in elegij dal sloven-i skemu bralcu, predvsem pa slovenskemu intelektualcu! S svojo neusmiljeno in neprizanesljivo odkritosrčnostjo je zmagal, upognil tilnik vsem, ki so zavirali naši mladi literaturi svoboden razmah, celo velike- ga Kopitarja je tako odločno zavrnil s Čopovo pomočjo, da je moral najvišji predstavnik avstrijske policije o-šteti svojega sodelavca. Ob sodelovanju Smoleta, Copa, Kastelca in ostalih je izvojeval veliko, lahko rečemo, težko ocenljivo zmago s tem, da je izdajal cvetnik Kranjska Cbelica, ki ji ni nasprotovala le domača duhovščina, marveč ji je bil nenaklonjen ves tedanji državni ustroj, in s tern da je dajal na svetlo v njej, kar je najlepšega zapisalo slovensko pero. Zlomljen in utrujen je sredi neskončnosti za trenu. tek klonil, hrepeneč je znova iskal oporo, za hip je zdvomil v končno zmago in v smisel svojega prizadevanja... Ali tedaj se je spomnil svoje mladosti, domače vasi in rojstne hiše pri sv- Marku- Zaželel si je tistega čudovitega miru, ki obdaja gorenjsko vas, ležečo pod visokimi gorami in vso uklenjeno v pisano cvetje pomladanskih trav: SONET Zakaj nje, vredne, naj se je spominja vsak jezik od Homerja tam, Helena, ko ne umakne se popolnost njena nobeni, ki se ime ji v slavi utrinja; nje, ki mi notranjost tako prešinja, da nji samo velja ves žar plamena -le po slovensko, ne po memško cena se v moji pesmi, prašate, odgrinja? Po nemško govori pri nas večina gospa, gospodov, vajenih veleti, in po slovensko služna njim družina. Najhujšo službo služim, ki v njo speti prost da se duh: ljubezni sužna dnina mi brani, taki šegi se upreti. Iz nemščine prepesnil Oton Župančič O Vrba, srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta, da b' uka žeja me iz tvoj’ ga sveta speljala ne bila, golj’fiva kača! Toda vrniti se ni bilo mogoče več. Svet ga je zgrabil in pozval, naj se u-dari z njim. In iz tega spopada ni bega, ni rešitve: tu je možno samo zmagati in živeti, ali pa propasti in umreti. K brezuspešnim proš-* n jam za samostojno odvetniško mesto in brezupnim poskusom, oživiti v srcu novo ljubezen, se je pridružila še zadnja resnica: umrla sta mu najboljša prijatelja. V občutju samote si je tudi sam zaželel smrti, pokoja, tišine.. Ko prelistujemo knjižico njegovih pesmi, ki jih je izdal malo pred koncem in s katerimi nam je pridobil vstop v druščino kul. turnih evropskih narodov, se nehote ustavimo ob revolucionarni Zdravljici, katere natis je uradni ocenjevalec zabranil, in se čudimo, kako prodirno je gledal v bodočnost, kako jasno napovedoval prihodnost, kako kritičen je bil, če je govoril o stvareh, ki jih ni videl čisto do dna: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prosf, bo 'všdk, ne vrag, le sosed bo mejak ! O Vrba! srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta; da b' uka žeja me iz tvoj’ga sveta speljala ne bila, goljfiva kača! Ne vedel bi, kako se v strup prebrač.a vse, kai srce si sladkega obeta; mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjev notranjih b’ igrača! Zvesto srce in delavno ročico za doto, ki je nima miljonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico; mi mirno plavala bi moja barka, pred ognjem dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed varoval — svet Marka. Komur je sreče dar bila klo-futa, kdor je prišel, ko jaz, pri nji v zamero ak bi imel Gigantov rok stotero, ne spravi vkup darov potrebnih Pluta. Kjer hodi, mu je s trnjem pot posuta, kjer si poišče dom, nadlog jezero nabere se okrog, in v eno mero s togotnimi valmi na stene buta. Okrog ga drvita skrb in potreba, miru ne najde revež, ak preiše vse kraje, kar jih strop pokriva neba; šele v pokoju tihem hladne hiše, ki pelje vanjo temna pot pogreba, počije, smrt mu čela pot obriše. Naj žive vsi narodi, ki hočejo živeti v svobodi In bratstvu, v miru in dogi. Toda bil je tudi neusmiljeno trd do tistih, ki so tedaj pretvarjali slovanstvo v past, v katero naj se ujemo mali narodi, pozabivši svojo zgodovino, jezik in posebnosti. Preobsežna je Prešernova podoba, da bi Jo mogli zajeti v en sam okvir. Prevelik je bil in predaleč v sedanjost je segal, da bi ga mogli razumeti sodobniki, ki so sicer skušali izluščiti iz njegove pesmi to ali ono zanimivost, a niso nikoli uspeli doumeti celoto in v gozdu res niso videli dreves. Prav zato se je vse od nje-gove smrti, ko je leta 1849. izmučen legel v domačo grudo, vršil na Slovenskem čuden, če hočete, sramoten boj; nekateri so hoteli dokazati, da je njegova pesem ničvredna, če že ne mladini nevarna, ker govori o ljubezni do ženske, drugi so ga skušali popravljati, po svoje razlagati in dopolnjevati, da bi ga lahko uporabili v strankarske namene- Toda Prešernove podobe ne moreš niti zanikati niti predrugačiti- Skozi sto in več let je kljuboval vsem ponarejevalcem. Seme, ki ga je on zase jal, je pognalo korenine na globoko in iz njega se je rodila nova slovenska stvarnost. Mladina, prihajajoča iz vrst kmetov in delavcev od Levstika preko Cankarja do Zupančiča ter najmlajših je sprejela Prešernovo pesem za svojo in njegovo misel za svojo. Ali bi bilo zato danes možno, da svojega genija ne bi razumeli, da po letih težke borbe za nacionalno in socialno svobodo ne bi priznali pravega mesta svojemu prvemu mojstru? Ali je kdo, ki bi si še upal pačiti njegovo kot studenčnica jasno misel in si ga lastiti le zase? Danes moramo Slovenci čim večkrat seči po Prešernu! Naučiti se moramo, da ga bomo nosili s sabo, ga često prebirali, ljubili ter se pri njem učili. S. s. ZANIMIVOSTI 0 NOBELOVIH NAGRADAH IN NAGRAJENCIH DROBTINE Zaradi nevzglednega življenja je Zola prišel ob kolajno in nagrado, poboljšati se pa ni utegnil ker ga je prehitela smrt Pred kratkim je na Švedskem izšla jubilejna knjiga ob priliki petdesetletnice Nobelovih nagrajencev. Iz nje izvemo marsikaj zanimivega, kar ni bilo še do danes zr.-ano širši javnosti; namreč s kolikimi težko-čami je povezana delitev teh nagrad. Najzanimivejši del knjige je oni, kjer so opisana najrazličnejša mnenja osemnajstih članov komisije za podelitev nagrad; ti so vsi člani Švedske akademije znanosti. Nagrada sestoji iz diplome, zlate spominske kolajne in 25 milijonov l'r-V svojem prvem testamentu jz leta 1893 je Alfred Nobel določil, naj se razdelijo vsako leto štiri nagrade in sicer tri znanstvene (za kemijo, fiziko in medicino), četrta pa politiko, ki y tem letu najbolj pripomore k utrditvi miru v svetu. Ni Pa omenil književnikov. Ker se je pa znameniti S ved v zadnjih letih svojega življenja udejstvoval tudi v književnosti, je v drugi oporoki leta 1895 določil, naj se poleg omenjenih štirih podeli vsako leto še ena nagrada in to najboljšemu književniku. Njegovi literarni deli, satirična komedija «The Patent Bacillus« in dramatični spis «Nemesis«, ki sta spisani v angleškem jeziku, sta dokaz vsesplošnega udejstvovanja iznajditelja dinamita. Ko je bil testament odprt, se Je Izkazalo, da r.e bo tako lahko izvršiti zadnjo voljo preminulega. Štiri dolga leta so švedski znanstveniki in juristi potrebovali, dia so slednjič sestavili statut Nobelove ustanove. Ze pri prvi nagradi se je pokazalo veliko nesoglasje mnenj «osemnajsterice«. Mr.ogi so bili za podelitev nagrade francoskemu romanopiscu Zolaju, čeprav ni Nobel sam za časa svojega življenja preveč upošteval tega literata. Zolajevo ime je bilo slednjič črtano jz kandidatne liste, ker ije ta-le preveč naturalistično pisal in ker njegovo življenje po mnenju «osefnnajstorice» ni bilo baš zgledno. Zola sam ni imel več časa, da bi se poibolj- Sil ker je kmalu naio umrl. aijforž pa je bil zadovoljen, ker je to nagrado dobil njegov rojak Sully • Frudhomme. Tudi v naslednjem letu ni bi-Ja naloga te komisije prelahka, ker se ie bilo treba odločiti med ustanoviteljem evolucionizma Spencerjem in nemškim zgodovinarjem Mcmmeenom. Obenem Pa je bilo treba r*. fjti k drugo vprašanje. Znano je, da je Nobel zahteval v svojem testamentu, naj bo ta denar nagrajencu v izpodbudo za nadaljnje ustvaritve urno*.vo- lt Osemnajsterica, pa je bila leto v veliki zagati, ker sta la oba kandidata zelo stara: ommsen je imel 85 let, Spen-r P« dve leti manj. Končno Mommsen bil nagrajen, a že naslednjem letu sta on in tencer umrla. Se večkrat ae je pripetilo, da se nagrajenci le malo časa aelili tega bogastva. Italijan iosufe Carducci je umrl dva sseca po prejemu nagrade le-1907. Anglež John Galswor-y je preživel svojo Nobelovo iznaavje samo za petdeset dni 933). Povprečna starost lite-mih nagrajencev je 63 let; ijmlajši je bil R. Kipling z 42 ti, najstarejši pa Mommsen. Leto 1903 je prineslo zopet •oglasje med nosem naj« tori-». Dva Norvežana, Bjdmson Ibsen sta st stala nasproti, nagal je Bjorrjson. V teda-em času je S vedska politično idvladala Norveško in Bjorn-n je prav one dni ostro na- padel Švede z nekimi članki. Zdii se pa, da so Sveči, da bi se pokazali nepristranski, izvolili Bjornsona namesto Ibsena. Gotovo je bil Ibsen naipopular-nejši onega časa in moral bi prejeti nagrado v naslednjem letu. Da se ne b; v svetu mislilo, da protežira Skandinavce, ga komisija ni izvolila. Umrl je leta 1906. Ista napaka ge je pojavila nekaj let pozneje. Leta 1909 je nagrado prejela Selma Lagcr-lof. Vsi so pričakovali, da dobi nagrado naslednje leto veliki Šved Strindberg. »Osemnajsterica« je zaradi nacionalnega vprašanja izvolila Nemca Paula Heyseja. Leta 1911 bi Strindberg gotovo prejel nagrado; ker ga pa nihče ni predlagal, ni prišel omenjeno leto v poštev. Kmalu nato je Pa največji švedski dramatik umrl. Pravico za predlaganje kandidatov imajo med drugimi: člani raznih mednarodnih akademij, profesorji literature, zgodovine in estetike. Kandidati morajo biti vsako leto na novo postavljeni. Na ta način tudi Lev Tolstoj ni prejel nagrade, čeprav sta njegovi deli »Vojna in mir« in «Ana Karenina« vzbudili svetovno priznanje, pa le niso mogli člani komisije pozabiti, da je Tolstoj popravil Novi testament in da je on teoretično spadal med anarhiste. Ce pregledamo število nagrad, ki so jih prejele posamezne države, bomo videli, da je na prvem mestu Francija s sedmimi nagradami sledita ji Nemčija in Anglija, vsaka s petimi, nato ZDA s štirimi, Norveška, Italija, Švedska in Danska s tremi nagrajenci vsaka, Poljska, Španija in Švica z dvema. Po eno nagrado pa so si osvojile Belgija, Indija, Irska, Rusija, Finska in Cile, medtem ko nagrade niso bile razdeljene v sedmih letih. Tu vam predočimo listo vseh Nobelovih nagrajencev v literaturi. Priznati pa moramo, da «osemna}storica» ni izvršila vestno svojega dela, ker manjka marsikatero veliko ime. Imena nagrajencev so; 1901 R.. Sully - Prudhomme (Francija); 1902 T. Mommsen (Nemčija); 1903 B. Bjornsom (Norveška); 1904 F. Mislral (Francija); 1904 J. Echegaraj (Španija); 1905 H. Sienkiewicz (Poljska); 1906 G. Carducc’ (Italija); 1907 R. Kipling (Anglija); 1908 R. Euckan (Nemčija); 1909 Selma Lagerlof (Švedska); 1910 P. Heyse (Nemčija); 1911 M. Maeterlinck (Belgija); 1912 G. Hauptmann (Nerhčija); 1913 R. Tagore Grdi ja); 1914 nagrada se ni podelila; 1915 R. Rol lan d (Francija); 1916 V. v. Heidenstam (Švedska); 1917 K. Gjellerup (Danska); 1917 H. Pontoppidan (Danska); 1918 nagrada se ni podelila; 1919 C. Spitteler (Švica); 1920 K. Hamsium (Norveška); 1921 A. France (Francija); 1922 J. Bennavente (Španija); 1923 W. B. Yeats (Irska); 1924 W. Reymomt (Poljska); 1925 G. B. Shaw (Anglija); 1926 Grazia Deledda (Italija); 1927 H. Bergson (Francija); 1928 Sigrid Undset (Norveška); 1929 T Mann (Nemčija); 1930 S. Lewis (ZDA); '1931 E. A. Karlfeld (Švedska); 1932 J. Galsworthy (Anglija); 1933 I. Bunin (Rusija); 1934 L. Piran-dello (Italija); 1935 nagrada se r.i podelila; 1936 E. O’ Neill (ZDA); 1937 R. Martin du Gard (Francija); 1938 Pearl Buck (ZDA); 1939 F. E. Sillanpia (Finska); 1940 nagrada se ni podelila; 1941; nagrada se ni podelila; 1942 nagrada se ni podelila; 1943 nagrada se ni podelila; 1944 Johns V. Jersen (Danska); 1945 G Misitral (Cile); 1946 H. Hesse (Švica); 1947 A. Gide (Francija); 1948 T. S. Eliot (Anglija); 1949 W. Faulkner (ZDA); 1950 B. Russell (Anglija). Sicer bi bila to naloga našega podeželskega učiteljstva, da bi ta in druga vzgojna vprašanja obravnavalo na roditeljskih sestankih, a ker vidimo, da se oni držijo pravila, učim manj, tem bolje«, smo prisiljeni oglasiti se kot opazovalci laiki v upanju, da se bodo temu pridružili nekateri iz njihovih vrst ter dali staršem dobra vzgojna napotila z živo in tiskano besedo. I hjpud Jiini Koristni migljaji in napotki staršem, ki do odprave vsaj najvidnejših napak naj bi pripomogli pri vzgoji otrok Pomudimo se najprej pri nerazveseljivem dejstvu, da ljubijo bolj starši svoje otroke kot otroci nje. Res je, da odločajo V tem razni činitelji, predvsem Pa okolje, oziroma bolj določno rečeno, družbeni ali gospodarski odnosi, ki usmerjajo tudi naše moralno življenje (pravimo, da gre ljubezen skozi že. lodec), toda prav zato ima pri tem svojo važno besedo tudi domača (hišna, družinska) vzgoja. Naši starši Pa so o vzgojnih načelih' pretežno nepoučeni, ker je njih skrb stalno usmr-rjevana v borbo za golo življenje. Zato se ne ukvarjajo z vzgojnimi vprašanji in ne izbirajo vzgojnih sredstev. Največkrat pozabljajo, da so otroci zelo tenkočutna bitja, ki reagirajo na vsak pojav in si na podlagi vtisov, pojmov in predstav gradijo notranje .duševno, moralno življenje; pozabljajo, da z nepremišljenim postopanjem Tako se po navadi začne - Toda kdo naj bi se ga lotil, kričača, s šibo, ko se zdi skrbnemu očetu in ljubeči materi že karajoča beseda preostra kazen. med seboj in z otroki večkrat celo usodno grešijo pri vzgoji svojih otrok. Podčrtati moramo dejstvo, da otrok veliko več vidi in sliši, kot so nam zdi. Najbolj pa grešijo starši, zlasti matere, s svojo slepo ljubeznijo, recimo raje z zavero-vanjem v lastne otroke. Nedvomno je to izraz samoljubja, ki vodi v zaslepljenje. Taki starši nikoli no vidijo v svojem otroku grešnika; njihovim o-trokom se vedno godi krivica, oni so vedno zapeljani itd. Ce jih opozore na prestopke njihovih ljubljencev, ao užaljeni to namesto da bi otroke primerno poučili, opomnili, kaznovali adi kakor koli, ae znesejo nad drugimi. Pisec tega prispevka pozna mater s sinom, ki ima precej slabih nagibov, a mati gre dosledno mimo njih in jih noče priznati. S takim postopanjem ali popuščanjem se v otroku kopičijo negatiytie ali nemoralne, to je, družbeno škodljive usedline. Zato je to vzgojni zločin, ki ne zadene samo staršev, ampak tudi celotno družbo. Tako vzgojena mladina vrača kasneje v eni ali drugi Obliki «milo za drago«, kar pomeni, da ni družbeno koristna. Namesto da se starši prepuščajo svojim čustvom, naj v primerih manjšega ali hujšega prestopka otrok postopajo trezno in razumno, zavedajoč se, da » tem izoblikujejo svojega otroka v slabem ali dobrem smislu. Vzgoja ni samo v ljubkovanju, ampak v topli prepričevalni ali tudi ostri besedi in, če je treba, tudi v primerni telesni kazni, a to vedno pravočasno m dosledno. Saj pravimo, da kujemo le vroče železo in pripogibamo (vzgajamo) le mlado drevo. Tako je tudi z mladino. Druga prav tako velika in usodna vzgojna napaka staršev je razsipnost, ki se kaže v obliki dajanja pretirano velikih vsot denarja otrokom. Nespa-metr.o bi bilo zahtevati, da bi se pomaknili v čase pred pol stoletjem, ko je v primeri z današnjim življenjem vladala skromnost v hrani, obleki stanovanju in drugem. Z razvojem tehnike, z večjim učto* kom dela in večjo proizvodnjo se stopnjujejo tudi naše potrebe. Nič hudega, afco te potrebe lahko krijemo. Nikakor pa ni prav, in ni vzgojno, če mladina razpolaga z zneski, ki si jih starši pritrjujejo. Ta denar iz rok otrok navadno steče v trgovine, ki so naravnost izzivalno polne za(peljivih dobrot. Naj otroci dobe denar kakor koli (dar, zaslužek, samovoljno prilaščanje), učinek je vedno nevaren. Namesto da bi starši (matere) poučili otroke, kako težko se denar služi, ker je delavec izkoriščan, kako je treba skrbeti za pravilno ali ekonomsko porabo denarnih sredstev, kaj je bolj potrebno itd., jih s tem, da dajejo otrokom denar za nepotrebne igrače in poslastke, učijo razsipanja ir.' podcenjevanja denarja. Otrokove zahteve rastejo iz dneva v dan, medtem ko sq v njem manjša čut dolžnosti in odgovornosti do sebe, staršev ih družbe. Kaj r.aj pričakujemo od ta>ke mladine, ko doraste? Le redko se tako vzgojena mladina pojavi ngkak samorastnik in zgleden član družbe, ki da nekaj nase in podpira starše ter koristi skupnosti. Tudi to poglavje vzgoje lahko uvrstimo med zelo nevaren pojav. Premišljena, razumna in varčna uporaba denarja je bila, je in bo ostala pravilo, pa naj bj bila naša blaginja še tako velika. Mnogi starši pa tega r^ upoštevajo in obsipajo ljubljenčke z denarjem. Splošno je znano reklo: česar se Janezek uči, to bo Janez znal. Zato ne razvajajmo otrok! Veliko večja in izdatnejša bo njih dota, ako Jih privadimo na skromnost, rja premagovanje ovir in težav, na samopomoč in podobne lastnosti. Kakor sejemo, tako bomo želi, -dn S lil LEDI OB TEDNU SLOVENSKE KULTURE V KOPRŠČINI Pri slovenskem književnem, zavodu je pred nedavnim izšla pesniška zbirka Vide Tauferjeve «Izbrani listi«, ki je že tretja pesniška zbirka te pesnice. Prva, «Veje v vrtu«, je izšla 1939, druga, «Križev pot«, pa 1941. Vida Tauferjeva je ena najpomembnejših slovenskih pesnic. Zanimanje za, svoja , de. la je zbudila tudi izven meja naše ožje domovine — saj je bila prevedena kar v devet jezikov. V ljubljanskem opernem gledališču je. bila v nedeljo 12. nov, premiera Mascagnijeve o-pere «Cavalleria rusticana« in Leoncavallovih »Glumačev«. To je prva letošnja premiera, ki pa je bila zelo skrbno pripravljena. Poleg klasičnih, ustvarjalcev slovenskega gledališča, Zlate Gjungjenac in Vekoslava Janka, je pomemben nastop Vande Gerlovičeve, ki je to pot prvič nastopala. Njen glas je zelo prikupen, njena igra sicer še malo boječa in mars<-kod niha — vendar je dovolj bogata s krasnim darom, ki ga bo z vestnim študijem lahko oblikovala. Opera je od mevala od navdušenih ovacij. Ljubljanska drama je letos dala že tri premiere. Sezono so odprli z uprizoritvijo Kref. tovih «Celjskih grofov«. Glavne vloge so bile poverjene l-vanu Severju, Stanetu Severju ter Ančki Severjem, .*ci so svoje vloge podali z izredno in suvereno umetniško silo. Zanimiva je bila drama španskega naprednega pisatelja F. Garcia Lorce «Dcm Bernarde Albe«, v kateri nastopa skoraj celoten in samo ženski ansambel. Najpomembnejše like so oblikovale Marija Vera, Avgusta Danilova, ki še vedno preseneča in Mira Danilova. Iz klasičnega repertoarja smo debili .Molierovega »Ljudomrznika« v režiji in naslovni vlogi Vladimirja Skrbinška. Lepi prevod Josipa Vid. maija m veliko pnzaaevanje sodelujočih je uprizoritev visoko dvignilo. V Italiji s0 pred kratkim posneli film o violinskem virtuozu Niccolu Paganiniju, ki je s svojo izredno tehniko in čudovi to močjo improvizacije osvojil ves svet. Pojav Paganinija je našel odmev v vseh panogah kulturnega udejstvovanja. Tako je Lehar napisal opereto, ki nosi naslov ePaganinis, v književnosti pa so mu postaviti nešteto spomenikov. Pri nas ga omenja v svoji poeziji že Prešeren, Paganini še danes uživa sloves najveejega poznavalca violine in prat> legendarno popularnost. Zato je zanimanje za ta film veliko. L. S. ..Pri nns živi slvvenska pesem že iz davnine..." Kakšno zanimanje je vzbudil med našim ljudstvom teden slovenske kulture, priča poleg številne udeležbe na kulturnih prireditvah po vaseh tudi dopis, ki smo ga prejeli od Sv. Antona. Dopis priobčujemo v celoti, ker je obenem zanimiv dokaz, kako je naše ljudstvo čuvalo našo pesem in slovensko besedo skozi Vse zatiranje v času fašizma in še prej, Rada bi bila zvedela kaj iz kulturnega življenja na vasi v preteklosti, zato sem povabila na razgovor tovarišico Turk Marijo od Sv. Antona, staro 62 iet. Zelo rada se je odzvala povabilu, ter mi vneto pripovedovala: Pri nas živi slovenska pesem že iz davnih časov. Stari ljudje znajo mnogo povedati o tem. Peli smo na delu, v gostilnah, v cerkvi, povsod je zvenela le slovenska pe. sem. Se se spominjam pesmic, ki so jih peli naši očetje takrat, ko sem bila še majhna. Ze od nekdaj so biili pri nas moški pevski zbori. Prvi učitelj v naši vasi je bil neki Schlunder. Otvoril je šolo, ki je bila tedaj v župnišču. Cez nekaj let je odšel sledil mu je Delkot — zaveden Slovenec. Tedaj so hodile v šolo vrstnice moje matere. Ko je Delkot odšel, nekaj let ni bilo šole pri nas. Ko sem bila štiri in pol leta stara, pa je prišel v vas učitelj Burdjar.-, zelo zaveden Slovenec. Prišel je več- krat k nam' in me našel, ko sem skušala prebirati čitanko. govarjal je mater, naj me P08' lje v šolo. Burdjan je bil mla“ in je ljubil otroke. Toda tudi cn je odšel in znova smo ostali brez šole kar štiri leta. B usmiljenja do ljudstva, ki Je . lo toliko časa brez šole, se 3® vrnil k nam prvi učitelj Schlunder, ki je bil že_ v P°' koju. Zaprl je staro šolo ® odprl novo, ki obstaja še da- : ^,r0rili t® nes. Vaščani so mu poverili častno nalogo y zahvalo za nje govo požrtvovalnost. Službov je pri nas približno eno 1®** nakar ga je nadomestil Ant, Mašilo, po rodu s Krasa. Za ®a sa njegovega službovanja, 3 bilo ustanovljeno Prosvetne društvo «Svoboda». Društvo Je delovalo pod predsedstvom J to- VsakoleEni obhod Nikolaja Nikolajeviča variša Mihaela Turka, PP mače «Crmalja». Učitelj je poučeval narodne to cer!cv.e’ ne pesmi. Moški zbori so prej obstajali pod vodstvo učitelja Pečariča iz Kubed • Vodstvo zbora je kasneje V1* 1 m vzel Josip Delasavja, oče 0 riša Emila Delasavja, ki v danes pevski zbor v naši va Priredili smo tudi vec vese- lic. Prvič sem nastopila z ^ citacijo Gregorčičeve »Nas “ redim dom.« Prva veselica bila na dvorišču tovariša Pa Turka. Veselico je P11*31 , vil učitelj Kuret iz Dekanov hčerko, ki je tudi deklami. Ia. To je bilo leta l901- bji; je Maslo že odšel in $m° zopet brez učitelja.. Za nj'1® šel po nekaj letih presledka Prl . učitelj Valentič iz Cežarjev. je dotlej poučeval v Ri®mar njih- Bil je tu mnogo let. Pod nj * vim vodstvom se je društvo - - . fjp. lo razmahnilo in je aktivno , '£ nih veselic. Valentič je lovalo. Priredili smo velik^^j tud; za sosedne vasi. ki 50 bile tedaj kulturno zaostale Tak^ je priredil veselice v G®2 • in Manžanu. Tudi sam 3* sal pesmi in jih ug!aS Za njim so pri nas um - ^ vali še tov. Rušank. hes s kasneje Majer. Učiteljica je učila petje. ;v. Društvo »Svoboda« je 3 no delovalo, dokler ni n krajev zasedla Italija. Društvo je pod moralo prenehati z delovanj* toda ni utihnila slovenska nasl' UVELJAVITE SE, MLADI UMETNIKI! Mednarodna razstava otroških risb v Egiptu Pod pokroviteljstvom egipt-skega kralja Faruka je Družba prijateljev umetnosti razpisala mednarodni natečaj. mladinske risbe. Razstava del priglašenih natečajnikov je predvidela za jar.uar ali februar prihodnjega leta v Kairu. Natečaja se lahko udeleže vsi dečki in deklice v starosti od petega do trinajstega leta. Vsak izmed teh lahko pošlje dvoje risb v največji velikosti 24x36 cm. V poštev prihajajo risbe s svinčnikom ali ogljem, akvareli, gua-che, lavis. Na zadnji strani poslanih risb je treba označiti ime tn priimek udeleženca natečaja, rojstno leto, spol, katero šolo obiskuje it! naslov. Družba prijateljev umetnosti predlaga kot predmet, ki naj se ga mladi risarji lotijo: domačo vas, njene karakteristične kraje, spomenike, pokrajine, noše in po- dobno. Risbe je treba poslati v Kairo do 31. decembra 1950, in sicer Družbi prijateljev umetnosti, 4 Careh, Casr-El Nil-Le Caire (Egypte). Družba prijateljev umetnosti bo po-, skrbela za ohranitev poslanih del, vsekakor pa odklanja vsako odgovornost v primeru, ako bi se ta ali ona pošiljka izgubila. Cim bo mednarodna razstava zaključena, bodo dela vrnjena avtorjem. Družba prijateljev umetnosti si pridržuje pravico reprodukcije nagrajenih in razstavljenih risb. Priglasitev k natečaju velja obenem kot obveza, Ha se bo vsak natečajnik držal zgoraj navedenih Pogojev. Nagrade tega natečaja so naslednje: po ena diploma vsakemu natečajniku, čigar risbe bodo lazstavljene; potovanj? z letalom, iz katerekoli države v Egipt in nekajdnevno bivanje | v Egiptu ter vrnitev z letalom na dom. Uprava turizma v Egip tu bo poleg tega odkupila najboljši izdelek, zajet iz tamkajšnjih razmer v dneh, ko bo ta ali oni mladi risar bival v Egip tu. odkupljena risba bo uporabljena kot letni reklamni manifest ter bo njena reprodukcija razširjena po vsem svetu. Za te vrste risb sta določeni dve nagradi, in sicer: prva 30 egipčanskih lir, druga 20 egipčanskih lir. Poleg tega je predvidenih mnogo drugih nagrad, ki jih bodo dale na razpolago različne egipčanske ustanove, knjižnice, časopisne agencije in redakcije. Zato, mladi slikarski nadarjenci, ne oklevajte! Slovenci imamo mnogo talentiranih otrok, ki že v zgodnji mladost; pokažejo smisel za to ali ono vrsto umetnosti. Zaradi pomanj kanja sredstev ali drugačnih neprilik pa se morajo mnogi ločiti od takih nagnjenj ter se posvetiti poklicem, do katerih nimajo niti malo veselja. Ta iri podobni natečaji pa imajo ravno namen odkrivati skrite talente, jih pokazati svetu ter jim že s tem omogočiti in iz-podbuditi pri umetniškem udejstvovanju. sem. Kljub fašističnemu 11 lju smo še vedlno prepevali s venske pesmi. Za očetorD . vodij zbor Emil Delasavja. li smo Se na njegovem doi»u' Pred hišo smo postavili sba -da bi nas obvestila v 'Pr’r,,feii nevarnosti. Ker nismo sr*f prirejati veselic, smo nada Jy vali s cerkvenim petjem, tem smo . vztrajali do kon Zvonimir Kocjančič Je z.-e. Skrbel, da se je lahko nada i, vala tradicija naše pesni ki italijanski učitelj se je cer' Ijevp.l kot učitelj orgel m k v en r ga petja. Njegov naI® je bil jasen: Hotel je nadWj_ stiti slovensko pesem z jtzlu sko, vendar ni uspel ib L prej je orglal Josip De!as?'T; kakor smo naprej' peli slov ske pesmi. . Pripovedovanju je tov. nekatere pesmi, ki so Jih nas peli že v davnem času. ko med drugim: Sv. Stefan naš patron Za to gnado te prosu bom ker si pervi martmik zato tc bom častiu. jo in še božično pesem, ki 50 peli že pred' 100 leti. An0 je dete rojeno ane prepruste štalce aneh oslovskeh jaslceh ' spoznan ga je olek, osia*< da je to dete pravi Buh. MARA SAMSA PISAL JE kozi gosto razpredene oblaja prodiral sij rahle sončne Bobe, ki je razmikala sivino evja in objemala obličja in tave Štirih Nemcev. Padala s« obraz mrtvega partizana, na njegovo telo, ki je leža-ir travi, kakor da počiva po orni hoji. Na tem obrazu je Se v amrtnem miru pre-avai tih usmev, kot bi ho-t njim povedati, kako Je tovoljen sam s seboj. Eno > je imel pripeto, kakor da zdaj natanko r.u centimetre ri razdaljo. Vške so mu bile »rekle v gube, kot v tre-*ku, ko je zadnjič sprožil Na glavo mu je bil eden »d Nemcev položil titovko. ■«1 »je se je usipal na viso-strrrvj čelo pramen svetlih ekaj nvimH preden so prišli vfb, je njegova strojr.-ica mila, NaSU so ga nagnje-a na strmi t„ iz prsi mu je la Se topla kri. Naravnost rce ga je bilo zadelo in pri Si je bil mrtev. 5amT» so se začudili vsi je hkrati t(, oz^t na >la svojih tovarišev. Poleg Tietanega orožja so ležala križem po vzpetini. V bojnem zagonu je enega Za drugim spodrezala partizanova stioj-nica. Dvajset so jih našteli, dvajsetim se je bil uprl on sam. «Ta bi bil streljal do zadnjega naboja. Koliko naših bi še padlo«, je spregovoril eden izmed nemških vojakov in povesil oči. »Junak Je bil«, je rekel drugi, »pa četudi je bil bandit.« «Zaslužil je, da mu izkopljemo grob in ga zagrebemo vanj,« je spregovoril tretji. Četrti ni rekel ničesar. Sklonil se Je k partizanu in zravnal njegovo teio po mehki, mokri travi. Delali so mrzlično. Njihove kretnje sq bile sunkovite. Poznalo se jim je, da se jim mu-di. Zatišje je h®10 lahk« zna* men je, da so izpolnili ukaz, lahko pa tudi, da partizani zbirajo moči za nasprotni napad. Mrtvi mitraljezec jim je govoril o zadnjem. Sam in edini n« vrhu obronka. Očitro je bilo, da te je žrtvoval in branil umik. Lopate so votlo zazvenele v tišino. Po tistem, kar so si bili povedali, ni dolgo izpregovoril več nihče- Misli so se jim po-vračale v borbo prejšnjega dne, srce jim je bilo zvrhano nemira. Toda kot da ga bi hoteli zatajiti, se je zdaj temu, zdaj or.emu utrgal pogled daleč prelco planjave tja na drugo stran, kjer so se pričenjali obronki gozda in za njim zavratne in temne globače. Podoba je bila, da se je življenje v njih za vselej umirilo in pogreznilo v tišino smrti, ki jim ni bila nevarna. V njej ni nobenega presenečenja, nobenega odpora. Počasi jih je ta tišina in to votlo mrtvaško zvonjenj« lopat tako objelo, da so se tudi njihove kretnje umirile in postajale mamj mrzlične in sunkovite. XXX Tudi v vasi, široko razsejani na dnu ozke, podolgovate ravnice pod njimi, je bilo vse tiho. Nemara se je tudi tam vse utopilo v smrtni molk ir.' se je vse tisto življenje, ki se je še sinoči s svojimi razburkanimi tokovi prelivalo v njej, nekje ustavilo. Preveč se je bilo upehalo in zdaj ne more več dalje. Iz neba je ves prejšnji dan tiho, skoraj r.eopezno rosilo. Tisti čarobni nadležni dež je bil, ki se ti pomalem vsesa v obleko, da je vsa prepojena od vlage. Srajca in suknjič oboje se je lepilo skupaj in se kot železni oklep privijalo zasoplih, od borbe razgretih teles. Ledeno mrzle kaplje dežja »o prebadale lice borcev kot z drobnimi, tenkimi iglicami. »Kaj misliš, ali jih bomo ugnali do noči?« je sredi popoldneva v trenutku zatišja spregovoril Peter svojemu tovarišu. »Bomo,« je rekel ta. »Ali ne čutiš, kako jim pojenjujejo moči. Ce kmalu ne dobijo ojače-nja, se bemo zvečer pogreli in posušili nekje na peči v Podla-ki.» Med zadnje besede j® upadlo odsekano šarcovo regljanje. To da ni trajalo dolgo in po tistem se šare ni več oglasil. Očitr.o ojačenj nj bilo in se bodo pogreli zvečer v Fodlaki. In res je bilo tako. Vseokrog je bila sama gluha, nepredirna in gosta noč, ko se je bataljon trudno pomikal proti vasi. Korak za korakom so borci tipali predse in luščili iz teme obrise šilastega zvonika in skoraj ravnih ploskih streh. Zavili so med hiše in potrkal; na vrata, ki so se jim tolikokrat in vselej odprla. Druga četa se ie ustavila nekje sredi vasi. Domače oekle je pričelo hitro zastirati okna !i / / U I to zavesilo žarnico v svojo rdečo oglavno ruto. Mati je stopila v kuhinjo in kmalu za tem se je prismejala na mizo skleda vročega, kipečega močnika in poleg nje lonec posnetega mleka. »Odložili bi, hitreje bi bilo suho, ko tako na telesu,« Jim je prigovarjala stara mati, ki %e jim je bila umaknila iz svojega ždiča. Spravila se je v kot, ker spati se ji ni dalo, že ko so bili partizani tu. Z r.jimi je prišlo vedno kaj novega v hišo in zdelo se ji je. da ji prinašajo pozdrave njenih sinov. »Pa ste jih zopet ugnali, kaj?« je rekla. »Zdaj bo dolgo mir.« «Ne vem, mamica, m še tako, kakor b; bilo prav vam in nam,« je ugovarjal postaven far.t, V četi je bil mitraljezec in doma s kmetov nekje v Bohinjskem kotu. Prišel je v bri. gado, kx> je Gradnikova napadala Srednjo vas. S seboj je prinesel dih in prešemost gorenjskih planin in hkratu vekam zasanjan pogled. Močnik so pospravili kot bi trenil. Slišalo se je le zajemanje in žvenketanje žlic. «Kaj boste zdaj?« jih je smehljaje vprašalo domače de- kle, ko je odneslo skledo z mize, «Sli bomo. Ne sne ste zgoditi, da bi nas presenetili. Toda malo bomo še posedeli. Toplo je pri vas, ji je prav tako na pol v smehu odgovoril tisti, ki se je bil popoldne razgovarjal s Petrom, Mitraljezec pa je segel v notranji žep in privlekel iz njega majhno, drobno knjižico. Odpri jo je nekje v sredi in se pripravil, da bi začel čitati. «Kaj imaš, kaj?« ga je vprašal tovariš na drugi strar.i mize. «Frešema. Ta me spremlja Po teh vaših primorskih poteh. Mislil sem, da bi kaj čital iz njega, saj je jutri njegov dan, Pa je luč preslaba in tisk pre-droban.« »Prešerna? Dobro st se domislil, Janez,« se je hkratu oglasilo več glasov. «Ce ne vidiš, pa kaj na pamet povej,« je rekel tisti, ki je bil že prej sedel v ždiču in si je zdaj znova poiskal mesto v njem. Napeto so se zastrmeli v drobno, rdečo knjižico v Janezovih rokah, »Krst P»i Savici bom, Ta mi je ostal še iz šole najbolj v spominu.« In začel je na pol či-tatj na pol recitirati. Glas mu je bij zvonek kot iz brona ulit. Oči so se mu Merile in v prsih mu je burno plalo, da je slišal svoj lastr.i dih. «... tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti voVjo vero in postave a k pa naklonijo nam smrt bogovi ...» Ko je končal, je rekel tisti v ždiču: «Tako je pisal, kot bi pisal za nas. Človeku se zdi, da ni res, da ga r.i med nami.« Takrat je mahoma napolnil sobo zamolkel odmev. »Kaj je?« se je zdrznila stara mati in z očmi iskala odgovora. Ustnice so ji pričele drgetati, kakor da moli. «Ali vam nisem prej rekel, mamica, da še ni konec,« je rekel Janez in srpravii v suknjič svojega Prešerna. Vstal je izza mize. Roka mu je sama se^"d po mitraljezu. V hipu so bili pripravlje^ V naglici so se zahvalili z® gg čerjo in počitek in odšli- ^ so potem na vrhu obronka z deli, da so Neme; prebili ^ od* vi in desni bok, se je JaneZ na ločil, da ostane s strojni®0 položaju, dokler se četa n® ja#' umakne r.a drugo stran Drugače se ne bi nihče re ^ Tako bo padel on sam, ce treba, in drugi bodo nadal3e ■ li tudi njegovo borbo- j® To je bilo tisto, kar s zaokrožilo v usmev. ki 3® počival na njegovem neg1®' obrazu. v,0. Grob je bil izkopan. Dva<,v?-jaka sta se približala n^idno mu truplu to ga Pre vzdignila, kot bi se bala ti njegov mir. »Poglejmo, kaj ima PrJ morda ima kakšne papiG®-mo vsaj vedeli, kako ;e ime,« je rekel tretji. Ce ega privzdignil rob partizan ^ v suknjiča. Roka mu je^ notranji žep h) privlekla iz ga drobno, rdečo knjiži®0', «Pre-se-ren,» je zl° . ;in ------------------ - lmbii0 »Pesmi. Tudi banditi ge- poezijo. Naj jih vzame boj.« Roka mu je m°V8aa gaK v notranjost partizan0^® njiča. pote1” Se nekaj trenutkov. ggo so štirje streli odjeknili ” U — . saMsa MAHA 3. decembra 1950 Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico ljll. nadst. - lelefon 11-32 Goriška občina neupravičeno pobira trošarino, ki je last sovodenjske občine Po državnem zakonu o financah vsaka občina samostojno razpolaga z užitnino, ki jo je nabrala v svojih mejah Vprašanje goriške proste co-stopa vedno bolj v ospred-I®; ne morda po svoji ((genialni rešitvi«, ampak prav zaradi tega, ker se je v dveh letih obstoja jasno pokazalo, da P0 dosedanji poti upravitelji Pmste cone ne morejo nadalje-Vati, ne da bi povzročili med Prebivalstvom še večje nezadovoljstvo. Prejšnjo nedeljo smo se do-aknili vprašanja sladkorja v Prosti coni. Danes nameravamo pogleda-' v tisti del proste cone, ki ne spada pod goriško občino, arr>pak pod Zagraj. Prosta cona se razprostira ■Ped reko Sočo, Vipavo in dr-tavno mejo. To pomeni, da ob-^e§a poleg goriške občine tudi s°vodnje, Rupo in Peč, ki spa-flaio pod občino Zagraj. V zvezi s tem nastane vpra-fanie, zakaj Sovodnje plačujejo za prodano blago proste co-ae trošarino goriški občini, ko Je vendar znano, da spadajo ovodnje pod zagrajsko obči-®°, oziroma imajo delno samostojnost v oviru te občine, in “i bilo zato pravilno, da bi °stala trošarina, ki so jo na “lagu dobili, njim samim. Isto predvideva tudi državni zakon za občinske finance. V njem je jasno rečeno, da se občinska užitnina, ki jo pobirajo za blago v določeni občini, uporabi za potrebe tiste občine. To pa ie tudi nujno, kajti vsaka občina ima svoje težave in nujno potrebuje denar, da jih odpravi. Nič drugače ni s sovodenjsko občino. Splošno je znano, da ceste v Sovodr.jah niso najbolj vzgled-ne. da nimajo primernega prostora, kjer bi namestili otroški vrtec, in da tudi glede vodovoda še niso bili storjeni potrebni koraki. Vse to bi bilo mogoče v večji meri izboljšati, če bi goriška občina ne postopala do sovodenjske tako kot doslej. Kljub temu se oblasti izgovarjajo, da ni denarja itd. Poleg tega goriške občine niti najmanj ne moti drugo dejstvo, namreč da neupravičeno črpa svoje dohodke iz u-žitnine na račun prebivalstva sovodenjske občine. Kakšno je to izkoriščanje podprto s številkami, naj nam služi za primer prodaja nekaterih vrst blaga. Občinska užitnina za sladkor znaša 17.60 lir za kg, za kavo 60 lir, za petrolej 5.50 lir in za bencin 6.16 lir. V letu 1949 in 1950 je bilo razdeljenih po 35 kg sladkorja in 9.60 kg kave na vsako osebo. To se pravi, da je v so-vodenjskem področju od 1500 potrošnikov goriška občina prejela za užitnino na sladkorju 924.000 lir in za kavo 810.000 lir. Pri tem je izvzeta užitnina za petrolej, bencin itd. Ce prištejemo trošarinski davek tega blaga, bi se dvignila vsota pobranega denarja na okoli 3 milijone lir. Goriška občina je prav gotovo na tekočem glede tega denarja in se verjetno tudi zaveda, da si ga na nepravi in nezakonit način prilašča. Njena dolžnost bi bila, da bi ga povrnila sovodenjskim potrošnikom. Poučiti pa moramo tudi sovodenjsko upravo, da mora tudi sama s svoje strani to zahtevo postaviti. Ni težko ugotoviti, da nastajajo take nepravilnosti pri u-pravljanju v Sovodnjah zato, ker še vedno spadajo pod zagrajsko občino in to kljub dejstvu, da se prebivalstvo bori za osamosvojitev. S postavitvijo samostojne občine bo prebivalstvo neposredno pritegnjeno k upravi in se bodo lepše in bolje reševala vprašanja. V četrtek obišče Miklavž SPD i < S ! Slovensko planinsko društvo ! vabi vse svoje člane na mi-klavževanje, ki bo v četrtek 7. t. m. v prosvetni dvorani v : Pevmi. Dvorana bo za ta dan | okusno okrašena in poskrbljeno bo za pijačo in prijetno zabavo. Miklavž bo obdaroval vse one, ki se bodo pravočasno priporočili gospodarju SPD Petru Čermelju na Kornu. SESTAL SE JE ODBOR za zimsko pomoč brezposelnim S fem pa seveda vprašanje brezposelnosti ni rešeno niti za krajši čas - Zdravilo profi brezposelnosfi je samo delo in delo Miklavž v Štandrežu V torek 5. t. m. bo Miklavž na povabilo štandreškega Prosvetnega društva «Oton Zupančič« sprejel v kinodvorani Lutman vse prosvetarje in njihove prijatelje. Ob tej priliki bo za zaključek večera nastopilo lutkovno gledališče. Darila sprejemajo istega dne v omenjeni dvorani od 15. do 17. ure. Vabljeni vsi. i lečai la krnel Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo v Gorici sporoča, da se bo v torek 5. t. m. pričel napovedani strokovni tečaj za kmetovalce v Koprivi in v Versi. V Koprivi bodo strokovni izvedenci omenjenega inšpektorata poučevali o sadjarstvu in v Versi pa o kulturi številna i žitaric. Tečaji bodo trajali po |en teden. Kolikor bolj trka zima na vrata, toliko bolj pritiska bec.a in z njo skrb na družine brezposelnih. V Gorici ter na splošno tudi v vsem ostalem zahodnem svetu se oblast; nekako pred nastopom zime spomnijo, da živijo tudi žrtve nepravilnosti, ki jih prinaša izkoriščevalski sistem, in j.im skušajo pomagati z zimskimi podporami. Nismo proti njim, ker delno le omilijo trpljenje, ki ga prinaša brezposelnost kot posledica nasprotij kapitalističnega družbenega ustroja; mnenja pa smo, da bi ge dalo brezposelnim drugače pomagati. Prav gotovo bi ne bila zadnja pomoč taka, ki bi jim dala delo in zaslužek. Toda sedanja oblast ri sposobna temeljito preokreniti stanje, zato se zadovoljuje s tem, da daje Qd časa do časa denarne miloščine, da bi na tak način prikazala, da se briga tudi zanje. Dejansko Pa so te miloščine denar, k; ga trgovci, in-dustrijci in drug; pridobitniki prislužijo z izkoriščanjem delovne sile. Goriški prefekt je te dni sklical sestanek odbora za. zimsko pomoč, kjer je imel govor in pozval industrijce, obrtnike ter državne uradnike, naj prispevajo v akciji za nabiranje denarja brezposelnim delavcem. Določili so, da bodo delavci prispevali poldnevno plačo, ki predstavlja nedvomno veliko žrtev pri njihovih neznatnih prejemkih v korist zimskega fonda za pcanoč brezposelnim. Državni jn poldržavni nameščenci bodo prav tako žrtvovali del svoje plače. Uradniki višje stopnje pa bodo odstopili celodnevni zaslužek. Tudi industrijci bodo prispevali za sklad zimske pomoči brezposelnim. Darovali bodo v najkrajšem času, da 'bo odbor lahko že o božiču razdelil prve denarne podpore. Industrijcem, trgovcem in obrtnikom trka odbor za zimsko pomoč na vest, naj se ne držijo starih navad in prispevajo v sklad toliko denarja, kot ga bodlo prispevali delavci, ampak naj se ravnajo v skladu z dobičkom. Le če bodo pridobitniki odgovorili na pričakovanje odbore, za zimsko pomoč, qe bodo premagali predsodke in imeli pred sebbj koristi prebivalstva, predvsem brezposelnih, potem bodo tud; podpore večje ir? bodo lahko v izdatni meri omilile skrbi in težave družin brezposelnih. Na sestanku so poleg drugih pozvali tudi kmetovalce, naj se odzovejo povabilu in po svojih močeh priskočijo na pomoč akciji omenjenega odbora. Kafcšne načine bo uporabljal odbor Za propagando nabiranja, bodo določili posamezni občinski odbori. Pri tem bodo morali paziti, da se njihova dejavnost ne bo posluževala načinov, kj jih namerava vlada uporabiti za zbiranje denarja zg zimski fond (podražitev voznih listkov ib? vstopnic v kinematografe itd.). Pri razdeljevanju podpor se bo odbor poslužil že preizkušenih načinov iz lanskega leta. Kriterij za razdeljevanje po občinah bo število brezposelnih. Po podatkih Urada za delo je znašalo število brezposelnih v vsej pokrajini v oktobru leta 1949 10.720. Od celotne vsoite, ki jo bo cdibor nabral, bo oddano za Gorico 25 odfet., Tržič 25 odst., Gradež 30 odst. in Zagraj 20 odst. Občini y Gradežu bodo zato dali najvišji odstotek, ker je stanje v njej najslabše. Zagrajski občini pa bodp pomoč zvišali zaradi posebnih pogojev, v katerih je občina. Seja občinske komisije za javne nasade Pred dnevi se je na županstvu pod predsedstvom dr. Sandra Rizzattija sestala občinska komisija za oskrbovanje javnih nasadov. Najprej so člani omenjene komisije načeli pereče vprašanje borov in cipres, ki stoje pred še nedograjenim poslopjem strokovne šole in ki jih nameravajo odstraniti iz tehničnih razlogov. Prostor, kjer rastejo omenjeni bori in ciprese, bodo namreč še znižali in jim razgalili korenike. Komisija bo v tej zvezi predlagala, da se okrog rastlin zgradijo cementne pregrajice, ki naj bi jih napolnili z zemljo. Te pregrajice naj bi zgradili z materialom bližnjega podrtega zidu. Nato je glavni vrtnar poročal o nasadnih delih, ki so v teku v parku bivše GIL na Cattarinijevem trgu in prisotne seznanil s proračunom za nove rastline, ki jih bo ta park zahteval prihodnje leto in ki ga je že predložil v odobritev občinskemu upravnemu odboru. Med drugim je nato občinski svetovalec Mario Birsa predlagal da bi olepšali prostor pred otroškim vrtcem v Ul. Torriani, ker je sedaj omenjeni kotiček zelo zapuščen. Pred zaključkom je komisija pregledala vse dosedanje predloge in svete, katerih dobršen del je bilo že uresničenih. Seja občinskega upravnega odbora Predsinočnjim se je v beli dvorani goričkega županstva sestal pod predsedstvom župana dr. Bernardisa občinski u-1 pravni odbor k svoji redni tedenski seji. Na tej seji so razpravljali predvsem o vpraša-? njih navadnega upravnega značaja in ker niso izčrpali dnevnega reda, se bodo ponovna sestali prihodnji torek 5. t, m. Na prihodnji seji bodo odborniki določili prihodnjo sejo jesenskega zasedanja občinske-? ga sveta, ki se ta teden verjetno ne bo sestal in to zaradi vmesnega praznika in sejma sv. Andreja. Darovi Za Dijaško Matico so v Stan-drežu darovali Hoban Franc, Lutman Olga, Vižintin Jožef irj Nanut Dominik skupo 106 kg zelenjave. Odbor se zahvaljuje. Vesti za trgovce Pokrajinska zveza trgovcev! sporoča vsem včlanjenim tvrdkam, da si na njenem sedežu lahko ogledajo sledeče okrožnice: Podaljšanje trgovskega spol razuma med Italijo in Norveško z dne 19. U. 1949; uvoz konserviranega mesa; izvoz svežih cvetic v Nemčijo; vestnik Marshallovega plana štev. 92, navodila za izmenjave S Švico, odobrena dne 31. oktobra 1950. KINO = 14.30: «Totd Tarzana; 15: «Manon», Oj VERDI, Toto. VITTORIA, Aubry. CENTRALE, 15: «Ni miru med oljkami)), M. Bose in R. Val-Ione. MODERNO, 14.30: «Zlati močerada. EDEN, 14.30: «Ne pravi mi«, Macario. Rojstva, smrti in poroke V goriški mestni občini je Rilo od dne 26. novembra do 2- decembra t. 1. 8 rojstev, 13 Primerov smrti, 1 vknjiženih Porok in 7 porok. Rojstva: Rizzi Franc, Visin-*n Andrejina, Del Negro Ro-Rert, Mozetič Julija, Vodopivec -varijan, Vaccaro Bartolomej, Toso Silvij, De Marco Ivan. Smrti: 67-letni upokojenec e Giorgio Franc, 80-letni *tmet Bandelli Just, 781etna go-sPodinja Weiner vd. Morandi ^arija, 68-letni upokojenec Jolpini Vinko, 76-letna gospo-,pia Žbogar vd. Brajnik Ma-76-letni invalid Carnie-Jakob, 71-letna kuharica abrijelčič Katarina, 64-letni •rektor kavarne Lepre Oskar, letni dijak Galante Renato, -letni glasbeni učitelj Schil-ach Franc, 62-letna gospodi-R)a Luster por. Antulli Hedvi-, a> 81-letni mesar Barazetti A- j^ksander, 49-letni rokodelec lesničar Rudolf. ^knjižene poroke: uradnik °ciani Jožef in gospodinja Fe-peshi Silvana, motorist Godec >tP'l in gospodinja Ubaldini °jzka, častnik aviacije Palme-,llli Rij in uradnica Reščič Mi-*ana> Paulin Albin in gospo-mja Vecchi Ana, policist STO pe Carli Zlatko in gospodinja . alla Irma, šofer-mehanik Silli mi- ■ , vij in delavka Brumat er‘ja, Va , • uradnik Mazzolini Ar- t *r-d in uradnica Barbarjol Ucija. Poroke: učitelj Bergamini tuno jn gospodinja Silvestri ufnarina, šofer Perissinotti deliri0 jn delavka Borghi A-jlc®’ občinski uradnik Petterin ,U 'i_ ifJ gospodinja Zitter Bru-častnik aviacije Gretti Sil-> j in šivilija Sentieri Nives, ezničar Braidotti Jordan in ,°sPodinja Bavdaž Anastazija, ^r>veo Pagani Angel in tkalka attdela Marija, kmet Bregant ojz in gospodinja Negro O-®hja. Tudi dijaki PT v Piranu praznovali obletnico ustanovitve FlRJ Kot v vseh drugih ustanovah in podjetjih po v-seh krajih cone B STO, so se tud; dijaki in profesorji n-a Pumorskem teh-nikumu v Piranu vneto pri-pravja-li na ta važen datum. Dijaki so pokazali mnogo dobre volje pri vajah tako na kulturnem kot tudi na fizkul-turnem področju. Tako je našel 29. nov. — dan ustanovitve FLRJ — vse pripravljene. Ze en dan pred velikim praznikom narodov Jugoslavije je bil dijaški dom lepo okrašen transparenti, venci in zastavami. Tudi šolsko poslopje so dijaki lepo okrasili za to priliko. Pevski zbor je zadnje dni vneto vadil, prav tako tudi fiz-kul.turniki ;n deklamatorji- Na predvečer je bila v gledališču »Tartini« v Piranu slavnostna prireditev v počastitev VII. obletnice FLRJ, kjer so sodelovali poleg italijanskih meščanov tudi dijaki PT. Vse točke sporeda je občinstvo burno pozdravljalo in izvajalce nagrajevalo z bučnim ploskanjem. Dijaki PT so deklamirali več pesmi, pevski zbor pa je zapel tri pesmi, končno pa so nastopili tudi naši fizkulturniki, ki so se že večkrat izkazali. Vaje, ki jih je sestavil tov. Maršič Brne, so brezhibno izvajali in lahko se reče, da je bila to najbolj uspe la točka vsega sporeda. Drugega dne pa so odšli naši odbojkarli v Portorož, kjer so odigrali tekmo z odredom JA ter zasluženo zmagali z rezultatom 3:1. Tako so tudi dijaki P*T in njih profesorji pokazali, da ljubijo svojo domovino, ki jim nudi mnogo več, kot jim je nudila prejšnja Jugoslavija in ki jim zagotavlja tudi lepšo !-srečnejšo bodočnost. Fr-en. Babiči Predvolivro delo množičnih organizacij Na prvem preav-,-?.•>. -n množičnem sestanku, katerega se je udeležilo veliko število ljudi, smo izvolili volivno komisijo in postavili kandidatno listo. Tov. Slobodan nam je ob tej priložnosti razložil politični položaj in govoril o važnosti organizacije SIAU, Danes ima naše ljudstvo najširšo svobodo in vse pogoje, da se lahko dvigne gospodarsko, kulturno in politično. Pod Italijo je mo. ral naš človek prositi za vsa mogoča dovoljenja, če se je ho tel kretati. Vseeno je slo polno naših ljudi v zapor ali konfi-nacije za najmanjši prestopek, ki je bil prestopek le po njihovem. V ponedeljek smo imeli dan Borba proti vplivom buržoazne reakcije na našo kulturo, borba za socialistično idejnost na-$e kulture je ena izmed naših prvih in najvažnejših nalog. MILOVAN DJILAS Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 ■ lelefon iO Samo lelos ie investirala ljudska oblast 13 milijonov dinarjev v šotsha poslopja Ravnateljstvo slovenske nižje gimnazije y Portorožu obvešča vse, ki se zanimajo za večerno gimnazijo, da bo vpisovanje m prvi razred gimnazije od 1. do 4. decembra od 10. do 12. ure v pisarni ravnateljstva gimnazije. Pogoj je dovršeni IV. razred osnovne šole. Ravnateljstvo udarniškega dela v predvoliv-nem tekmovanju. Na delu je bilo 34 tovarišev, ki so opravili skupno 136 prostovoljnih ur. Delali so Pri gradnji hleva KDZ in pri pripravljanju velikega slavoloka, ki bo postavljen V vasi na čast volitvami. Do sedaj so člani SIAU naše vasi opravili skupno 572 prostovoljnih ur. Ce bi vsi ljudje v vasi tako občutili važnost prostovoljnega dela, kot člani KDZ, bi bilo še več napravljenega. Takoj v ponedeljek zjutraj je že zavihrala na krovu hleva KDZ zastava, ki je oznanjala, da bo čez mesec dni ali kaj več, lahko sprejel vso živino članov zadruge pod streho. Se nekaj moram povedati. Za ponedeljek 27. novembra je bilo napovedano predavanje o slovenski besedi. Predavanja se je udeležilo le majhno število ljudi. To ni prav ker če se spomnimo, kako so nam nekdaj branili govoriti v našem jeziku, bomo začutili, da ne delamo prav. Ker je za prihodnje dni napovedano nadaljevanje predavanja, pričakujem, da bo u-deležba številnejša. Babič Slovenci v Istri so bili do osvoboditve leta 1945 vseskozi in še posebej narodno zatirani. Slovenskemu kmečkemu sinu ni bilo skoro mogoče, da bi obiskoval osnovno, kaj šeie srednjo šolo. Zato je bila borba za nacionalno enakopravnost med Slovenci že pod Avstrijo močno razvita. Toda kljub vsemu prizadevanju naš narod ni dosegel zaželenih uspehov in v mnogih slovenskih krajih so že tedaj poučevali v italijanščini. Vseeno naši ljudje niso pozabili na svoj materin jezik, narodne pesmi in podobno. Mnoga naših prednikov, ki so znali čitati in pisati, so bili zato samouki, kar lahko zvemo še danes od starejših ljudi. Italijanska okupacija je vse to stanje potencirala do tega, da je enostavno prepovedala slovensko besedo. V kolikor so zidali šole, so delali to samo zaradi raznarodovanja slovanskega življa. Našemu ljudstvu ni proti temu nasilju ostalo drugo sredstvo kot množični upor. Zato so Slovenci in Hrvati pričakovali rešitev samo od NOB Po osvoboditvi je dobila ljud. ska oblast naše šolstvo v skrajno slabem stanju, posebno so bila zanemarjena šolska poslopja, v kolikor niso bila porušena. Zaradi tega jo je čakalo veliko delo tudi za obnovo šolskih prostorov. Važno je pri tem, da sq jo vodili izključno stvarni razlogi. Samo letos so organi ljudske oblasti popravili osnovno šolo v Kortah, kjer so poleg uredit, ve nekaterih razredov napravili vodnjak in napeljali vodo v šolo. Podobna dela so izvedli v šoli na Maliji, kjer so uredili tudi dvorišče in streho. V Semedeli je bila šola popolnoma prekrita in tudi notranji prostori so bili urejeni. Tudi šole v Marezigah, Pučah in v Košta-boni ter še drugod so bile popravljene. Poleg teh del ganelu, Bertokih in y Kopru. Zadnja bo v kratkem popolnoma dokončana, tako da bodo dobili otroci za novoletno jelko simbolično darilo v tem, da se bodo že do tedaj preselili v novo lepo in higiensko stavbo. Koprski slovenski in italijanski otroci bodo na ta način dobili tudi večjo možnost za svoje duševno napredovanje. Ljudska oblast je na ta način investirala samo letos v šolska poslopja nad 13.000.000 dinarjev. Glede na VKe to Je dolžnost staršev naših otrok brez razlike na narodnost, da pošiljajo otroke redno v šolo, da bodo nabrali v njej čimveč znanja. Danes imajo otroci vse potrebno na razpolago, da se izobražujejo in ne obstoji več vprašanje njihovega vzdrževanja v šoli. Tudi starši so dolžni gledati na to, da postanejo njihovi otroci z izobrazbo ljudje, ki bodo kos svojim nalogam, katere jim nalaga današnja družba. Ankaran gradimo še novo šolo v Van- * tisočev ljudi. Pred začetkom volivne razgibanosti smo v Ankaranu. Valdoltri in Moretinih imeli nekoliko ur prostovoljnega dela. Krajevni odbor SIAU je podvzel akcijo za vpis članov v SIAU in razdeljevanje članskih izkaznic. Pri tem smo imeli velike uspehe. Le nekateri gospodje niso sprejeli izkaznice SIAU, z namenom, da bi rušili složnost naših ljudi. Tako ni sprejel izkaznice Anton Batta. glia z družino, Matej Božič : družino in še nekaj drugih. Tajnik KLO je na množičnem sestanku razkrinkal vse prej omenjene in očitno povedal, da niso vredni, da bi še naprej hodili Po zemllji, ki je zalita s krvjo naših najboljših sinov, ki pa so padli za svobodo tisočev in Po tej kritiki so omenjeni priznali, da njihovo ravnanje ni pravo in so s sklonjeno gla. vo odšli skozi vrata. Vsi prisotni ljudje, ki se dobro zavedajo s kakšnimi žrtvami smo priborili svobodo in jo sedaj čuvamo, so j/loskali in vzklikali: Ven z njimi! Tako uspele sestanke imamo s tistimi poštenimi ljudmi, ki pravijo: Držimo, ker vidimo, da je to pravica. V Ankaranu je danes svoboda in se ne bo nikoli več vrnila fašistična Italija. Danes je tiste, ki niso sprejeli izkaznic SIAU sram. Da jih bo še bolj in da bedo po vsem okrožju vedeli kdo so, smo napisali ta dopis. CVETKA BEMBIC PonoViteV igre «V kraljestvu palčkov» V Kopru Danes ob 20. uri v koprskem gledališču bo na splošno željo ponovitev mladinske igre v treh dejanjih kV kraljestvu palčkov«. Tako bo ustreženo vsem številnim tovarišem, ki ob premieri niso našli prostora. Razstava marksistične literature Laslnik na] dvigne muSko kolo Na poverjeništvu za notranje zadeve pri okrajnem ljudskem odboru je moško dvokolo črne barve znamke «Puch», štev. okvira 277022. Dvokolo je bilo najdeno y septembru pred gostilno v Dekanih v slabem stanju. Lastnik lahko dvigne dvokolo v času osmih dni po tej objavi. KOPER Volitve v mladinski aktiv mestnega ljudskega odbora Tudi koprska mladina je pokazala svojo voljo do napredka in boljšega življenja s tem, da je izvolila nov mladinski odbor. V mestnem mladinskem odboru imamo 29 mladincev in mladink, od katerih je 23 vpisanih V mladinsko organizacijo. V četrtek je imel ta aktiv svoje volitve. Skoro vsa mladina je bila že pred določeno uro zbrana pred volivno dvorano. 2ivo so se pogovarjali, kako bodo volitve potekale, kako se bo volilo in koga bodo volili. Starejši člani, ki so že volili prejšnja leta, so pojasnjevali kakšen je volivni postopek. Pred začetkom volitev je tovariš predsednik ZAM za Koper podal kratek referat in pojasnil pomen volitev. Poudaril je, da mora mladina branati svoje pravice in se resno opri- jeti dela za napredek in razgledanost Svoje poročilo je podal tudi tovariš sekretar, ki je nakazal tudi bodoče naloge mladine. Ob tej priložnosti smo se obvezali, da bomo branili svoje mladinske pravice in da bomo imeli vsak ponedeljek mladinski sestanek. Sledile so volitve, ki so potekale zelo naglo. Vsak je mislil samo na to, katerega izmed najboljših bo volil. S sklepom, da bomo delali za boljšo bodočnost nas vseh, smo se veseli razhajali. S temi volitvami je Ifoprska mladina pokazala gosr Andreottiju in ostalim > -mi lažnivcem, da si hoče . ha cone B zgraditi socializem, da hoče biti neodvisna in kovati lepše in srečnejše življenje. Zvezdan Cerkvenik Kako revna je bila nekoč pri nas marksistična literatura. Razen »Manifesta«, nekaj propagandnih brošur in s tem je že kmalu konec. To stanje je vladalo zlasti v dobi Avstrije; toda tedaj so si zlasti marksisti -intelektualci pomagali z marksistično literaturo v tujih jezikih, V predaprilski Jugoslaviji smo si Slovenci pomagali tudi s socialistično literaturo, izdano V hrvaščini in srbščini. Toda poleg ovir, ki jih je delala pri tem notranja uprava ali tedanja policija Jugoslavije, za tisk gradiva iz tega dela politično-filozofskega področja, so naci-fašistični okupatorji skoroda uničili vso to literaturo, kj s° jo našli po neštetih naših jav nih in zasebnih knjižnicah. V novi Jugoslaviji je nastal preobrat. Od leta 1945 smo dosegli na tem področju izredne uspehe. V tem pogledu nam sedanja razstava pokaže prave zaklade knjig, ki jih ima danes na razpolago vsak naš človek, aktivist, javni delavec, skratka vsakdo, ki živi sodobno. Kar pa vsakega obiskovalca razstave še posebno preseneti je tudi zunanja oblika teh knjig — tisk, papir, vezava —, ki dokazuje zopet velik napredek našega knjigotrštva in knjigove-štva, ter dosegajo gotovo še tako luksuzno inozemsko knjižno izdajo. Izredno lepa je izdaja J. B. Titove knjige «Borba za oslo-bodjenje Jugoslavije« in «Iz-gradnja nove Jugoslavije«, dalje njegovo delo «Pionirjem», «Radničkoj klasi« itd. Enako lepe so knjige ostalih jugoslovanskih ideologov kot Kardeljeva «Pot nove Jugoslavije« (1941—1945), njegovi in Pijadovi «Izbrani govori«, Kidričeva knjiga o «Gospodarskih problemih FLRJ« itd. — Obšir. no je delo Djilasovih »Člankov« (1941—1946) in vedno aktualni za vsakogar od nas Kar. deljevi »Govori na pariški konferenci«, Beblerjeva knjiga »Načela narodne suverenosti v I mednarodnih odnosih in delav- ski razred«, Ziherlovi «Clanki in razprave« ter od istega avtorja ((Komunizem in domovina«. Naravnost bogato so zastopa, ni prevodi Marksa in Engelsa; tu vidimo Marksov ((Kapital# in študijo »Mezdno"delo in kapital«, Marks-EngelsoVa- ((Izbrana dela«, dalje »O umetnosti in književnosti«, ((Položaj delavskega razreda v Angliji«'- »Dialektika prirode« itd. Posebej moramo še omeniti Engelsovo delo «0 Kapitalu K. Marksa« in ((Izvor družine, privatna last in država«. Za prvimi ustanovitelji komunizma imamo krasno zbirko Leninovih ((Izbranih del«, njegovo delo «0 književnosti« in obliki albuma s številnimi slikami okrašeno knjigo »Življenje in delovanje V. Lenina (1870—1924)» zatem spoznamo prevod Stalinovega dela »Vprašanja leninizma«. Vrstijo se še Kalinin z delom »O komunistični vzgoji« in Pie« hanov »Prispevki k zgodovini materializma« ter ((Umetnost in književnost«. Važni so tudi VI. Bakariča, ((Problemi zemljiške rente v prehodni etapi«, da ne govorimo o Dedijerovem »Dnevniku«, okusno opremljeni izdaji Marks-Engelsovega »Manifesta« in podobno. Posebno pozornost vzbujajo Zborniki o ((Kongresu KPJ 1948», dalje »Zgodovinski arhiv KPJ« za njim vezani letniki »Komunista«, glasila CK KPJ, «Dela», glasila CK KPS knjižno izdajo «Ljudske pravice« ((Ponatis ilegalnih izdaj ob peti obletnici OF», «Socia« litične fronte«, glasilo CK KP Hrvatske in podobno. Ce omenimo še knjige, kt jih izdaja «Piccola biblioteca poli-tiča« in še to, da so na razstavi še kupi d lugih znamenitih del socialistične literature, brošur itd., smo šele v malem podali sliko te zares- pregledne razstave, ki nam. je bila za našo osebno kulturo in znanje prav potrebna. Tudi drugače je tudi razstavni prostor urejen z okusom. Razstava ima mnogo obiskovalcev in jo priporočamo ,^il!li|i»iiiiiiiiimiiiniiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiii1,1MIII!llllllllllll)'- TkldtdoMiiM. „ p duetomi ufipd 19. P K E V E I> E 1? P BOF, B«. F B ILIIMTBIBAI? »K. B O B E R T ® „ , Na Vaclavskem trgu je narasla množica okoli Svejka na sto glav in na oglu Krakovske ulice je pretepla nekega ehiskega burša, ki je klical Svejku: «Heil! Nieder mit den Serben!« t Na vogalu Vodičkove ulice je prijahala policija na konjih er razgnala množico. , No je Svejk revirnemu inšpektorju pokazal, da ima crno *;a belem, da mora biti danes pred naborno komisijo, je bil j®vlrm inšpektor nekoliko razočaran in je dal. da bi preprečil J^rede, svejkov voziček spremljati dvema stražnikoma na ko-do Strelskega otoka. ° vsem tem dogodku je pisal «Praški Uradni list»: . «Domoljubje pohabljenca. Včeraj dopoldne so bili ljudje. „ So hodili po glavnih praških ulicah, priče prizora, ki lepo lah°ri 0 tem- da v sedan^em velikem in resnem času dajejo atlko tudi sinovi našega naroda najsijajnejši zgled zvestobe in vdanosti prestolu sivolasega vladarja. Zdi se nam, da so se vrnili Sasi starih Grkov in Rimljanov, ko se je dal Mucius Scaevola odvesti v boj, čeprav je imel ožgano roko. Najsvetejša čustva je včeraj lepo demonstriral pohabljenec z berglami, ki ga je stara mamica peljala na bolniškem vozičku. Ta sin češkega naroda se je dal prostovoljno, ne menč se za svojo invalidnost, odpeljati na vojsko, da bi žrtvoval svoje življenje in svoje imetje za svojega cesarja- In če je imel njegov klic: «Na BeogradU tako živ odziv v praških ulicah, je to dokaz, da kažejo Pražani zgledno ljubezen do domovine in do vladarske hiše-» V Istem smfclu je pisal tudi rPrager Tagblattz, ki je svoj članek končal z besedami, da je pohabljenca — dobrovoljca spremljala množica Nemcev, ki so ga s svojim telesom varovali, da ga niso linčali češki agenti znane antante. ' «Superarbitriran zaradi bebavosti,« je pripomnil narednik, zroč v uradne listine. «In kaj vam še manjka?« je vprašal Bautze. «Pokorno javljam, da sem revmatik, toda služil bom cesarju, dokler me ne razmesarijo,« je skromno odgovoril Svejk, «imam otekla kolena.« Bautze je strašno pogledal dobrega vojaka Svejka in zarjovel: «Sie sind ein Simulant!« In obračaje se k naredniku, je rekel z ledeno mirnostjo: «Den Kerl sogleich einsperren!« Dva vojaka sta z nasajenim bajonetom odvedla Svejka v garnizijski zapor. Svejk se je opiral na bergle in z grozo opazoval, da začenja njegov revmatizem izginjati. Ko je gospa Miillerjeva, ki je zgoraj na mostu čakala z vozičkom na Svejka, videla svojega gospodarja pod bajoneti, je zajokala in odšla od vozička ter se ni več vrnila- In dobri vojak Svejk je šel ponižno v spremstvu oboroženih braniteljev države. Bajoneta sta se svetila v soncu- Na Mali Strani se je Svejk pred spomenikom Radeckega obrnil k množici, ki ga je spremljala: «Na Beograd! Na Beograd!« In maršal Radecky je sanjavo zrl s svojega spomenika za oddaljujočim se dobrim vojakom Svejkom z rekrutskim šop. kom na suknjiču, šepajočim na starih berglah, medtem ko je neki resen gospod ljudem razlagal, da peljejo «dezerterja-» 8 SVEJK SIMULANT V tem'velikem času so si vojaški zdravniki na vso moč prizadevali, da bi iz simulantov izgnali hudiča sabotaže in jih spet vrnili v naročje armade Uvedli so več 'stopenj mučenja simulantov in ljudi, ki so bili na sumu. da so simulanti, kakor na primer jetičniki. revmatiki, kilavci, bolni na ledvicah, legarju, ljudje s sladkorno boleznijo, z vnetjem pljuč in drugimi nadlogami. Mučenje simulantov je bilo sistematizirano in razvrščeno po tehle stopnjah: 1. Popolna dieta, zjutraj in zvečer skodelica čaja skozi tri dni; pri tem so dajali bolniku aspirin za potenje ne glede na to, o čem so tožili. 2. Da bi ne mislili, da je vojna med, so jim dajali v velikih porcijah kinin v prašku ali tako imenovano «Lizartje kinina«. 3.1zpiranje želodca z litrom vode dvakrat na dan. 4. Kllstiranje z milnico in glicerinom. 5- Zavijanje v rjuho, namočeno v ledeni vodi (Nadaljevanje slediJ, Poseg tov. Ukmarja v diskusijo ne nedeljski konferenci KP SIP SOVJETSKA ni želela svobodne Jugoslavije, pač pa podjarmljeno državo Kerni informisti se p borbi proti socialistični Jugoslaviji in doslednim marksistom poslužujejo v zgodovini delavskega gibanja do sedaj še nepoznanih nesramnih in nenravnih metod. Za njih je vse dovoljeno: od izsiljevanja do laži in policijskih izzivanj. Kominformisti so uvedli v politiko komunističnih partij reakcionarne metode, to je, prevaro, hujskanje, vandalstvo, fašistični teror, vohunstvo, o-brekovanje, potvarjanje dejstev, makiavelizem itd. Vse je dobro proti Jugoslaviji in proti onim, ki nočejo sprejeti protirevolucionarne kominformi-stiine teorije in nadvlado sovjetskega imperializma. Vse to se ' seveda sklada z ekspanzio-nistično politiko Sovjetske zveze. Kdor se brani te politike, je trockistični izdajalec, agent a-meriškega imperializma, so vraž nik socializma, nacionalist, fašist itd. Na ta način hočejo kominformisti uničiti sistem svobodnega mišljenja in svobodne diskusi- ■I Tov. Ukmar je, kritike in avtokritike in, kdor ne misli z njihovimi možgani, je brez nadaljnjega ameriški agent. Te nemoralne metode pa demoralizirajo delavske množice, ki izgubljajo zaupanje in tako izročijo orožje v roke sovražniku in reakciji. Gotovo je, da zavedni delavci ne morejo sprejeti podobne morale, ki bj bila za njih tudi sramotna. Tržaški kominformistični časopisi «Delo», (dl Lavoratores in ((Unitajt tekmujejo z radijskimi postajami satelitskih držav Sovjetske zveze v iskanju debelejše laži. Oni objavljajo podobno le v upanju, da se jim bo posrečilo prevarati na-ie delavstvo in blatijo novo Jugoslavijo, ker to služi izključno privilegirani kasti, ki je na oblasti v Sovjetski zvezi. Podobne metode' in moralo stno že poznali v nacistični Nemčiji in danes kominformisti nadkriliujejo iznajditelja teh metod — Goebbelsa. Ti načini imajo svoj določeni namen in sicer uničiti napredna gibanja in spremeniti komunistične partije v pete kolone v službi birokratične imperialistične kaste v Sovjetski zvezi. Kako je mogoče uskladiti resnično komunistično moralo z metodami, ki si jih je posluževat Goebbels? Odgovor je' zelo enostaven. Kominformistični poglavarji niso nič drugega kot agenti one kaste, ki je izdala marksistič-na-leninistična načela ter niso nič drugega kot slepi izvrše-valci ukazov svojih hierarhov. Zakaj se kominformisti poslužujejo blatenja, prevare in potvarjanja? Ker niso več avantgardna stranka in postajajo izdajalci proletarskega gibanja, ker so revizionisti in sovražniki revolucije. Bojijo se resnice in so prav zato prepovedali svojim članom, vsako diskusijo z nami. Prepovedujejo jim obisk socialistične Jugoslavije, ker nočejo, da bi množica spoznala jugoslovansko realnost in z lastnimi očmi videla lažnivost njihovih izjav. Tovariši kominformisti skušajo odtegniti množico z linije borbe in jo tako pasivlzirajo. Vse to seveda v korist razrednega sovražnika. Jasmo je, da moramo tu razlikovati množico, ki ni še popolnoma podlegla lažnivi propagandi, od komin-formističnih xx>diteljev. Ta kominformistična «mora- la» skuš o potvarjati in sploh zanikati našo junaško preteklost. Za nas, ki smo v tesnih stikih z Jugoslavijo, ni težko dokazovati, da je edina partija, ki je ostala zvesta marksističnim leninističnim načelom prav Komunistična partija Jugoslavije In da bo revolucija zmagala, bomo sledili njeni poti. Za našo Partijo ni bilo težko izbrati si pot, kar smo naredili od obAavi resolucije Ko-minforma, to je pot neizprosne borbe proti izdajalcem in proti revizionistom teorije Mar. xa, Engelsa tn Lenina. Za neizprosno borbo proti hominformistom moramo mi poznati izvor njihove morale, ki prihaja iz sovjetskega politbi- roja in kateri jo na široko izvaja v ZSSR in v podjarmljenih državah. Marx, Engels in Lenin so nas učili, da mora proletariat govoriti vedno le resnico, boriti se proti izsiljevanju, prevari, boriti se mora proti osebnim privilegijem, privilegijem stranke in kakega naroda. Proletariat nima potrebe potvarjanja dejstev in nima potrebe za izmišljene stvari, ki ne obstajajo in niso nikoli obstajale. Danes, kakor je že rekel tov. Babič, v Sovjetski zvezi nima proletariat oblasti v svojih rokah, kajti ta je prešla v roke privilegirane birokratične kaste, ki ne deluje več v, korist sovjetskih delavcev in onih vsega sveta. Kjer danes ne obstaja svoboda, kar je za Sovjetsko zvezo že dokazano, je povsem jasno, da uporabljajo prav na široko tudi nenravne metode. Procesi prati «krivovercems>, ki so v ZSSR in satelitskih državah na dnevnem redu, nam to še potrjuje. Na svoji zmagoslavni poti politične nadvlade je Sovjetska zveza našla zapreko v KPJ, ki si ni želela drugega kot nacionalno neodvisnost in socialistične odnose med socialističnimi državami. Sovjetska zveza ni hotela svobodne Jugoslavije, pač pa podjarmljeno državo. Da bi jo uničila, je organizirala ves svoj propagandni aparat, uvedla ekonomsko blokado in dokazala, da se poslužuje nenravnih metod, ki so bite do sedaj neznane v delavskem gibanju. Naloga naše Partije je, da se bori in razkrinkuje te nenrav ne metode s tem, da pokaže delovni množici reakcionarni, protirevolucionarni jn protimar ksistični značaj te obrekovalne gonje, ki pod pseudorevclucio-narno obliko skriva vse oportu nistične, nacion.alšovinistične in socialdemokrat,ične težnje v službi tega ali onega imperializma. SLOVENEC, KRAŠEVEC, VELIK ODRSKI TVOREC. LAHKO REČEMO, SILAK „Janez Levar je bil dober, res dober človek...11 Spomini Modesta Sancina na svojega osebnega prijatelja in sodelavca, igralca Janeza Levarja ob njegovi nenadni smrti Včeraj je bil pogreb velikega slovenskega igralca Janeza Levarja, ker vemo, da je član SNG Modest Sancin dolgo vrsto let sodeloval z njim na deskah ljubljanske drame smo se obrnili do njega in ga poprosili za intervju, kar nam je prav rad dovolil. Intervju objavljamo v obliki vprašanj in odgovorov. Vprašanje: Bi nam lahko podali vsaj na kratko umetniško pot Janeza Levarja. Midva sva bila prijatelja. On je začel svojo gledališko kariero 1923. leta. Do tistega časa je bil operni pevec. 18 let mu je bilo, ko je pričel :tudirati petje. Doma je iz Grahovega na Notranjskem, ta. ko rekoč kraška grča, kar je rad venomer poudarjal. Po štu. diju je pel po Avstriji in Nemčiji. Leta 1914 je bil angažiran v zagrebški operi, leta 1918 pa je prišel na ljubljansko opero. Bil je lirični bariton. Vendar je značilno prav zanj, da je pel prav tako v Massenetovih operah, kier prevladujejo lirične teme in v Borisu Godunovu, kjer je tema izrazito dramatična. Ker se mu je zaradi preobsežne zaposlitve začel krhati glas je prešel v dramo. To pa še posebno zato, ker so kritike vedno poudarjale njegovo izredno dramatsko nadarjenost. Njegova prva vloga je bila v Shakespearovem OtheLu. kjer je igral prav Othella. Njegov prvi nastop je bil tudi prvi velik uspeh. Do svoje smrti je igral kakih 360 vlog izmed njih 140 glavnih. Menim, da so njegove najboljše kreacije predvz, m Maetterlinckov «Stilmodski župan«, Mercadet, skrahirani filmski igralec Larry Renoult v simfoniji 1937, car Peter v «Peter in Aleksej« in stari Ignacij Glembay Miroslava Krleže. Prav tako je igral tri celjske grofe in sicer Zupančičevega, Novačanovega in Kreftovega. Svoj višek je dosegel prav v pretekli sezoni v Shakespearo- vem ((Kralju Learu«, kjer je igral kralja Leara. Bil je neutruden v svoji vlogi. Ne glede na svoja leta je prav hitro in dobro memoriral tudi največje vloge Pa naj so bile pisane v verzih ali v prozi. Vi ga niste poznali samo kot velikega igralca temveč tudi kot človeka sicer je res, da je to težko ločiti vendar bi vas prosili, da opišete njegov značaj. Mnogi ki ga niso poznali, bi ga lahko, smatrali za čudaka. fn res je bil njegov zunanji način včasih nekoliko nevsakdanji, vendar čudak ni bil. Bil pa je izredno šarmanten. Vedno je bil vesel in izredno dober človek. Naravnost ne. pojmljivo se nam zdi posebno kar nas je njegovih starejših kolegov, kako je mogel tako nenadoma preminuti, ko je bil vendar tako vitalen. Prav v tej njegovi vitalnost; se je zrcalila njegova narava Slovenca Kraševca, kar je tako rad poudarjal. Sedaj ko ga ni več nam je jasno, da njegovo telo ni moglo \' JANEZ LEVAR. I PROBLEMI ORODNE TELOVADBE Telovadcem je treba Jafi možnosf treninga! Takšna bi morala biti reprezentanca Tržaškega ozemlja mednarodni tekmi na orodju Trst-Maribor V sredo se je zaključilo prvenstvo Tržaškega ozemlja v orodni telovadbi in lahko trdimo, da so se tako telovadci kakor telovadke potrudili in pokazali precejšnji napredek. Toda po petih letih vztrajnega dela bi lahko od telovadcev zahtevali več. Resnici na ljubo pa moramo tudi reči, da krivda ne pade na njil>. Pred nami je na sporedu mednarodna tekma z Mariborom. Tamkajšnji telovadci se vestno pripravljajo in hočejo na vsak način oditi domov kot zmagovalci. Tudi naši telovadci in telovadke se pripravljajo, vendar je njihov trening vsaj za sedaj — nepopoln in nezadovoljiv. V nizki dvorani na stadionu «Prvi maj« lahko telovadci trenirajo v prosti vaji, na konju z ročaji in končno y preskokih čez konja. Tu so vsekakor zagotovljeni pogoji in brez dvoma je, da bodo rezultati na tekmi to potrdili. Kaj pa drog in bradlja? Na teh dveh orodjih so naši telovadci pokazali že na prvenstvu, da imajo elemente, toda njihove vaje so bile slabo sestavljene in malo tekoče (krivda zadene delno tudi slab drog). To pa je povsem razumljivo, kajti naši telovadci niso imeli dovolj prilike trenirati na teh dveh orodjih, ker ta dva rje moreta biti postavljena v dvorani v predpisani višini. Le ob lepem vremenu, na katerega pa »e ne moremo več zanašati, so naši telovadci trenirali na omenjenem orodju. Isto veljia tudi za telovadke in to v glavnem za dvovišinsko bradljo. DANES L. -NI ZBOR lahkoatletskega odseka ZDTV Odbor lahkoatletskega odseka ZDTV sklicuje v smislu Člena 10 društvenega statuta občni zbor vseh društev, včlanjenih v lahkoatletskem odseku ZDTV. Občni zbor bo danes 3. decembra, ob 9 v prostorih ZDTV, Machiavellije, va ul. 13-11. Dnevni- red je sledeč: 1. Otvoritev. 2. Volitve overovateljev zapisnika. 3. Volitve treh članov vo-livne komisije. 4. Poročilo predsednika. 5 Organizacijsko poročilo- 6. Diskusija. 7. Volitve novega odbora. 8. Zaključek- Ker čas hiti in imamo do srečanja z Mariborom na razpolago za trening samo dva tedna, bi bilo dobro, če bi telovadni odbor ukrenil vse potrebno. Naši telovadci pa se morajo zavedati, da bo borba z Mariborom precej ostra in bi mora. li zato izbrati težje preskoke čez konja, ki bi jim prinesli več točk. Vaje na konju z ročaji morajo biti boljše in bolj tekoče, medtem ko bi si morali telovadci sestaviti prosto vajo in isto vztrajno trenirati, da bi jim prišla v meso in kri, kar bi brez dvoma dalo vaji lepšo obliko ter boljšo in sigurnejšo izvedbo. Kar pa se tiče treninga na drogu in bradlji, Pa bi morali telovadci ob nedeljah in tudi kak večer v tednu oditi v Koper, kjer je na razpolago telovadnica z vsem potrebnim o-rodjem.l Rekli smo že, da čas hiti in potrebno je ukreniti nekaj v dobrobit naše orodne telovadbe. Volje pri telovadcih in telovadkah ne manjka, toda potrebno je pokazati nekaj novega, nekaj boljšega, skratka premakniti se moramo z mrtve točke okoli katere se telovadci vrtijo. Poglavje zase so tudi sodniki, ki nam žal primanjkujejo. Imamo sicer nekaj žensk in moških, ki so že na prvenstvu pokazali zadovoljivo višino v sojenju in katere bi morali večkrat povabiti k treningu, da se tudi oni nauče pravilnega sojenja, ki je prav tako važno kakor telovadčeva pravilna izvedba vaj. Sodnik ima težko in odgovorno vlogo ter mora tudi na svoj način trenirati, ker je še posebno izpostavljen kritiki občinstva, ki v primeru napak ne varčuje z grajo, kakor se je to že zgodilo ravno neki švedski sodnici na letošnjem svetovnem prvenstvu v Bazlu. To so mnenja telovadcev in sploh vseh ornih, ki ljubijo ta šport, kateremu so predani z dušo in telesom in si žele večjega vzpona in večjih uspehov posebno na mednarodnem polju. XIII. KOLO italijanskega nogometnega prvenstva Triestina - Milan, Torino -Udinese, Bologna - Piorentina, Como - Padova, Inter - Juven-tus, Napoli - Pro Patria, No-vara - Lucchese, Palermo -Lazio, Roma - Atalanta, Samp-doria - Genoa. PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA Skupine B (Cona A) Na stadionu «Prvi maj« ob 9.50 Sv. Just-Mezgec Na Opčinah ob 10.30 Skedenj-Kontovel OKROŽNO NOGOMETNO PRVENSTVO Na Opčinah ob 8.30 Devin-Sesljan ob 14.30 Polet-Sv. Ivan Na stadionu «Prvi maj« ob 7.50 Skedenj B-Montebello B ob 11.45 Ilirija-Olimpija B PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA Skupine A (Istrsko okrožje) V Izoli ob 14 Arrigoni-Meduza V Piranu ob 14 Piran-Novi grad V Strunjanu ob 14 Strunjan-Buje V Kopiu ob 14 Aurora-Brtonigla OKROŽNO NOGOMETNO PRVENSTVO (Skupina A) V Kopru ob 12 Aurora B-Strunjan B V Piranu ob 10 Piran B-Rdeča zvezda V Izoli ob 10 Ampelea-Nardone V Sv. Jerneju ob 14 Soline-Partizan V Izoli ob 12 Arrigoni B-Meduza B (Skupina B) V Novi vasi ob 14 Nova vas-Dajla V Novem gradu ob 14 Novi grad-Momjan V Salvoru ob 14 Salvore-Sv. Lovrenc V Villaniji ob 14 Villanija-Brtonlgla B V Bujah ob 14 Buje B-Seget več prenesti posledic dveh naj-zloglasnejših taborišč Dachaua in Buchemvalda. Tam je bil interniran zato, ker se je javno izjavil za privrženca OF. Ko se je vrnil iz taborišča, ga je bila sama kost in koža, vendar se je takoj vrgel na delo in nam ustvaril najboljše vloge in ne samo to, obenem je vzgajal mlajši rod na akademiji v Ljubljani. Po dolgih letih je bil letos septembra zadnjič v Trstu. Na cesti se je srečal s nekaterimi našimi kolegi in ko so ga vabili naj nas obišče, je rekel, da zaenkrat ne more, ker se mora vrniti takoj v Ljubljano na nov študij. Igral je grofa Hermana v ((Celjskih grofih«, to je bil njegov labodji spev. Bi lahko povedali kakšen značilen degodek iz njegovega življenja posebno iz vajinega vzajemnega ustvarjanja. To so bile včasih intimne posebnosti, in zato ni tako lahko odgovoriti. Jaz sem z njim gra] Matička v Linhartovem ((Matiček se ženi« on pa barona Naletela. V zadnjem dejanju preden mu zapojem sklepno pesmico me je gledal na odru vedno malo jezno in malo ironično. Zato sem ga vprašal po predstavi: «Janez, zakaj me takrat tako gledaš?« Ta njegov pogled me je na odru malo motil. Pa mi odvrne s svojim prešernim smehom: ((Kompare, (tako me je vedno imenoval) to je vendar v vlogi, jaz igram«. Ko sem to pre-misfil in pri naslednji predsta" vi natančneje opazoval njegovo igro sem videl, da dejansko nreha.ia točno y tisto razpoloženje, ki ga tisti moment v igri zahteva. Tako pri ((Matičku se ženi« je na koncu prišel v prav isto veselo razpoloženje kot ostali igralci na odru. Med pripovedovanjem sem se spomnil še ene take dogod-bice. Pred leti sva igrala skupaj v Andersonovi »Rivala«. On je bil captain Flagg. jaz pa seržant Quert. Na koncu zadnjega dejanja, ko se po vseh mogočih peripetijah vendarle pobotava in postaneva spet prijatelja in bojna tovariša, sva zapela pesmico «Zdaj pojdem v Alaba-no». Zastor je padel, Janez mi je pa rekel: «Alo rival zdaj pa še pred zastor, potem pa spat, ker sva trudna. Janez je bil po vsaki predstavi res truden, saj se je tako močno izživljal in ves razdajal gledalcem. Poprosil bi Vas še. če bi lahko povedali svoje vtise z včerajšnega pogreba. Nekaj posebno lepega je bila interna proslava v avlj dramskega gledališča. Tam se je od njega poslovil Bratko Kreft. Šahovske beležke DELAVNOST istrskih šahistov Zdi se mi, da tako dobre ocene Levarja ni še nikdo podal: Levar je bil kot igralec tako dovršen, da če omenjamo njegove zadnje vloge, je bil v «Glembajevih» resničen gospod Glembay, v ((Celjskih grofih« resničen grof Herman v ((Kralju Learu« resničen kralj Lear. Bil je velik odrski tvorec lahko rečemo silak. Tudi drugi govori, ki so bili na Zalah so bili izredno občuteni in so jasno očrtali njegovo umetniško pot. Imel sem zelo težak občutek, ko sem videl kako padajo težke grude na njegovo krsto. Pokopan je v istem grobu skupaj z Borštnikom jn Verov-škorn. Lahko rečemo velika trojica. Pa še nekaj ne pozabite napisati: Janez je bil dober, res dober človek. B. S. SAHOVSKA TEKMOVANJA V DOMOVIH JUGOSLOVANSKE ARMADE V ISTRSKEM OKROŽJU. Dne 30. 11. so bile v okviru proslave dneva republike v Kopru, Izoli, Portorožu in Bujah tekme med ša-histi JA in šahovskih društev. V Kopru je zmagalo šahovsko društvo. Dvoboj je bil na 15 deskah v prostorih kluba JA. * * * VELIK NAGRADNI BRZO-POTEZNI TURNIR ZA PRVENSTVO OKROŽJA V KOPRU. V ponedeljek, 4. 12. popoldne bo v Kopru na veranda restavracije pri stadionu velik brzopoteznl turnir z udeležbo šahistov Izole, Pirana in Portoroža. Pričetek bo točno ob 15. uri. Prijave sprejema tov. Kalčič Rudolf, Zavod za socialno zavarovanje v Kopru. ZDTV je razpisala 7 nagrad za to množično šahovsko tekmo. * * # REDNA SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SAHOVSKE ZVEZE ISTRSKEGA OKROŽJA bo v torek 5. 12. ob 20. uri v Izoli v prostorih Slovenskega prosvetnega društva. Na dnevnem redu je proračun in delovni načrt za leto 1951. * * * SAHOVSKI DVOBOJ KO-PER-PIRAN na 20 dieskah bo v torek, dne 12. t.m. ob 20. uri v Piranu v hotelu Metropol. * * » REVANZNI SAHOVSKI MATCH KOPER-PULA na 10 deskah bo v nedeljo, dne 17. t.m. ob 15. uri v Kopru. Pletilni svetovno znani stroji „ DIAMANT" „COLMOR" m „P F A F F" za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipk in cikcakastih šivov. Šivalni stroji na industrijski tok za čevljarje in krojače. TRST Ul.0EUlfl,15 NA OBROKE Mizarji podjetniki kmetovalci. De\ke smre kove, macesnove in trdih lesov, trame rezane plošče, turnir, parkete in drva 'udi najugodneje Krznarstvo TRST Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18 ^Ofdaue ftil tvioMu \ OOOO akoS Pehane TRST, Ul. Xidias 6 - Tel. 96332 ?trgovina žgan/s1» likerjevi alkoholnih in penečih ee vin na drobno in na čebelo POSEBNOST: slivovka, tropinovec in jajčni konjak! MSI viaieConn!no24 ie!. 04418; Dr. IUNGO zobozdravnik Izdeluje PROTEZE V JEKLU, ZLATU, KAVČUKU IN PLASTIKI. Največja garancija. Sprejema od 10-12 in od 15-19. (Govorj slovenski). TRST, UL. TORREBIANCA 43, vogaj Ul. Carducci. IVAN DOLES izdeluje in popravlja aktovke TRST - UL. G. GOZZ1 št. 1, vogal Ul. Fauliana R. E.D.A.T.A. M. VIGINI S. A. FABBR. ACCUMULATORI TOVARNA AKUMULATORJEV M I I, A N O - M I L A S baterija vseh prednosti KOVINSKI USMERJEVALCI WESTINGHOUSE ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE TRST, UL. FA8I0 SEVERO 5 TELEFON 54-20 lili lit SB223 sills ssr-s jljjijii ii: ii ; m i KSS« S3S83 ii gei^s oboji gssli