Največla žavi. zgradb, Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cei Oglasi po larifu Oglase sprejem« tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, PreSernova **>»(» razun nadene -n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri potinam ček. z»v. v Ljubljani št. 11.4-09 /411* m«*ečno preieman v upravi ali po polti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455 Poitnina plačana v gotovini frttmooniu Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 122 Maribor, torek ! Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 I “ i St. 4 za razvoj tujskega Vatikan za naJostrejSi bol PRED PREKINITVIJO DIPLOMATIČNIH ODNOŠAJEV MED ITALIJANSKO VLADO IN VATIKANOM. - V ELIKI FAŠISTIČNI SVET. prometa Kakor javljamo na drugem mestu, je 'fCraj popoldne Imela mariborska Tuj-®«0prometna zveza, koje delokrog obsega bivše Spodnje Štajersko, Prekmurje in Koroško, svojo redno slavno skupščino v Mariboru, Naša široka javnost ima velik interes na razvoju tujskega prometa v naših krajih,- zato smatramo za potrebno, da Jo na podlagi poročil, podanih na tej skupščini, informiramo o delu Zveze. Severno ozemlje Slovenije, zlasti bivša Spodnja Štajerska, je tako bogata na raznih kopališčih, letoviščih, visokih in srednjih alpskih planinah, da ;e kakor nalašč ustvarjena za bogat razvoj tujskega prometa. Iz potrebe po centralni tojskoprometni organizaciji se je 1. 1926 B°rQdlla Zveza v Mariboru z nalogo, da za celo pokrajino vodi propagan-7' In pospeševanje tujskega prometa, sestaja Iz obŽIn, planinskih, olep-valnih društev, gremljev, strokovnih ®rSanizacij itd. Uspehi so očividni, ven-Pa pogreša Zveza v vrsti svojih č!a-n°v mnoge, ki bi vanjo spadali. , *veza je tekom minulega poslovnega posvetila velik del svojega dela z'a-Propagandi. Izdala je brošuro »Okrug Maribor« v srbohrvatskem In nemškem njena pisarna je dajala na razpo-. *° propagandno gradivo, udeležila se tu’feko-prometne razstave v Ljubljani, Udeleževala se je raznih anket in konferenc, posvečenih tujsko-prometnl propagandi. Dajala je v raznih krajih pobude M °r*aniracijo tujsko-prometnih usta-"ov- Sedaj pripravlja novo brošuro o Mariboru, s slikami, pripravlja dalje propagandne lepake, natečaje z nagradami za najlepse fotografije, Izdeluje se relief Pohorja. Da se propagandno delo poglobi in razširi, bo Zve** nastavila posebno moč, ki se bo posvetila samo temu delu. Z vnemo Je Zveza sodelovala pri vsakem tujsko-prometnem delu: pri odboru ta pohorsko vzpenjačo, Inlcljatlvno pri Pripravlia'nih delih za napravo pohorske ceste Hoče—Areh, intervenirala je Rniogokrat1 radi železniških zvez in avtobusnih prog. Oddajala Je z uspehom svoja mnenja proti preobdavčeniu gostilničarske in hotelske obrti. Organizirala Je Drthode tujih gostov v skupinah in po s^mezno. se udeleževala njihovih spre fcmov itd. Posebno pozornost Je posvečala tudi 'jbopolnjevaniu naSe gostilničarske in Atelške obrti. Sodelovala Je pri raznih Sosfi'nt5arskih poučnih tečajih, podpirala gostilničarske nadaljevalne šole v Mariboru In Celin, podpirala je delo Zveze STostlhilčslrskih zadrug v zavesti, da je moderno Izobraženo crpstllničarstvo pr-^ W>goJ za zadovolfstvo tujcev. Krasote zimskega Pohorja privabljajo v velikem Stevlln športnike! Zato Je Zve-*a podpirala zlmSko-sporne organlzaci-»• zlast? }e podprla s podpisom znatne f tttvlla de’ežev zadrugo Ribniška ko-W gra'e delegirala v Zvezo svojega odposlan ca. Naj bi sledile še druge korporacije in organizacije, in naj bi tudi vse ostalo občinstvo podpiralo Zvezo. To lahko stori na eni strani s tem, da se poslužuje Zvezine biljetarnice, ker dohodki Zveze vedno zopet pridejo v hasek Mariboru In celemu našemu obmejnemu ozemlju, r.a drugi strani pa s tem, da opozarjamo Zvezo na vse nedostatke, ki jih kier-koli opazimo glede interesov tujskega prometa. V času težkih ekonomskih kriz je tujsko-prometna industrija orna panoga, ki pri smotrenem In orgnnl7iranem delu mora donašati znatne dohodke našim na prirodnih lepotah tako bogatim krajem. Sodelovanje vse jnvnosti z Zvezo in vsemi tuisko-nrometnimi institucijami bo iz naših pokrajin ustvarilo drugo Švico, VELELETALA NAMESTO ZRAKOPLOVOV. LONDON, 2. junija. V bližini South-lamptona je bil izdelan prvi veliki prekomorski »zračni parnik«, ki ima 6 motorjev in 5.400 konjskih sil. Ta zračna iadja bo vozila 145 milj na uro ter ima 5 velikih prostorov, luksuzno kabino in moderno urejeno kuhinjo. V letalu je prostora za 40 oseb. Samomor na grobu 5uhomlinoua Bivši ruski vojni minister, general Su-humlinov, počiva na ruskem pokopališču v Galldorfu pri Berlinu. Te dni so našli na njegovem grobu mlado dekle, ki se je zastrupilo. Njen samomor ima romantično zgodovino: Deklica se je še pred bolj-ševiško revolucijo zaljubila v sina tedaj vsemogočnega vojnega ministra in je po izbruhu revolucije pobegnila ž njim v Pariz. Tamkaj sta živela oba v največjem pomanjkanju. Končno sta se morala ločiti in iskati vsak svoj kruh. Pred dnevi je Čitala deklica, ki je živela zadnje čase v Londonu, da se je njen ljubček v, Pragi obesil. Takoj je odpotovala v Prago na grob svojega izvoljenca. Ker pa ni imela češkoslovaškega vizuma, so jtf na meji zavrnili. Nato se je odpeljala v Berlin in se na grobu očeta svojega ljubčka zastrupila, da bo združena ž njim tudi v smrti. Pristnost. Kavalirski bankir je poklonil mladi, lepi igralki biserno ogrlico. »So biseri pač pristni?« je vprašala obdarovana, nakar ji odvrne še bolj laskavo: »Pristni, kakor vaša — ljubezen!« Igralka mu na ta »kompliment« vrne ogrlico in reče: »Potem jo morate pač kaki drugi pokloniti!« Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja l oudarjajo, da se »Franz Josefova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah lu .»p*c.*j’Mskih trgovinah Strao 2. Mariborski V E C t K N I K Jutra V M a r i b o r u, ene 2. VI. 1931. Maribor in Prekmurie KULTURNI, GOSPODARSKI IN PROMETNI STIKI. - STORJENE POGREŠKE. — SEDANJE STANJE. Mariborski in dneoni drohii Že pogled na zemljevid nas more prepričati, da je Maribor edino naravno kulturno in gospodarsko središče vsega slovenskega ozemlja severno od Konjiške gore, Boča, Donata in Haloz, da gravitira k njemu tedaj tudi ves kompleks Slovenskih goric, vse Mursko polje in Prekmurje. Zato je skoraj nepojmljivo, zakaj v praksi radi vpliva severnega slovenskega središča ni tako velik, temveč se končuje že kmalu onstran Ptuja in sega komaj še do Središča in Ljutomera. Najbolj žalostno pa je to, da so kulturni in gospodarski stiki, ki so se v dvanajstih letih skupnega svobodnega življenja vpostavili med Mariborom in Prekmurjem, skrajno neznatni ali :ih skoraj ni. Vzrok temu je vsekakor prej Maribor kakor pa Prekmurje. Pomisliti moramo namreč, da je Prekmurje do osvobojenja živelo čisto svoje življenje in je vsled upravne spojenosti z Ogersko težilo bolj na sever kakor na jug. Od tam je sprejemalo razne impulze, tam je iskalo gospodarskih stikov in tja je pošiljalo svojo mladino v srednje in visoke šole. Ko je ta navezanost na sever in severovzhod z osvoboditvijo nehala, je nastala neorientiranost in ker Maribor sam d znal tega položaja izkoristiti, je moralo Prekmurje, posebno v gospodarskem oziru, samo iskati novo orentacijo. In našlo jo je na škodo Maribora pretežno na Hrvaškem. Danes ima Prekmurje, v prvi vrsti pa dolnjelendavski okraj, že tesne stike s Čakovcem, Varaždinom in Zagrebom, skoraj nikakršnih pa z Mariborom. Malo boljši so samo odnošaji z murskosoboškim okrajem. Kakor pa ni Maribor znal izkoristiti svojega položaja v gospodarskem, tako ga tudi ni ume! v prometnem in kulturnem oziru. Največja napaka v prometnem je bila, da ni dosegel drugačne trase spojne železnice in mostu čez Muro pri Slatini Radencih, namesto pri Veržeju. Kako vse drugačnega pomena bi bila za Maribor železnica, ki bi vezala Mursko Soboto in Ljutomer preko osrčja Slovenskih goric ž njim direktno, kakor pa je sedanja na Ormož. Ž njo se čisto enostavno odvrača ves promet od našega mesta in sili v drugo, južno in južno-vzhodno smer. Korist od tega imajo zopet Čakovec, Varaždin in Zagreb. V kulturnem oziru je morda še slabše. V dvanajstih letih skupnega svobodnega življenja ni Maribor skoraj ničesar storil, da bi Prekmurje navezal nase in s tem na naše slovensko osredje. Osrednje, severno in zahodno Prekmurje ,še vedno živi pretežno svoje lastno, od našega docela ločeno kulturno življenje, vzhodno s središčem v Dolnji Lendavi pa podlega madžarskemu in hrvaškemu. Stike z madžarskim kulturnim območjem vzdržuje potujčeno ali vsaj v tujem duhu vzgojeno prebivalstvo, med katerim so izjeme le zelo redke, stike s hrvaškim pa židovska inteligenca in polin-teligenca, ki se tamkaj bolje počuti kakor med Slovenci, kjer Židje nikoli niso imeli ne obstanka ne vpliva. V zadnjem času se pa tudi znatno občuti, kako gospodarske in prometne zveze vse bolj in bolj odtujeio to pokrajino od nas. Po vsem tem je torej dovolj jasno, da Maribor ni znal izkoristiti svojega naravnega položaja, da pa tudi Slovenci sploh kot taki nismo storili v Prekmurju tistega, kar bi bili mogli in morali. Ta ko bi bili n. pr. v Dolnji Lendavi že davno lahko usmerili razvoj v drugačno smer. Pred vsem bi pa bili morali dobiti v svoje roke vs.aj del trgovine in obrti. Zal, da se nihče ni osmelil, da bi bil to storil ali vsaj poizkusil. In pri vsem tem je Dolnja Lendava važna obmejna postojanka in še središče lepega dela prekmurskega ozemlja. Danes se storjeni grehi težko popravijo, a nekaj, vsa,' nekaj, bi vendar bilo treba ukreniti, da nas v Prekmurju docela in za vselej ne izpodrinejo drugi! mariborsko gledališče Torek, 2. junija ob 20. uri »Kavalir Miško«, ab. C. Znižane cene. Zadnjič. Sreda, 3. junija ob 20. uri »Labirint«, ab. B. Kuponi. Četrtek, 4. junija. Zaprto. Petek, 5. junija. Zaprto. Iz gledališča: V sredo, 3. junija se bo prvič ponovila Milana Skrbinška psihološka drama iz igralskega življenja »Labirint«, ki je pri sobotni premijeri dosegla priznan uspeh. Ab. B. Kuponi. Za zaključek letošnje glasbene sezone se pripravlja letošnja premijera Kienzlove opere »Evangeljnik«, ki jo odlikuje izredno lepa glasba ter dramatično dejanje. Opera, ki je že svojčas dosegla velik uspeh na mariborskem odru, se študira s tremi gosti. (Ga. Vida Zamejič-Kovičeva ter gg. Neralič in Jarc). — Priljubljeni član maribor. gledališča Edo Grom bo v kratkem slavil 251etnico svoje ga oderskega delovanja. Ob tej priliki bo premijera tragedije »Mayerling«, v kateri bo kreiral vlogo nesrečnega prestolonaslednika Rudolfa. P. n. gledališki abonenti se naprošajo, da poravnajo čim prej svoj abonma. Labirint V soboto smo doživeli tekom kratkega razdobja nekaj tednov na našem odru že tretjo dramsko premijero: Milana Skrbinška dvodejanko »Labirint«. Režiral je pisateljev brat, naš mariborski igralec Vladimir Skrbinšek. Kljub vabljivosti naravnih lepot in kasni sezoni je bilo gledališče še močno zasedeno. Navzoč je bil tudi pisatelj sam. O delu samem smo že poročali. Ni dvoma, da ima svoje velike vrline, predvsem globoke poteze doživljanja, resničnosti, globočine duševnih borb in zapletov. Tehnično operirati z močnimi oderskimi efekti poklicnemu igralcu, ki je obenem pisatelj, ni težavno, in to se delu tudi pozna. Nekatere dialoge, v kolikor niso nujno potrebni za psihološko «ta«nH®vweia Hojama, na bo treba vseliš k(w brez efekta n po ne* potrebnem zavlačujejo potek dejanja in zmanjšujejo celotni efekt. Režijsko in igralsko je bila predstava vsekakor prvovrstna. Vlad. Skrbinšek je kot Henri, ki v svojem značaju v delu samem ni morda povsem konsekventno izgrajen, podal izklesan tip. Gdč. Kraljeva kot Odette je bila močna kakor vedno, g. Tomašič kot Paul pa je isto-tako dokazal močno igralsko potenco, ki se vidoma stopnjuje. Njegova izgovarjava je na žalost še vedno kamen spod-tike. Gospodje igralci se naj zavedajo, da ima publika pravico, razumeti, kaj govore, ne pa samo gledati, da pregiblie-jo ustnice in nekaj šepetajo. Publika je avtorja po prvem dejanju priklicala na oder in mu prirejala burne ovacije. Tudi je dobil več vencev. V. S. Otroška olimpijada v mestnem vrtu, določena za 7. junija, je preložena na 21. junija. Našim naročnikom. Današnji številki smo priložili položnice. Cenjene naročnike prosimo, da naročnino, v kolikor bi ne bila še poravnana, takoj poravnajo, da Hm moremo list nemoteno nadalje pošiljati. Uprava »Večernlka«. Himen. Te dni se je poročil g. dr. Josip Vrtovec, upravnik Zdravstvenega doma v Mariboru, z gospodično Anico Rudolfovo iz Črnega vrha pri Idriji. Bilo srečno! Glavna skupščina Tujsko-prometne Zveze v Mariboru se je vršila včeraj popoldne pri Meranu. Vodil jo je predsednik g. dr. Ratej. Zastopane so bile razne mestne, letoviške in zdraviliške občine Maribor, Celje, Rog. Slatina, Dobrna, podružnica SPD Maribor, Celje, Ruše, Zveza gostilničarskih zadrug. Olepševalno društvo v Mariboru, Zveza za tujski promet v Ljubljani itd. Predsednik je uvodoma podal kratko predsedstveno, tajnik dr. Senjor obširno poročilo o delovanju Zveze v minulem letu, blagajnik dr. Snuderl pa blagajniško poročilo za 1. 1930, ki izkazuje 205.200 Din dohodkov in 119.900 Din izdatkov ter krog 300.000 Din premoženja. Na predog nadzorstva je bil blagajniku dan absolutorij. Sledili so predlogi in razprava o raznih problemih tujskega prometa, zlasti glede davčnih olajšav za hotelirstvo, glede podeželskih gostiln, kolodvorskih restavracij, glede telefona na Pohorju itd. Poizkusni radio-koncert priredi Olepševalno in tujsko-prometno društvo v sredo, dne 3. Junija od 17.30 do 18.30 v mestnem parku. Vstopnine ni, le za sedeže se bo pobirala malenkostna pristojbina po Din 1.—. Poročila sta se v nedeljo v Sv. Petru g. Mirko Šibenik, železniški uradnik v Prevaljah, in gospi-ca Angela Razboršek iz Rač. Bilo srečno! Dramatični odsek Sokola Maribor 2 na Pobrežju vprizori v četrtek, dne 4. junija ob 19. (7.) uri v dvorani gospe Rojko na Po brežju igro »Lumpacij-vagabund«, burko v treh dejanjih. Vabimo brate, sestre in cenjeno občinstvo. Smrtna kosa, V Slov. Bistrici je umrla včeraj v 76. letu starosti gospa Leopoldina Stiger soproga tovarnarja. Pogreb se bo vršil v sredo, 3. t. m. ob 16. uri. Blag ji spomin, žalujočim naše Sožalje! »Dan Rdečega križa« na Pobrežju. Krajevni odbor Rdečega križa na Po-brožju priredi v četrtek na Telovo, dne Prosvetni dan ZKD v Marenbergu. Zveza kulturnih društev v Mariboru priredi skupno s Sokolskim in drugimi društvi marenberškega okraja v nedeljo 7. junija ob 9. dop. v šolskih prostorih v Marenbergu prosvetni dan s sledečim dnevnim redom: 1. Izobrazba in kultura — podlaga gospodarskega to splošnega napredka kmeta in delavca, naroda in države. Predava g. dr. Fero Miiller iz Maribora. 2. Nekatera najbolj pereča vprašanja našega sodobnega kmetskega gospodarstva. Predava g. dipl. agronom Emerik Šiftar, profesor na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. 3. Veliki zdravstveno-poučni film »Alkohol«. Obenem se vrši tam okrajna prosvetna konferenca delegatov vseh v Zvezi včlanjenih društev in prosvetnih delavcev iz okraja o smernicah in potrebah prosvetnega dela v okraju v bližnji bodočnosti! Mala Nedelja. Dne 1. junija je umrla spoštovana posestnica Marija Žajdela iz Bučkovec, sestra policijskega nadzornika g. Frana Žajdele iz Ljubljane. Bodi ji zemljica lahka preostalim naše sožalje! .. junija »Dan Rdečega križa«. Ob križiščih javnih cest in ulic se bodo v območju občin Pobrežje prodajali znaki RK po 1 Din v društvene in dobrodelne namene. Cenjeno občinstvo se naproša, da ne odklanja ponujenih mu znakov, saj gre za humanitarno akcijo. Lansko leto je krajevni odbor RK obdaril na Miklavžev večer čez 130 revnih šolarčkov s kompletno obleko, obutjem ali perilom. — Zvečer istega dne se bo v dvorani Rojko ponovila veseloigra »Zmešnjava nad zmešnjavo«. Napad? Davi krog 5. je bila rešilna postaja obveščena, da leži v studenškem gozdu ob poti blizu železniške proge neki ranjenec. Našli so tam 301etnega zavarovalnega zastopnika Gustava Šabca s prestreljeno levo dlanjo. Odpeljali so ga v bolnico. Pri zaslišanju je izjavil, da se je mudil do 3. zjutraj v neki kavarni na Frankopanovl cesti, potem pa se je vrača! proti Limbušu, kjer stanuje. V studenškem gozdu se mu je približa! velik, 25 do 30 let star moški in ga prosil za ogenj. Ker je imel baš gorečo cigareto, mu jo je ponudil, neznanec pa je hipoma naperi! proti njemu revolver in zahteval od njega denar. On — Šabec — ga je udaril in prijel z levo roko za revolver, ki pa se je sprožil in mu prestrelil dlan. Nato ga je neznani obvladal, vrgel na tla. mu pokleknil na trebuh, mu vzel iz žepa listnico z enim tisočdinarskim, 7 stodinarskimi in 6 do 7 desetdinarskimi < bankovci in izginil v gozdu. Orožnlštvo, j k! je tudi bilo obveščeno, zasleduje za-jgonetno zadevo. Smrtna kosa. V bolnici je umrla včeraj služkinja Jožefa Jodl, stara 33 let, davi pa 4letni sinček že!, uradnika Rado Molan; v Trdinovi ulici je umrla sinoči 21etna hčerkica trgovca Helga Bir.gmayer. — Blag jima spomin! Na banovinski vinarski In sadjarski šol) v Mariboru prične novo šolsko leto 15.. septembra. Šola je dvoletna. Z njo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima predvsem namen, da izobrazuje kmečke sinove, ld ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost. Kolkovane, lastnoročno, na celo polo pisane prošnje (kolek Din 25.—) za sprejem je poslati ravnateljstvu banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru najkasneje do 20. julija t. 1. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja; 6. obvezno izjavo staršev ali varuha, ki re-flektirajo na banovinsko štipendijo, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu prejete sneske podpore iz javnih sredstev. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmečki sinovi, ki ostanejo po. končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). Ob vstopu v zavod se mladeniči preiščejo po zdravniku zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbnina znaša mesečno Din 150. Plačuje se vnaprej v dveh enar kih polletnih obrokih. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se dovolijo po možnosti popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu. V tem slučaju je tre* ba priložiti prošnji davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višit^ letnih davkov. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo šole. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno. Karambol sta imela sinoči krog 20. na križišču Vr-banove in Kamniške ulice sodarski mojster Jos. Ramšak iz Melja in Terezija Sajevec. Razun male poškodbe na Ram-šakovem kolesu se ni nič zgodilo. Oficirji mariborske garnizije prirede dne 3. junija zvečer v dvorani Ifl na vrtu Narodnega doma tovariški večer, na katerega so vabljeni vsi, ki so dobili vabilo za slavnostno zabavo dne 17. decembra. Kdor ni dobil vabila in se želi udeležiti tovariškega večera, naj se obrne pismenim potom na upravo Oficirskega doma (Vojašnica kralja Aleksandra). Pričetek ob 21. uri. Obleka promenadna. Obtičita Obiščite kolosalni spored Velika kavarna Vsak obrtnik, ki mu je razvoj in napredek njegove stroke pri srcu, naj sl ogleda letošnji XI. ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. junija. Tu bo našel sredstva in pota, po katerih se zamore dvigniti. Spoznava izdelke, primerja jih s svojimi, vidi boljše izdelano, finejšo opremo itd. Na mestu samem se prepriča o okusu in željah interesentov, vidi, kako konkurenca ustreza željam, a sam zaostaja nezaposlen. Sam bi bil kriv, če bi takih opazovanj ne umel izrabiti v svoj prid in se na podlagi opazovanja ne izpopolni!. Ni zadosti posvetiti se obrti, ni zadosti postaviti izdelke na trg. Dober obrtnik skuša svoje podjetje izpopolniti, svoje Izdelke vedno bolj izboljšati, da dobi glas in mu konkurenca ne more ogrožati obstanka. Najboljša šola za spoznavanje hib in za spoznavanje potrebe Izpopolnitve je vzorčni velesejem. Poleg tega bo vide! na velesejmu vsakovrstne stroje in orodje, nainoveiše imme moderne tehnike. 7, nabavo takih strojsv. si vsak obrtnik olajša svoje delo in doseže izdatne prihranke na času in denatiu. Jodirano mleko in jajca ZDRAVLJENJE Z JODOM OZIROMA JODOVIMI PREPARATI. Zdravljenje, oziroma obvarovanje zdravja z jodom, pravzaprav z jodovimi preparati je do zadnjega časa naletevalo na težkoče. Vsak odrasli človek namreč potrebuje za svoj organizem dnevno o-krog 0.05 mgr joda. Premala količina Povzroča posebne vrste bolezni in med drugim tudi predčasno staranje, le za malenkosti previsoka količina pa povzroča nevarno bolezen Jod-Basedow. Hrana,, ki se producira v naših krajih, odločno premalo količino joda, ker k »imlja, ki je svojčas vsebovala sorazmerno mnogo višjo količino joda, danes Stede te rudnine že izrabljena, vsled če-s3r sc hranilni produkti premalo jodira- ai. Jodove sestavine se vežejo osobito z te'jakovinami. Preveliko uživanje beljakovin in tako iskanje zadostne množine Joda pa je samo na sebi celo škodljivejše, kakor pomanjkanje joda. Navadno ^!eko in navadna jajca vsebujejo na pr., tasicer liter mleka in eno jajce, ca 50 gr težko, okrog 0.0085 mgr joda. Zato se je Ukazala potreba, da se hrani dodajo, če tucJi malenkostni pridatki. To se jo do se-dai poskušalo med drugim v obliki praš-^°v ali. soli- Pri tem pa se je izkazalo, da Pravilna množina doziranja zelo težka jn da so nekateri preparati prebavljivi 'e v zvezi z gotovimi sestavinami. Prebrati z jodirano solio’ pa so se izkazali Celo Škodljivi. Najnovejša medicina se je zato lotila rešitve tega vprašanja na ta način, da daje živini — kravam in kuram v pri-inesih k raznim beljakovinam posebne jodove preparate, ki imajo za posledico Jodirano mleko in jodirana jajca. Bistvo tega postonka obstoja v tem, da se naloži živali, da preboli vse kvarne vplive event. prejakih jodovih množin ter da se tako zaščitijo konsumenti pred kvarnimi vplivi, ker uživajo le tiste mno žine, koje je žival mogla preboleti. Pri tem se je doseglo, da vsebuje tako pridobljeni liter mleka in jajce (50 gr) pri biižno 0.05 mgr joda. Krmljenje živali s takimi preparati zah teva biokemično znanje. Treba je zbirati primesi, opazovati živino in vse pojave ter spreminjati doziranje in vrste primesi, dokler se ne doseže ugoden učinek. Zato se mora vse vršiti le postopoma. Tako dajejo krave jodirane mleko le, če so bile pred in po otelitvi krmljene s po-sebno preparirano jodovo krmo. Jodirano mleko se uporablja predvsem proti golši, poapnenju žil, škrofuloznim boleznim pri otrocih, posebno pa takih, ki inklinirajo na tuberkulozo in vse tov bistvu tako, da poživlja osobito razne žleze. V Jugoslaviji se je prvi lotil tega problema g. dr. kemije Kovačič Stanko v Počehovi. Po večletnih biokemičnih raz-iskavanjih in osebnih zvezah z inozemskimi strokovnjaki in njih poskuševališči ie pričel izdelovati sam posebno krmo ter isto poskušal na svoji živini, dokler ni dosegel ugodnih uspehov. Obrat ima zaenkrat le omejen na lastno živino ter pridela dnevno le ca 15 litrov takega mleka. To pa povečuje ter upa, da bo spravil tekom leta do 50 li trov jodiranega mleka dnevno. Vso pre hrano živine ima pod osebno kontrolo. Radi male množine more isto oddajati zaenkrat le zdravnikom, ki bi to rabili za zdravljence in onim konsumentom, ki bi bili pripravljeni točno registrirati u-norabo in počutje pred in po uporabi. Na naše vprašanje nam je g. dr. Kovačič sporočil, da je poveril prodajo jodiranega mleka trgovini A. Vertnik v Mariboru, Sodna ulica 17. Dobavlja pa ga šele od 1. junija. Spomladna čoba otroka Ko prične dete rasti, misli, da ni bilo nikoli tako lepo na tem svetu, kot je se-^aj in da ne bo nikoli več tako lepo. Nikakor ni pravilno, da mi, ko opazijo napake in pogreške svoje dece, vedno mislimo, da smo v vsem pametnejši ?d njih in da imamo vedno prav. Mno-So boljše je včasih pomisliti in pokazati deci, da želimo doseči, da bo ona boljša >n pametnejša od nas. Dokler je dete še malo, je skrb roditeljev. velika in prav nič se ne zmanjša, ko odraste. Ravno nasprotno, v času njegovega telesnega In duševnega razvoja postane skrb še večja, ker se mo-ra baš v teh letih zavarovati dete pred raznimi duševnimi in telesnimi boleznimi, ki bi se ga lahko oprijele. Pri lahkomiselnih in površnih stariših se v dušo otroka najlažje prikradejo bacili zlobe, zavisti in podlosti, ki mu ostanejo za vse življenje. V tej debi razvijanja se dete ne sme puščati nikoli samo. Mnogo je ljudi, ki mislijo, da se mora z odraslo deco postopati, kakor z malo. Pomlad nam vsiljuje v dušo željo, da se protivimo vsemu, vsaki poslušnosti. Tudi pri otroku se jasno izraža nemir in želja do nepokorščine in neposlušnosti. Zato ne smemo postopati v tem času z odraslim otrokom, kakor z malim. Tudi mu ne smemo ničesar skrivati ali napačno razlagati, ker bo itak sam opazil. So pa slučaji, ko vseeno ne smemo otroku priti z resnico na dan. Tedaj se moramo poslužiti laži, ali na tak način, da so v otroku ne porodi nikaka sum-nia, kar bi bilo seveda mnogo slabše, kakor če se moi je povedala čista resnica. Otroku se morajo zatajiti nekatera vprašanja, kot na primer o ljubezni. O uspehu svoje vzgoje se prvikrat lahko prepričamo, če opazujemo, kako se je dete odzvalo prvemu pozivu pomladi v sebi. Ni važno, da-li se to probujanje v detetu javi prej ali pozneje, važno je le, kako bo dete to preživelo in kakšne posledice mu bodo ostale v življenju. Zato se mora baš v tem času postopati z njim Čim bolj pazljivo. ■ Pomladno probujanje upliva na deco zelo različno. Mnogi imaio v sebi občutek tragike in bolesti, drugi spet bi si poželeli krila, da bi kakor ptica poleteli proti solncu, da ga ne zadržujejo njegovi najbližji, ki ne razumejo, kaj se godi v njem. In tako občuti otrok prvikrat v življenju novo željo. Deček, da bi mogel pobožati roko oni, ki mu je sedaj morda bližja od starišev, a dekle, da bi uprlo pogled v lice onega, ki ga bo vzljubilo. Tako se javi pri deci prva ljubezen v smehu in solzah. Ni prav, da roditelji ta prvi žarek ljubezni pri deci, ki je tako lep in poln sreče, skoraj vedno zagrene z bolestjo in solzami. Vsakemu dobremu otroku ni treba preveč prikrivati ljubezni, seveda bi bilo napačno tudi, preveč o niej govoriti. O vsem tem treba govoriti enostavno in resno. Vse, kar je otroku težko razumljivo, treba čim bolj enostavno razložiti. Ljubezen mora biti otfoku nekaj 'epega, vzvišenega in ne vsakdanjega. Maksim Gorki In — nebesa. Ko je Maksimu Gorkemu umrl oče, je bii prepuščen strogo verski vzgoji svojega pobožnega starega očeta. Mladeničeva živahnost je nekega dne dala starcu povod za rahlo grajo. Dejal je svojemu vnuku: »Bojim se Aleksej Maksimovič, da se midva v nebesih ne bova videla!« Maksim Gorki pa je naivno in obenem sočutno odgovoril: »Ste tako mno go grešili, stari oče?,] Saj je še čas po kore.« Nikdar nima zadosti... Francka in Micka stojita na trgu in se pogovarjata o svojih — gospodinjah. Francka: »No Micka, kako se pa tebi dopade pri novi gospodi.« Micka: »Bi že šlo za silo. Samo naša milostljiva se mi zdi malo prismojena.« Francka: »Prismojena? Zakaj pa?« Ficka: »Premisli si; štiri tedne je bila v kopališču in se je šele sinoči vrnila in prvo, kar je bilo, — in Janez si je ravno sezuval čevlje, — mi je zaukazala: »Mi-cika, takoj mi napravite kopelj!« Ali ni to že več kot domišljavo in prismuknje no?!« Jutranja »zabava« zakoncev. Ona: »Kako si le mogel pozabiti na moj rojstni dan? Najbrž nimaš nič možganov v glavi!« On: »Ne sitnari stara! Jaz imaip čisto druge stvari V glavi...« Mednarodne rokoborbe v Mariboru. Na splošno željo športnega občinstva organizira ISSK Maribor tudi letos velike mednarodne rokoborbe najboljših evropskih rokoborcev, ki bodo tokrat veljale obenem kot izbirne tekme za prvenstvo evropskih profesiotialov v Bre-slavi v mesecu juliju. Da privabi čim boljše tekmovalce, je agilni ISSK Maribor razpisal nagrado v znesku Din 10.000 za zmagovalca. Dosedaj so se prijavili sledeči atleti (vsi prvaki srednje teže v svojih državah): 1. Bruno Weinert, Nemčija; 2. Franc Orsa\vsky, Poljska; 3. Wan de Borg, Nizozemska; 4. Konstantin Angelescu, Rumunija; 5. Fritz Frank, Saksonska (Leipzig); 6. George de Mose, Francija; 7. Tom Seier, Južna Afrika; 8. Miloš Us-nič, Jugoslavija; 9. Aleksander Gromov, Rusija; 10. Boris Belič, Bolgarija; 11. Štefan Čontas, Sedmograška; 12. Maks Pašmann, Estonska; 13. Peter Seen, Švica ; 14. Emil Bognar, Madžarska. Navedena imena svetovno znanih rokoborcev jamčijo, da bo letošnje tekmovanje izredno napeto in ostro. Da se mariborsko občinstvo seznani tudi z rokoborbami prostega stila (amerikanski katch and katch), se bodo med turnirjem večkrat predvajale tudi borbe v tem stilu. Pričetek tekmovanj je v soboto, dne 6. t. m. na verandi pivovarne Union ob 20.30 uri. Lep uspeh Jugoslovanskih lahko-atletini v Firenc!. V Firenci se vrši evropsko prvenstvo v lahki atletiki za dame. Tudi Jugoslavija je poslala svojo reprezentanco, ki je že prvi dan dosegla nepričakovano lep uspeh. V metanju krogle je Neferovič dosegla z rezultatom 10.00 m šesto mesto, v skoku v daljino pa Tratnikova z 503 cm tretje, Krajnovič pa s 499 cm četrto. Dosedanji placement je sledeči: Anglija 26 točk, Nemčija 25, Jugoslavija in Poljska 8, Italija 6, Avstrija 5, Belgija 4, Češkoslovaška 2. Proslava 201etnice BSK. V Beogradu se je včeraj nadaljevala proslava 201etnice BSK. Včerajšnji nogometni rezultati so bili naslednji: BSK jun.:Vienna (Dunaj) jun. 2:0 (1:0), Soko: Eintracht (Leipzig) 2:0 (2:0), BSK:FC Cette 3:1 (2:0). Zagreb:Bukarešta 2:0. Včeraj je bilo v Zagrebu na svečan način otvorjeno tenis igrišče ATK. Pri tej priliki se je vršila medmestna tekma med Bukarešto in Zagrebom. Prvi match je počastila s svojim obiskom pokroviteljica prireditve Nj. Vel. kraljica. Včerajšnji tekmi ste končali: Kukuljevič je zmagal nad rumunskim prvakom Bu-neom 6:1, 6:4, 6:1, Schaffer pa nad princem Cantacuzenom 6:3, 6:2, 6:1. Prvi dan tekme se je torej končal 2:0 za Zagreb. Medklubski odbor LNP, službeno. V četrtek, dne 4. t. m. ob 18. uri bo n.i igrišču SK Železničar prijateljska tekma SK Čakovec:SK Železničar. Službujoči odbornik g. Marusig. Tajnik. SK Železničar, nogometni odsek. V sredo, dne 3. t. m. ob 19. važen sestanek prvega in rezervnega moštva na igrišču. Ker igra v četrtek prvo moštvo proti SK Čakovcu, rezerva pa proti SK Muri v Murski Soboti, se opozarjajo nogometaši, da se sestanka polnoštevilno udeleže. — Načelnik. Sflkolsfm Pešizlet k Sv. Antonu na Pohorju. Kakor je bilo določeno že na seji o delovnem programu kor. okrožja začetkom februarja, se je vršil 31. majnika pešizlet društev Muta-Vuzenica in Ma-renberg-Vuhred k Sv. Antonu; društvoma se je pridružilo še komaj ustanovljeno v Ribnici-Josipdolu. Vsa tri društva so prispela k cerkvi Sv. Antona okoli pol 10. ter so se nato podala v cerkev k maši. Prišlo .ie iz Vuzenice in Mute 60 moške in ženske dece, 14 naraščajnic, 8 naraščajnikov, 4 članice (telovadke) in 6 članov (telovadcev) in še precej drugih članov. Prav tako je bila tudi iz Marenberga in Vuhreda udeležba zelo velika, preko 60 dece, — in prav; to nas posebno veseli, saj to je naš up in naša nada! — ter nekoliko naraščajnikov in članov (telovadcev), mnogo pa tudi drugih članov-izletnikov. Iz Ribnice smo pozdravili 35 dece in 5 članov(ic), menda samo učiteljstvo. Da se pokaže nekoliko sokolskega dela v telovadnici, se je popoldne ob pol 3. improviziral mal nastop, da vidijo tudi naši vrh Pohorja uspehe sokolske vzgoje. Kljub malenkostni agitaciji se je zbralo ob rečeni uri precej gledalcev, pri Baraki, ki so pazljivo sledili posameznim nastopom in nagradili malčke,z odobravanjem in aplavzom. Vrstni red nastopa je bil naslednji: 1. žen. deca Milita, 2. moška deca Vuhred-Marenberg, 3. m. deca Muta, 4. ž. deca Vuzenica, 5. m. deca mlajši, Vuzenica, 6. žen. nar. Vuzenica, 7. m. deca star., Vuzenica, 8. ž. deca, Vuhred-Marenberg, 9. m. , nar. Vuzenica skupina in skupaj z Maren-bergom 1. prosto vajo, 10. članice, 11. člani, 12. igre otrok in za člane: odbojka. Težko bi bilo reči, katera točka je bila najboljša, ali katera je najbolj ugajala; reči moramo, potrudili so se vsi,, da pokažejo čim več. Celotna slika nastopa je tudi bila zelo povoljna, vsakdo je mogel dobiti vpogled v sokolsko delo in sicer v delo od petletnega otroka pa do 301etnega člana. — V odbojki pa je zasluženo zmagal Marenberg-Vuhred proti Muti-Vuzenici s 16:4. Pešizlet in nastop je uspel nad vse pričakovanje dobro, sedaj pa na še intenzivnejše podrobno delo za okrožni zlet in tekme. M* Okrožni zlet v Studencih. Vsa sokolska društva mariborskega okrožja se opozarjajo na okrožni zlet v Studencih pri Mariboru dne 7. t. m. Spored prireidtve je sledeči: Od 8. do 11. ure predpoldne skušnje, ob pol 14. uri odhod in ob 15. uri javni nastop, na katerem nastopijo vsi oddelki in sicer vsak oddelek z dvema vajama. Društva naj urede svoj prihod tako, da vb6ub pravočasno pri skušnjah. Nekatera .društva še niso poslala prijav. Storite-to takoj! Sokolsko društvo Marlbor-maifca ima jutri 3. t. m. ob 18. v društveni^ bi izredno odborovo sejo. Dnevni red: Župni zlet. — Vabljeni so tudi delegati župne uprave. Zdravo! — Starosta. Sokol Pobrežje. Širia odborova seja se bo vršila v petek, dne 5. junija ob 20. uri pri bratu Renčelju. Soklosko društvo Maribor III. Krčevina* Košaki , se marljivo pripravlja na svoj prvudru-štveni telovadni nastop, ki bo v nedeljo 14. junija ob 15. uri na dvorišču krčevinske šole. Ob zvokih vojaške, godbe bodo nastopali v telovadbi vsi . oddelki. Poskrbljeno je tudi za vsakovrstna okrepčila, to pa največ po zaslugi sose-da-gostilničarja gda. Mahajnca. —-Ker bo ta sokolska prireditev nekaj povsem novega za Krčevino in dokaz, da, nas je tukaj in v Košakih volja tekmovati v sokolski vzgoji naroda, zato pričakuje društveni odbor tako od strani domačinov kakor sosedov iz Maribora in okolice številno udeležbo, — Zdravo! Strta * MarlKorsfi! VECERNTK Jutra V M a r ! b' o r n, 'dne 2. V!. 1931 M. Zmeeoi V senci jezuita 149 »To, kar pride, je še bolj čudno, vaša svetlost... Vedite, da sem se proti večeru napotil k jetniku. Bila je ura, ko mu je trebalo nesti hrane. Vzel sem torej običajni hlebec kruha in vrč vode ter se napotil dol.« Ječar Je bil gostobeseden. Z naslado je razlagal podrobnosti, ki so bile brez vsakega pomena za to, kar je hotel povedati. Prejšnji dan ali ob katerikoli drugi priliki bi mu bil Monklar obrnil hrbet. Zdaj pa se je čudno zanimal celo za te podrobnosti. Poslušal je skoraj strastno, kakor da mu pripoveduje ječar najneverjetnejšo avanturo. In ko je vrli ječar videl, s kakšno pozornostjo ga pi čaščuje, se je sam še bolj navdušil za svojo povest, misleč si: »Oho! Nemara pa je stvar še mnogo važnejša, nego sem sl mislil lzprva?« »Nadaljuj!« je ukazal Monklar kratko. »Saj sem že tam, svetlost. Stopil sem torej v celico. Postavim vrč na tla — blizu jetnika. Dobro. Pokažem m« kruh. Tako. Nato vzamem svettljko in se hočem vrniti gor. Takrat pa, vaša svetlost — premislite, ta mož, ki se ni bil zmenil niti za vodo, niti za kruh, kar je že dovolj slabo znamenje za človeka, ki je moral brez dvoma umirati gladu in žeje...« »Tak lzmečkaj se Že, tepec!« »Jetnik me začne gledati... toda s takšnimi očmi, tako krotkimi in tako prosečimi, tako polnimi solz, da sem bil mahoma ves zmeden, čeprav se ne dam zlahka geniti. To, vaša svetlost, morda n! dobro za ječarja... morda je bilo krivo.« »Ne,« je rekel Monklar z rahlim naglasom. MaSlnalno je Izustil ta »ne«, sam ne vedoč zakaj. In jedva ga je Ml Izustil, že je sam osupnil nad njim. On. Monklar, brezsrčni veliki profos je rekel tol »Oh, vaša svetlost,« je vzkliknil ječar, »zdaj govorite čisto tako, kakor on... hotel sem reči, zvok glasu je popolnoma podoben njegovemu.« »Nadaljuj!« >e ve’el veliki profos zamolklo. »Takrat me je nagovoril. Stavil mi je vprašanja. »Poizkušal ga je zapeljati,« je mislil sam pri sebi veliki profos, ki se mu je vračala zavest. »Govoril je s teboj! Upam, da mu nisi ničesar povedal!« »To je zdaj tisto, vaša svetlost! Odgovarjal sem mu, a mislil sem, da ne ravnam krivo. Vaša svetlost naj presodi sama.« »Ali ne veš, da je to prepovedano?« »Vem, vaša svetlost...« »No, pa kaj ti je rekel? Ponujal ti je denar, celo premoženje... saj poznam take ponudbe.« »O ne, vaša svetlost, sprva sem bil nezaupen, vaša svetlost si lahko misli. Toda videl sem takoj, da revež na beg niti ne misli ne, marveč je čisto izubil glavo...« »Kaj je storil takšnega, da sl prišel na to misel?« »Začel ml je staviti vprašanja... vprašanja brez nog in glave... če sta res dva bresta na vrtu vaše svetlosti, če vodi tisti rožni drevored res na teraso ob bregu reke, in sploh same take reči, ki nimajo nobenega pomena.« »To je vse?« je vprašal Monklar. Živo se je zarisala v njegovih možganih misel, da je izkušal jetnik dobiti podatke, po katerih bi si mogel skovati načrt za beg. Vedel Je, da ta beg sploh ni mogoč! •Toda nada Je tako trdoživa v dušah jetnikov!« si 2e mislil. »To je vse, kar me Je vprašal, vaša svetlost,« je povzel ječar; »a vidite, v vsem tem je najbolj čuden način, kako je govoril z mano in kako je sprejemal moje odgovore. Ko sem mu rekel, da sta res dva bresta na vsaki strani vrtnih vrat, je bil videti ves zmeden, kakor da sem mu naznanil kaj nenavadnega. Vidite, vaša svetlost, mož je v resnici blazen... Ali naj grem po par stražnikov?...« »Ali ni priklenjen? ...« »Je. vaša svetlost...« »Dobro. Pusti ključe in svetiljko tu in vrni se!« Ječar je odšel brez presenečenja. Že od nekdaj je bila navada velikega profosa, da je z.hajal sam k svojim jetnikom; pred vsem zato, ker je bilo vedno mogoče, da bi imel jetnik kaj razodeti, in drugič, ker je dobro, pokazati podrejenim ljudem, da se človek ne boji ničesar. Ko pa je šel ječar že po stopnjicah, ga je poklical nazaj. »Sicer pa,« Je dejal. »Vaša svetlost?« je vprašal mož in se ustavil pred ojim. Monklar je premišljal par trenotkov. Nato je rekel: »Ne, nič ne... Le pojdi!« Ječar je izginil profosu izpred oči. Ko ga je poklical grof De Monklar nazaj, se je bil nenadoma spomnil ciganke, in prišlo mu je na um, da bi rekel: »Pojdi, pogledat, ali je nekakšna stara ciganka, ki je stala ves dan pod prizidkom blizu dvorca, še vedno tam...« Nato pa se mu je zdelo mahoma, da je to vprašanje brez pomena. Zakaj se je bil veliki profos po dolgoveznem besedičeča ječarjevem nenadoma spomnil ciganke? In zakaj sta ostali sliki starke in malega jetnika tudi zdaj še spojeni v njegovem duhu? V Monklarjevih mislih se je vršilo nekaj, kar ga je piesetiečalo. Kdor je bil tistikrat v njegovi bližini, bi ga bil slišal mrmrati: »Zakaj si je ciganka vtepla v glavo, da mora ta človek umreti? Zakaj, to je resnica, jasna kakor dn! Ona hoče videti njegovo smrt... Prizor, ki ga je igrala včeraj. je samo komedija...« Pusti! je bil svetiljko na tleh, kamor jo je bil postavil ječar. Prekrižal je roke in si podprl podbradek z roko; čudno strmeč z očmi v vrata Lantnejeve ječe, se je g’oboko zamislil. Zamrmral je znova: »Zakaj je izpraševal o dvorcu takšne podrobnosti? ... Zaradi bega to ni moglo biti. Preveč umen je, da ne bi uvidel takoj, da je vsak beg brezumno podjetje ...« Četrt ure je trajalo težko molčanje. Monklarjeve misli so vrele med tem in se valile kakor hudourni oblaki; naposled pa se je ustavila njegova sanjarija ob novem vprašanju, ki ga je silno prestrašilo: «Tm nr-icnd prav za prav pozna vse te podrobnosti?« Počasi je pobral svetiljko. odpehnil zapahe, odprl vrata in stopil v Lantnejevo ječo ... Vstopivši, je obrnil Monklar pramen luči, ki je pada! iz svetiljke, na Lantnejev obraz in ga pogledal, ali bolje pomotril s tolikšno željnostjo, da mu je začelo srce 1 *r,r'ati. Že eta in leta se ni bilo zgodilo, da bi bilo utripalo srce vehkega profosa tako silno. Lantne pa ;e zrl nani z Žarečimi očmi. Njegov prvi pogled je bil pogled skrajnega, smrtnega, besnega sovraštva. In njegova prva beseda je bila: »Morilec!« Nato ga je mahoma popadla blazna groza nad to h~sedo, ki je bila nehote ušla iz njegov ust. Prep'ašen je z«čutii, ua njegov pogled kljub vsemu naporu ne more ohraniti sovražnosti, ki mu jo je bil dal — da se ta pogled megli in rosi, da se mu napenjajo prsi, in da se iztezajo njegove roke negotovo v mrak! Začutil je, da se mu sklecavajo noge, kakor da je pripravljen pasti na ko'ena! ... Monklar je postavil svetiljko na tla in stopil dvs koraka naprej. ' > Besede »morilec« ni slišal. Približal se je jetniku in ga vprašal z zamolklim glasom, v katerem je trepetala neizmerna tesnoba: »Kakšna vprašanja ste stavili prejle... ječarju...« Prekinil se je, ne upajoč si nadaljevati... ne vedoč, kaj poreče v naslednjem trenotku. »Groza in blaznost!« je mislil Lantne sam pri sebi. »Ali ne sanjam? Ali mi ne temni razumi... Kaji To da je moj oče 1... Moj očel Moj oče, ki prihaja gle-dat, ali sem že dober za krvnika! Moj očel... Hripavo ihtenje mu je bruhnilo iz grla. »Vi plakate I« je rekel Monklar z glasom, ki je pre» plaši! njega samega v svoji krotkosti. »Kaj se je zgodilo?« Prišel je bil vendar po svojem poslu kot veliki p n* Prišel ie, da iztrga jetniku, preden ga pošlje na mo* rišče, poslednje priznanje — podatke o sokrivcih!... Bil je ves zmeden od tega ihtenja. Oh!... Oni... izmučen, zasopel, ves strt od sočustva, za katero ni — kajti tisto čustvo ni bilo podobno ničemur pozitivnemu In normalnemu —- je povzel grof De Mop W'ar: »Veste ... tista vprašanja, ki ste jih... stavili ječarju .. ah jih hočete... zastaviti... še meni!...« Pretek a je dolga minuta, preden mu je mogel Lantne odgovcriti. Ne, da ne bi bil vedel, kaj naj mu odgovori... Toda na njegovih ustnicah se je prerevalo toliko rečil... Naposled je izpregovoril: •Vami... Oh, to niso več vprašanja... Vam na-pr: v:m zdaj popis!...« »Popisi...« je zastokal Monklar. »Tam zgoraj je soba... lepa, velika soba, stene obvešene s starimi preprogami... Na eni izmed preprog so vezeni Ajmonovi otroci... na drugi junaški Ro* 1«nd s svojim mečem... Ostali dve... oh, ne spominjam se ju več ...« Hipnotiziran, bled kakor smrt, tresoč se krčevito, ves znojen pn obrazu, ga je poslušal Monklar. In posluša] ga ni samo z ušesi; poslušal ga Je t očrr’ 'n z vsem svojim bitjem... Lanene je nadaljeval: »Tam stoje vehki naslanjači od Črnega lesa; področnih. tvore pošasti, na hrbtih pa imajo grb... Grb vidim ... np zdaj ne vem več... »A potem! Potem! je zahropel Monklar, majaje s*. »Dve okni gledata na širen vrt... odprti sta.** solnce ihe skozi njiju v valovih, veter prinaša dišavo rož... zakaj na vrtu je cel dolg drevored z rožnim grmovjem ...« »In kaj še ... oh, kaj še?... »Pritegnili so naslanjače k drugemu oknu; čisto poleg okna ... ako vstopiš iz kabineta... Zakaj za naslanjača pada zastor iznad okna... zastor od brokaste svile,. r.a naslanjaču pa sedi žena... oh, mlada Je, tako lepa... tako svetla... Pred njo je slfkar, ki slika njeno sliko. . Vstopil je mož... poljubil mlado ženo n* čelo... in ona ga je pogledala z ljubeznijo... nato ši Je mož ogledal slikarjevo delo... pohvalil ga je smehljaje... nato se je vrni v svoj kobinet... a prej Je Še pO-trenlk.i otroka po licih... In dete se naslania k materi... dete ah 1... smehlja se z vso svojo dušo... srečno je... kakor ni bilo nikoli pozneje, nikoli.!! Kajti zdaj ima samo še svojega očeta... Takrat pa . je imelo r moto mater!« Velaceniene gospo dlnle. ali ia vesta. da dobite najboljše kvalitetno mleko v Hausampacher stolnici oskrbništva'_________ pred mestnim magistratom. liter po Din Vse naše dojne krave so pod stalnim zdravniškim nadzorstvom I Po molži mleko zelo ohla-lenot Pri kuhanju se ne kisa! 1&»4 Staraj! mož, pa še čvrst, se ponuja za inka santa ■> mestu Mariboru in okolici, ali temu poslu slično delo. Položi kavcijo. Po nudbe pod »Inkasant« na upr. lista. 15RC Iščem dvosobno stanovanje s 1. julijem. Naslov pri Večerniku. 1616 Kovčke za potovanje vsake velikosti in vrste, ročne tori ce, aktovke, listnice, nogometne žoge. nahrbtnike, športne pasove Itd. v največji izbiri in po najnižji ceni dobite pri Ivann Kravosu, Aleksandrova c sta 13. 1330 Sobo in črkosllkauje, vedno nainovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astorla« X Pozor! Ne zamudite! Z nakupom zelenjadnih sadik od Din 5.— do Din 15.— za 100 komadov Se priporoča Vladimir Bonč. stojnica na Glavnem trgu pri Marijinem kipu in tudi na Teznu. Maistrova 43 1534 Učenca In učenko sprejme brivski salon Mrakič, Maribor. Cankarieva ul. 1. 15*5 T. SOKUC) Vt. Maribor M autopniki se spr*]me!« Dražba sejmskih stojišč v Rušah se vrši na Lepo nedeljo, 7. junija tl. ob 3. uri popoldne na trgu v Rušah. Zakupna doba traia tri leta, razen tega se plača od vsakega sejma posebna stojnlna. Občinski urad RuSe Mav Popravila kiruriklh Inštrumentov kakor tudi nabavljanje novih najhi. tre ja in najceneje Franc Tomaschitz, noiar Maribor, Slovenska ulica S Novo! Novo! Fr. naseli Podllmbarski gospodu; formo Cena broš. knjigi Din 140, v platno vezani Din 172 V knjigarni Tiskovne zadruge. Maribor. Aleksandrova c. 13 izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja to urednik; FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKU OfiTCLA st Mariboru,