V tržaški nekdanji ribarnici predstavili nov format in novo grafiko dnevnika Il Piccolo /8 Dijaki liceja F. Prešerna se odpravljajo v arktično okolje n Goričani niso bili pravočasno obveščeni o bombah pod gradom Klop se je tokrat lotil zaščite brez šampanjca Primorski Omizje, Tartini in plinski terminali SandorTence Novica, da bo italijanska vlada poskrbela za omizje s slovensko manjšino je bila v zraku in poznavalci razmer so jo že nekaj časa napovedovali. Nihče pa ni pričakoval, da bo italijanski zunanji minister Franco Frattini včeraj napovedal ustanovitev slovenske sekcije v sklopu tržaškega glasbenega kon-servatorija Giuseppe Tartini. Seveda, če bo zanjo dovolj zanimanja in torej vpisov, kar pa ni odvisno od italijanske vlade. Ta zgodba s Tartinijem se vleče vse od odobritve zaščitnega zakona in še prej. O tem je Primorski dnevnik dosti pisal in temu problemu smo posvetili tudi reportažo ob 10-le-tnici odobritve zaščite. Zadeva je zapletena, stvar pa se prepleta še z reformo italijanskega glasbenega šolstva, ki je neke vrste rebus in to ne le v Trstu. Minister Frattini je vsekakor problem včeraj politično presekal, kar je naredilo tudi italijansko šolsko ministrstvo. Na potezi je sedaj lokalna stvarnost, tudi manjšinska. V rimski Vili Madama je nerešeno ostalo vprašanje plinskih terminalov. Italija, kot kaže, vztraja pri žaveljskem upli-njevalniku in namiguje, da Slovenija načrtuje svoj terminal v Kopru. Zaradi tega se zdijo še kako na mestu besede slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja, naj problematiko tržaško-koprskih terminalov ne samo deklarativno vzame v roke Evropska unija, kot je svojčas predlagal evropski komisar Janez Potočnik. Njegove besede so žal ostale brez odziva. MUSLIMANI V Bahrejnu in Libiji s silo nad protestnike MANAMA, BENGAZI - Protestnike v Bahrajnu in Libiji je doletela podobna usoda, kot že v drugih državah Severne Afrike in Perzijskega zaliva, v katerih je prišlo do protivladnih protestov. V Bahrajnu so varnostne sile zavzele osrednji trg v Manami, pri čemer so bili ubiti najmanj trije ljudje. V Libiji pa so se protesti proti diktatorskemu režimu Moamerja Gadafija razširili na več mest v državi, pri tem pa naj bi prišlo tudi do spopadov z varnostnimi silami. Po še nepotrjenih poročilih naj bi bilo ubitih več deset ljudi. Na 21. strani dnevnik PETEK, 18. FEBRUARJA 2011 Št. 41 (20.056) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € RIM - Srečanje ministrov Italije in Slovenije Kmalu umestitev vladnega omizja za slovensko manjšino Z novim šolskim letom slovenska sekcija na konservatoriju Tartini ŠPORT - Na smučarskem SP zmagala v veleslalomu »Zlata« Tina GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Slovenska smučarka Tina Maze je na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju osvojila zlato medaljo v veleslalomu. Igra stotink se ji je tokrat nasmehnila, saj je za devet stotink sekunde prehitela mlado Italijanko Federico Brignone. 27-letna Korošica je Sloveniji tako priborila drugo slovensko zlato na dosedanjih SP, prvo zmago je v zakladnico primaknila Mateja Svet v Vailu leta 1989 v sla- lomu. Za Mazejevo je to druga medalja na letošnjem SP po srebru v superkombina-ciji, skupaj pa že tretja v karieri, saj je srebro v veleslalomu osvojila že na zadnjem SP pred dvema letoma v Val d'Iseru. Na 18. strani RIM - V okviru italijanskega zunanjega ministrstva bodo spomladi uradno umestili delovno omizje za odnose s slovensko manjšino. V šolskem letu 2011-2012 pa bo v sklopu tržaškega glasbenega konservatorija Giuseppe Tartini začela delovati slovenska sekcija. Ti dve za slovensko manjšino dobri novici je na včerajšnjem vrhu ministrov Italije in Slovenije sporočil italijanski zunanji minister Franco Frattini. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je pozdravil besede gostitelja medvladnega vrha, na katerem so govorili tudi o plinskih terminalih, evropskih projektih in prometnih povezavah ter še o marsičem. Na 2. strani Krajevne volitve v FJK 15. maja Na 2. strani Danes bi se morali manj osvetliti Na 4. strani Zakaj se mladi družijo? Na 8. strani Tržiška desna sredina še išče pravo ime Na 15. strani Umrl bivši novogoriški V w V n a V • V župan Tomaž Marušič Na 16. strani ITALIJA Finijeva stranka v težavah RIM - Stranka predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija Prihodnost in svoboda za Italijo (FLI) je v resnih težavah. Le nekaj dni po ustanovnem kongresu v Milanu jo pretresajo hude notranje polemike, marsikdo pa ji je v teh dneh že pokazal hrbet. »Razočaranci« se večinoma vračajo v Ljudstvo svobode. Sicer pa se ta čas k Berlusconiju vračajo ali vsaj približujejo še nekateri drugi parlamentarci, tako da se vladna večina, kljub Ruby-gateu, krepi. Na 6. strani ZAŠČITNI ZAKON - Po desetih letih Camberjeva napoved se ni uresničila, nasprotno zaščitnega zakona TRST, GORICA - Ob odobritvi zaščitnega zakona pred desetimi leti je senator Giulio Camber napovedal, da bo zakon »oškodoval italijansko večino v Trstu«. Po desetih letih tržaški župan Roberto Di-piazza, občinski odbornik za šolstvo Giorgio Rossi in načelniki strank v tržaškem občinskem svetu ugotavljajo, da se napoved ni uresničila. Prav nasprotno! Prebivalci sovodenjske, doberdobske in števerjanske občine imajo kar nekaj možnosti, da se poslužujejo pravic, ki jih predvideva zaščitni zakon 38 iz leta 2001. Kljub temu, da jim tri občine zagotavljajo vrsto storitev, dvojezičnih dokumentov in obrazcev, mnogi teh pravic ne koristijo. Na 7. in 14. strani 2 Sobota, 19. februarja 2011 ALPE-JADRAN / rim - Napoved na sestanku koordinacijskega odbora ministrov Italije in Slovenije Z novim šolskim letom slovenska sekcija na glasbenem konservatoriju Tartini v Trstu Spomladi na zunanjem ministrstvu italijansko vladno omizje za slovensko manjšino RIM - V šolskem letu 2011-2012 bo v sklopu tržaškega glasbenega konserva-torija Giuseppe Tartini začela delovati slovenska sekcija, kot določa zakon za zaščito slovenske manjšine. To je sinoči na srečanju ministrov Italije in Slovenije napovedal italijanski zunanji minister Franco Frattini, ki je tudi sporočil, da bodo spomladi v sklopu zunanjega ministrstva uradno umestili omizje, ki bo skrbelo za odnose med vladnimi in državnimi institucijami ter Slovenci v Italiji. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je pozdravil besede gostitelja medvladnega vrha, na katerem je zelo dobro novico za manjšino in tudi za ves Trst posredoval podtajnik na šolskem ministrstvu Giuseppe Pizza. Podtajnik je izrazil upanje in pričakovanje, da se bo na novo sekcijo Tartinija vpisalo zadostno število gojenk in gojencev, v nasprotnem primeru bi bila to velika zamujena priložnost. Pizza je tudi sporočil, da je šolsko ministrstvo vendarle rešilo kadrovske probleme na sto-lici za slovenski jezik in književnost rimske univerze La Sapienza. Včerajšnji vrh koordinacijskega odbora vlad Italije in Slovenije je dejansko v praksi začel uresničevati načelna stališča, ki so prevladovala na januarskem srečanju predsednikov Giorgia Napolitana in Danila Türka. Iz vrst italijanske vlade so bili, poleg Frattinija, navzoči ministri Stefania Prestigiacomo (okolje), Giuseppe Romani (ekonomski razvoj), Giancarlo Galan (kmetijstvo) in številni podtajniki in podministri, med katerimi tudi Roberto Castelli (promet). Iz Slovenije so z Žbogarjem prišli Patrik Vlačič (promet), Darja Radič (gospodarstvo), Roko Žarnič (okolje) in Dejan Židan (kmetijstvo) ter številni državni sekretarji, med katerimi je bil tudi Boris Jesih, pomočnik ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša. V slovenski delegaciji je bil seveda tudi veleposlanik Iztok Mirošič, ki je v zvezi z manjšinskim omizjem prav tik pred sestankom dobil podporno pismo podtajnika na predsedstvu italijanske vlade Giannija Lette. Slovenski okoljski minister Žarnič je povedal, da je iz Italije dobil dodatno dokumentacijo o žaveljskem in morskem terminalu in tudi o podmorskem plinovodu. Ministrstvo bo dokumente proučilo in pripombe posredovalo Rimu, ki vsekakor stalno omenja tudi možnost koprskega uplinjevalnika. O terminalih vsekakor nič posebno novega, razen Žbogarjevega poudarka oziroma želje, da bi takšna in podobna energetska vprašanja reševali na ravni Evropske unije. To je tudi Frattinijeva želja. V Vili Madama niso izrecno govorili o krški nuklearki. Žbogar je pojasnil, da so italijanske, kot vse tuje investicije v Sloveniji dobrodošle, glede drugega krškega reaktorja pa še ni padla nobenega odločitev. Frattini je spet potrdil željo, da bi Italija sodelovala pri tem projektu, če bo seveda kdaj sploh uresničen. Vodja italijanske diplomacije si ne more predstavljati razvoja severno-ja-dranskih pristanišč brez Kopra, pri čemer je imel v mislih razvojni načrt bančnega koncerna Unicredit, ki ga Frattini močno podpira. Romani in ministrica Radič sta obravnavala zaplete, ki v obmejnem prostoru nastajajo s »preskakovanjem« televizijskih frekvenc, precej pozornosti pa so ministri namenili zamrznjenim razpisom za evropske čezmejne projekte. Problem, ki zadeva tudi našo in italijansko manjšino v Istri, se - kot kaže - rešuje. Frattini in Žbogar, ki sta oba aktivna športnika, sta tudi pokomentirala dogajanja na svetovnem smučarskem prvenstvu, začenši z zmago Tine Maze. Sandor Tence Zunanja ministra Samuel Žbogar (levo) in Franco Frattini (desno) nista skrivala zadovoljstva na priložnostni tiskovni konferenci po končanem srečanju ansa rim Ustanovni občni zbor v parlamentu Senatorka Tamara Blažina predsednica združenja italijansko-slovenskega prijateljstva RIM - Senatorka Tamara Blažina je bila na včerajšnji ustanovni skupščini izvoljena za predsednico parlamentarnega združenja italijansko-slovenskega prijateljstva. Podpredsednika sta tržaški poslanec Berlusconijeve stranke Roberto Antonione in furlanski poslanec stranke Italija vrednot Carlo Monai, ki si je dejansko zamislil to zelo dragoceno in koristno pobudo. Slovenska senatorka Demokratske stranke je povedala, da je zelo počaščeno s to izvolitvijo in da si bo prizadevala, da bo združenje čim bolj učinkovito in dosledno izpolnjevalo svoje statutarne dolžnosti, ki so še kar razvejane. V prihodnjih dneh se bo združenje predstavilo slovenskemu veleposlaniku v Rimu Iztoku Mirošiču, v Trstu pa načrtuje sestanek s sorodnim slovensko-ita-lijanskim združenjem, ki deluje v sklopu slovenskega parlamenta. Slednjemu predseduje župan Bovca Danijel Krivec. Blagajnik včeraj ustanovljenega združenja je ligaški poslanec Sergio Divina, v ožje vodstvo pa so bili izvoljeni senatorka Barbara Contini (FLI), poslanka Luisa Capitanio Santonini (UDC), poslanec Carmelo Lo Monte (avtonomistično gibanje MPA) in poslanec Massimo Calearo, ki je pred kratkim iz Demokratske stranke prestopil v mešano parlamentarno skupino. Poslanec Monai je o rojstvu združenja italijansko-slovenskega prijateljstva seznanil zunanjega ministra Franca Frattinija, veleposlanik Mirošič pa ministra Samuela Žbogarja in slovensko vladno delegacijo, ki se je udeležila včerajšnjega sestanka z italijanskimi ministri. Frattini in Žbogar sta pobudo toplo pozdravila. Del ožjega vodstva Združenja italijansko-slovenskega prijateljstva, ki ga bo vodila Tamara Blažina S.T. ljubljana - Nepremičnine na Krasu Vlada ustanovila medresorsko skupino glede zahtev za uvedbo zaščitne klavzule LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj ustanovila medresorsko skupino pod vodstvom vodje sektorja za mednarodno sodelovanje na direktoratu za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč pri ministrstvu za pravosodje Roka Šteblaja, ki ima za nalogo opraviti analize in doreči ukrepe, ki bodo upoštevali gospodarske procese v obmejnih pasovih z Italijo in Avstrijo. S tem se je odzvala na pobudo po uvedbi zaščitne klavzule za prodajo nepremičnin na Krasu. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal predsednik vlade Borut Pahor, vlada glede zahtev civilnih zahtev Kras in za Primorsko še zdaleč ni ravnodušna, vendar pa mora biti pri svojem ravnanju "previdna in pametna". Treba se je namreč zavedati pomena prostega pretoka kapitala kot ene od štirih temeljnih svoboščin, a obenem tudi nekaterih obrambnih mehanizmov, ki so na voljo članicam sedemindvajseterice ob upoštevanju načela vzajemnosti, ki velja na področju nepremičnin. Civilni iniciativi Kras in za Primorsko sta konec januarja na vlado naslovili pobudo, naj pri Evropski komisiji sproži postopek za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi s trgom nepremičnin. Kot opozarjajo v obeh iniciativah, so cene nepremičnin na Krasu zaradi povpraševanja predvsem italijanskih kupcev narasle tudi za sedemkrat. Obenem opozarjajo tudi na tiho strategijo poita-ljevančevanja obmejnega območja. Kot določa pristopna pogodba desetih novih članic unije iz širitvenega vala 2004, lahko te države v obdobju, ki traja največ tri leta po pristopu, Evropsko komisijo zaprosijo za dovoljenje za sprejetje zaščitnih ukrepov, če bi se v katerem koli gospodarskem sektorju pojavile resne težave, ki bi utegnile trajati dalj časa ali ki bi lahko resno poslabšale gospodarske razmere na določenem območju. Za področje nepremičnin lahko Slovenija za uvedbo tovrstne zaščitne klavzule zaprosi do 1. maja letos. (STA) slovenija - Kriminalistična preiskava Zaradi Betnava nove težave za mariborsko nadškofijo LJUBLJANA - Celjska kriminalistična policija preiskuje podjetje Betnava, ki prenavlja istoimenski dvorec v lasti mariborske nadškofije in ki naj bi za pridobitev skoraj dveh milijonov evrov evropskih sredstev ponaredilo več dokumentov, je poročal POP TV. Kot so zgodbo obnovili na POP TV, je januarja 2008 šest fizičnih oseb iz kroga Krekove družbe, mariborske nadškofije in njenih podjetij v podjetje Betnava, ki je bilo ustanovljeno za predelavo istoimenskega dvorca, vložilo vsaka po 380.000 evrov. Maja 2008 je tedanji mariborski nadškof Franc Kramberger podpisal poroštvene pogodbe, s katerimi so omenjene fizične osebe dobile kredite, s tem denarjem pa nato zaprosile in od ministrstva za gospodarstvo tudi dobile evropska sredstva v višini skoraj dveh milijonov evrov. Nato pa so pristojni po nadzoru ugotovili, da je prišlo do hude zlorabe. Prenova dvorca, za katero naj bi se Betnava povezala z Vegradom, se je namreč ustavila, kljub temu pa so na ministrstvo še naprej pošiljali izplačilne zahteve, ki so bile po besedah Marjana Hribarja z ministrstva "ne- realne, neresnične in v bistvu tudi zavajajoče". Kot je povzela televizija, naj bi podjetje namreč zahtevalo denar za dela, ki jih sploh niso opravili. Hribar pa je za POP TV potrdil, da so na policijo podali ovadbe tako odgovornih oseb kot nadzornikov zaradi ponarejanja listin. Podjetje Betnava, ki je po podatkih POP TV lansko leto končalo v rdečih številkah, naj bi dolgovalo denar tudi bankam. Denarja za vračilo evropskih sredstev nima, država pa nima vzvodov, da bi denar izterjala. Ministrstvo po besedah Hribarja nima drugih garancij "kot te, da smo na sodišče dali predlog za izvršbo premoženja". Sodišče je izvršbo odredilo, a čeprav je ministrstvo zahtevalo prepoved razpolaganja, javno dostopni podatki kažejo, tako POP TV, da je sodišče kljub sodni odredbi dovolilo menjavo lastništva. Od 13. januarja je podjetje Betnava v lasti drugih petih fizičnih oseb, ki so vsi v službi mariborske nadškofije, poleg tega pa so vsi duhovniki in tako uradno nimajo premoženja, iz katerega bi država lahko poplačala dolgove, ki jih je ustvarilo podjetje. (STA) V jutrišnji oddaji Brez meje o zakonski zaščiti Slovencev v Italiji KOPER - 14. februar je za Slovence v Italiji zgodovinski datum. To je dan, ko so leta 2001 po dolgoletnih prizadevanjih končno dočakali zaščitni zakon. Med največjimi dosežki je bilo priznanje njihove prisotnosti tudi v Videm-ski pokrajini in opredelitev tedaj še privatne dvojezične šole v Špe-tru kot državne šole. Na predlog paritetnega odbora je bil sprejet seznam 32 občin, kjer naj bi se zakon izvajal, a ostajajo danes, ob deseti obletnici njegovega sprejetja, mnogi členi še vedno mrtva črka na papirju. O tem, kaj je zakon prinesel Slovencem in kako pospešiti njegovo uresničevanje, bodo spregovorili predsedniki krovnih organizacij in paritetnega odbora Rusi Pavšič, Drago Štoka in Bojan Brezigar. Jutrišnjo oddajo na TV Koper-Capodistria ob 18. uri bo vodila Špela Lenardič. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. februarja 2011 3 devin - Sklep deželnega odbora Krajevne volitve bodo 15. maja TRST - Letošnje upravne volitve v Furlaniji-Julijski krajini bodo 15. maja. To je včeraj sklenil deželni odbor, ki je imel svoje zasedanje v Jadranskem zavodu združenega sveta v Devinu. Volivci, ki jih je tokrat približno 490 tisoč, bodo izvolili nove pokrajinske organe v Trstu in Gorici, še posebej zanimive pa bodo občinske volitve v 40 občinah, med katerimi bodo še posebno zanimive v štirih mestih z več kot 15 tisoč prebivalci, in sicer v Trstu, Tržiču, Porde-nonu in Cordenonsu. Morebitni drugi krog bo na sporedu 29. maja. Seveda lahko še pride do spremembe datuma krajevnih volitev v Furlaniji-Julijski krajini. Do tega bi lahko prišlo v primeru padca Berlusconijeve vlade. Usoda državne vlade je namreč precej negotova, čeprav vladna večina zatrjuje, da ne razmišlja o predčasnem koncu mandata. Vsekakor ni pričakovati, da bi do sprememb prišlo pred 17. marcem, ko bo Italija praznovala 150. obletnico združitve. Z določitvijo datuma volitev v FJK pa se v se bolj odmika tudi možnost, da bi pred tem prišlo do spremembe deželnega volilnega zakona. Nekateri (gre za Ljudstvo svobode v Trstu) so namreč spet obudili predlog, da bi županom omogočili še tretji mandat. Čeprav je teoretično za kaj takega na razpolago dovolj časa, pa je malo verjetno, da bo do tega prišlo. Pa ne zaradi opozicije, temveč zaradi same deželne večine, ki nima enotnega mnenja glede tega vprašanja. Deželni odbor je na svojem včerajšnjem zasedanju v Devinu odločil, da bodo krajevne volitve v FJK 15. maja arhiv Če je koordinator Finijeve stranke Prihodnost in svoboda Roberto Menia dejal, da bi rad podprl Roberta Dipoiazzo pri njegovi tretji kandidaturi za tržaškega župana, pa je istočasno dejal, da ne verjame, da se bo tudi zgodilo. Zelo jasna pa je bila deželna od-bornica Federica Seganti. Predstavnica Severne lige je dejala, da je proti takim razmišljanjem in da njena stranka na to ne bo nikoli pristala. »To še posebej velja za velika mesta, kjer je mogoče najti ustrezne ljudi za najvišje položaje, kot stranka pa bi lahko podprli predlog, da je tretji mandat mogoč v majhnih občinah s 700 do 1000 prebivalci,« je še dejala Segantijeva. koroška - Dvojezični krajevni napisi Ali se obeta rešitev brez resnične vključitve manjšine? CELOVEC - Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je v pogovoru za vseavstrijski časnik Der Standard izrazil željo po pošteni rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem. Slovenska manjšina si pri pogajanjih želi pravičnost in enakopravnost, je poudaril Inzko, ki ob tem ni skrival začudenja zaradi reakcij uradne koroške kot tudi avstrijske politike na skupen predlog koroških Slovencev, po katerem naj bi 273 krajev na južnem Koroškem dobilo dvojezično krajevno tablo. Inzko je v vprašanju z urednico Elisabeth Steiner, soprogo Einspielerjevega nagrajenca leta 2010 Karl-Bertrama Steinerja, izrazil bojazen, da bodo vprašanje dvojezične topografije rešili »brez resnega vključevanja slovenske narodne skupnosti v pogajanja«. Razočaranje državnega sekretar-j a Josefa Ostermayerja in deželnega glavarja Gerharda Dorflerja nad, kakor sta dejala, pretirano zahtevo po 273 dvojezičnih krajevnih napisih, si izkušeni diplomat Inzko razlaga s tem, da je zadnji predlog takratnega kanclerja Gusenbauerja predvideval 163, osnutek kanclerja Kreiskega iz leta 1972, brez vključevanja narodne skupnosti, pa celo 205 dvojezičnih tabel. Skupni papir organizacij ni zahteva, temveč predlog, ki temelji na odločitvah ustavnega sodišča, je v pogovoru poudaril Inzko. Okvir med 141 in 149 dvojezičnimi napisi so sklenili Oster- Josef Ostermayer se čudi manjšini mayer, Dörfler in (skrajno desničarski) koroški brambovci, brez vključevanja slovenske narodne skupnosti, je še pojasnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev za ugledni avstrijski časnik Der Standard. Kot že dan prej je Inzko v pogovoru za koroški časnik Kleine Zeitung pojasnil skupno stališče vseh treh političnih organizacij slovenske manjšine (NSKS, ZSO in SKS) ko je izjavil, da »na pogajanja ne moremo priti s kompromisom, s kompromisom jih lahko samo zaključimo.« Medtem se je na Koroškem tudi že začela medijska kampanja proti skupnemu predlogu slovenskih organizacij v bran koroškim in avstrijskim politikom, ki še naprej zagovarjajo skrajno restriktivno »rešitev« na račun koroških Slovencev. Ivan Lukan RABO JEZ (TS) - Drž. cesta Farnei 40/b TRST (TS) - ulica Vaimaura 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata 4 Petek, 18. februarja 2011 GOSPODARSTVO energija - Izredna izvedba dneva varčevanja z energijo ob 150-letnici združitve Danes manj osvetljeni, a zato bolj prijazni do okolja V Furlaniji-Julijski krajini 199 sodelujočih, od javnih uprav, pošte, šol, univerz do gostiln TRST - V Italiji bo danes izredni dan varčevanja z energijo, ki ga pobudniki posvečajo 150-letnici nastanka skupne države, zato bo potekal pod geslom Ugasni luč in prižgi državno zastavo. Tokratno izvedbo dneva M'illumino di meno (Manj se osvetlim) je spodbudila radijska oddaja Ca-terpilar, ki je na sporedu vsak delavnik ob 18. uri na kanalu RAI Radio2. Tudi tokrat so k sodelovanju povabili javne uprave, združenja, šole, podjetja in zasebne domove po vsej Italiji. Odziv na »energetski molk« je bil zelo dober, v številnih primerih pa tudi izviren in domiseln. V Furlaniji-Julijski krajini se je na pobudo odzvala cela vrsta sredin, ki so iz leta v leto bolj zavezane varčevanju z energijo, in to ne samo iz ekonomskih razlogov, ampak tudi iz ljubezni do okolja. Do včeraj je bilo na seznamu sodelujočih že 199 subjektov, med katerimi naj navedemo le nekatere: Občina Videm, videmsko nakupovalno središče Citta' della Fiera, goriško podjetje Miko, poštni uradi, Pokrajina Trst, tržaška univerza, AREA Science pak, čedajska Banca di Cividale, deželne zadružne banke, šole, gostinski lokali, med katerimi bodo posebno romantične turistične kmetije v soju sveč. Porabniki energije se še premalo zavedajo, da je to omejena dobrina. Pa vendar lahko pri varčevanju z njo veliko naredi tudi posameznik: ugaša luči in električne aparate povsod tam, kjer jih ne potrebuje, uporablja varčne žarnice, zniža temperaturo prostorov, premakne delovne površine k oknom, ki naj bodo dobro za-tesnjena, pogosto odtopi led v hladilnih napravah itn. Če prostore redno prezračuje-mo, porabimo za ogrevanje tudi do 20 odstotkov energije manj. Kdor zastira ogrevalna telesa, zapravlja energijo, saj lahko poveča porabo energije tudi do 10 odstotkov. Vsaka stopinja nad 20 stopinj Celzija pomeni do 6 odstotkov večjo porabo energije in torej tudi višji strošek. Posebne pozornosti bo deležen projekt Lybra, katerega cilj je pridobivati energijo iz avtomobilskega prometa in spremeniti vir onesnaževanja v vir čiste energije. Prototip bodo danes poskusno uporabili v Roveredu, eksperiment pa posvetili 150-letnici Italije. Cilj je proizvajati energijo z vožnjo motornih vozil po posebni privzdignjeni plošči, izdelani iz odrabljenih avtomobilskih gum in položeni na cestišče. Ta podlaga se zaradi teže avtomobilov zniža za kak centimeter in aktivira mehanizem proizvodnje električne energije. Naprava, ki so si jo zamislili in uresničili trije mladi ljudje iz Monze, je podobna cestnim oviram za zmanjševanje hitrosti. Prometne ovire, označene z rumenimi črtami, proizvajajo električno energijo, kadar po njih vozijo motorna vozila ansa energija - Predsednik konzorcija Eenergia Trieste Pacorini V FJK nujna okrepitev energetskih infrastruktur, v Trstu pa uplinjevalnik TRST - Eenergetsdke infrastrukture v Furlaniji-Julijski krajini so take, kot so bile pred tridesetimi leti, je prepričan predsednik konzorcija Energia Trieste Federico Pacorini. Na tiskovni konferenci po včerajšnji izredni skupščini konzorcija je Pacorini povedal, da so mreže za prenos električne energije v naši deželi enake kot so bile leta 1985, poraba energije pa se je medtem več kot podvojila: leta 1985 je znašala 4,8 milijarde kilovatnih ur, leta 2008 pa je zrasla na 10,2 milijarde. Zaradi take zastarelosti tvegamo močno nestabilnost prenosne mreže, zmanjšana je varnost v visokonapetostnem omrežju in omejena proizvodna zmogljivost obeh največjih ter-mocentral v deželi - v Tržiču in Tor-viscosi, je opozoril Pacorini. Za predsednika konzorcija, ki ima 56 članov, je torej nujna okrepitev mreže z dodatkom novih daljnovodov za čezmejno povezavo, potrebno je diverzificirati vire oskrbovanja Federico Pacorini arhiv z elektriko za zmanjšanje odvisnosti in na koncu zmanjšati njeno ceno. Ob tem je Pacorini spomnil, da je cena električne energije v Italiji za 25 odstotkov višja kot v drugih evropskih državah. Člani konzorcija vztrajno opozarjajo Deželo FJK na poseben strateški pomen okrepitve energetske infrastrukture in se ob tem zavzemajo za izgradnjo vsaj enega od načrtovanih plinskih terminalov in za sodelovanje Furlanije-Julijske krajine pri morebit- nem povečanju slovenske jedrske elektrarne v Krškem. Po Pacorinijevi oceni bi realizacija uplinjevalnika v Trstu prinesla naložbe za 500 milijonov evrov. Pomemben delež te investicije bi imel neposredne učinke za Trst oziroma za lokalna podjetja na področju gradbeništva, morskih del, obrti, mehanike, elektrike in elektronike, okoljskih storitev itn., zraven pa bi v fazi gradnje zagotovil najmanj 300 in tudi do 800 novih delovnih mest. Ko je govoril o dejavnostih, ki bi zagotovile razvoj in posledično tudi zaposlitev, je Federico Pacorini ponovil dvome konzorcija in celotne tržaške Confindustrie, v okviru katere deluje, glede zavrnitve projekta družbe Lucchini v tržaškem občinskem svetu. Projekt predvideva izgradnjo termoelektrarne na kombinirani ciklus, ki bi jo napajal izključno metan, prevzet neposredno iz mreže družbe Snam Rete Gas. kriza - Dežela FJK in rotacijski sklad Podjetjem se vrača pogum za vlaganja TRST - Po dveh letih težav so začela podjetja proti koncu lanskega leta spet počasi investirati. To med drugim dokazuje dejstvo, da je totacijski sklad FRIE v poldrugem mesecu letošnjega leta odobril že 30 milijonov evrov financiranj, medtem ko prošnje v celotnem lanskem letu niso presegle skupne vrednosti sto milijonov evrov. Podatke sta včeraj medijem posredovala deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Fedrica Seganti in predsednik totacijskefa sklada Bruno Tellia, tiskovne konference pa se je med drugimi udeležil tudi predsednik Mediocredita Massimo Paniccia. Gospodarska kriza je torej tudi v Furlaniji-Julijski krajini končno na točki zasuka. Potem ko so se posvečali predvsem zajezitvi izgub, zdaj končno gledajo naprej in se ukvarjajo z naložbami. Od omenjenega zneska 30 milijonov evrov, ki ga je Frie odobril v prvih 45 dneh leta in ki predstavlja 30 odstotkov vsega lanskega financiranja, je bilo v primerjavi z letom 2010 več večjih zneskov, tu- di po sedem milijonov evrov. Lani pa so bili zaprošeni zneski zelo omejeni in so podjetjem služili za premostitev težav, ki jim jih je povzročila kriza. Po besedah Paniccie je bila nagnjenost podjetij k vlaganjem v obdobju od leta 2008 do tretjega četrtletja 2010 približno 25-odstot-na, medtem ko zadnji podatki kažejo, da se je povzpela na 50 odstotkov in se bo predvidoma kmalu tudi na 70 odstotkov. Odbornica Segantijeva je ob tem opozorila na razhajanje med gibanjem gospodarstva in trga dela. Stopnja brezposelnosti je v FJK dosegla 5,4 odstotka, kar je še vedno nizko v primerjavi z drugimi regijami, a je visoka v primerjavi s 3-odstotno stopnjo pred izbruhom gospodarske krize. In potem je tukaj še problem »suspendiranih« delavcev, tistih, ki so deležni socialnih blažilcev in ki jih statistika ne upošteva kot brezposelne, čeprav bi to lahko postali. Toda če se gospodarska dejavnost pospešuje, potem se tudi za trg dela obetajo boljši časi, pa čeprav s časovnim zamikom, sta se strinjala Federica Seganti in Massimo Paniccia. Na odprtju milanske turistične borze je včeraj zaživel tudi stand Furlanije-Julijske krajine TRST - V Milanu so včeraj odprli mednarodno turistično borzo MIT, na kateri se Furlanija-Julijska krajina predstavlja v rdeči, črni in beli barvi svojega grba in z zelo tehnološko podprtim razstavnim prostorom. Obiskovalci se srečujejo z najrazličnejšimi značilnostmi naše dežele, od hrane do zgodovinskih mest, termalnih letovišč, športnih zanimivosti in velikih kulturnih prireditev. Vsa predstavitev pa poteka pod novim zaščitnim znakom LiVe, ki so si ga v deželni agenciji za turizem zamislili preteklo poletje. Januarja močan skok pretovora v tržiškem pristanišču TRŽIČ - V preteklem januarju se je pretovor v tržiškem pristanišču glede na enak mesec lanskega leta povečal za kar 47,5 odstotka. Kot so sporočili iz posebnega podjetja, ki upravlja pristanišče, so v preteklem mesecu pretovorili 321 tisoč ton blaga, medtem ko so ga v januarju 2010 le 281 tisoč ton. Od pretovorjenega blaga ga je bilo 238 tisoč ton v paletah, 83 tisoč ton je bilo razsutih tovorov, zraven pa so pretovorili tudi 96 TEU kontejnerjev. Število podjetij v videmski pokrajini lani zraslo VIDEM - Po treh letih z negativnim predznakom se je lani obračun registra podjetij v videmski pokrajini vrnil na pozitivno raven. Kot so sporočili iz vi-demske trgovinske zbornice, je bil obračun med podjetji, ki so bila izbrisana iz registra in med novimi vpisi pozitiven za 131 podjetij. Število podjetij je začelo rasti od aprila lani, 31. decembra 2010 pa jih je bilo 53.378, od tega jih je bilo 47.675 aktivnih. Novih vpisov je bilo 3175, izbrisov pa 3044. Kot je povedal predsednik videmske zbornice Giovanni Da Pozzo, je podjetniška dinamika v Vidmu skladna z deželno in dokazuje, da se temelji deželnega gospodarstva utrjujejo. Vendar je Da Pozzo tudi opozoril, da ne kaže podcenjevati možnosti še kakšnega zastoja, predvsem pa ne neugodnega gibanja na trgu dela. I. EVRO 1,3560 $ +0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. februarja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 17.2. 16.2. ameriški dolar japonski jen 1,3560 113,39 8,9225 1,3510 113,12 ruski rubel 39,7050 8,8963 39,6080 61,4980 danska krona 7,4555 0,84090 7,4563 švedska krona 8,7430 7,8075 8,7325 7,8275 češka krona 24,325 1,2973 24,325 1,3073 estonska krona 15,6466 269,25 15,6466 270,77 poljski zlot 3,9075 1,3327 3,9093 1,3328 avstralski dolar 1,3498 1,9558 1,3507 romunski lev 4,2480 3,4528 4,2492 3,4528 latvijski lats 0,7044 2,2673 0,7053 2,2542 islandska krona 290,00 290,00 2,1425 hrvaška kuna 7,4080 7,4080 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 17. februarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26400 0,31350 0,46570 0,13667 0,17000 0,24167 0,903 1,090 1,353 I. ZLATO (999,99 %%) za kg 32.696,94 € +212,53 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 17. februarja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,50 -1,19 -0,29 KRKA 63,30 -0,31 MERCATOR 160,00 +2,33 +1,27 TELEKOM SLOVENIJE 254,00 89,00 +0,79 -0,22 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 46,00 AERODROM LJUBLJANA 16,80 DELO PRODAJA 23,00 +1,82 ISKRA AVTOELEKTRIKA 15,00 -6,25 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,50 10,36 -7,89 -1,19 KOMPAS MTS 5,50 7,20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 12,51 8,10 24,29 +0,08 +1,25 SAVA 355,00 70,00 +0,00 +9,38 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 90,20 17,50 -2,51 -0,57 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 17. februarja 2011 +°,°4 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,16 107,00 +0,69 -0,93 BANCO POPOLARE 2,73 -0,36 +0,00 BCA POP MILANO 1,016 3,135 +0,20 -0,71 ENEL ENI 0,9 4,327 -0,77 -0,06 FIAT 7,2 -0,49 +0,35 GENERALI 9,495 16,84 -0,58 -0,24 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,58 -0,29 LUXOTT1CA 22,09 -0,65 -0,05 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,74 7,90 -0,89 -0,44 PIRELLI e C 5,96 -0,45 -1,00 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 37,7 -0,51 +1,54 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,01 9,48 +0,25 +2,27 TENARIS TERNA 17,62 +0,90 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,367 0,086 +0,90 +0,12 UNICREDIT 7,875 1,997 +0,06 +0,81 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 86,45 $ +1,72 IZBRANI BORZNI INDEKSI 17. februarja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 840,60 +0,13 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.261,97 1.006,60 +0,00 FIRS, Banjaluka 1.687,62 +0,26 +0,17 SRX, Beograd 767,25 312,37 1.638,20 +0,60 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.732,66 +0,06 +0,50 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.318,14 2.397,57 +0,24 -0,02 S&P 500, New York 1.340,43 +0,31 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.352,02 7.405,51 6.087,38 +0,58 -0,12 +0,03 CAC 40, Pariz 4.152,31 +0,03 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.979,00 1.230,9 2.995,49 -0,62 -1,54 Nikkei, Tokio 10.836,64 +0,26 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.082,83 2.926,96 -0,38 +0,10 Sensex, Mubaj 18.506,82 +1,13 / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. februarja 2011 5 ŽARIŠČE O zakonu in ljudeh Julijan Cavdek_ Prejšnjo sredo smo se, majhna skupina, podali na goriško pokopališče, da bi se spomnili in počastili Lojzeta Bratuža, ob obletnici njegove smrti. Obletnica ni bila okrogla in tudi vreme ni bilo ravno najbolj prijazno, kljub temu pa je prevladovalo prepričanje, da gre trenutek vseeno obeležiti, pa čeprav bolj preprosto. Konec koncev gre za osebo, katere življenjska usoda je tesno povezana s širšo usodo Slovencev na Goriškem. Gojenje zgodovinskega spomina pa le ni tako suhoparna stvar, kot to zgleda na prvi pogled, še posebno ne, ko gre za osebe. Pred krajem zadnjega domovanja Lojzeta Bratuža in Ljubke Šorli sem pomislil na zanimivo dejstvo, da se okoli dneva skladateljeve smrti obeležuje več pomembnih obletnic in vsakoletnih dogodkov. Seveda je pri tem najprej dobila mesto misel na dan slovenske kulture. O tem, kako je zgodovinsko gledano prav kulturno udej-stvovanje prvenec pri utemeljevanju, ohranjevanju in razvijanju slovenske narodne zavesti. Ob proslavljanju velikih imen nas pri tem večkrat zavede, da spregledamo medčloveško mrežo odnosov, ki se plete na krajevni ravni, preko kapilar-nega društvenega delovanja neštetih posameznikov. Prav tako, kot je to počel pokojni Bratuž, tudi njih vodi srce in tisto nezadovoljivo ljubeče čustvo do kulturnega ustvarjanja, ki črpa iz korenin narodne dediščine. Tudi to bi bilo vredno priznanja. V drugo sem se zamislil na 10. letnico zakona 38/01 za zaščito Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini, ki smo jo obeležili v ponedeljek, 14. februarja 2011. Veliko besed in razprav je bilo mogoče slišati in brati v vseh teh dneh na to temo, ki je tesno povezana s prihodnostjo naše narodne skupnosti. Na račun izvajanja omenjenega zakona lahko ocenim, da prevladuje previdna pozitivna ocena, ob upoštevanju široke palete področij, ki so še vedno popolnoma odkrite ali pa le delno upoštevane. Po drugi strani se mi je čisto tehnična obravnava zakona razvodenela ob misli, da za tem zakonom in njenim 10-letnim težavnim izvajanjem stojijo tudi osebe, ki so, tako kot Lojze Bra-tuž, darovale svoje lastno življenje, pa čeprav je med enim in drugim dogodkom preteklo več desetletij. Mogoče, če bi bila v nas bolj prisotna tu- di ta zavest, da se navidezno suhoparna juridična norma začne pri življenju osebe in človeške skupnosti, bi vsi mi drugače vrednotili vsebine in pravice, ki nam jih zakon zagotavlja. Kot zanimiv primer lahko vzamemo povezavo med 10. členom o vidni dvojezičnosti, kjer gre za prisotnost slovenščine na javnih napisih, in delovanjem naših kulturnih delavcev in umetnikov. Z njihovim delom skrbijo za vidnost ne samo slovenskega jezika, marveč tudi vrednot in dediščine, na katerih jezik sloni. Naša zahteva po izvajanju tega člena, ki najde toliko ovir, še posebno v mestnih središčih, a ne samo, bi imela mogoče popolnoma drugačno vnemo, če bi se pri tem bolj zavedali, koliko ljudi si je za to prizadevalo, tudi z žrtvovanjem svojega lastnega življenja. Kolikokrat se nam ob raznih pomembnih dosežkih pojavi misel, kako bi bila vesela neka oseba, ki je ni več med živimi, če bi bila prisotna. Ne vem sicer, če tak način razmišljanja lahko smatramo kot sodobnega, zdi pa se mi bolj človeški. Na koncu koncev je zakon, čeprav pomemben, le sredstvo. Glavni cilj pa je življenje naše narodne skupnosti. PISMA UREDNIŠTVU Kaj pa kraška občina? Redno prebiram krajevni in včasih tudi vsedržavni tisk, kjer sem v teh dneh zasledil nekaj zanimivih stališč v zvezi z upravno ureditvijo narodno mešanega ozemlja v Italiji in v Sloveniji. Na okrogli mizi ob 10-letnici zaščitnega zakona, ki ga je priredila SKGZ v Gorici so sodelovali ugledni predstavniki slovenske manjšine, ki so se strinjali, da bi se treba pri reševanju goriških rajonov sklicevati tudi po zaščitnih normah, saj se upravnih mej ne sme spreminjati na račun manjšine. Ta stavek je dobesedno izvlečen iz poročanja Primorskega dnevnika. V četrtek 10. februarja pa je tržaški Il Piccolo obširno poročal o trenutno neuspešni pobudi za ustanovitev nove občine Ankaran, ki bi se hotel odcepiti od Kopra. V članku lahko preberemo nedvoumno stališče manjšinskih poslancev v ljubljanskem parlamentu. Roberto Battelli in Laszlo Goncz, predstavnika italijanske in madžarske manjšine sta podčrtala, da upravno cefranje narodno mešanega prostora predstavlja ošibitev za celotno manjšinsko skupnost. V primeru odcepitve Ankarana pa bi celo kršili določila Posebnega Statuta, ki je priložen londonskemu sporazumu iz leta 1954. V zvezi s tem so predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji celo pripravili dokument in ga poslali v vednost državni skupščini, ker je pač zaščita manjšin zelo občutljiva tema, ki terja veliko natančne in prevdarne pazljivosti. Ker se tudi pri nas večkrat sklicujemo na londonski sporazum in ker se že dalj časa govori o novi kraški občini, po vzoru Ankarana, zdaj ko smo po nerodnosti na konzulatu, sestavili manjšinsko predstavniško omizje, bi pričakovali od naših predstavnikov nedvoumno stališče o zgoraj omenjeni pobudi, ki vendar zadeva Slovence na Krasu, tiste ki živijo v mestu in celotno slovensko narodno skupnost v Italiji. Ukmar Stefano, občinski svetnik DS v Trstu SPOROČILO UREDNIŠTVA Bralce obveščamo, da pisma objavljamo v obliki in besedilu, kot so dostavljena uredništvu, in jih ne spreminjamo oziroma popravljamo. Poleg tega sporočamo, da je dolžina pisem omejena na največ 60 vrstic po 70 znakov (vključno s presledki). Sporočamo tudi, da nepodpisanih pisem ne objavljamo. KULINARIČNI KOTIČEK Falafel in humus Ves Magreb je te dni en sam protest. Od Tunizije do Egipta ljudstvo vstaja in zahteva več demokracije ter učinkovitejših ukrepov zoper revščino. Tudi v Alžiriji ni mirno, pa tudi libijski predsednik Gadafi ni več tako gotov, da bo ostal v sedlu ali da bo lahko prepustil žezlo in prestol kakemu svojemu potomcu. Za sedaj je miren le Maroko, a tudi tam tli pod pepelom. A v tej rubriki nas seveda ne zanimajo politične zdrahe Magreba ali Bližnjega vzhoda, ukvarjali se bomo z bolj prozaičnim argumentom, kot je kuhinja. Ki pa ima na tako obširnem območju, ki gre od maroške atlantske obale, preko celega južnega Sredozemlja, tja do Libanona, Jordanije in, zakaj ne, Izraela, celo vrsto zelo podobnih jedi. Povsod je zelo veliko zelenjave, sadja, jagnjetine, rib. V Egiptu smo nekoč doživeli zabavno dogodivščino: v neki restavraciji v Kairu smo povprašali lastnika, če ima kaj sveže ribe. »Seveda,« je odgovoril in nam prinesel pokazat večjo, 2,5 do 3 kg veliko ribo. »Kakšna pa je,« smo vprašali. »Nilska orada,« je bil odgovor, »pripravim pa jo vam s paradižnikovo omako in špageti.« Prav, zmenjeno. Čez pol ure nam res prinese okusno pripravljeno ribo s testeninami. Bila je sicer narezana na kose, tako, da ni bilo mogoče oceniti, če gre za isto ribo, ki nam jo je pokazal ali za neko drugo. Sum se nam je namreč pojavil, ko je na videz isto ribo ponudil gostom na drugi strani lokala ... Kdo ve, kaj smo pojedli. A vrnimo se k naši magrebsko-bližnjevzhodni kuhinji. Ena tipičnih jedi, skoraj bi rekli tamkajšnji fast food so falafli s humusom. Falafli so cmoki iz mlete čičerke, humus pa ja čičerkina omaka, dobite jih skoraj na vsakem vo- galu tako v Magrebu kot v Izraelu in Jordaniji. Recepti se utegnejo malenkostno razlikovati, kot je pač značilno za preproste ljudske jedi, a večjih razlik ni. Še nekaj, falafli, ki jih dobimo v raznih orientalskih bifejih pri nas, še zdaleč niso podobni originalnim. Za falafle potrebujemo 250 g suhe čičerke, žličko mlete kumine, žličko mletih koriandrovih semen, sesekljan strok česna, sol, semensko olje za cvrtje. Po okusu lahko dodamo primerno količino mletega čilija ali kakšne druge pekoče začimbe. Čičerko čez noč namočimo v vodi, ki jo po možnosti nekajkrat zamenjamo. Razmehčano semenje v multi-praktiku zmešamo z vsemi ostalimi sestavinami, pustimo 15-20 minut, da zmes počiva, nato oblikujemo kroglice orehove veličine, ki jih lahko tudi povaljamo v ribanem kruhu in cvremo v vročem semenskem olju. Položimo na kuhinjski papir, da se odcedijo. Ponudimo jih v lepinji s svežo zelenjavo (solato, paradižnikom, čebulo itd.) in s humusom, za katerega potrebujemo 250 g kuhane čičerke, nekaj tahinija (sezamove paste), kozarec limoninega soka, sol, žlico oljčnega olja, žličko mlete paprike. Kuhano čičerko v multipraktiku zmešamo z ostalimi sestavinami, razen paprike, dodamo sol in limonin ali, še bolje, limetin sok po okusu. Prestavimo v skledo, potresemo z mleto papriko. Dober tek! Ivan Fischer SLOVENSKI PRIIMKI NA TRŽAŠKEM Kolonja Kolonja, danes tržaško predmestje, je bila včasih samostojni zaselek, ki so ga naseljevali pretežno slovenski kmečki najemniki, ki so se pogosto selili. Že leta 1611 je kot prvi tu zabeležen neki Bandel, ki pa ga kasneje ne zasledimo več. Konec 18. stoletja (med leti 1773 in 1778) pa so tu že nekateri na- jemniki, ki so ostali še vsaj do polovice 19. stoletja, nekateri pa še dlje. Njihovi priimki so Daneu, Ferluga, Hreščak, Hrovatin, Ku-ret, Pirjavec, Žuljan in Rončelj (tudi Renčelj). V naslednjem stoletju pa se naselijo novi, na primer Briščak (1869), Bussan (1829), Franza (1836), Kocjančič (1829), Metlika (1829)Sever (1829) in Špehar (1866). Marko Oblak bovec - V spomin na prihod 10. ameriške gorske divizije leta 1 945 Smučarska tekma vojaških gornikov na Mangartu, razstava in film o dogajanju v zaledju pred 66 leti Program bodo predstavili jutri - Takrat se je tudi začenjala »bitka« med zavezniki za Trst Fotografija Bovca maja 1945 z ameriškim vojakom in vojaškimi vozili v ozadju V Bovcu bodo jutri ob 19. uri predstavili spominske prireditve ob obletnici prihoda anglo-ameriške vojske na Bovško, v začetku leta 1945, med katerimi bo 4. junija tudi smučarska tekma vojaških gornikov na Mangartu. Na predstavitvi pa bodo spregovorili tudi o takratnem »vojaškem« dogajanju. 27. aprila 1945 je namreč britanski premier Churchill poslal ameriškemu predsedniku Trumanu dramatično sporočilo: »Nadvse pomembno je, da smo v Trstu preden ga zasede Titova vojska. Ne kaže odlašati niti minute!« Truman je nemudoma ukrepal. Začela se je tekma za Trst! Poveljnik anglo-ameriških sil v Sredozemlju general Alexander je dobil nalogo, da takoj zasede Trst. Naloga je bila najprej zaupana 2. novozelandski diviziji, ki je 2. maja vkorakala v Trst, vendar nekaj ur za prihodom enot jugoslovanske IV. armade. Istega dne je britanska 6. oklepna divizija zasedla Videm. Devetega maja je bil med Jugoslavijo in anglo-ameriškimi silami dosežen sporazum o demarkacijski črti, kasneje poimenovani po generalu Fridericku Morganu, kot »Morganova linija«, med zahodno in vzhodno cono ob reki Soči, do Jadranskega morja. Zahodna cona z mesti Trst, Pula, Gorica in Kobarid, je bila dodeljena v administrativno upravljanje anglo-ame-riškim, vzhodna cona pa jugoslovanskim silam. Dvajsetega maja je poveljnik 10. gorske divizije general Hays prejel ukaz o premiku dela divizije v okolico Vidma in razmestitev severno ob reki Soči navzgor do meje z Avstrijo. Nalogo sta dobila 86. in 87. polk divizije, katere pripadniki so stopili na slovenska tla pri Robiču in zasedli Kobarid, Žago, Bovec ter Log pod Mangartom, vse do Belopeških jezer pri Trbižu. Anglo-ameriško / jugoslovanska tekma za Trst se je tako posledično razširila in obstala pod Mangartom. Tam pa so vojaki 10. gorske divizije 3. junija 1945 pripravili precej drugačno - divizijsko tekmovanje v smučanju, prvič po maju 1944 oziroma odhodu divizije na evropsko bojišče. Takrat je na pobočjih Mangarta nastopilo 76 tekmovalcev, ki so se pomerili na strmi veleslaomski progi. Tekmi jih je končalo le 25. Ve-leslalomsko progo je zakoličil vojak Karl Stingl, zmagovalec pa ,je bil Walter Prager. Tega se bodo spomnili, kot rečeno, 4. junija, program za tekmovalce pa predvideva najrazličnejše prireditve že od 1. junija dalje. Program ostalih prireditev predvideva 21. maja odprtje razstave v trdnjavi Kluže, v Kulturnem domu v Bovcu pa predvajanje filma o 10. ameriški gorski diviziji. Program že pripravljajo, pri njem pa sodeluje tudi ameriško veleposlaništvo v Sloveniji. Cilj teh prireditev je tudi širjenju turistične ponudbe na druge trge in še posebej vojaškim strukturam v ZDA in Evropi. 6 Petek, 18. februarja 2011 ITALIJA / politika - Stranko predsednika poslanske zbornice zapušča več senatorjev Beg iz Prihodnosti in svobode (FLI) Fini: To je premierjeva finančna moč K vladni večini se približujejo tudi drugi parlamentarci - Afera Rubygate brez učinka? RIM - Stranka predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija Prihodnost in svoboda za Italijo (FLI) je v resnih težavah. Le nekaj dni po ustanovnem kongresu v Milanu jo pretresajo hude notranje polemike, marsikdo pa ji je v teh dneh že pokazal hrbet. To prihaja posebno jasno do izraza v senatu, kjer njeno skupino zapušča več predstavnikov. Prvi se je od skupine poslovil senator Giuseppe Menar-di, ki se je v sredo pri glasovanju zaupnice vladi vzdržal. Včeraj se mu je pridružil kolega Franco Pontone, nekdanji blagajnik Nacionalnega zavezništva, ki je bil kot tak tudi vpleten v afero okrog stanovanja v Montecarlu (kot znano, je Fini nepremičnino dejansko prodal svojemu svaku Giancarlu Tullianiju). Podobne misli obhajajo senatorja Maria Bal-dassarrija in Maurizia Saia. Skratka, gre za pravi beg, zaradi katerega FLI ne bo mogel več imeti svoje posebne skupine v senatu. Večina od teh »razočarancev« naj bi se vrnila v Ljudstvo svobode, nekateri pa bodo predvidoma pristali v skupine, ki so blizu vladne večine, če že niso njen sestavni del. A zakaj prihaja do tega? Senatorji, ki zapuščajo FLI, med drugim pravijo, da vse pomembne odločitve glede zadržanja stranke v parlamentu sprejemajo njeni predstavniki v poslanski zbornici. Veliko kritik leti na Itala Bocc-hina, donedavnega načelnika FLI v poslanski zbornici, ki ga je Fini na ustanovnem kongresu imenoval za podpredsednika stranke. Bocchino velja za »jastreba«, ki naj bi zaslepljen zaradi spora z Berlusconijem pozabil na desničarski predznak, ki bi ga morala ta politična stranka imeti. Prav desničarsko usmerjenost FLI odločno potrjuje Fini v članku, ki ga danes objavlja strankino glasilo Secolo d'Italia. Fini meni, da se za mnogimi »razočaranji« skriva premierjeva finančna moč. Vsekakor priznava, da je to izredno težak trenutek za stranko, ki pa bo imela svojo pravo preizkušnjo na parlamentarnih volitvah, pa naj bodo »čez dva tedna ali čez dve leti«. Sicer pa se ta čas k Berlusconiju vračajo ali vsaj približujejo še nekateri drugi parlamentarci. Tako je poslanec Paolo Guzzanti napovedal, da se bo pridružil skupini »odgovornih«, ki je sestavni del vladne večine. Senatorka Juž-notirolske ljudske stranke (SVP) Helga Thaler Ausserhoffer pa je napovedala, da bo z nekaterimi kolegi ustanovila skupino za avtonomije, da bi se ločila od se- natorjev Sredinske unije (UDC). »Nočemo se vezati z vlado, a niti z levo sredino in prav tako ne s tretjim blokom,« je dejala. »Vlado bi radi sodili po dejanjih, podpirali jo, ko se z njo strinjamo, in jo zavračali, ko se z njo ne strinjamo,« je pojasnila. Rezultat vsega tega je, da se vladna večina, kljub Rubygateu in drugim Berlusconijevim sodnim težavam, krepi. V senatu je že tako razpolagala s trdno večino in ni izključeno, da bo v poslanski zbornici res kmalu dosegla 325 od 630 glasov, kot je v teh dneh zagotovil premier. Zanimivo je, da Berlusconi, kot pravijo predvolilne ankete, ohranja tudi glavnino svoje podpore v volilnem zboru. Res je, da so mnogi povečali svojo kritičnost do njega, in to tudi v katoliškem svetu, ki mu je od nekdaj blizu, a še zdaleč ne vsi. To je z mnogih vidikov povsem nenavadno. Kot kaže, Italija postaja vse boj anomalija med demokratičnimi državami, v katerih bi se takšnega voditelja čim prej skušal rešiti najprej in predvsem njegov lastni tabor. Gianfranco Fini ansa Silvio Berlusconi ansa demokrati Kandidatura Bindijeve jabolko spora RIM - V Demokratski stranki se ponovno spopadajo z notranjimi težavami. Tokrat je jabolko spora ponudil voditelj stranke Levica in svoboda Nichi Vendola, ko je v sredo predlagal, naj bi levosredinsko koalicijo na prihodnjih volitvah kot pre-mierska kandidatka vodila predsednica demokratov Rosy Bindi. Marsikdo se je spomnil, da je Bindijevi minulo soboto na prazniku ob 60. rojstnem dnevu nekaj podobnega zaželel Romano Prodi, duhovni oče stranke. Predlog je potem še marsikdo podprl, od predsednika Pokrajine Genova Alessandra Repetta do Paole Concia. A večina strankinih veljakov se je na predlog hladno odzvala. Massimo D'Alema je dejal, da je treba pre-mierskega kandidata skupno izbrati in da ga nihče ne sme vsiliti. Walter Veltroni je svojim sodelavcem zaupal negativno mnenje, njegova privr-ženka Giovanna Melandri pa je menila, da bi bil za takšno funkcijo ustreznejši Mario Monti. Sekretar Pier Luigi Bersani je previdneje menil, da ne gre prehitevati časa. Nekateri so se celo vprašali, ali ne gre za Vendolovo pogruntavščino, da bi spravil demokrate v težave. rubygate - Nove podrobnosti iz dokaznega gradiva milanskih tožilcev Ruby: Berlusconi je vedel, da sem mladoletna Minetti: Z Berlusconijem sem imela spolne odnose MILAN, RIM - Silvio Berlusconi je »očitno« nameraval prikriti, da je imel spolne odnose z mladoletno prostitutko, ko je lanskega 27. maja posegel pri milanski policiji, da je izpustila 17-letno Maročanko Karimo El Ma-hroug, bolje znano kot Ruby, ki so jo policisti prijeli zaradi kraje. Tako piše sodnica za predhodne preiskave Cristina Di Censo v odredbi, s katero je odločila, naj se 6. aprila na milanskem sodišču prične sojenje Berlusconiju zaradi favoriziranja mladoletne prostitucije in zaradi zlorabe položaja. Di Censova je tudi prepričana, da je za sojenje pristojno milansko sodišče, saj se je glavno kaznivo dejanje zgodilo na območju v pristojnosti tega sodišča, Berlusconi pa po njenem lanskega 27. maja v telefonskih pogovorih z milansko kvesturo ni nastopil kot premier, marveč je zavestno zlorabil položaj v svojo osebno korist. Sicer pa kaže, da bodo Berlusco-nijevi odvetniki naredili vse, kar je mogoče, da bi postopek odvzeli milanske- Karima El Mahroug ansa mu sodišču, češ da bi Berlusconiju moralo kot premierju soditi t. i. sodišče ministrov v Rimu. V tem smislu se je z glasovi vladne večine že izrekla poslanska zbornica, ko je pred nedavnim zavrnila zahtevo milanskih javnih tožilcev, da preiščejo nekatere Berlusconijeve stavbe v Milanu. V zadnjih dneh se veliko govori o možnosti, da bi predsednik vlade ali poslanska zbornica sprožila spor glede pristojnosti pred ustavnim sodiščem. Neimenovani predstavnik ustavnega sodišče pa je včeraj poudaril, da je za razreševanje pristojnosti sodišč kom- Nicole Minetti ansa petentno kasacijsko in ne ustavno sodišče. Medtem pronicajo v javnost podrobnosti iz dokaznega gradiva, ki so ga na Berlusconijev račun zbrali milanski javni tožilci. Tako je sama Ruby preiskovalcem povedala, da je Berlusconi vedel, da je mladoletna. Takrat 17-let-na trebušna plesalka se je Berlusconije-ve zabave prvič udeležila lansko valentinovo. »Berlusconi mi je na zabavi dal kuverto s 50.000 evri. Odpeljal me je v sobo, kjer sva bila sama, in mi rekel, da se bo moje življenje zelo spremenilo. In čeprav mi tega ni rekel, je bilo jasno kot beli dan, da namiguje na seks z njim,« je tožilcem izjavila Karima. Takrat mu je sicer dejala, da je stara 24 let in iz Egipta, a si je na zabavi čez mesec dni premislila, saj ji je Berlusconi ponudil brezplačno stanovanje na obrobju Milana. »Takrat sem vedela, da je bolje, če mu priznam, da sem mladoletna ter da sem iz Maroka in brez dokumentov,« je tožilcem dejala Karima. »Berlusconi mi je predlagal, da naj se izdajam za Mubarakovo vnukinjo, saj bom s tem lažje opravičevala ugodnosti, ki mi jih bo omogočal.« Ruby je pristavila, da ji je Berlusconi zagotovil tudi pomoč za ureditev osebnih dokumentov. Deželna svetnica Lombardije Nicole Minetti pa je je preiskovalcem zatrdila, da je zvedela, koliko je Ruby v resnici stara, ko je po Berlusconijevem nalogu lanskega 27. maja prevzela mladoletno Maročanko v varnost na milanski kvesturi. Minettijeva je na zaslišanju sicer tudi priznala, da je sama imela spolne odnose z Berlusconijem. priseljenci - Skoraj 2 tisoč ljudi v slabih življenjskih razmerah Begunci na Lampedusi grozijo z gladovno stavko RIM - Več sto nezakonitih priseljencev iz Tunizije, ki so se v minulih dneh izkrcali na majhnem otoku Lampedusa, je včeraj zagrozilo, da bodo začeli zaradi slabih razmer v tamkajšnjih zbirnih centrih gladovno stavkati. Njihovo jezo so sicer med drugim spodbudile tudi napovedi, da nameravajo priseljence vrniti nazaj v Tunizijo. V preteklem tednu se je na italijanskem otoku Lampedusa izkrcalo več kot 5000 priseljencev, med katerimi je daleč največ Tunizijcev. Večino so kasneje sicer prepeljali v zbirne centre na celinski del Italije in na Sicilijo. Kljub temu je 1814 pribežnikov še vedno na Lampe-dusi, kjer se jih večina nahaja v prenatrpanem zbirnem centru s kapacitetami za okoli 800 ljudi. Zupan Lampeduse Di-no De Rubeis, ki je opozoril, da bi se situacija lahko sprevrgla v nasilje, se je včeraj sicer sestal z italijanskim notranjim ministrom Robertom Maronijem. Kaže, da nobena druga dežela ni pripravljena sprejeti teh beguncev. Maroni je sicer dejal, da bodo begunci na zahtevo Italije na dnevnem redu evropskega vrha 24. marca. Agencija ZN za begunce (UNCHR) je italijanske oblasti medtem pohvalila za »visok občutek odgovornosti«, ki so ga izkazale pri problemu nezakonitih priseljencev na Lampedusi, obenem pa je pozvala, naj tiste, ki se še nahajajo na tem otoku, premestijo v bolje opremljene zbirne centre. Predstavnica UNC-HR Laura Boldrini je še dejala, da bi morali beguncem zagotoviti, da jih Italija ne namerava poslati nazaj v domovino. Jutri bodo v Parmi nastopili v bran italijanske ustave PARMA - Shod so organizirali, da bi izpričali svojo podporo italijanski ustavi in jo zaščitili pred tistimi, ki postavljajo pod vprašaj njena načela: v prvi vrsti enakopravnost vseh državljanov in pravico do dela. A tudi v spomin na Lauro Pol-izzi - partizanko Mirko, ki se je za tisto ustavo borila v odporniškem gibanju in vse svoje dolgo povojno življenje posvetila širjenju njenih demokratičnih načel. Jutri bodo na ulice Parme stopili somišljeniki odbora Rešimo ustavo, organizacije Liberacittadinanza in tako imenovanega vijoličastega ljudstva, a tudi vsi, ki jim je pri srcu italijanska ustava. Manifestacijo so podprle vse stranke leve sredine in številne organizacije. Prijeli vidnega predstavnika camorre NEAPELJ - Vidni predstavnik neapeljske camorre Domenico Antonio Pagano je v zaporu. V kraju Cicciano blizu kampanijske metropole so ga prijeli domači kriminalisti. 44-letnik je tretji in najmlajši brat v znani mafijski družini, velja pa za enega glavarjev skupine razkolnikov, ki so se sredi prejšnjega desetletja v Se-condiglianu uprli vrhovom mogočnega klana Di Lauro. Pagana, ki je obtožen združevanja v mafijske namene, so iskali od aprila 2009, našli pa so ga v stanovanju, v katerem sta ga gostila zakonca. Po razkolu iz leta 2004 je vojna med staro in novonastalo skupino za nadzor nad trgom mamil povzročila več kot 50 smrtnih žrtev. Po trditvah skesanca Maurizia Prestierija naj bi se veliki boss Paolo Di Lauro ravno v tistih letih umaknil v tujino, med drugim tudi v Slovenijo. Zločin v kraju Novi Ligure, Erika kmalu svobodna TURIN - V ponedeljek bo deset let od dvojnega umora v kraju Novi Ligure, kjer sta umrla Susy Cassini in mali Gianluca, mati in bratec tedaj 16-letne Erike De Nardo. Erika in njen fant Omar sta bila obsojena na 16 in 14 let zapora, kazen pa so nato omilili z zakonom o odpustih in drugimi ukrepi. Eriki De Nardo se kazen izteka, kmalu bo svobodna in v kraju Novi Ligure pravijo, da jo oče, ki je ni nikoli zapustil, nestrpno čaka doma, na prizorišču zločina. r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. februarja 2011 APrimorski ~ dnevnik 7 TRŽAŠKA OBČINA - Mnenja župana, odbornika in načelnikov svetniških skupin Zaščita ni oškodovala italijanske večine (kot je »prerokoval« Camber) i Odbornik Giorgio Rossi:»Slovenske šole so za nas dodana vrednost, ne več problem« zaščitnega zakona »Tako se oškoduje italijansko večino,« je na valentinovo pred desetimi leti o komaj odobrenem zaščitnem zakonu ocenil tržaški senator Forza Italia Giulio Camber. Govoril je, seveda, o Trstu, o tržaški občini. Je njegova ocena obveljala? Po desetletni »izkušnji« smo tržaškemu županu, občinskemu odborniku za šolstvo in načelnikom svetniških skupin v tržaškem občinskem svetu, zastavili vprašanje, ki ga je po svoje navdihnil sam Giulio Camber. Ali je bil zaščitni zakon za Občino Trst škodljiv? Roberto Dipiazza, tržaški župan: »Camberjeve izjave ne poznam in ne vem, na kaj se je nanašal. Vem pa, da sem vzpostavil pomemben dialog s slovensko skupnostjo, ki je sedaj ponosna, da živi v Trstu. Koncert na Velikem Trgu je priznal tako slovensko kot hrvaško skupnost. Z Borisom Pahorjem smo priredili zgodovinski večer v gledališču Verdi. V tem se prepoznavam, kar pravijo drugi pa me ne zanima.« Giorgio Rossi, občinski odbornik za šolstvo:»Ali se šalite? Ne, tisti zakon ni bil škodljiv. Zaščita manjšin in nepovratni proces večkulturne in verske integracije bosta iz Trsta ustvarila prototip prihodnosti. Avstro-ogrska je pripravila podlago, zidovi so padli, padle so ideologije. Trst bo v tej zvezi referenčna točka novih odnosov v Evropi. To bo obveljalo tudi na šolskem področju. Slovenske šole so za nas dodana vrednost, ne več problem.« Paolo Di Tora (mešana skupina): »Ne, zaščitni zakon ni bil škodljiv. Treba pa je vedno upoštevati razne zgodovinske procese. Danes lahko rečemo, da se ni zgodilo nič dramatičnega.« Angelo Pierini (Dipiazzova lista): »Ne mislim, da je bil zaščitni zakon škodljiv. Zakoni so zakoni. Treba jih je izvajati. Popolnoma. Vem pa, da v primeru zaščitnega zakona ni bilo doslej izvedeno vse, kar bi moralo biti. Prihajam iz Citta di Castello blizu Perugie, delal sem na Krasu, v bolnišnici Santorio. Videl sem, da je mnogo bilo storjeno. Obstaja spoštovanje, obstaja sožitje.« Bruno Sulli (Un'altra Trieste): »Po pravici povedano, zakona sploh ne poznam. Saj se sploh ne govori o njem!« Roberto Decarli (Občani): »Zaščitni zakoni so zakoni omike. Morali bi jih izglasovati že prej. Pomembno jih je uresničiti, spoštovati v vseh njihovih točkah. Ob zakonih pa mora nujno obstajati odnos omikanega sožitja med narodi, ki so zgodovinsko vedno skupaj živeli.« Fabio Omero (Demokratska stranka): »Ne, zaščitni zakon ni škodljiv. Za zaščitni zakon je značilno, da še ni popolnoma apliciran. Ni mi znano, da bi delovali vsi tisti uradi, ki jih zakon predvideva. Po vsej verjetnosti zakon ni imel vseh tistih pozitivnih posledic, ki smo jih pričakovali. Na primer na kulturnem področju, na področju integracije. Kot Italijan lahko rečem, da morda nisem bil dovolj soudeležen v tej integracijski sferi.« Predsednik tržaškega občinskega sveta Sergio Pacor (Republikanci): »Ne, zaščitni zakon ni bil škodljiv. Bil je pozitivno dejstvo. Vsak zakonski izraz, ki ščiti manjšine, katere koli naj te bodo, je pozitiven. To še toliko bolj velja za zaščitni zakon, ki je prispeval k razrešitvi sporov. Zakon ni še popolnoma apliciran. Upam, da se bo to čim prej zgodilo.« Marino Andolina (Stranka komunistične prenove): »Ne, zaščitni zakon ni škodljiv. Žal še ni popolnoma udejanjem. Ta zakon je bil vsekakor korak na poti normalizacije med narodoma, ki tu živita že stoletja. Trst ima, seveda, svoje "probleme'. Potrebno bo počakati, da ena cela generacija umre, preden se bodo lahko rane zacelile. Če bi aplicirali, to kar piše v zakonu, bi po- Ho w d i* Tržaški občinski svet, v ospredju župan Robereto Dipiazza kroma \ stal Trst normalno, evropsko mesto. A nismo še prišli do tega.« Roberto Sasco (UDC): »Zaščitni zakon je napreden zakon. Zato ga je UDC v paritetnem odboru vedno branil, z Lenarduzzijem in z drugimi našimi predstavniki. Predstavlja korak naprej. Bodočnost nam prinaša vedno večjo integracijo med skupnostima, zaščitni zakon je bil v tej zvezi pomembna etapa. Ko je bil izglasovan, ga mnogi niso razumeli. Zgodovina jih bo naučila, da je to bil dober, inovativni instrument za rešitev številnih, tudi upravnih problemov znotraj skupnosti. Z vstopom Slovenije v evropsko skupnost pa bo izraz zašči- I.T» - ta počasi zastaral, treba bo govoriti o ovrednotenju manjšinske skupnosti.« Maurizio Ferrara (Severna liga): »Ne mislim, da je bil zaščitni zakon za Trst škodljiv. Mi od Severne lige smo se vedno zavzemali za zaščito manjšin. Vse manjšine bi morale biti zaščitene. Po vsem svetu. Mislim, da si je tržaška občina v zadnjih letih prizadevala za uresničitev zaščitnega zakona.« Antonio Lippolis (Bodočnost in svoboda): »Nič ni škodljivo!« Piero Camber (Ljudstvo svobode-Forza Italia): »V zvezi z zakoni škodljiv ne obstaja kot termin. To je zakon, ki je bil v tržaški občini uveljavljen. Do tiste mere, ki je bila potrebna; do tiste mere, ki jo — je hotelo mesto. S prihodnjim popisom prebivalstva bomo lahko preverili, ali smo kaj zanemarili.« Alfredo Racovelli (Zeleni): »Ne zdi se mi, da bi bil zaščitni zakon škodljiv. Po mojem mnenju je to dokaj uravnovešen zakon.« Emiliano Edera (Rovisova lista): »To, kar je pred desetimi leti prerokoval Giu-lio Camber, se ni uresničilo. Zgodilo se je prav nasprotno. Zaščitni zakon je prispeval k razvedritvi tukajšnje politične klime, prispeval je k dialogu, k obojestranski kulturni izmenjavi. Menim, da je to prava pot za razvoj našega ozemlja.« Marjan Kemperle Tržaški občinski svet: proračunska seja po hitrem postopku Tržaški občinski svet se bo sestal danes, na vrat na nos, da bi pred nedeljo odobril proračun za letošnje leto. Če mu to ne bi uspelo, bi čakalo občino izredno poslovanje, kar bi bilo, tik pred volitvami, za desnosredinsko večino nič kaj prijetno. Sklic seje mestne skupščine ob petkih je povsem neobičajna. Predsednik sveta Sergio Pacor jo je bil prisiljen sklicati, ker bi sicer zapadel rok za odobritev proračuna. Kaže, da so občinski uradi zakrivili napako pri dostavi dokumentacije o proračunu rajonskim svetom. Le-ti morajo namreč izreči svoja obvezna (a ne obvezujoča) mnenja. Uradi so pozabili pri dostavi dokumentacije pripisati, da gre za izredni postopek, ki predvideva izrek mnenja v samih desetih dneh. Tako pa so imeli rajonski sveti 20 dni časa za oceno proračuna, zaradi česar se je ves postopek podaljšal. Po vsej verjetnosti bo občinski svet danes razpravljal o proračunu do pozno ponoči, razpravo pa naj bi nadaljeval jutri zjutraj vse do noči. šolstvo - Licej F. Prešerna predstavil projekt predsednici Pokrajine Marii Teresi B. Poropat Sanjski izlet v arktični svet Četrtošolci bodo aprila spoznali norveško mesto Tromso, ledene gore, posledice klimatskih sprememb in Samije - Potrebna je finančna pomoč institucij in sponzorjev Bili so časi, ko so višješolci pet let čakali na nekoliko daljši šolski izlet v tujino, recimo v Prago ali Budimpešto. Stvari so se v zadnjih desetih letih precej spremenile, evropska in svetovna obzorja so se v šolah razširila. Pogostejši so izleti v bolj oddaljena mesta - v Barcelono, London, Atene, redne pa so predvsem mednarodne izmenjave, šolske izkušnje v tujini in drugi posebni projekti, s katerimi se dijakom na stežaj odpirajo vrata sveta. Na liceju Franceta Prešerna so šli še dlje. Včeraj so predsednici Pokrajine Trst Marii Teresi Bassa Poropat in predsedniku pokrajinskega sveta Borisu Pangercu predstavili zelo ambiciozen načrt. Četrtošolci vseh smeri liceja naj bi aprila odleteli na Norveško, točneje na skrajni sever Skandinavije in Evrope, v mesto Tromso. Do predstavitve je prišlo v času, ko so hodniki liceja podobni gradbiščem, saj od jeseni obnavljajo stranišča. Predsednica Bassa Poropat je dejala, da so to nujni posegi, ki pa gotovo povzročajo nevšečnosti. Po uvodnem pozdravu ravnateljice Ksenije Dobrila je izlet predstavila profesorica naravoslovja Irene Pecchiar, ki je skupaj s prof. Nevo Bizjak referentka načrta. Tromso leži na severnem koncu Norveške, v arktičnem krogu, v tem mestu pa je tudi najsevernejša univerza na svetu. Tam so dejavni italijanski in drugi raziskovalci, ki proučujejo učinke globalnega segrevanja na morski in obalni ekosistem Arktičnega morja. Zaradi povečane količine ogljikovega dioksida je voda namreč kisla, apnenčaste in silikatne lupine planktonskih organizmov se topijo in organizmi izumirajo. Ob tem predstavlja velik problem tudi taljenje ledu in ledenih gora. 45 dijakov bo bivalo v študentskem domu, z raziskovalci se bodo odpravljali na morje, v laboratorije morske biologije, v znanstvena središča, kjer gojijo polenovke (ribe so podvržene negativnim vplivom kli- Z leve Ksenija Dobrila, Boris Pangerc in Maria Teresa Bassa Poropat s četrtošolci znanstvenega in klasičnega liceja F. Prešerna kroma matskih sprememb), pa še na predavanja in v muzeje. Poleg tega bodo tržaški višješol-ci spoznali Samije, poseben narod s starodavnimi običaji, ki je tesno povezan z okoljem, v katerem živi. Izletniki si bodo seveda ogledali tamkajšnjo čudovito favno in floro, s kančkom sreče pa tudi severni sij. Skratka, gre za sanjski osemdnevni izlet, ki bo za dijake pomembna življenjska in znanstvena izkušnja, poleg tega pa bo koristen tudi z jezikovnega vidika, saj bodo cel teden prak-ticirali angleščino. Po povratku naj bi dijaki priredili razstavo v muzeju Antarktike v parku pri Sv. Ivanu. Nekateri dijaki so ob koncu poudarili, da so vsi skupaj navdušeni nad načrtom, ki je za znanstveni licej zelo primeren in aktualen, poleg tega pa so Sa-miji zanimiva jezikovna manjšina. Ob splošnem navdušenju nad izredno izkušnjo, ki čaka višješolce (a tudi spremljevalce), je tu še senčna plat. Stroški so visoki, vsak udeleženec bi moral plačati po 900 evrov (let stane 500, prenočevanje pa 250 evrov), kar je za družine prevelik zalogaj. Ravnateljica Dobrilova je pojasnila, da je zaradi tega licej F. Prešerna zaprosil za pomoč javne uprave in morebitne zasebne sponzorje. Predsednica Maria Teresa Bassa Poropat je razložila, da je podobnih prošenj veliko, sredstva pa so omejena. Sama je kot odbornica za kulturo vsekakor obljubila, da bo priskrbela štipendije za kritje stroškov štirih dijakov: »Potem naj profesorji odločijo, komu in kako ta sredstva razporediti.« Podporo izjemni didaktični in življenjski izkušnji je medtem že zagotovila tudi fundacija Fondazione Illy. Ravnateljica in dijaki so se predsednici zahvalili, predstavnik dijakov Nicola Pin-zani je poudaril, da je Pokrajina ob nedav- nih zasedbah šol prisluhnila potrebam dijakov, »ta projekt pa je lep primer tiste alternativne didaktike, ki nam omogoča živeti v svetu in oblikuje sodobnega človeka«. Sledila je še predstavitev šolskih dejavnosti in posameznih smeri. Profesorice Valentina Busechian, Sonja Zupančič, Me-lita Valič in Barbara Lapornik so ob značilnostih predmetnikov in šolskih programov izpostavile mednarodna in krajevna sodelovanja, od rednih potovanj na Švedsko do skupnih pobud z italijanskimi šolami in obiskov šol in znanstvenih institutov v Sloveniji. Predsednica Pokrajine je na koncu dejala, da je Trst s svojimi znanstvenimi ustanovami edinstveno ozemlje, kritizirala je italijanske vlade, ki so vse po vrsti zanemarjale šolstvo, liceju pa je iskreno čestitala za številna plodna sodelovanja. Aljoša Fonda 8 Petek, 18. februarja 2011 TRST / trst - V bivši ribarnici predstavili nov projekt za tržaški dnevnik Il Piccolo s prihodnjim torkom v popolnoma novi preobleki Časopis bo izhajal v formatu »tabloid« s povsem novo grafiko in barvnimi fotografijami Prihodnji teden, točneje 22. februarja, se bo zgodovinski tržaški dnevnik Il Piccolo predstavil bralcem v popolnoma novi preobleki. Časopis bodo tiskali v formatu »tabloid«, podobno kot druge velike italijanske dnevnike kot so La Repubblica ali La Stampa. Vsaka številka bo imela v povprečju od 52 do 56 strani in vse fotografije bodo v barvah. Il Piccolo bo seveda ostal krajevni časopis, koncentriran zlasti na dogajanje na Tržaškem in Goriškem, poleg tega pa bo mednarodno in vsedržavno kroniko ustvarjal v sinergiji z drugimi časopisi grupe L'Espresso. To je v sintezi novo obličje tržaškega dnevnika, ki so ga včeraj predstavili v prostorih nekdanje ribarnice. Za to priložnost se je zbralo veliko uglednih gostov, med katerimi je bil tudi predsednik založniške skupine L'Espresso Carlo De Benedetti. O novem formatu sta govorila odgovorni urednik Paolo Possamai in »art direc-tor« časopisa La Repubblica Angelo Ri-naldi, ki je obrazložil predvsem novi grafični pristop. Format tabloid vsekakor predstavlja za tržaški dnevnik pravo revolucijo, gre pa za moderen in osvežujoč pristop, ki se je v okviru založniške grupe L'Espresso že v preteklosti izkazal kot zelo uspešen. Tako Possamai kot Rinaldi sta poudarila, da se časpis s tem ne odmika od tradicije, gre bolj za inovacijo in osvežitev, ki sloni na stoletni tradiciji, na katero je seveda navezan bralec Piccola. Zato so snovalci novega formata pazili na to, da časopis kljub novostim ohrani svojo identiteto, kar je tudi največje jamstvo za njegov uspeh. Predvsem mora ostati razpoznavna vez s s teritorijem in krajevno stvarnostjo in tako Possamai kot Rinaldi sta prepričana, da bo nova podoba Pic-cola pri bralcih naletela dober sprejem. Čestitke in priznanje tržaškemu dnevniku sta ob novi fazi izrazila predsednik deželne uprave Renzo Tondo in tržaški župan Roberto Di-piazza. Zlasti slednji je časopisu priznal profesionalnost in korektnost, ki da sta od nekdaj njegova pomembna predznaka. V zahvalo je Dipiazza izročil odgovornemu uredniku Paolu Possamaiu srednjeveški mestni pečat. Večer se je nadaljeval z okroglo mizo, pri kateri sta s svojimi izkušnjami sodelovala časnikarja Paolo Rumiz in Dimitrij Volčič, o navezanosti časopisa na tržaške bralce pa je spregovoril direktor družbe za raziskave javnega mnenja SWG Roberto Weber. (du) že 11. izvedba Tudi letos video natečaj Ota-Hrovatin Fotovideo Trst 80 prireja že enajsti video natečaj, posvečen pokojnima prijateljema Saši Oti in Miranu Hrovatinu. Zanimanje za snemanje je iz leta v leto večje, kar dokazuje tako število sodelujočih kot dobra kakovost izdelkov. Tudi letos pričakujejo prijave iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in s Koroškega. Tema posnetkov je prosta, razpisane pa so štiri kategorije filmov: dokumentarni, igrani, slikovna predstavitev in filmi za šole. V vsaki kategoriji prejmejo nagrado prvi trije uvrščeni. Rok za oddajo posnetkov je 4. marec 2011; pošljete ali oddate jih lahko v Tržaški knjigarni (Ul. s.Francesco 20). Besedilo razpisa je na voljo na spletni strani www.zskd.eu (pod »multimedia«). Nagrajevanje najboljših del bo v petek, 18. marca 2011; v jutranjih urah bodo na sporedu šolski filmi, zvečer v Narodnem domu pa vsi ostali. Posnetek z včerajšnje predstavitve v nekdanji ribarnici kroma POKRAJINA TRST - Zanimiva raziskava med tržaško mladino Kje se družijo mladi? Vleče jih tja, kjer so njihovi prijatelji - Predsednica obljubila pomoč pri izboljšanju atobusnega mrežja Rezultate ankete so predstavili v Etnoblogu, kjer se tržaška mladina rada zbira na večernih zabavah kroma Za predstavitev rezultatov tovrstne ankete bi najbrž težko našli primernejši kraj. Končno poročilo o raziskavi, ki je skušala fotografirati navade mladih na področju zabave in druženja, so namreč predstavili v Etnoblogu, klubu na tržaškem nabrežju, kjer se mladina rada sestaja na koncertih in zabavah. Včeraj so ga že v jutranjih urah napolnili dijaki nekaterih tržaških višjih šol in nekateri javni upravitelji. Kot razpoznavni znak raziskave, ki se je na pobudo Pokrajine Trst dotaknila okrog 900 mladih med 14. in 18. letom iz občin Trst, Devin-Nabrežina in Milje, so izbrali vozel, »saj je potrebno ponovno ustvariti vezi med mladimi in odraslimi,« kot je bilo slišati med včerajšnjo predstavitvijo. Kajti raziskava, ki jo je skupina mladih opravila s pomočjo vzgojiteljev zadrug Duemilauno in La Quercia, je osvetlila tudi odnose z odraslim svetom. In kaj mladi pričakujejo od odraslih? Enakopraven in enakovreden odnos oziroma to, da bi nanje gledali kot na subjekte, ki imajo lastne vizije in interese. Večina anketirancev na primer ne nasprotuje prisotnosti odraslih v krajih, kjer se mladi združujejo in zabavajo (med temi odraslimi pa ni predvidena prisotnost staršev, kateri nasprotuje velika ve- Miroslav Košuta danes v Narodnem domu V galeriji Narodnega doma bodo danes gostili dobitnika letošnje Prešernove nagrade. Gost večera, ki ga skupaj prirejajo Društvo slovenskih izobražencev, Slovenski klub in založba Mladika, v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico ter Slovenskim stalnim gledališčem, bo kriški pesnik Miroslav Košuta. Priložnost za pogovor bo seveda pravkar prejeta nagrada, a tudi nova pesniška zbirka Drevo življenja, ki je v teh dneh izšla pri tržaški založbi Mladika. Izbor pesmi bosta podala igralca Maja Blagovič in Vladimir Jurc, pogovor z nagrajencem pa bo vodila Tatjana Rojc. Pričetek ob 18. uri. Tržačana hitro pripeljali v Padovo na presaditev Karabinjerji iz Padove so včeraj pomagali zdravstvenemu osebju, da je tržaškega pacienta pravočasno pripeljalo v bolnico v Padovo, kjer je 55-letnika čakala presaditev jeter. Od trenutka, ko je ugotovila, da je organ kompatibilen, je imela zdravniška ekipa iz Padove samo tri ure časa, preden bi postala jetra neuporabna. V boj proti času so se vključili ka-rabinjerji, ki so sinoči s sirenami pospremili rešilec do bolnice, kjer se je takoj začela operacija. Enkratna škoda, dvajset odškodnin Ko si hoče človek nezakonito prilastiti take ali drugačne vsote denarja, postane običajno neverjetno iznajdljiv. 48-letni M. L., doma iz Milj, je julija 2006 silam javnega reda in svoji zavarovalnici prijavil škodo na osebnem avtomobilu. Neznan (namišljen?) vandal mu je podrsal karoserijo in preluknjal gume. Zavarovalnica je poravnala škodo, M. L. pa vozila ni dal popraviti. Zamenjal je zavarovalnico in po podpisu nove police prijavil spet isto škodo. Ponovno je prejel denar. Zvijača se je nadaljevala do decembra 2010, v tem času je približno dvajsetkrat prijavil škodo policiji in karabinjerjem, s tem pa se je potem dokopal do odškodnin, vsakič pri drugi zavarovalnici oz. zavarovalniški agenciji. Tako je po sedanjih podatkih karabinjerjev nabral okrog 20 tisoč evrov. Zadnji podvig pa mu je spodletel. Vandalsko dejanje je prijavil karabinjerjem v Naselju sv. Sergija, ki so se v zadevo poglobili in po preverjanju številnih zavarovalniških polic in datotek ter policijskih informacij ugotovili, da so bile prijavljene poškodbe na avtomobilu v vseh teh letih vedno enake. Pred dnevi so 48-letnika prijavili sodstvu zaradi suma simulacije kaznivega dejanja in goljufije. čina vprašanih). Želijo, da bi jih ti odrasli znali poslušati in da bi se izogibali ocen in kritik. Zanimivo: skoraj tretjina mladih pričakuje tudi od odraslih, da jim postavijo določena pravila in omejitve, da se z njimi pogovarjajo tudi o resnih zadevah. S ponudbo, ki jim jo na področju razvedrila in druženja ponuja Trst, so mladostniki v glavnem zadovoljni. Na izbiro kraja zabave vpliva namreč najprej dejstvo, ali ga obiskujejo tudi vrstniki in prijatelji. Na drugem mestu je dostopnost kraja, njegova ponudba pa šele na tretjem. Večina je izjavila, da se druži izključno z namenom, da bi se zabavala, najraje pa ima koncerte in druge oblike praznovanj v javnih lokalih. Le 15% vprašanih je izrazilo željo, da bi se družilo tudi v imenu umetnosti ali politike. Včerajšnje predstavitve sta se udeležili tudi predsednica Pokrajina Trst Maria Teresa Bassa Poropat in odbornica za socialo Marina Gu-glielmi. Slednja je poudarila, da gre vprašalnik nadgraditi s konkretnimi potezami, ki naj okrepijo odnos med javno upravo in mladimi. Predsednica pa je obljubila, da bo upoštevala nasvete končnega poročila. Na primer tistega, ki upravo poziva k okrepitvi avtobusnega omrežja in nočnih prog. (pd) PADRIČE - Kraja pri belem dnevu Avtomobil • • • ■ ■ »v v izginil z dvorišča Neznani tatovi so bili v začetku tedna na Padričah hitri in prisebni. Avtomobil je bil manj kot pol ure ustavljen na nekem zasebnem dvorišču, tatovi pa so si ga prilastili in z njim izginili v neznano. Zgodilo se je v ponedeljek dopoldne na dvorišču zasebne hiše na Pa-dričah, ob glavni cesti v smeri od vaškega bara proti Trebčam. 82-letni vaš-čan je okrog 10.30 privozil domov, parkiral svoj volkswagen polo na dvorišču in stopil v hišo. Avtomobil, star komaj eno leto, je bil ustavljen pred vhodnimi vrati hiše, znotraj dvorišča, ključ pa je bil v ključavnici vžiga. Kdo bi si mislil, da bodo na Padričah pri belem dnevu dejavni tatovi avtomobilov, kaj šele, da se bodo zlikovci drzno odpravili prav do hiše. A vse kaže, da se je zgodilo prav to, saj dobrih dvajset minut pozneje avtomobila ni bilo več. Vnukinja lastnika vozila je šla mimo ob 10.55 in avta ni bilo, kar je kako minuto pozneje ugotovil tudi sam lastnik. Možno je, da je tat pozorno nadzoroval avto in ga ob prvi priložnosti ukradel, ne da bi ga kdo opazil. Krajo so prijavili karabinjerjem. Kontrole v pristanišču, ilegalec v tovornjaku Pomorska mejna policija je v teh dneh zaradi povečanega števila turških tovornjakov v novem pristanišču poostrila kontrole. Kontrolirala je 44 vozil in voznikov, en tovornjak s priklopnikom je zasegla, dva šoferja pa denarno kaznovala zaradi kršenja pravil o avtoprevozništvu. V sredo zvečer pa je policija v enem izmed tovornjakov naletela na 43-letnega Kurda, turškega državljana, ki je v Italijo vstopil brez dovoljenja. Prijavili so ga in odvedli na kvesturo. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. februarja 2011 9 REPENTABRSKA OBČINA - Zagotovilo župana Marka Pisanija Obnova repenskega Placa po načrtu, junija bo nared Obnova bo stala kakih 750 tisoč evrov - Slabo vreme nadlegovalo delavce Dela za obnovo repenskega Placa se počasi nadaljujejo. Kraški zid na desni strani je že zgrajen, travnik je v več krajih razoran, iz jaškov štrlijo rdeče plastične cevi, v katerih bodo tekli kabli električne napeljave. Delavci podjetja Moviter iz tržaške pokrajine so se tudi včeraj predstavili na delu, a jih je po dobri uri nadležni dež pregnal. Zidarskih del ob dežju ni mogoče opravljati. Zato so kopalnik in mešalec malte mirovali. Deževje jo je tudi v prejšnjih mesecih hudo zagodlo gradbenikom, zaradi česar se je zastavilo vprašanje, ali bo nov Plac nared do konca poletja, za letošnjo Kraško ohcet? Repentabrski župan Marko Pisani ni bil zaskrbljen. Dela napredujejo po projektu. Kljub neugodnim vremenskim razmeram se bodo morda zaključila le nekaj dni po predvidenem planu, večjega zamika ne bi smelo biti, je poudaril. Župan redno nadzoruje dela in je vsakodnevno seznanjem z njihovim potekom. Obnova osrednjega re-penskega trga bo končana do junija, je potrdil Pisani, in dodal, da bo Kraška ohcet zaživela na novem Placu. Načrt za obnovo repenskega trga sta izdelala boljunška arhitekta, brata Robert in Pavel Starec. Projekt ne predvideva vsiljivih posegov. Odstranjen je bil zidek, ki je ločil asfaltni del trga od travnika, plesišče o lipi bo ostalo, a ne bo več kvadratno, temveč okroglo, iz repenskega kamna. Sredi trga bo speljana nekakšna kamnita sprehajalna pot, od spodnjega dela (od lipe in plesišča) do štirne na gornjem delu trga. Pot bo tlakovana z repenskim kamnom, na kateri bo nameščenih deset kamnitih klopc. Štirna bo na novo urejena, zidek na desni strani travnika že stoji. Na spodnjem delu, ob orehu, bodo uredili ekološki otok, tu bodo ob praznikih namestili sanitarije. Pomembna bo tudi podzemna ureditev trga. S trga bodo izginile žice električne napeljave in telefonski kabli. Vse bodo vkopali in tudi uredili odtočne kanale. Na obnovljenem trgu bo prehod za vozila dovoljen. Prav tako parkiranje vozil. Na novem trgu bodo obdržali isto število parkirnih prostorov, tako ne bodo domačini in klienti bližnjega supermarketa protestirali. Obnovitvena dela bodo stala kakih 750 tisoč evrov. Občinska uprava je prejela prispevek in finančna sredstva črpala iz Krajevnega akcijskega načrta. M.K. Repenski Plac dobiva novo podobo: nov zidek na desni strani travnika že stoji kroma V NEDELJO V Rojan prihaja delček Brkinov Dan slovenske kulture bo letos v Rojanu potekal v znamenju Brkinov, njegovih ljudi in ljudskih običajev. V Marijinem domu v Ulici Cordaroli bo v nedeljo ob 17. uri Prešernova proslava, ki jo že tradicionalno prirejajo Društvo Rojanski Marijin dom, KŠD Ro-janski Krpan in Glasbena matica. Osrednji gostje bodo Hru-šiški fantje, ki bodo predstavili dušo brkinskega človeka skozi pesem, glasbo in pripoved. Skupina ljudskih pevcev uspešno nastopa že preko petnajst let, sama zbira, zapisuje pesmi in pripovedi ter jih tako iztrga pozabi. Na rojanskem odru bodo predstavili delček Brkinov in zgodbe iz tamkajšnjega življenja. Nedeljski spored Prešernove proslave predvideva tudi nastop flavtistke Sare Bembi in priložnostno misel Nataše Sosič Fabjan. DEVIN - Odprli akademsko leto Jadranskega zavoda združenega sveta Mladi najboljši ambasadorji vrednot miru, svobode, demokracije in sožitja Na včerajšnjem odprtju v Devinu gm Včeraj so v Devinu s posebno slovesnostjo in ob prisotnosti številnih dijakov in predstavnikov oblasti odprli 29. akademsko leto Jadranskega zavoda združenega sveta. Ob tej priložnosti so študentski dom poimenovali po nekdanjem predsedniku deželnega odbora FJK Antoniu Comelliju. Comelli je deželni upravi predsedoval v letih od 1973 do 1984 in je bil med tistimi, ki se je zavzemal za ustanovitev devin-skega zavoda, o čemer sedaj priča napis na obeležju, ki so ga v spomin na Comellija odkrili včeraj. Odprtja akademskega leta se je udeležil tudi predsednik dežele Renzo Tondo, ki se je nekdanjega predsednika dežele spomnil kot človeka široke vizije, ki je spodbujal mednarodno vlogo dežele. Ustanovitev zavoda je bila tedaj vsekakor inovativna zamisel, ki je deželi prinesla veliko prestiža in koristi, je dejal Tondo. Dežela je bila tedaj v letih, ki so sledila katastrofalnemu potresu in se je morala veliko s tem ukvarjati, Comelli pa je kot predsed- nik in torej človek na najodgovornejšem mestu dal velik doprinos. Tondo je poudaril, da je tedanje deželno vodstvo bilo sposobno gledati naprej in je z odpiranjem na nek način anti-cipiralo padec Berlinskega zidu. Pri ustanavljanju devinskega zavoda pa je šlo predvsem za promocijo vzgojenga modela, ki sloni na načelih svobode, demokracije, sožitja in blagostanja. Mladi so lahko najboljši nosilci teh vrednot, je še poudaril Tondo. Ob tridesetletnici, ki jo bo zavod slavil prihodnje leto, bodo vzpostavili kontakt z vsemi tri tisoč študenti, kolikor jih je doslej izšlo iz zavoda. Ti bodo v svetu najboljši ambasadorji vrednot sožitja, na katerih sloni dežela FJK, je še dejal predsednik deželne uprave. Slovesnosti so se udeležili tudi župan občine Devin - Nabrežina Giorgio Ret, predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in rektor zavoda Peter Howe, dijaki pa so se ob tej priložnosti predstavili v tradicionalnih oblačilih držav, iz katerih prihajajo. KOCiJANČIČ - Skrb za usodo fakultete Kje se bodo formirali bodoči slovenski učitelji? Ali smo na tržaški univerzi pred zaprtjem pedagoške fakultete oziroma tiste študijske smeri vzgojnih ved, v sklopu katere se izobražujejo bodoči vzgojitelji in učitelji? Tako se sprašuje deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič v pisnem vprašanju, ki ga je naslovil na odbor deželne vlade. Od odbornika Roberta Molinara, ki je v vladi zadolžen za univerzitetni resor, želi izvedeti, ali je vest o ukinitvi te študijske smeri resnična. Ukinitev bi bilo treba po Kocijančičevi oceni pripisati pomanjkanju ustreznih finančnih sredstev, ki so posledica tako imenovane reforme Gelmini. Zaradi krčenja sredstev naj bi v Trstu ne imeli dovolj denarja za nov petletni študijski program, namenjen učiteljem predšolskega in šolskega pouka. Kocijančič odbornika sprašuje, ali ne bi lahko potrebna sredstva črpali iz deželnega zakona 97/2011. Svetnik opozarja, da je pred nekaj leti tržaška univerza že ukinila študijsko smer medkulturnih ved. Tokratna ukinitev bi oškodovala številne študente, a tudi učitelje na izpopolnjevanju, ki bi morali univerzo obiskovati v Vidmu ... Igor Kocijančič kroma Dodatne nevšečnosti bi ukinitev povzročila slovenskim študentom. Na podlagi konvencije, ki so jo leta 1997 podpisale Dežela, Slovenija in univerza, je namreč na pedagoški fakulteti tudi študijski program, namenjen učiteljem slovenskih vrtcev in šol. Kje naj bi se ob morebitni ukinitvi formirali bodoči slovenski učitelji? KNULP - Danes predstavitev poučne knjige Eve Ciuk Kdo se boji Rdeče kapice ali kdo zares pozna Rome in Sinte? Publikacija in DVD namenjena šolam in družinam - V občinski knjižnici po odločitvi odbornika ni prostora za delo o Romih V baru Knulp (Ulica Madonna del mare 7/A) bodo danes ob 19. uri predstavili publikacijo Chi ha paura di Cap-puccetto rosso? (Kdo se boji Rdeče kapice?), ki je izšla pri založbi Edizioni Corsa-re. Delo tržaške novinarke Eve Ciuk vključuje DVD, namenjeno pa je šolam, vzgojiteljem, družinam in nasploh vsem, ki ne poznajo sveta Romov in Sintov. Ob avtorici bo knjigo predstavil profesor otroške književnosti Livio Sossi, ki je prispeval spremno besedo, uvod o Romih in Sintih pa je napisala sintska aktivistka in raziskovalka Eva Rizzin. Načrt je nastal ob podpori tržaškega Unicefa, študijskega centra proti diskriminaciji Romov in Sintov Osserva-zione ter zavoda Istituto degli Innocenti - Trool v Firencah. Ob ugotovitvi, da se je nestrpnost do Romov in Sintov v zadnjih letih v Italiji zaostrila, nestrpnost pa je v glavnem sad nepoznavanja, se je rodila zamisel, da bi otrokom, a tudi odraslim, ponudili pravljico, s katero spoznavati ta svet in razmišljati o njem. Eva Ciuk se je pred Platnica knjige leti med snemanjem dokumentarnega filma o Kosovu pogovarjala z romskimi in aškalijskimi otroki v begunskem zbirnem centru. Otroci so govorili o sebi, o svojih družinah, pravljicah, pesmih in igrah. Pozneje se je pogovorila tudi romskimi in sint-skimi otroci iz naše dežele, s pomočjo Rde- če kapice pa so vse skupaj pripovedovali italijanskim in slovenskim šolarjem. V knjigi so med drugim opisane dejavnosti, ki jih je Ciukova izpeljala v raznih šolah in centrih. Gre za didaktično sredstvo v več oblikah, knjigo, kratkometražni film, fotografsko pripoved, gledališki scenarij, novinarsko delavnico in še kaj. Občina Trst je kupila dvesto izvodov, saj je bilo v projekt vključenih več šol in občinskih rekreacijskih centrov. Podobno se je odzvala tudi Pokrajina Trst. Današnjo predstavitev naj bi po prvotnih načrtih izvedli v občinski knjižnici Quarantotti Gambini, po besedah avtorice in prof. Sos-sija pa občinski odbornik za kulturo Massimo Greco tega ni dovolil. Sprašujeta se, ali je neprimerno obravnavati Rome in Sin-te »v templju znanja«, kljub temu, da imata oba naroda starodavno in bogato kulturo. »Prav s spoznavanjem premoščamo predsodke, tako negativne kot pozitivne. Ta izbira je nesprejemljiva,« trdita Eva Ciuk in Livio Sossi. Nekdo se konec koncev vendar boji Rdeče kapice ... (af) NARODNI DOM - V založbi ZTT poezije Zlatke Obed Lokatos Nova zbirka, vendar z istimi koreninami Zlatka Obed Lokatos kot pesnica je bila sinoči v središču pozornosti v mali dvorani Narodnega doma, kjer je Založništvo tržaškega tiska predstavilo pred kratkim izdano novo pesniško zbirko te avtorice. Zbirka Ob vodi in kruhu 2, ki jo bogatita spremna beseda pesnika Marka Kravosa in epistola priznanega slovenskega literarnega kritika, pesnika in dramatika Denisa Poniža, vsebuje skoraj sto novih pesmi, ki so združene v različnih sklopih. Več o poeziji Obedove pa nam je na včerajšnji predstavitvi povedal Denis Poniž, ki je v svoji epistoli, s katero je zaključil knjigo, med drugim zapisal, da ga je Zlat-ka prijetno presenetila z novo zbirko, ki je naslovljena isto kot prva zbirka, od nje jo loči le številka "2', s katero avtorica označuje, da je to druga, nova zbirka, a z istimi koreninami. Ne gre za ponovitev, ampak za novo, samostojno, v sebi strnjeno, s seboj samo zlito poezijo, ki nadaljuje tam, kjer je poezija 1. zbirke ustavila svoje plimovanje in ga zdaj znova polni z močjo, je zapisal Poniž. Kaj pravzaprav izražajo pesmi Obedove, smo sinoči razbrali tudi iz branja njene poezije. To nam je približala igralka Lara Komar, ki je prebrala pesmi Morda Trst, Besedovina kamna, Ko je nebo jedlo češnje itd. Bralnemu inter-mezzu in pozdravu Aceta Mermolje iz ZTT je sledil poseg Denisa Poniža, ki je pesnico opisal kot zelo natančno, samokritično osebo, ki s pesmimi med drugim izraža tudi družbeno odgovornost. Pesmi Obedove se po njegovi oceni doživljajo kot globoko, natančno početje, ki se iz ustvarjalne discipline raz- Z leve Lara Komar, Zlatka Obed Lokatos in Denis Poniž kroma pre v širne svetove. Ob tem je govornik pohvalil avtoričino prizadevnost, saj naj bi z mislijo bila že pri novi poeziji, to pa je, kot je ocenil Poniž, zelo pomembno in dobro, saj to pomeni, da pesnica še ni prišla do dna pesniškega vodnjaka. Da gre pri dotični poeziji za dobro izpiljene verze, ki zahtevajo čas, smo se prepričali tudi skozi pesem Skladni kamni, ki jo je prebral priložnostni govornik, ob tem pa je dodal, da mu je prebrana pesem zelo blizu in zelo ljuba. Včerajšnje literarno srečanje sta sklenili Martina Kafol iz ZTT in pesnica Zlatka Obed Lokatos. Slednja se je publiki in bralcem med drugim zahvalila za brezpogojno vdanost. Ob koncu naj še povemo, da je lirika Zlatke Obed Lokatos na prodaj v Tržaški knjigarni, za njo pa je treba odšteti 12 evrov. (sč) -/ ---- Ob uspešno zaključenem univerzitetnem študiju iskreno čestitamo sodelavki Andreji Farneti in ji želimo še veliko nadaljnjih uspehov vsi na Primorskem dnevniku Petek, 18. februarja 2011 Včeraj danes Danes, PETEK, 18. februarja 2011 SIMEON Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 17.35 - Dolžina dneva 10.32 - Luna vzide ob 18.10 in zatone ob 6.40 Jutri, SOBOTA, 19. februarja 2011 JULIJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,1 stopinje C, zračni tlak 1001,3 mb ustaljen, veter 8 km na uro vzhodnik, vlaga 81-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,1 stopinje C. [12 Lekarne Do sobote, 19. februarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (040 367967), Ul. Masca-gni 2 (040 800002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33. TRST Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. âu Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il Grinta«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Another Year«. CINECITY - 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »amori e altri rimedi«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Il cigno nero«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Il Grinta«; 18.20, 20.10, 22.00 »The Shock Labyrinth -Extreme 3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Sanctum 3D«; 21.00 »Burlesque«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Femmine contro maschi«; 16.30 »I fanta-stici viaggi di Gulliver 3D«; 16.30, 18.45 »Il discorso del Re«. FELLINI - 16.00, 19.00 »Rabbit Hole«; 17.30, 20.40, 22.20 »Gianni e le don-ne«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il cigno nero«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.25, 20.25, 22.15 »Il padre e lo straniero«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 19.20, 21.40, 0.00 »Moja neprava žena«; 18.40 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 16.40 »Zlatolaska 3D«; 15.50, 17.50 »Gremo mi po svoje; 20.30, 22.50 »Dilema«; 19.50, 21.50, 23.50 »Ledena past«. KOPER - PLANET TUŠ 16.00 »Samo-va pustolovščina 3D - sinh.«; 21.30, 23.59 »Zeleni sršen 3D«; 15.00, 17.10, 19.20 »Zlatolaska 3D«; 16.30 »Zlatolaska«; 18.00, 20.00, 22.00 »Gulliver-jeva potovanja 3D«; 18.40, 21.10, 23.40 »Burleska«; 16.40, 21.05, 23.25 »Črni labod«; 16.15, 18.45, 21.15, 23.45 »Moja neprava žena«; 19.00 »Jutri, ko se je začela vojna«; 16.10, 18.30, 20.50, 23.10 »Debela mama 3«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sono il numero quat-tro«; 18.15 »Qualunquemente«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15 »Burles-que«; 16.30, 20.15, 22.15 »Femmine contro maschi«; Dvorana 3: 22.15 »Sanctum 3D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Amore & altri ri-medi«. SUPER - 22.15 »Immaturi«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.15 »Il Grinta«; Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«; 19.50, 22.10 »Sanctum 3D«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Femmine contro maschi«; Dvorana 4: 17.50 »Gianni e le donne«; 20.15, 22.15 »Sono il numero quattro«; Dvorana 5: 17.40, 19.50, 22.00 »Il discorso del Re«; 16.30, 18.10 »Animals United«. Čestitke Stric ANDREJ, ostani vedno nasmejan, danes jih 50 slaviš. Želim ti srečen dan! Mateja V osmici se velika fešta pripravlja, ANDREJ 50 jih proslavlja. Živ-jo Marija kličemo vsi, mnogo zdravja in mnogo srečnih dni ti klapa iz Križa želi. Danes praznuje FRANCKO ŽERJAL 96. rojstni dan. MPZ Vesna iz Križa mu želi mnogo zdravja in veselja. Danes slavi naša draga ALBINA MOŽE 90 let. Vse najboljše, predvsem pa zdravja, ji želijo sin Zdenko, hči Marija z družinama, pravnuki Daniel, Carol, Matteo, Giulia in Noemi pa pošiljajo noni koš poljubčkov. Vo-ščilu se pridružuje Pierina. [W Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Tel. 040-291498. Vljudno vabljeni! MARIZA je odprla osmico v Ricmanjih. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Vabljeni! Tel. 040-229270. OSMICO je odprl Kristjan Debelis v Škednju, Ul. Soncini 112. Tel. 3385837604. Vabljeni! OSMICO je odprl Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno kapljico in nudi domač prigrizek. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni! Loterija 17. februarja 2011 Bari 69 66 84 1 46 Cagliari 83 58 7 21 62 Firence 80 18 30 13 44 Genova 45 4 36 77 49 Milan 74 28 75 86 21 Neapelj 54 3 68 6 62 Palermo 70 47 56 36 38 Rim 22 57 77 26 90 Turin 62 50 34 85 24 Benetke 50 4 58 60 61 Nazionale 40 72 11 89 17 Super Enalotto Št. 21 10 17 18 25 45 84 jolly 21 Nagradni sklad 3.068.962,19 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 18.933.869,21 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 17 dobitnikov s 5 točkami 27.079,08 € 1.644 dobitnikov s 4 točkami 280,01 € 64.864 dobitnikov s 3 točkami 14,19 € Superstar 73 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 7 dobitnikov s 4 točkami 28.001,00 € 289 dobitnikov s 3 točkami 1.419,00 € 4.260 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 25.768 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 53.572 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Naročniki pozor! Vsi, ki ste poravnali naročnino za leto 2011, lahko z dodatnimi 30 evri prebirate tudi elektronsko izdajo celotnega dnevnika, kjer koli ste! Podrobnosti na naši spletni strani www.primorski.eu na povezavi »v kioskih« / TRST Petek, 18. februarja 2011 1 1 Društvo slovenskih izobražencev, NŠK, Mladika, Slovenski klub in SSG vabijo danes, 18. februarja, ob 18. uri v Narodni dom na večer Drevo življenja - srečanje s Prešernovim nagrajencem Miroslavom Košuto Sodelujejo: igralca Maja Blagovič in Vladimir Jure ter literarna kritičarka Tatjana Roje Devinski pevski zbori vabijo na PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE Gost večera bo pisatelj Dušan Jelinčič Ob domačih zborih bo nastopila lutkovna skupina s predstavo Nika Kureta O VITEZU JAROMIRU v soboto, 19. februarja 2011, ob 20.30 na sedežu devlnsklh zborov H Šolske vesti V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela so se začela vpisovanja za šolsko leto 2011/12. Dodatne informacije od 8. do 16. ure na tel. št. 040573141. V TAJNIŠTVU DTZ ŽIGE ZOISA je na razpolago zbornik Izvestje za dijake, ki so maturirali v šolskih letih 2008/09 in 2009/10. URAD ZA IZOBRAZBO IN ŠOLSKE STORITVE OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini (Dolina 200) in v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) za š.l. 2011/12. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci so na razpolago na www.sandorli-go-dolina.it. M Izleti □ Obvestila Slovensko prosvetno društvo Mačkolje vabi na odprtje razstave Alana Mozana GOVORICA SRCA v petek, 18. februarja 2011, ob 20h v prostorih Srenjske hiše v Mačkoljah. Ustvarjalca bo predstavila prof. Jasna Merku, pevski pozdrav MIPS A.M.SIomšek. OBČINA REPENTABOR organizira v dneh od 4. do 8. aprila 2011 štiridnevno bivanje v Rogaški slatini za bivajoče v občini starejše od 65. let. Za vpisovanje in pojasnila se lahko obrnete na občinsko tajništvo do 28. februarja. KRUT vabi v soboto, 12. marca, na spomladanski izlet v Spilimbergo z vodenim ogledom mestnega jedra, obiskom tamkajšnje edinstvene Šole mozaika in ogledom sejma »Cvetje in vrtnarstvo« v Pordenonu. Informacije in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. VELIKONOČNO POTOVANJE s Kru-tom v »Baltske prestolnice« od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Informacije na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. GOZDNA ZADRUGA PADRIČE vabi člane, ki se nameravajo udeležiti sečnje drvi na skupni lastnini, da se najavijo pri odbornikih. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA Mladika in Tržaška knjigarna vabijo »Na kavo s knjigo«. Pridite v knjigarno v sredo, 23. februarja, ob 10. uri. Kavo bomo pili z Johnom Earlom. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. KD FRAN VENTURINI obvešča, da Prešernova proslava, ki je bila najavljena za danes, 18. februarja, ob 19.30 v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju, odpade! SKD TABOR ZA OTROKE, danes, 18. februarja, ob 16. uri, v mali dvorani prosvetnega doma na Opčinah, »Ura pravljic« za otroke iz vrtca in 1. razreda OŠ. Pripoveduje Jasmina Smot-lak. Pridružite se! SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnice za mlade od 18 do 29 let od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: danes, 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost TK TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi vstop! Za info in vpise: 040-2017389. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 19. februarja, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini in predvideva odobritev obračuna in proračuna za tekoče leto. KRUT - NATURA obvešča vse, ki bi se radi seznanili z osnovami refleksno-conske masaže in že prijavljene, da se bo začetni tečaj masaže stopal odvijal v soboto, 19. februarja, od 9. do 18. ure. Informacije in prijave na tel. 040360072, Ul. Cicerone 8/b. ACQUAFITNESS - tečaj za vse, ki želijo izboljšati psiho-fizično počutje in doseči optimalno telesno formo. Skupinska vadba v vodi je primerna za vse starosti in se odvija pod strokovnim vodstvom. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo tečaji smučanja, ob priliki bo v nedeljo, 20. februarja, avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ES-SO na Opčinah. Tečaji: tel. SK Brdina 347-5292058 (Valentina Suber 347-4421131), avtobus: (Sabina 3488012454). SEKCIJA VZPI-ANPI E. Antončič sklicuje v nedeljo, 20. februarja, ob 11. uri v Ljudskem domu v Križu redni kongres. Na dnevnem redu poročila, pozdrav pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI in volitve novega odbora. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, sklicuje v ponedeljek, 21. februarja, redni občni zbor ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju. Letos je volilnega značaja. Vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 22. februarja, na sedežu na Padričah redna pevska vaja. KOORDINACIJA LEVE SREDINE DEVIN - NABREŽINA organizira v sredo, 23. februarja, ob 18. uri v dvorani društva Igo Gruden javno srečanje na temo »Merjasci na Krasu - obstaja način za rešiti problem? Pogovorimo se skupaj!«. KMEČKA ZVEZA prireja obvezne tečaje o nadzoru nad higieno in postopkih HACCP. Tečaji so namenjeni upraviteljem podjetij (8 ur) ter vsem, ki pomagajo pri pripravi živil (3 ure). Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo v uradih zveze ali po telefonu 040-362941. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na občni zbor, ki bo v petek, 25. februarja, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 46. KRUT obvešča prijavljene in vse tiste, ki bi radi spoznali preprosto in učinkovito tehniko za samopomoč, da se bo na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, v dneh 26. in 27. februarja, odvijal tečaj reiki 1. stopnje. Informacije in prijave na tel. št. 040-360072. KRUT začenja v sredo, 9. marca, spomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 3. marca, ob 20.30 na NA PREDSTAVITEV treh zgodovinskih knjig o drugi svetovni vojni, ki jih je v Italijanskem jeziku napisala prof. MIRA SUSIC • Spregovorila bo prof. Mariza Škrk Danes, 18. februarja, ob 17.00 uri v ulici Sv. Frančiška 20 svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 degustacijo penin. Do 27. februarja sprejemamo rezervacije izključno za člane O.N.A.V., od 28. februarja dalje tudi za nečlane in prijatelje. Spletna stran: www.onav.it, email: trieste@onav.it, tel. 3347786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). PUSTNA SKUPINA IZ KRIŽA vabi na obisk in udeležbo na letošnjo pustno povorko s kriškim vozom in skupino. Za informacije in vpis smo dosegljivi v šotoru pod nogometnim igriščem v Križu vsak dan po 18. uri. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do ponedeljka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 201011, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za uživanje predvidenih ugodnosti in je na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vas vljudno vabi na predavanje »Prisluhniti bolniku« v torek, 1. marca, ob 17.30 v dvorano Ba-roncini, Ul. Trento 8 v Trstu. Predaval bo dr. Gianluca Borotto, zdravnik paliativne medicine, ki deluje v na-brežinski bolnici Pineta del Carso. GLASBENA MATICA vabi na izredni občni zbor, ki bo v sredo, 2. marca, ob 17.00 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Gorici, Korzo Verdi 51 (Tu-mova dvorana). Dnevni red: 1. Sprememba statuta; 2. Razno. V MARIJANIŠČU NA OPČINAH - tečaj priprave na poroko. Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo, 2. marca, ob 20.30. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi v četrtek, 3. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Gregorčičevo dvorano (Ul. Sv. Frančiška 20) na redni občni zbor. FOTOVIDEO TS80 organizira 11. Video natečaj Ota Hrovatin. Rok za oddajo filmov 4. marca. Zaključni večer v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, 18. marca. Prijavnice dobite v Tržaški knjigarni, Ul. S. Francesco 20, ali na spletni strani www.trst80.com. Informacije na tel.: 329-4128363 (Marko Civardi). KRUT - Želiš spoznati eterična olja in načine kako jih uporabljaš? Pridruži se nam na začetnem tečaju v petek, 11. marca, ob 17.30. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. 81 Prireditve DREVO ŽIVLJENJA - Srečanje s Prešernovim nagrajencem Miroslavom Košuto. Društvo slovenskih izobražencev, NŠK, Mladika, Slovenski klub in SSG vabijo danes, 18. februarja, ob 18. uri v Narodni dom. Sodelujejo: igralca Maja Blagovič in Vladimir Jurc ter literarna kritičarka Tatjana Rojc. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE obvešča da bo razstava likovnih del Alana Mozana v prostorih Srenjske hiše v Mačkoljah odprta s sledečim urnikom: danes, 18. februarja, ob 20. uri odprtje razstave, v soboto, 19. februarja, od 17. do 19. ure, v nedeljo, 20. februarja, od 10.30 do 12. in od 16. do 19. ure, v ponedeljek, 21. februarja, od 17. do 19. ure. Za šolske in druge skupine je možen ogled tudi izven navedenega urnika s predhodno najavo (tel. 3294396429, e-mail: spd.mackolje@gmail.com). SKD GRAD OD BANOV vabi na praznovanje ob Dnevu slovenske kulture z gostovanjem MoPZ in dramske skupine SKD Kraški dom z Repentabra v soboto, 19. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih pri Banih. KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 20. februarja, ob 18. uri v kulturni domu na Colu na ogled gledališke predstave B. Brechta »Malomeščanska svatba«, v režiji Gregorja Geca. Predstavo bodo odigrali člani dramske skupine SDD Jaka Štoka s Proseka in Kontovela. PREŠERNO SKUPAJ SKD Kraški dom DOM, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo: v nedeljo, 20. februarja, ob 17.30 v Srenjski hiši v Gročani »Tku je blo ambot«. Nastopa »KD Šavrini in anka Šavrinke«. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 20. februarja, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Dogodivščine dvornega norčka« v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16. uri (red Ribica), druga ob 17.30 (red Želva). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi v nedeljo, 20. februarja, ob 17.30, v srenjsko hišo v Gročani na Prešernovo proslavo 2011 »Tku je blo ambot«. Nastopili bodo Šavri-ni in anka Šavrinke. SKDTABOR OPENSKA GLASBENA SREČANJA, v nedeljo, 20. februarja, ob 18. uri koncert skupine »Andrej-ka Možina Kvartet« (Andrejka Mo-žina - glas, čelo, skladbe, Nicola Pri-vato - kitara, Rosa Brunello - kontrabas, Igor Checchini - bobni, gost: Sebastiano Frattini - violina. Na sporedu skladbe Andrejke Možina in jazz standard. SKD VIGRED vabi na Prešernov dan v nedeljo, 20. februarja, ob 19. uri v Štalci v Šempolaju, sodelujejo pevska skupina Vigred in dramska skupina SKD Slovenec z veseloigro Silicone rap. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja v nedeljo, 20. februarja, ob 17. uri, v dvorani Srenjske hiše srečanje s filmskim ustvarjanjem Aljoše Žerjala pod naslovom »Govorica srca«. Toplo vabljeni! DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, KŠD ROJANSKI KRPAN IN GLASBENA MATICA vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 20. februarja, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). Nastopila bo pevska skupina Hrušiski fanti, z ljudsko pesmijo, pripovedmi o vražah in anekdotami brkinskih ljudi. Priložnostno misel bo podala Nataša Sosič Fabjan. NAGRADA NADJA MAGANJA bo izročena 21. februarja Rusinji Tamari Ivanovni Čikunovni, ustanoviteljici gibanja »Matere proti smrtni obsodbi in mučenju«. Nagrado so ustanovili Skupnost Sv. Egidija, Zamejska skavtska organizacija, Društvo slovenskih izobražencev in družina Jev-nikar. Slovesna izročitev bo v ponedeljek, 21. februarja, v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. OBČINA ZGONIK vabi ob dnevu slovenske kulture v četrtek, 24. februarja, ob 20. uri v prostore KD Rdeča zvezda v Saležu na predstavitev turistične brošure »Občina Zgonik: zgodbe, utrinki, slike«. Sodelujejo MepZ Rdeča zvezda Devin, pod vodstvom Rada Miliča, Vesna Hro-vatin in godba Salež. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD-ja in Slovenske prosvete prireja v petek, 25. februarja, predavanje Jana Grgiča »Potovanje po Severni Koreji ob slikah in video filmu«. Začetek ob 20.30. Vabljeni! V BAMBIČEVI GALERIJI je na ogled razstava ilustracij Zvonka Čoha za slikanico Marka Kravosa »Ta prave od pet do glave«. Odprto od 10. do 12. in od 17. do 19. ure od ponedeljka do petka. Razstava bo trajala do 25. februarja. Po dogovoru so za šole predvidene otroške delavnice s pisateljem. Informacije: Sklad Mitja Čuk, 040212289, info@skladmc.org. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v soboto, 26. februarja, ob 20. uri na večer slovenske pesmi in besede (praznik ob Prešernovem dnevu). GLASBA BREZ MEJA 2011 pod velikim ogrevanim šotorom v Briščikih, v soboto 26. februarja, ob 21. uri koncert skupin »Siddharta«, »Bohem« in »Red Katrins«. Organizator koncerta je Glasbeno Kulturno društvo DrugaMuzika. Vstopnice za koncert bodo na razpolago na dan koncerta. SKD VESNA priredi v soboto, 26. februarja, »Praznovanje dneva slovenske kulture«. Nastopa glasbena skupina iz Benečije BK Evolution s predstavitvijo Cd-ja Jablen The apple tree. Poezije in priložnostna misel Michele Obit, povezoval bo Mitja Tretjak. Začetek ob 20. uri v domu Alberta Sirka v Križu. Toplo vabljeni! S Poslovni oglasi VINO KVALITETNO SORTE rumeni muškat, chardonay, sauvi-gnon, cabernet sauvignon in merlot, letnik 2010, prodam. Cena 1,20 eur. Tel. 339-199-7101 0 Mali oglasi ŽELIM SPOPZNATI OSEBO ki pozna tehniko hitrega računanja Anzan ali magnetne motorje Perendev. Klicati na tel. št. 339-2987380 ob urah kosila. IŠČEM zazidljivo zemljišče ali hišo potrebno korenite obnove na območju občine Devin Nabrežina ali Jamelj. Tel. št. 335-6123970. PRODAM STANOVANJE 75 kv.m, prvo nadstropje, lastno ogrevanje, v dobrem stanju, območje Rosset-ti/Velesejem. Pokličite tel. št.: 3471165890. Prispevki V spomin na Maria Miliča darujeta Anica in Bruno Milič 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na Gabrijelo Beličič daruje Majda Artač 15,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Severina Slapnika daruje Vera Milič 15,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika na Repentabru. t Zapustil nas je naš dragi mož in oče v Nado Ščuka Žalostno vest sporočajo Mari in Nadja ter ostalo sorodstvo Zahvaljujemo se osebju doma za ostarele Fratelli Stuparich. Od pokojnega se bomo poslovili v soboto, 19. februarja, od 11. do 13. ure v ulici Costalunga. Sledila bo maša. Na željo pokojnika bo pokop žare v ožjem družinskem krogu. Nabrežina, 18. februarja 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav svaku in stricu Nadotu. Frančko in Grazia, Klara in Elvira z družinama Ob smrti Nadota Ščuke izrekamo svoji pevki Nadji, njeni mami in sorodnikom občuteno sožalje pevci in odbor SKD I. Gruden 18.2.2008 18.2.2011 Giani Bogatec Vedno v naših srcih. Svojci OB 10. OBLETNICI IZGLASOVANJA ZAŠČITNEGA ZAKONA Šampanjec kdaj drugič Odprto pismo Počutim se... Dragi bivši zamejci! Minilo je že veliko časa, od kar sem se zadnjikrat posvetovala z vami. Pravzaprav imam občutek, da se me že desetletja aktivno izogibate. Vendar sem se tokrat odločila, da se kljub nezaželenosti sama oglasim in izrabim priložnost, ki so mi jo ponudili mladi in kritični klopi. Rada bi vam zaupala vso svojo zaskrbljenost, ki mi ponoči ne da več spati. Čas, ko sem se krepila v duhu odkritega izražanja želje po večji pravici in javnih manifestacijah, v okviru katerih se je želela naša skupnost bolj uveljaviti, je že daleč za nami. Res je, da smo skupaj nekaj dosegli, teh s trudom gojenih sadov pa ne uživate, kot bi morali. Se vam zdi, da ste se jih prenajed-li? Odločila sem se, da vam napišem odprto pismo ravno zato, da bi vas prepričala o nasprotnem, saj vas imam rada, kot vas ima lahko samo mati. In ravno dogodki zadnjih let so v meni spet prebudili materinski čut: prepričana sem bila, da ste že odrasli, zdaj pa ugotavljam, da še vedno potrebujete figuro, ki bi vas vodila v teh najstniških letih. Očitno je, da doživljate globoko nezadovoljstvo, ki ga pogojuje strah pred spremembami in pomembnimi odločitvami, kar je za prehodno obdobje, v katerem se nahajate, popolnoma razumljivo. In vendar nikakor ne smete obtičati v neke vrste Dantejevem limbu, kjer ne čutite nobene večje potrebe po odzivanju. Strah ne more biti večni izgovor: ko se strah dalj časa vleče, se spremeni v lenobo. Končno, po dolgem času dogovarjanj in pogajanj, ste dobili zaščitni zakon, po katerem ste tako dolgo hrepeneli. Kot sami veste, sem vas vedno podpirala v tem in navijala za vas: zdaj pa ugotavljam, da bi morala biti malo bolj stroga. Ko ste dosegli to, po čemer ste tako hrepeneli, ste se odločili za »počitek« na lovorikah. In vendar se je ta počitek spremenil v pravo pravcato spanje, ki ga lahko primerjamo s spanjem začarane Sneguljčice. Koliko izmed vas jih je stopilo do matičnih uradov, da bi uredilo izvirni zapis slovenskih priimkov? Ste zaprosili za dvojezično osebno izkaznico? Kaj pa vozniško dovoljenje? Da ne sprašujem o tem, koliko izmed vas se je poslužilo dvojezičnosti v trgovinah ali uradih. Naj bom jasna: nekateri med vami se za zgoraj omenjeno (in še za marsikaj) resno zavzemajo, vendar so bolj izjema kot pravilo. Morda je dandanes vprašanje identitete za marsikoga drugorazredna skrb, glede na vse probleme, s katerimi se morate soočati: če samo omenim pojem osebne uveljavitve na področju študija ali službe in neobetavnoprihodnost izfinančnega vidika, ki sta rezultat današnje vedno večje potrebe po individualizmu. Ampak dragi moji, pozabili ste, od kod prihajate: brez tega se boste težko odločili, katero pot ubrati. Morda se sprašujete, zakaj se oglašam ravno zdaj. V času, ko proglašate nekaj, česar se ne poslužujete in morda ne cenite v zadostni meri, vam lahko priskočim na pomoč samo jaz. Moja naloga je, da vas direktno vprašam: čemu vsa ta proslavljanja dosežka, ki se je zgodil pred davnimi desetimi leti? Ali raje: kaj se je od tistega novega začetka konkretnega razvilo? Italijana 2 odgovorov 1,4% zamejca 76 odgovorov 54,3% Slovenca 45 odgovorov 32,1% drugo 17 odgovorov 12,1% Zahteval/a sem dvojezično iskaznico 66 odgovorov 47,1% Spremenil/a sem priimek 15 odgovorov 10,7% Poslužil/a sem se ga za drugo 15 odgovorov 10,7% Uvod V teh dneh ste morda s težavo prezrli tone črnila, ki so jih naši lokalni mediji porabili ob 10-letnici sprejetja zaščitnega zakona: intervjuji s predstavniki civilne družbe, politiki in tedanji akterji so mogoče marsikoga tudi naveličali. Klop se temu vrvežu ni moral odpovedati, zato je sklenil, da na svojevrsten način dokončno izčrpa temo in poda določene poglede. Tokratno obširno številko namenja vsem tistim, ki se še dalj časa sprašujejo, kaj se čutijo po narodnosti, naraščajočemu nivoju lokalne lenobe, številkam in dopolnilom k zakonu št. 38. Ob tem smo se klopi spraševali, kaj se je v tem desetletju bistvenega spremenilo med Slovenci v Italiji. Morda ste nekateri bolj pikolovski bralci opazili, da se dalj časa izogibamo besedama »zamejec« ali »manjšina«. To pa, ker smatramo, da po propadu fizičnih mej, lahko propadejo tudi »izrazoslo-vne« navade. Klopi mislimo, da je bilo sprejetje zaščitnega zakona gotovo zgodovinski mejnik, vendar nismo prekomerno razpoloženi za proslavljanje. To bilo namreč smiselno, če bi ta trenutek skupno nadgrajevali, vendar se to v zadnjem desetletju, razen poskusov programske konference, ni uresničilo. Čutimo, da se ta problem tiče tudi nas, ne pa samo Vaša kritična zavest višjih predstavnikov in starejših generacij. In prav zaradi tega ne bomo proslavljali s šampanjcem, pač pa s pošteno mero avtokritike. Naš namen ni ta, da bomo postavljali pod vprašaj bistveni dosežek v zgodovini slovenske manjšine v Italiji, vendar se bomo vprašali, kaj se še da spremeniti, da bo ta šampanjec res zaslužen. Rezultati klopove ankete o zaščitnem zakonu Mladi in številke Številka 38/ 2001 ima kljub svoji za števila značilni suhoparnosti velik pomen za slovensko manjšino v Italiji, saj se je ravno pod to številko zapi- Kaj ti pomeni zaščita? Pomoč pri uveljavljanju svoje identitete 100 odgovorov 71,4% Birokratska zadeva, ki se me ne tiče 17 odgovorov 12,1% Si se kdaj poslužil zaščitnega zakona? Kontracepcijsko sredstvo 12 odgovorov 8,6% Drugo 11 odgovorov 7,9% Ne 44 odgovorov 31,4% Anketirancev je 140. Razmerje med moškimi in ženskami anketiranci je enakovredno. Večina anketirancev je starih med 18. in 35. letom, le redke so izjeme, kjer je starost nad 35. letom (3-5). Anketiranci so večji del Tržačani, vendar je med njimi tudi nekaj prebivalcev iz Goriškega. sal zaščitni zakon, ki ga je italijanski senat izglasoval pred natanko desetimi leti. Ob okrogli obletnici se je Klop vprašal, kaj menijo o zgoraj omenjeni številki (in seveda vsebini) mladi »manjšinci« in izvedel anketo z naslovom »Kaj mladim pomeni zaščita?«. Pri anketi je sodelovalo 140 anketirancev, ki prebivajo na tržaškem območju, pretežno starih od 18 do 35 let. Vprašali smo jih, kaj jim pomeni zaščitni zakon, koliko krat so se ga po-služili in kaj se počutijo po identiteti. O tem, ali se jim zdi število 38/2001 suhoparno število, so nam povedala prav... števila. Da je zaščita pomoč pri uveljavljanju svoje identitete, meni kar 71,4% anketirancev, le 12,1% jih pravi, da gre za birokratsko zadevo, ki se jih osebno ne tiče. Kdor se je med možnimi odgovori odločil za drug odgovor (teh je bilo 7,9%), je pojasnil svoj oseben pogled na določbo: tu gre poudariti, da so vsi odgovori izražali nezadovoljstvo, češ da je to zakon, ki je ostal na papirju, in ki se ga sami zelo malo poslužujemo, eden izmed anketirancev pa je pripisal, da je zaščitni zakon farsa, s ka- tero se ne gre hvaliti. Kar 8,6% anketirancev pa se je odločilo za provokativen odgovor in malo za šalo malo za res zapisalo, da jim zaščita pomeni kontracepcijsko sredstvo. Naše anketirance smo vprašali, naj nam zaupajo, kaj se počutijo po identiteti, če Slovence, Italijane, zamejce ali drugo. Takih, ki so se identificirali z identiteto zamejca, je bilo več kot polovica (kar 54,3%), za Slovence se ima 32,1% anketirancev, za italijansko identiteto pa se je odločilo 1,4% vprašanih. Ne gre pa zanemariti zadnje skupine, ki se prišteva predvsem med Evropejce in v katero spada 12,1% vprašanih. Med njimi je bilo samo nekaj teh, ki so pripisali, da se počutijo bodisi zamejce kot Slovence, eden izmed njih pa je citiral dr. Mirana Košuto: »Počutim se predmejca.« Odgovori na zadnje vprašanje kažejo, da je večina mladih že imela opraviti z zaščitnim zakonom: 47,1% jih je zaprosilo za dvojezično izkaznico, 10,7% jih je vrnilo svoj priimek v prvotno slovensko obliko, enak odstotek ljudi pa je imel stik tudi z drugimi predpisi. Nemalo je bilo nikalnih odgovorov: zaščitnega zakona se ni nikoli poslužilo 31,4% anketirancev. Števila so navsezadnje le števila, bo najbrž kdo rekel. Ampak prav ta nam marsikdaj jasno pokažejo odnos do kočljivih vprašanj. Eno izmed teh je ravno vprašanje o zaščitnem zakonu, ki je, če citiramo lep odstotek vseh odgovorov, predvsem v aktivnem izvajanju precej pomanjkljiv. Ne glede na to pa nam anketa potrjuje, da mladim pravice manjšinskega prebivalstva niso deveta briga in da je kljub padcu meje identiteta zamejca še vedno aktualna, to se pravi, da so mladi še vedno čustveno vezani na naš obmejni prostor. Dejstvo, da je imelo skoraj 70% anketirancev pobliže stik z zakonom je prav gotovo spodbudna informacija: kljub temu pa se ne gre tako kmalu zadovoljiti. To je namreč kratka proga, ki smo jo prehodili v desetih letih: želimo si, da bi v naslednjem desetletju prehodili mnogo daljšo pot. Stari in številke Da bi se naši starejši bralci ne počutili deležni manjše pozornosti, kot smo jo namenili mladim anketirancem, vam ponujamo številke, vezane na zaščitni zakon, ki jih lahko zaigrate na Lotu. Res je, da zakon doslej ni prinesel sreče nikomur, morda pa jo bo po desetih letih privoščil prav vam! Naše številke so 14 - 21 - 23 - 29 - 38 Zaščita po italijansko Ob številnih debatah o zaščitnem zakonu je v klopovi glavi brenčalo: kaj sploh italijanski sosedje sploh vedo o zaščitnem zakonu? Petek, 18. februarja 2011 TRST št. 43 (170) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Julija, Karin, Martin, Martina, Mateja, Patrizia, Sara, Valentina in Vesna. « **** Klop se je torej spustil v pogovor s pripadniki večinskega naroda, ki so posredno ali neposredno kdaj stopili v stik z našo stvarnostjo. Odgovori slednjih so bili seveda nekoliko različni, od tistih, ki bi jih dobil, če bi spraševal mimoidoče na ulici. Vsi so znali namreč pravilno opredeliti območja v FJK, kjer se izvaja zaščitni zakon. Ravno tako so vsi, razen enega, vsaj bežno kdaj slišali za ta zakon. Za obstoj zaščitnega zakona je Lu-ca, študent iz Čedada, vedel iz raznih virov. Osebno meni, da si slednji prizadeva predvsem, da zaščiti kulturo slovenske manjšine v Italiji, tudi tako, da omogoči rabo slovenskega jezika v različnih sedežih, tako privatnih kot javnih. Zaščitni zakon je zanj tudi način, s katerim italijanska država uradno priznava slovensko manjšino. Poudaril pa je, da bi bila njegova želja ta, da ne bi bilo več potrebe po tovrstnih ukrepih: ko želiš neko jezikovno ali etnično manjšino zaščititi, pomeni da je v nevarnosti pred izginotjem. Kaj imata skupnega Slovenec v Italiji in panda? Oba sta bila pretepena ... »Poleg zaščite ima po mojem mnenju ta zakon tudi nalogo, da dodatno ovrednoti pomemben del skupne kulturne dediščine naše dežele.« To so besede, ki jih je Klopu zaupala Ales-sia, petintridesetletna tržaška kulturna delavka. Rino, odvetnik iz videmske pokrajine, je Klopu podal zelo strokovno definicijo, in sicer da je glavni cilj zakona ta, da zaščiti jezikovno in etnično manjšino, kot dopolnilo 3. in 6. člena italijanske ustave. Zaščitni zakon je po njegovem mnenju zelo pomemben. »Če lahko moji otroci obiskujejo dvojezično osnovno šolo v Špetru, je to tudi zasluga tega zakona.« O pomenu, ki ga ima zaščitni zakon na področju konkretnega izvajanja Ustave, je spregovoril tudi Roberto, univerzitetni študent, ki pa je tudi su-plent na italijanskih osnovnih šolah. Davide, zaposlen v nepremičninskem sektorju, ni vedel za obstoj zaščitnega zakona. Njegov pomen se mu zdi zelo relativen. »Ne potrebujemo za- bi ustvarjal velik problem: »Tvega se, da se preveč zaščiti manjšine, ki so v bistvu skoraj neobstoječe ali izmišljene. Ne moremo primerjati nemško skupnost Južne Tirolske in slovenske manjšine v Italiji s tistimi, ki bi se želeli pogovarjati v fur- Po desetih letih imamo končno »uspešno« zaščito ... V kratkem izmenjave Erasmus med poslovniki zamejskih in indijanskih casinojev v rezervatih lanščini ali ladinščini.« Klop je bil ob teh odgovorih nekoliko zbegan, saj ni pričakoval, da bi njegovi sogovorniki znali podati toliko različnih vidikov o zaščitnem zakonu. Včasih namreč sami pripadniki slovenske manjšine ne znamo obrazložiti bistva zaščitnega zakona. Klop jih je nazadnje še povprašal, če bi kot Italijani zaprosili za dvojezično izkaznico. Mnenja so bila tokrat bolj deljena. Roberto je povedal, da so za njega dvojezične osebne izkaznice pomemben pokazatelj evropske ozaveščenosti in da bi jih morali torej na večjezičnih območjih dobiti vsi obvezno in ne samo, če po njih povprašaš. Od ostalih anketirancev pa bi z veseljem zaprosila za dvojezično osebno izkaznico le Ales-sia. Rinov odgovor je bil, da ne bi zaprosil zanjo, ker je Italijan. Davide je poudaril, da močno sovraži katerokoli obliko birokracije. Dodal je še, da ne razume praktičnega razloga za dvojezičnost uradnih dokumentov, saj v bistvu vsi pripadniki slovenske manjšine obvladajo italijanski jezik. Za Luco je osebna izkaznica le preprost kos papirja, s katerim se nima smisla obremenjevati. Podobnega mnenja je bil tudi Andrea, ki je diskusijo za dvojezično ali enojezično osebno izkaznico označil kot anahroni-stično in brezvezno. Izjave Klopovih sogovornikov nočejo biti nobena absolutna resnica, saj je pogled italijanske večine na zaščitni zakon in našo stvarnost nedvomno zelo kompleksen. Lahko pa so vseeno zanimive, saj nam prikazujejo to tematiko iz zornega kota, na katerega nismo vajeni. Zakon št. 38 je v marsičem pomanjkljiv. Eni menijo, da je le slab kompromis, drugi pa celo, da je protiustaven. Nekdo bi si lahko upal reči, da je tudi površen, zato smo si klopi nabavili rdeče svinčnike in začeli dopolnjevati zakon po merilih leta 2011 z namenom, da izdelamo nov dopolnilni zakon. 1. člen - »Teritorij« Z odobritvijo dopolnilnega zakona stopi takoj v veljavo posebno oko-ljevarstveno področje z imenom Rezervat št. 38, ki zaobjema področje od Milj do Devina (izključeno tržaško mestno središče), goriško - čedajsko en-klavo ter manjše enote v Benečiji. Vsi italijanski državljani, ki pripadajo slovenski jezikovni manjšini, bodo na teh področjih, po vzorcu ameriških staroselcev, lahko upravljali dobičkonosne dejavnosti v okviru terciarnega sektorja. Ob tem, pa se dovoljuje izgradnjo igralniških hiš - casinojev znotraj rezervatov na italijanskem ozemlju. Tovrstne dejavnosti ne bodo podvržene davčnim obremenitvam, v zameno bo večji del zaslužka namenjen avto-financiranju manjšinske skupnosti. (Zagotovljen uspeh) 2. člen - Zdravstveni urad Šest mesecev po začetku veljave tega zakona se z odlokom predsednika republike in po predhodnem sklepu ministrskega sveta ustanovi posebni urad za zdravstveno skrb slovensko govorečih italijanskih državljanov. Nova zdravstvena inštitucija skrbi za zdravo življenje celotne slovenske skupnosti v Italiji. Glavni cilj je povišanje starostne meje in števila novih rojstev. V ta namen je pravica do uporabe kontracepcijskih sredstev med Slovenci v Italiji preklicana. Ker je vsak član slovenske družbe v Italiji bistvenega pomena za letni popis prebivalstva, se mora slednji ravnati po vodilih stare kraške kuhinje, zato v istem roku stopi v veljavo posebni embargo za vso hrano z morebitnimi škodljivi snovmi ali konzervansi. 3. člen - Novi simboli Ob evropskih in državnih simbolih ima slovenska skupnost v Italiji pravico do lastnih simbolov. Sprejme se predlog heraldične posvetovalne komisije, ki tako opisuje novi grb in zastavo slovenske manjšine: bela podlaga z belim grbom. 4. člen - Vračanje imovine V zameno za rešitev in sprejetje upravljanja miramarskega centra za kolibrije v kleteh nekje med Ul. Sv. Frančiška in Ul. Donizetti, se ob zaprtju tržaške univerze brezpogojno vrača Narodni dom na Ul. Filzi. 5. člen - Domače živali Ob nenadnem povečanju mačje populacije v coni judovske sinagoge, se takoj odredi odstrel vseh morebitnih nadležnih mačk, za katere bodo poskrbeli predstavniki kitajske skupnosti. V tem posebnem odloku se hkrati zaščita razširi na vse slovensko mjavka-joče-lajajoče itd. živali s posebni obzirom do priljubljenih in hkrati problematičnih merjascev, šakalov, medvedov in volkov, katerim se avtomatično doda naziv »slovenska strašljiva žival«. Ob uveljavitvi zakona stopi v veljavo tudi posebni odlok, ki v primeru nesreče s srnjadjo na območju rezervata, vrača vse stroške nesrečnemu vozniku. 6. člen - Posebne avtomobilske oznake Ministrstvo za infrastrukturo in promet sprejme določilo posebnih oznak za vsa motorna prevozna sredstva v lasti slovensko govorečih italijanskih državljanov z namenom, da se ob kontrolah s silami javnega reda zmanjšajo kratki diplomatski stiki in da se sploh orožniki ali policisti preventivno izogibajo morebitnim begom prestrašenih subjektov. Za vse voznike vozil z oznako Pozor SGID (slovensko govoreči italijanski državljan) v avtu, velja maksimalna tolerirana količina alkohola v krvi 0,75 g/l in to le ob večjih skupnostnih praznovanjih kot sta Kraški pust ali Kraška ohcet. V dogovoru s slovensko vlado lahko ta zamenja slovensko vinjeto in omogoča uporabo slovenskih avtocest po znižani ceni. 7. člen - Paritetni odbor V skladu z zakonom 38/2001 se z imenovanjem 2 novih članov dopolnjuje 3. člen taistega zakona. S sklicevanjem na enotnost, ki veže slovensko skupnost v Italiji do desničarskih skraj-nežev, bo večni nasprotnik vseh slovansko govorečih narodov Istre, Dalmacije in Julijske krajine Roberto Me-nia imel pravico do imenovanja predstavnika. V ta namen se bo morda delovanje zgoraj imenovanega odbora okrepilo in združilo moči v duhu večnega nasprotovanja do »ta črnih«. 405 Četrtek, 17. februarja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu sovodnje-doberdob-števerjan - Izvajanje zaščitnega zakona št. 38 Celo slovenski občani včasih v« ■ • «v«!«! • nočejo dvojezičnih izkaznic Na področju dvojezičnosti veliko narejenega, občine pa si prizadevajo, da bi dosedanje delo še nadgradile zaščitnega zakona Prebivalci sovodenjske, doberdobske in števerjanske občine imajo kar nekaj možnosti, da se poslužujejo pravic, ki jih predvideva zaščitni zakon 38 iz leta 2001. Kljub temu, da jim tri občine zagotavljajo vrsto storitev, dvojezičnih dokumentov in obrazcev ter da se ta ponudba s časom širi, mnogi teh pravic ne koristijo. Ali nočejo koristiti. Tako v Sovodnjah kot v Doberdobu se je na primer zgodilo, da so občani slovenske narodnosti zavrnili dvojezično osebno izkaznico, češ da »smo v Italiji« in bi jim »lahko ustvarjala probleme v tujini«. Od uslužbencev matičnih uradov so zato zahtevali enojezičen dokument. Dvojezično? Ne, hvala Občine Števerjan, Doberdob in So-vodnje izdajajo papirnate dvojezične izkaznice od decembra 2007. V sovodenj-ski občini je število italijanskih osebnih izkaznic višje od števila dvojezičnih (551 proti 312), v Doberdobu pa so skupno izdali 369 dvojezičnih in 181 italijanskih. Najmanj enojezičnih izkaznic so občani zaprosili v Števerjanu, saj so jih v nekaj več kot treh letih izdali okrog 20 (slovenskih je bilo 260). »Dokaj zaskrbljujoče se mi zdi, da so bili med prosilci italijanske izkaznice tudi Slovenci. Nekatere je baje skrbelo, da bodo zaradi dvojezične izkaznice imeli težave v tujini, drugi so bili prepričani, da se dvojezično izkaznico uporablja v Sloveniji. Zgleda, da vsi ne vedo, da je dvojezični dokument nekaj, kar imamo Slovenci pravico zahtevati,« je povedala sovodenj-ska županja Alenka Florenin in dodala, da je sovodenjska občina sprva vsem občanom izdajala dvojezične dokumente, nekateri občani pa so se uprli in zahtevali italijansko: »V nekaterih primerih so celo zahtevali odstranitev uradnega naziva Sovodnje ob Soči.« Nekaj Slovencev je s Županstva v Sovodnjah (levo), Števerjanu (desno) in Doberdobu (spodaj) bumbaca podobnimi izgovori zavrnilo slovensko-italijanski dokument tudi na doberdob-skem matičnem uradu, kjer pa so bili po drugi strani pozitivno presenečeni nad nekaterimi italijanskimi občani, ki so si želeli dvojezične izkaznice. Poslovenili tudi globe Glava dokumentov, ki jih izdajajo vse tri občine, je dvojezična, prav tako pa so v zadnjih letih prevedli v slovenščino najrazličnejše akte, obrazce (npr. sporočila o nepremičninah za davek ICI, ipd.) in dokumente, ki jih izdajajo razni občinski uradi (rojstni, mrliški, poročni in družinski list, volilne izkaznice, itd.). Javna sporočila, plakati, napisi na javnih stavbah in pisma občanom so v vseh treh občinah prevedena v slovenščino (občani pa pisne zahteve kar pogosto naslavljajo na občino izključno v italijanščini), medtem ko imajo dvojezične globe zaenkrat le v Doberdobu. »K temu, turizem - Sejem BIT Stara grofija »osvojila« Milan Na letošnji borzi turizma v Milanu so včeraj predstavili projekt Stara grofija, s katerim si občine Gorica, Krmin in Gradišče prizadevajo za skupno turistično promocijo. Goriški odbornik za kulturo Antonio Devetag je predstavil že ustaljene pobude goriške občine, opisal zanimivo zemljepisno lepo goriškega prostora, izpostavil njegovo gastronomijo, vrhunska vina, nišne sire iz Bornjana, med in zadnjo, v teh dneh odvijajočo se pobudo v Gorici, Srhljivke in goriška vrtnica. Krminski župan Luicano Patat je predstavil prestolnico Brd, kjer bo- Predstavitev Stare grofije v Milanu foto aw. do letos 150-letnico združitve Italije proslavili tudi drugače, saj letos poteka tudi 90 let od priključitve Italiji tega teritorija. Podžupan Gradišča Paolo Bressan je spregovoril o beneški trdnjavi, vinoteki, v kateri vsako leto priredijo nagrada Noe, spomladanskem nogometnem turnirju in prireditvi Chocofest. Tri zanimive destinacije so tako uspešno združile moči, čeprav bo pot do njihovega turističnega ovrednotenja še precej dolga. V Milanu bodo danes predstavili mrežo kolesarskih stez v Brdih, ki jih je pokrajina uresničila v okviru projekta Slow Collio. (aw) da na zahtevo voznikov izdajajo redarji dvojezične zapisnike, smo uspeli prepričati tudi upravitelje ostalih občin tržiške-ga mestnega okrožja,« je poudaril do-berdobski župan Paolo Vizintin. Vse tri uprave zahtevajo, da pride pri javnih delih do namestitve dvojezičnih napisov (npr. obveščevalne table na gradbiščih), kar običajno tudi dosežejo. »Z zasebniki pa ni vedno tako enostavno,« je povedala šte-verjanska županja Franka Padovan. Vsi imajo prevajalca Vse tri občine se že vrsto let poslužujejo prevajalcev, v občinah Sovodnje in Doberdob imajo tudi tolmača, ki prevaja na sejah občinskega sveta in na raznih srečanjih. V vseh primerih gre za zunanje sodelavce, ki jih zaposlujejo le za določen čas. »Tolmač na sejah prevaja npr. tajniku, silam javnega reda in drugim občanom. Vsi morajo imeti možnost, da razumejo,« sta povedala Floreninova in Vizintin, ki je pristavil, da tolmača v Doberdobu potrebujejo tudi zato, ker se svetnik desne sredine Marino Ferfolja »med sejami izraža izključno v italijanščini«. »V Števerjanu sami prevajamo tajniku, ki se udeležuje sej občinskega sveta,« pa je povedala županja Franka Padovan. Le-ta je dodala, da so trenutno še brez novega prevajalca, zaposlili pa ga bodo v kratkem. Cestne table dopolnjujejo Občina Doberdob ima dvojezično spletno stran, ki jo ravno zdaj dograjuje, spletna stran sovodenjske občine pa je delno dvojezična. »Na tem bo treba še delati,« je povedala Floreninova, isti namen pa so izrazili tudi v Števerjanu. Kar se smerokazov in tabel tiče, je bilo v vseh treh občinah v prejšnjih letih veliko narejenega (k temu je prispevala tudi goriška pokrajina), župani pa si prizadevajo, da bi v prihodnje dvojezično prometno signalizacijo še dopolnili. Vizintin in Floreninova sta izpostavila predvsem problem cest, ki jih upravlja družba ANAS, na katero sta -zaenkrat še brez rezultatov - naslovila več pozivov. »Pozitivna novost na področju vidne dvojezičnosti bo namestitev dvojezičnega napisa na pročelju sedeža karabi-njerjev v Doberdobu,« je povedal Vizin-tin, Floreninova pa je omenila, da so prošnjo po dvojezičnih napisih naslovili tudi na upravitelje marketa Maxi Discount v Prvomajski ulici. »Seveda je na področju dvojezičnosti še vedno veliko dela. Trudimo se, da bi dosedanje izboljšali in dogradili,« je podčrtala Alenka Florenin. Zakon 482 kril levji delež Povedati gre, da so levji delež naštetih projektov občine izvedle z de- narjem iz zakona 482, saj so za sredstva iz zakona 38 lahko začele vlagati prošnje šele pred dvema letoma. Občina Števerjan je zaprosila za skupnih 56.327 evrov, ki bodo namenjeni jezikovnemu okencu, prevajalskemu servisu in dvojezični spletni strani, občina Sovodnje pa 49.200 evrov, ki bodo namenjeni prevajalcu (imajo ga od prvega februarja), tolmaču in prirejanju jezikovnih tečajev slovenščine. Občina Sovodnje je hkrati vložila prošnjo za pridobitev sredstev iz zakona 482, in sicer za nove dvojezične smerokaze in napise; isto je storila tudi občina Doberdob, ki je zaprosila za skupnih 25.000 evrov za zamenjavo naprave za tolmačenje, ponatis knjige o Doberdobu in nakup slovarjev.Na podlagi zakona 38 pa je doberdobska občina zaprosila za denar, ki bo služil za tolmačenje, prevajanje, nadgradnjo spletne strani in promocijo v slovenskem tisku. (Ale) gorica - Na županstvu Na vabilo k varčevanju z energijo se odzivajo s »trikolomimi« lučmi Tudi številne krajevne uprave in podjetja z Goriškega so pristopili k pobudi »M'illumino di meno« (Osvetlim se manj) - kampanji za varčevanje energije, ki so si jo zamislili pri radijski oddaji Caterpillar vsedržavne mreže Rai - Radio 2 in ki bo potekala danes popoldne. Pri podjetju Isogas bodo danes za eno stopinjo znižali temperaturo v uradih, poleg tega pa so na socialnem omrežju Facebook ustanovili skupino »Isogas per m'illumino di meno«, v okviru katere spodbujajo ljudi k varčevanju z energijo. V okviru pobude radijske oddaje Caterpillar bodo danes ob 18. uri zapr- li osvetljavo pred županstvom v Tržiču, medtem ko bodo v Krminu predstavili načrt za postavitev fotovoltaičnih naprav na javne stavbe. Na poziv k varčevanju z električno energijo se je odzvala tudi goriška občina, njeno sodelovanje pri pobudi pa bo nekoliko »originalno«, kot so zapisali v sporočilu tiskovnega urada. Ugasnili bodo namreč žaromete, ki svetijo na pročelje županstva in na grad, namesto njih pa bodo prižgali luči z barvami italijanske trobojnice, s čemer hočejo uvesti v praznovanje ob 150-letnici združitve Italije. Ob 20. uri bo v centru Punto giovani akustični koncert skupine Alia Torcida. Kulturni center Lojze Bratuz, Krožek Anton Gregorčič, RTV Slovenija, KD Cedermac in Kinoatelje - Gorica vabijo na PROJEKCIJO FILMA PO ISTOIMENSKI POVESTI Franceta Bevka scenarij za film sta napisala Marjan Bevk in Marko Bratuš, režija Tugo Štiglic, pred predvajanjem filma bo spregovoril Marijan Bevk Kulturni center Lojze Bratuž DANES, 18. februarja 2011, ob 20.30 / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. februarja 2011 15 TRŽIČ - Govori se o kandidaturi Anne Marie Cisint Tržiška desna sredina še brez županskega kandidata Micheleja Luiseja niso še odpisali - Za pokrajinske volitve je Ljudstvo svobode izbralo Vecchijevo VZPENJAČA - Forum Občani niso bili obveščeni o nevarnostih Ali se ni nihče pravočasno zavedal, da je gradnjo proge vzpenjače na goriški grad ovirala hiša v Ulici Franconia? Zakaj so občani šele iz časopisov izvedeli, da so med čiščenjem pobočja grajskega griča našli nekaj neeksplodiranih ubojnih sredstev? Koliko bodo ta »nepričakovana« odkritja stala Goričane? Ta in druga vprašanja so predstavniki Foruma za Gorico naslovili na goriško občinsko upravo in vodjo gradbenih del, ki jih podjetje Edilramon izvaja na pobočju nad predorom Bombi. »Dela so se pravzaprav prekinila že prvega februarja. Vodja del Vittorio Ranalletta je v intervjuju najprej dejal, da dela še naprej potekajo, čeprav prehod tovornih vozil ovira hiša v Ulici Franconia, drugega dne pa je izjavil, da so dela začasno ustavljena, ker je treba hišo premakniti. Ali so se tega zavedali šele sedaj? Koliko nas bo zaustavitev del stala?« je povedal načelnik Foruma v občinskem svetu Andrea Bellavite, po čigar mnenju je tudi izredno hudo, da so občani o odkritju neeksplodiranih ubojnih sredstev na griču izvedeli šele 12. februarja. »Zakaj ni nihče poskrbel za primerno zavarovanje gradbišča, kljub možni prisotnosti drugih bomb? Zakaj ni nihče postavil napisov, ki bi na nevarnost opozarjali občane?« je opozoril Bellavite, Dario Le-dri pa je ocenil, da je za pomanjkljivo informiranje občanov odgovoren goriški župan Romoli. Svetnica Anna Di Gianantonio meni, da je ravnanje uprave »površno«, spomnila pa je še, da je podjetje Luci costruzioni prekinilo pogodbo z goriško občino tudi zaradi morebitne prisotnosti ubojnih sredstev na grajskem griču, »zaradi katere je zahtevala višjo vsoto«. Svetnik Marko Marinčič je bil kritičen do Romolija, ki je na zahtevo po podatkih o stroških vzdrževanja vzpenjače odgovoril »z zastarelim osnutkom«. »Dovolj je, da pogledamo stroške delovanja ljubljanske vzpenjače. Za Gorico bi bili nevzdržni. Občina lahko zdaj le omeji škodo s tem, da prekine gradbena dela,« je povedal Marinčič, po katerem bi turiste na grad lahko brez večjih težav peljali z avtobusom, ki bi startal pri Rdeči hiši. O gradbenih delih se je kritično izrekel tudi predstavnik goriškega arheološkega društva: »Spomeniško varstvo je zahtevalo, naj bodo na gradbišču na grajskem griču po izkopu poldrugega metra zemlje prisotni tudi arheologi. Doslej jih ni nihče poklical.« Kdo bo desnosredinski kandidat na majskih občinskih volitvah v Tržiču? Dokončnega odgovora na to vprašanje zaenkrat še ni, čeprav se v zadnjih tednih pojavljajo različna imena županskih kandidatov, ki jih podpira ta ali ona »duša« tržiške desne sredine. Med možnimi kandidati, ki bi jih lahko zoperstavili kandidatki levosre-dinske koalicije (Demokratska stranka, Stranka komunistične prenove in Italija vrednot) Silvii Altran in kandidatu Levice ekologije in svobode Giovanniju Ia-conu, se vedno pogosteje pojavlja Anna Maria Cisint, vodja finančnega oddelka goriške občine, za katero ob deželnem svetniku Severne lige Federicu Razziniju navijajo tudi deželni svetnik Ljudstva svobode Roberto Marin, goriški pokrajinski koordinator Gaetano Va- altran lenti in tudi goriški župan Ettore Romoli. Opcija kandidature 48-letnice iz tržiške četrti Panzano se je v zadnjih dneh okrepila, medtem ko je - vsaj po besedah občinskega svetnika stranke UDC Giorgia Pacorja - propadla kandidatura Giu-seppeja Nicolija, tržiškega koordinatorja Ljudstva svobode. Še vedno je v igri tudi zdravnik Michele Luise, bivši odbornik župana Gianfranca Pizzolitta, ki je novembra 2009 odstopil, ker je bila linija levosredinske uprave na področju varnosti po njegovem preveč »prizanesljiva«. Pacor ocenjuje, da Cisintova ni prava izbira, ker v mestu ni dovolj poznana, ter da bi morala desna sredina na podlagi dogovora z dne 14. februarja kandidirati Luiseja. Medtem je Gaetano Valenti v prejšnjih dneh izjavil, da je Ljudstvo svobode izbralo svojega predsedniškega kandidata za spomladanske pokrajinske volitve, ki bodo potekale 15. maja. Potrjeno je bilo ime županje občine Vileš Simonette Vecchi, o kateri kroži glas že več mesecev. V zvezi z njeno kandidaturo se bosta morali izreči še Severna liga in stranka UDC. SOVODNJE - Na županstvu gostili dijake zavoda Žiga Zois Kako deluje občina? Upravitelji in uslužbenci pojasnili mladim operativne naloge glavnih občinskih organov Dijaki zavoda Žiga Zois med obiskom sovodenjskega županstva Dijaki trienija tehničnega trgovskega zavoda Žiga Zois iz Gorice so včeraj obiskali županstvo v Sovod-njah, saj je spoznavanje javnih ustanov sestavni del kurikularnih dejavnosti pravno-ekonomskih predmetov te šole. Po sprejemu v sejni dvorani občinske hiše sta jim županja Alenka Florenin in podžupan Slavko Tom-sič predstavila glavne geografske in zgodovinske značilnosti sovodenjske občine. Opisala sta jim tudi operativne naloge glavnih občinskih organov. Dijake je posebno zanimala figura župana, zato jih je županja Floreninova seznanila z institucionalnimi odgovornostmi županske funkcije, med drugim, je tudi izpostavila svojo poslansko nesebično vlogo v korist celotne skupnosti. Nato so jim uslužbenci, ki so odgovorni za posamezne urade, predstavili svoje vsakdanje delo, ki je vezano na urejanje občinskih poslov, izvajanje zakonskih predpisov in upravnih postopkov na področjih, ki so jim dodeljena. Vodja tehničnega urada je dijakom predstavil postopke vezane na urbanisti-ko in prostorsko načrtovanje. V matičnem uradu so bili dijaki seznanjeni z seznami in matičnimi knjigami. Voditeljica računovodskega urada pa je dijakom prikazala dokumentacijo, ki sestavlja občinski proračun. Ob koncu obiska je načelnik urada za splošne zadeve Fabjan Čavdek orisal dijakom problematike vezane na zdravstvo socialno skrbstvo za občane Sovodenj. Zeleni prsti v centru Gorice Sejem Zelenih prstov (»Pollice verde«), ki je namenjen ljubiteljem vrtnarjenja in življenja v naravi, bo letos potekal v goriškem mestnem centru. Sejemsko razstavišče je namreč letos, kot smo že poročali, neuporabno zaradi obnovitvenih del, občina pa se je zavzela, da bi sejem vseeno izpeljali na Travniku in drugih delih obnovljenega mestnega središča. Podrobnosti bodo razkrili na današnji novinarski konferenci. Dan kulture v Števerjanu V Sedejevem domu v Števerjanu bo danes ob 20.30 Prešernova proslava v priredbi prosvetnega društva Sedej. Z recitacijami bo nastopil Nikolaj Pintar iz dramske družine F.B. Sedej, sledilo bo nagrajevanje likovnega natečaja za otroke Nariši povodnega moža. Nato bo z igro Obisk nastopila dramska skupina društva Planika s Sel na Koroškem. Voda in zemlja v galeriji ARS Društvo Ars prireja danes ob 18. uri v svoji galeriji na goriškem Travniku odprtje skupinske razstave pod naslovom »Voda in zemlja«. Na ogled bodo postavili likovna dela članov društva Maz-zini iz Tržiča; sodelujoče umetnike in njihova dela bo predstavil Jurij Paljk. Ogled skupinske likovne razstave bo možen vse do 14. marca. Koncert filmske glasbe V novogoriškem Kulturnem domu bo danes ob 20.15 koncert Svet filmske glasbe, musicala in popevke s Pihalnim orkestrom Tolmin, združenimi pevskimi zbori iz Posočja in violinistko Mojco Križnič. (km) Grajske stavbe Goriški muzej prireja danes ob 19. uri predavanje Grajske stavbe v zahodni Sloveniji, Brda in zgornje Posočje. Na gradu Dobrovo bo predaval Igor Sapač. (km) Elite spet odpira vrata Po enomesečnih obnovitvenih delih bodo danes ponovno odprli trgovino moških oblačil in obutve Elite na vogalu med Ulico Garibaldi in Korzom Verdi v Gorici. Trgovina ima skoraj petdesetletno tradicijo, saj v mestnem središču deluje od leta 1963, ponudbo pa spreminja s spreminjanjem modnih trendov. Nazadnje so sklenili, da bodo tudi trgovini dali novo preobleko, ki bo odražala spoj tradicije in sodobnih estetskih teženj. Lep primer prepletanja tradicije in novosti so novi lestenci, ki poudarjajo svetlo okolje minimalističnega okusa. Lastniki napovedujejo, da bodo z obnovo pritličnega in dveh nadstropij artikli učinkoviteje prikazani, poleg tega bodo ponudbo razširili na nekatere nove modne znamke. Novostim bodo nazdravili danes ob 17.30 z rebulo oslav-skega podjetja Primosic. ROMJAN - V slovenskem vrtcu gostili študentko pedagogike Pravljico Juri Muri v Afriki pripovedovala črnka Kumba Martina Croselli, študentka zadnjega letnika pedagoške fakultete v Ljubljani, je v torek pripovedovala pravljico Juri Muri v Afriki malčkom iz slovenskega vrtca v Romjanu. Za to priložnost se je oblekla v črnko in se otrokom predstavila z imenom Kumba. Zaigrala jim je z bobnom, zaplesala in zapela pesem Simama ka. Otroci so se vabilu k sodelovanju z veseljem odzvali. Nato so ob barvnih slikah pozorno poslušali pripoved o dečku Juriju, ki se ni maral umivati, zato je pobegnil v Afriko. Sledila je delavnica, kjer je vsak otrok dobil zgibanko s kratko vsebino in jo pobarval. Radovednosti ni manjkalo, saj je otroke zanimalo, kako je in kako se bo vrnila v Afriko. Delavnica je potekala v lepem in sproščenem vzdušju vse do kosila. Črnka Kumba se je za vrnitev v Afriko morala malo odpočiti, zato je legla v kotiček in tam zaspala. Otroci pa so se v tišini odpravili na kosilo. Črnka Kumba z romjanskimi malčki foto bk GORICA - Prvič letos zasedal odbor ZSKP Novoizvoljeni odborniki so si porazdelili funkcije Marec pevsko obarvan - Priredili bodo tri koncerte v okviru revije Primorska poje V torek se je na prvi letošnji redni seji sestal širši odbor Zveze slovenske katoliške prosvete. Predsednica Franca Padovan se je odboru zahvalila za ponovno zaupanje in podporo. Prva točka dnevnega reda je bila sestava novega ožjega odbora. Izvoljeni so bili Miloš Čotar za podpredsednika, Walter Bandelj za blagajnika, Patricija Florenin za tajnico, Irenka Ferlat za zapisničarko, Niko Klanjšček za gospodarja ter Matjaž Pintar in Evgen Komjanc za organizatorja. Na dnevnem redu sta bili tudi Primorska in Koroška poje. Zveza bo, kot vsako leto, soorgani-zator treh revij Primorske poje, in sicer v petek, 18. marca, v cerkvi sv. Andreja v Štandrežu,v nedeljo, 20. marca, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in v nedeljo, 20. marca, v večnamenskem kulturnem središču v Ukvah. Koroška poje, ki jo prireja Krščanska kulturna zveza, bo v nedeljo, 13. marca, v Domu glasbe v Celovcu. Na reviji bo nastopila tudi dekliška vokalna skupina Bodeča neža. V začetku aprila bo v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž podelitev priznanja Kazimir Humar. GORICA - Drevi Črni bratje v KC Bratuž RTV Slovenija, Kulturni center Lojze Bratuž, krožek Anton Gregorčič, kulturno društvo Čedermac in Kinoatelje prirejajo drevi ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici projekcijo filma po istoimenski povesti Franceta Bevka, napisani leta 1952, Črni bratje. Scenarij sta napisala Marjan Bevk in Marko Bratuš, režiral ga je Tugo Štiglic. Film o mladih upornikih, borcih za domovino, temelji na resničnih dogodkih, ki so se odvijali v Gorici jeseni leta 1930. 16 1 6 Četrtek, 17. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Obrtniki nimajo kam V obrtnih conah primanjkuje prostora Občina nima denarja za nakup novih zemljišč V novogoriški občini primanjkuje prostora za obrtnike. »To je trenutno najbolj pereča rana,« pravi novi predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Nova Gorica Franc Rojc, ki je funkcijo nastopil 1. februarja. Omenjena obrtna zbornica združuje 1.900 članov, 56 odstotkov jih prihaja iz novogoriške občine, kjer so obstoječe gospodarske oziroma obrtne cone zapolnjene, nove mora občina še urediti. »Trenutno ni nobene proste obrtne cone,« pojasnjuje novogoriški župan Matej Arčon in dodaja, da je ena od prioritetnih nalog občinske uprave ureditev obrtne cone Meblo vzhod, kjer je za pozidavo namenjenih dobrih 5 hektarjev zemljišč, vendar bo treba najprej doseči dogovor o prodaji s sedanjim lastnikom, novogoriško družbo Projekt, sprejeti občinski prostorski načrt, nato pa bo občina kandidirala za evropska sredstva na ministrstvu za lokalno samoupravo, s katerimi bo območje uredila in komunalno opremila. Občinski prostorski načrt naj bi bil sprejet v nekaj mesecih, državni razpis naj bi izšel junija. »Obeta pa se težava: občina ne bo imela denarja za nakup zemljišč, zato upamo na dogovor o partnerstvu s katero od bank,« dodaja Arčon. Novogoriška občina je sicer lani obrtnikom podelila nepovratna sredstva v višini 250.000 evrov za sofinanciranje promocije obrtnikov in nastopanja na sejmih in za nakup tehnološke opreme ter inovacije. V novogoriški občini so pred nekaj leti sicer uredili obrtno cono Solkan, ki obsega skoraj 2 hektara, v kateri domujejo predvsem visokotehnološka podjetja, vendar je ta že zapolnjena. V njeni bližini je obrtna cona ob družbi Gostol, ki meri dobrih 7 hektarjev ter obrtna cona ob solkanski Livarni s skoraj tremi hektarji, vendar sta tudi ti dve že zasedeni. Omenimo naj, da prostorski akti, ki pa še niso sprejeti, vsebujejo predlog o preselitvi Livarne na območje opuščenega dela solkanskega kamnoloma. »Tako se bodo na sedanjem območju Livarne sprostila nova območja za mestotvorne objekte,« pojasnjuje Nataša Likar, občinska svetovalka za prostorsko informacijski sistem. Precej obrtnikov je mesto našlo v t.i. obrtni coni Meblo jug s 38 hektarji. V občinskih načrtih je sicer predvidena tudi gospodarska cona Prvačina, vendar je občina tam naletela na oviro: leži namreč na poplavnem območju reke Vipave, zato je treba najprej izdelati ustrezno poplavno študijo. Del je sicer že narejen, vendar ga mora odobriti upravljavec vodotokov, Agencija za okolje Republike Slovenije.(km) Nataša Likar, občinska svetovalka za prostorsko informacijski sistem foto k.m. nova gorica - Podpis pogodbe Univerza se je pridružila evropsko-afriškemu programu V projekt je vključenih šest vseučilišč iz Evrope in Afrike Univerza v Novi Gorici se je s podpisom pogodbe v Nemčiji pridružila šestim univerzam iz Evrope in Afrike pri izvajanju mednarodnega programa druge stopnje Evropski študijski program migracij in medkulturnih odnosov. V imenu novogoriške univerze je pogodbo o sodelovanju in izvedbi programa na sedežu Univerze v Oldenburgu podpisal rektor Danilo Za-vrtanik, skupaj s predstavniki dveh univerz iz Sudana, Ugande, Nemčije, Češke in Norveške. Gre za prvi mednarodni evropsko-afriški študijski program. Študijski program, ki se izvaja v okviru Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, je bil lansko leto uvrščen v evropski program sodelovanja in izmenjave študentov in profesorjev Erasmus Mundus. Pri izvedbi programa, ki mu je Evropska komisija za šest let izvajanja namenila 3,5 milijonov evrov, bodo sodelovali profesorji iz omenjenih štirih evropskih in treh afriških univerz. Prva generacija študentov bo s študijem začela v akademskem letu 2011/12. Na omenjeni študijski program se je prijavilo 2000 študentov iz več kot stotih držav, sprejeli pa jih bodo le trideset, osemnajst med njimi jih bo prejelo štipendijo za potovanja v države partnerice. Med prijavljenimi sta bila tudi dva Slovenca, vendar se nista prebila med izbrane. Prvi semester bo organiziran na nemški Univerzi v Oldenburgu, v drugem semestru pa bodo študentje potovali na norveško Univerzo v Stavangerju. Kot sporočajo iz novogoriške univerze, je Evropski študijski program migracij in medkulturnih odnosov izrazito interdisciplinaren program, ki se osredotoča na preučevanje tematik in izzivov, s katerimi se soočajo tako države članice EU kot širše globalni svet: človekove pravice, demokratične vrednote, socialna država in trg dela. »S pomočjo programa Erasmus Mundus bo študijski program slovenskemu okolju približal izzive, s katerimi se soočamo tudi sami, hkrati pa bo naše vedenje in videnje prihodnosti promoviral v akademskem prostoru EU, Afrike in širše po svetu,« dodajajo na Univerzi v Novi Gorici.(km) nova gorica - V 79. letu starosti Umrl nekdanji v • • • - župan in minister Tomaž Marušič V sredo je v 79. letu starosti po dolgotrajni bolezni v šempetrski bolnišnici umrl nekdanji minister za pravosodje in predsednik skupščine občine Nova Gorica, Tomaž Marušič. Ministrsko funkcijo je opravljal med letoma 1997 in 2000 v času četrte slovenske vlade. Med letoma 1993 in 1994 pa je bil župan občine Nova Gorica. Vlada je v spomin na Marušiča včerajšnjo redno sejo začela z minuto molka, na novogoriški mestni občini pa mu bodo danes ob 16. uri posvetili žalno sejo. V poslanski pisarni mestne hiše bo od ponedeljka, 21. februarja, do torka, 22. februarja, odprta žalna knjiga. Vpis bo v tem času mogoč od 9. do 18. ure. Tomaž Marušič se je rodil v Solkanu 19. maja leta 1932. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v Gorici in Ajdovščini, maturiral je na gimnaziji v Šempetru pri Gorici leta 1952, na ljubljanski pravni fakulteti pa je diplomiral leta 1958. Najprej je služboval v sodni službi v Ajdovščini, Novi Gorici in Idriji, od leta 1964 do upokojitve leta 2000 je bil odvetnik v Novi Gorici. V študentskih letih se je udeleževal mladinskih delovnih brigad na območju nekdanje Jugoslavije, bil je tudi predsednik Kluba primorskih študentov. Kasneje je več mandatov vodil solkansko krajevno skupnost in bil odbornik tedanje novogoriške občinske skupščine. Deloval je tudi v odvetniški zbornici Slovenije. V času slovenske pomladi (1988-1992) je vstopil v novoustanovljeno Slovensko kmečko zvezo, predhodnico današnje Slovenske ljudske stranke. Leta 1993 je bil izvoljen za župana Nove Gorice oziroma predsednika skupščine občine po tedanji ureditvi. Minister za pravosodje pa je bil med letoma 1997 in 2000. Odvetnik Tomaž Marušič je bil velik strokovnjak za smučarsko pravo, zato ga uvrščajo med tvorce zakonodaje s področja varnosti na smučiščih. Je avtor smučarskega priročnika Slovensko smučarsko pravo in varnost na smučiščih ter zgodovinskega spisa Smučanje na Goriškem, napisal pa je tudi več zgodovinskih člankov in knjig: Škof dr. Gre-gorij Rožman 1941-1943, Štirideset let Krajevne skupnosti Solkan (19672007), Solkan in Solkanci med drugo svetovno vojno in po njej v boju Tomaž Marušič bumbaca za zahodno mejo (1941-1947). Leta 2009 je v samozaložbi in v omejeni nakladi izdal skoraj sto strani obsežno knjižico, posvečeno pokojni soprogi Tatjani. Tomaž Marušič izhaja iz znane solkanske družine, ki je dala Goriški in primorski pomemben pečat. Njegov oče, Franc Marušič, je bil znan zdravnik, zaslužen za zasnovo in razvoj zdravstva na Primorskem in velik slovenski domoljub. Tomažev brat Branko Marušič je priznan slovenski zgodovinar in publicist, brat Ivan Janez pa arhitekt. Tomaž Ma-rušič zapušča hči Tanjo, ki je z očetom najprej skupaj delala v družinski odvetniški pisarni v Novi Gorici, od njegove upokojitve dalje pa z delom v njej nadaljuje. Sin Saša Maru-šič pa je zdravnik v šempetrski bolnišnici. Tomaž Marušič je bil znan po tem, da je na prvo mesto postavljal skrb za malega človeka, za katerega je vedno našel čas in pomoč. Tako se ga tudi vsi, ki so imeli priložnost z njim delati, spominjajo kot človeško dostopnega. Posebno pozornost je namenjal mlajšim sodelavcem, s katerimi je z veseljem delil svoje bogate življenjske in strokovne izkušnje. V zamejstvu se ga spominjajo kot velikega prijatelja Slovencev v Italiji. Veliko je sodeloval s slovenskimi odvetniki iz Gorice in se pogosto srečeval s predstavniki slovenskih organizacij. Ko je županoval Novi Gorici, je pozorno sledil težavam goriških Slovencev in jim je vedno priskočil na pomoč, ko je bilo to mogoče. Katja Munih pevma - Bil je član društva upokojencev Množično slovo od Srečka Miklusa V Pevmi so se včeraj številni domačini ter prijatelji iz vseh sosednjih vasi in iz Gorice poslovili od Srečka Miklusa, ki je umrl v torek po dolgi bolezni. Srečko se je rodil 17. decembra leta 1920 na Oslavju; ko so obnavljali domačije, porušene v prvi svetovni vojni, si je med eksplozijo granate hudo poškodoval nogo. Zdravil se je v Milanu, noge pa mu niso uspeli rešiti. Obdobje bivanja v Milanu je izkoristil, da se je izučil za krojača, ravno s tem poklicem pa je nato preživljal svojo družino. V obdobju fašizma se je uprl raznarodovalni politiki ter po svojih močeh pomagal domačinom in partizanom; tudi po vojni se je vključil v razna društva. Leta 1982 je bil med ustanovitelji Društva slovenskih upokojencev za Goriško; izvoljen je bil v prvi društveni upravni odbor, zadolžen pa je bil za pevski zbor, ki ga je dolga leta vodila Pavlina Komel. Pri društvu je bil Srečko Miklus vesten in delaven odbornik, rad je tudi prepeval, saj je imel zelo lep glas. Zaradi tega je dolga leta skrbel za mešani pevski zbor. Bil je tudi fotograf, tako da je bil s svojim fotografskim aparatom vesten poročevalec društvenega delovanja, in šahist. Društveni člani so z njim zelo radi igrali, zato pa so ustanovili tudi šahovski krožek in se zbirali na Travniku. Srečko Miklus zapušča ženo Marijo Bensa in hčer. Pogrebni obred v cerkvi v Pevmi je včeraj vodil duhovnik Marijan Markežič; pred cerkvijo je zapel zbor goriških upokojenk, v notranjosti pa domači pevski zbor. Po maši sta pred cerkvijo spregovorila Silvino Poletto in Emil Devetak, predsednik Društva upokojencev za Goriško, ki je poudaril, da je bil Srečko Miklus vesten in delaven društveni odbornik, zaradi njegovega prijaznega značaja pa so ga vsi cenili in imeli radi. Pred slovesom je zbor goriških upokojenk zapel še eno pesem. gorica - Ob obletnici smrti na goriškem pokopališču Poklon Bratužu Goriški skladatelj je po dveh mesecih hudih muk umrl 16. februarja leta 1937 V sredo je potekala obletnica smrti skladatelja Lojzeta Bra-tuža. Kot znano je goriški skladatelj po dvomesečnih mukah izdihnil 16. februarja leta 1937 v takratni goriški bolnišnici, ki se je nahajala v poslopju pri Rdeči hiši. Tam so mu tudi slovenski fantje še zadnjič zapeli v slovo kljub prepovedi fašističnih oblasti. Z molitvijo, kratko priložnostno mislijo in slovenskim šopkom so se mu na goriškem pokopališču poklonili Marilka Koršič, Nadja Grusovin, Damjan Paulin, Julijan Čavdek in Danilo Čotar. Obletnica Bratuževe smrti pade ravno v bližino praznovanj dneva slovenske kulture in pa obletnice odobritve zaščitnega zakona 38 iz leta 2001. Ni mogoče zanikati, da je simbolni pomen dela in žrtve Lojzeta Bratu-ža prisoten v obeh omenjenih dogodkih. Poklon na goriškem pokopališču / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. februarja 2011 17 GORICA - V galeriji Kulturnega doma Privlačni akvareli Razstavo likovnih del Andreja Kosiča si je včeraj ogledala goriška prefektinja Prefektinja Maria Augusta Marrosu si je včeraj dopoldne ogledala razstavo akvarelov Andreja Kosiča v galeriji Kulturnega doma v Gorici. Umetnik je gostiji spregovoril o nastanku posameznih del, na katerih je naslikal Sočo, Vipavo, kraške vzpetine in gričevnati svet goriških Brd. Ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel pa je pre-fektinji pojasnil, da Kosičeva razstava sodi v okvir praznovanj Dneva slovenske kulture in da je doživela nadvse spodbuden obisk. Prefektinja je ob zaključku obisku čestitala goriškemu umetniku in mu zaželela še veliko likovnih užitkov. Razstava Andreja Ko-siča bo na ogled do 26. februarja. Miška končno v Gorici Kinodvorana Kinemax prireja v sodelovanju s Fotoklubom Skupina75 fotografsko razstavo njenega člana Marka Vogriča. Odprtje razstave v atriju Kinemaxa na Travniku v Gorici bo danes ob 19. uri. Fotografski projekt z naslovom Miška v Gorici sestavlja niz vedut Gorice in ga bo fotografska kritičarka Lorella IKun. Fotografije so posnete z luknjičarko -pinhole camera - z »mišje perspektive« na čnobeli film. Avtor si predstavlja, da je miška-turist, ki se potepa po Gorici in jo opazuje s cestnih odtkov in jaškov. Fotografije, ki so bile že razstavljene v Ločniku, Ronkah, Fiumi-cellu, Števerjanu, Šmartnem in Celovcu bodo končno na ogled tudi v Gorici, med njimi bo tudi marsikateri nov posetek. Razstavo v Kinemaxu si bo mogoče ogledati ob urnikih odprtja kinodvorane do konca marca. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. 16.30: v soboto, 19. februarja »I be-stiolini«, Gek Tessaro; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481537280, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it/blog). U Kino Gledališče GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v četrtek, 24. marca, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Vrtiljak« (Arthur Schnitzler). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v nedeljo, 20. februarja, ob 16. uri za otroke med 3. in 10. letom starosti »C'era una volta... nonno Angelo nel-la malga di Val dei giardini«; v sredo, 23. februarja, ob 21. uri »Cirano di Bergerac«; informacije po tel. 0481532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 18. februarja, ob 20.45 koncert skupine Ensemble italiano di sassofoni; informacije po tel. 0481790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, 18. februarja, ob 20. uri (Edward Clug) »Radio and Juliet«, gostovanje Opere in Baleta SNG Maribor. V soboto, 19. februarja, ob 20. uri (Carole Frechette) »Sobica na vrhu stopnišča«. V soboto, 26. februarja, ob 20. uri (Arthur Miller) »Smrt trgovskega potnika«, gostovanje SLG Celje. V ponedeljek, 28. februarja, ob 10. uri (Tamara Matevc) »Grozni Gašper«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.15 -22.10 »Amori e altri rimedi«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Il Grinta« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Il ci-gno nero«. DANES V GORICI KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ: 20.30 »Črni bratje«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Princ Broad-waya« (Filmsko gledališče). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.15 »Il Grinta«. Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 19.50 - 22.10 »Sanctum« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Femmine contro maschi«. Dvorana 4: 17.50 »Gianni e le donne«; 20.15 - 22.15 »Sono il numero quat-tro«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Il discorso del re«. fí Razstave V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava z naslovom »Dve«. Razstavljata slikarki Klavdija Marušič in Jasna Samarin od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) bo v petek, 18. februarja, ob 18. uri odprtje slikarske razstave Brede Sturm. Umetnico in razstavljena dela bo predstavil umetnostni kritik Milček Komelj. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ je na ogled razstava pod naslovom »Čarobni svet lutk« Brede Varl; do 8. marca med prireditvami ali po domeni (tel. 0481-531445). ~M Koncerti V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici so vstopnice za koncert vokalne skupine Perpetuum jazzile, ki bo 3. marca, razprodane. Ponovitev koncerta bo v sredo, 13. aprila, ob 20.30. Nakup vstopnic je možen zjutraj na tajništvu od 8.30 do 12.30 ali pri blagajni gledališča od 17. do 19. ure; informacije po tel. 0481-531445 ali po e-mailu info@kclbratuz.org. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo danes, 18. februarja (vstopnice razprodane), in soboto, 19. februarja, ob 20.30 koncert skupine Elvis Jackson. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ bo v soboto, 19. februarja, ob 20.30 jazz koncert skupine JPC Quartet, gost večera bo J. Kyle Gregory. Na večeru bo predstavljena tudi zgoščenka Libra. Vstop prost. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica«, ki je posvečen Franzu Lisz-tu, v soboto, 19. februarja, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bo nastopil pianist Raffaele DAniello; vstop prost. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 25. februarja, ob 20.45 koncert Trieste Early Jazz Orchestra; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI v sredo, 2. marca, ob 20.15 bo glasbeno-literarni večer z Barbaro Korun in Vido Mokrin Pauer; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. PD VRH SV. MIHAELA prireja 9. in 10. aprila enajsto Revijo mladinskih in otroških pevskih zborov »Zlata grla«. Revialni del bo v sovodenjskem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. S Izleti MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE organizira v nedeljo, 20. februarja, enodnevni izlet na sneg v Bad Kleinkirchheim; odhod je predviden izpred banke v Sovodnjah ob 6.30, povratek okoli 21. ure; informacije po tel. 3276884782 (Alida) v popoldanskih in večernih urah. VELIKONOČNO POTOVANJE s KRUT-om v baltske prestolnice od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina; informacije na sedežu KRUT-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo udeležence izleta ob dnevu žena, ki bo v soboto, 12. marca, da bo avtobus postal ob 7.45 v Štivanu, ob 7.50 pri spomeniku v Jamljah, ob 8.00 v Doberdobu in ob 8.15 pri piceriji Al Gambero v Ronkah. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja društveni izlet po Italiji in Črni gori od 14. do 19. aprila. Program: Štandrež - Loreto Monte Sant'Ange-lo (1. dan), Monte SantAngelo - San Giovanni Rotondo - Alberobello (2. dan), Alberobello - Matera - Bari (3. dan), Bar - Kotor - Lovčen - Cetinje - Bečiči (4. dan), Dubrovnik -Medugorje - Čitluk (5. dan), Mostar - Štandrež (6. dan); Informacije na tel. 0481-20678 (Božo) ali na 3479748704 (Vanja). NOVONASTALI FANS CLUB JAKA LAKOVIČ prireja avtobusni izlet v Barcelono na ogled tekme tamkajšnje ekipe, pri kateri igra J. Lakovič. Start iz Doberdoba v četrtek, 12. maja, ob 22. uri; prihod v petek popoldne. V nedeljo je predviden ogled prvenstvene tekme košarkarske španske lige ACB med Barcelono in Unicajo iz Malage. Kdor bo želel, si bo lahko ogledal sobotno nogometno tekmo med Barcelono in ekipo Deportivo La Coruna. Prijave na tel. 346-6420702 (Dario). □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja v soboto, 12. marca, ob prazniku dneva žena enodnevni izlet v Koper. Odhod iz Gorice ob 8. uri. Ob 10. uri vodeni ogled kleti Vinakoper, nato z avtobusom vodeni ogled Luke Koper. Popoldne srečanje v restavraciji Emo-nec, kjer bo družabnost in podelitev mimoz vsem ženskam. Vpisovanje do zasedbe prostorov na avtobusu po tel. 0481-882024 (Ivo T.), 0481-882183 (Dragica V.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-21361 (Ema B.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-390688 (Saverij R.), 0481-78061 (Ana K.). Na račun 20 evrov. KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481539992 (Nadja). AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da poteka ob četrtkih med 17.30 in 18.30 v večnamenskem centru v Jamljah tečaj modernega plesa hip-hop za otroke od 6. do 10. leta starosti; informacije po tel. 338-6495722 (Martina). AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsak petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure dalje. GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIATE-KA UGO CASIRAGHI, Ul. Giorgio Bombi, 7 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro ( tel. 0481-534604, www.mediateca.go.it , info@mediateca.go.it). KMEČKA ZVEZA prireja tečaje, ki jih predvideva zakonodaja v zvezi z varnostjo na delu in sicer tečaj za odgovornega varnosti na delu, tečaj prve pomoči in proti požaru. Tečaj morajo obvezno opraviti vsi tisti, ki zaposlujejo delovno silo neglede na obliko zaposlitve, tudi s posebnimi pogodbami kot npr. ob trgatvi (voucher); vpisovanje in informacije na sedežu Kmečke Zveze v Gorici na Korzu Verdi 51 med 8. in 13. uro (tel. 048182570). KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi vse ženske, ki bi rade preživele prijeten večer, naj se udeležijo praznika žena v soboto, 5. marca, od 19. ure dalje v kulturnem domu Andreja Buda-la v Štandrežu. Zaradi organizacijskih težav najava naj bo nujno do 21. februarja pri Marti (tel. 347-2420204, 0481-21407). KD SABOTIN vabi v Štmaver na Šagro sv. Valentina: danes, 18. februarja, bo ob 20.30 tekmovanje v briškoli, sledil bo nastop rock skupin Radiowave in Antioksidanti. V soboto, 19. februarja, bodo ob 18. uri nastopili otroški pevski zbori, sledil bo ples z ansamblom Arena. V nedeljo, 20. februarja, bodo kioski odprti že ob 10. uri, ob 14.30 bo slovesna maša, ob 16. uri ples z ansamblom Brjar. SPDG prireja društveno smučarsko tekmovanje v veleslalomu v nedeljo, 27. februarja, na progi »Cimacuta« v kraju Forni di Sopra s pričetkom ob 11.30. Člani se lahko prijavijo za nastop na tekmovanju do vključno srede, 23. februarja; prijave po tel. 0481-22164 (Marta) in 338-5068432 (Loredana). GLASBENA MATICA vabi na izredni občni zbor, ki bo v sredo, 2. marca, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Gorici, Korzo Verdi 51 (Tumova dvorana). Na dnevnem redu sprememba statuta in razno. 0 Prireditve V DVORANI TRŽAŠKE UNIVERZE v Ul. Alviano v Gorici bo danes, 18. februarja, ob 14.30 predstavitev publikacije »Il folle reato«, ki so jo napisali sodelavci Basaglie Ernesto Venturi-ni, Lorenzo Torresini in Domenico Casagrande. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 18. februarja, ob 18. uri Diego Zandel predstavil svoji knjigi »Testi-moni muti. Le foibe, l'esodo, i pre-giudizi« in »Il fratello greco«. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo danes, 18. februarja, ob 20.30 projekcija filma »Črni bratje«. Scenarij za film sta napisala Marjan Bevk in Marko Bratuš, režija Tugo Štiglic. Pred predvajanjem filma bo spregovoril Marjan Bevk. ZIMSKE ZGODBE: 19. februarja ob 16.30 v dvorani centra Studium v Ul. Morelli 8; zaželjena je najava; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it/blog). SKRD JEZERO IZ DOBERDOBA vabi na proslavo ob dnevu slovenske kulture »...iz ljubezni do Krasa...«. Slavnostna govornica bo gospa Vesna Guštin Grilanc, ob njej bo nastopala folklorna skupina Gruppo costumi tradizionali bisiachi iz Turjaka. Večer se bo odvijal v nedeljo, 20. februarja, ob 17. uri v društvenih prostorih. Prisrčno vabljeni! NA PONEDELJKOVIH SREČANJIH Z AVTORJI ob 18. uri v sovodenjski občinski knjižnici bodo 21. februarja gostili Vesno Guštin in 28. februarja Mirana Košuto. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice prireja sklop predavanj na vzgojno, družbeno, versko tematiko ali s področja zdravega življenjskega sloga: v torek, 22. februarja, ob 20.30 bo Branko Cestnik predaval ta temo »Pop ljubezen«« v domu »Franc Močnik« v Gorici. PREDSTAVITEV KNJIGE FABIA CA-VALLARIJA »Vivi - Storie di uomini e donne piu forti della malattia« bo v sredo, 23. februarja, ob 15. uri v hotelu Best Western na Korzu Italia 66 v Gorici. Prisoten bo avtor. MALA PREŠERNOVA PROSLAVA 2011 bo v Kulturnem domu v Gorici v ponedeljek, 28. februarja, ob 17.30. Na sporedu bo otroška predstava »Medenka«, v kateri nastopata priznana slovenska animatorja Sten Vilar in Damjana Golavšek. Id Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. Pogrebi DANES IZ GORICE: 9.30, Bruno Blas-izza iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in v Trst za upepelitev; 11.30, Pietro Zanutto iz splošne bolnišnice v cerkev in na glavno pokopališče v Ločniku. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Licia Pappagallo por. Di Domenica (iz splošne bolnišnice v Gorici ob 9.40) v cerkvi Sv. Valeriana in na glavno pokopališče; 11.00, Nereo Cattarin (iz splošne bolnišnice v Gorici ob 10.30) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališče v Za-graj. DANES V KRMINU: 14.00, Gianlauro Corazza (iz splošne bolnišnice v Gorici ob 13.30) v cerkvi Sv. Leopolda in na glavno pokopališče; 15.30, Iside Tornielli - Sestra Arduina iz samostana Rosa mistica na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 12.50, Antonio Blanco iz mrtvašnice glavnega pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja in na glavno pokopališče. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Lidia Trevisan vd. Viurna (iz splošne bolnišnice v Tržiču ob 10.50) v cerkvi in na glavno pokopališče. 1 8 Petek' 18- februarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU - Ženski veleslalom Tina Maze zdaj tudi z najžlahtnejšim odličjem Sanjska prva vožnja - Mlada Italijanka Brignone presenetila z 2. mestom GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Slovenska smučarka Tina Maze je na svetovnem prvenstvu v Garmisch-Par-tenkirchnu osvojila zlato medaljo v veleslalomu. Igra stotink se ji je tokrat nasmehnila, saj je za devet stotink sekunde prehitela najresnejšo tekmico, Italijanko Federico Brignone.Sedemindvajsetletna Mazejeva je Slovenijo na lestvici držav dobitnic odličji na tem svetovnem prvenstvu popeljala na zavidljivo tretje mesto. Pred njo sta le Avstrija in Italija, glede na to, da so do konca prvenstva le še tri končne odločitve, pa Sloveniji skoraj zagotovo ne more uiti zgodovinska uvrstitev na tej lestvici, primerljiva z uspehi legendarne Mateje Svet na svetovnem prvenstvu 1987 v Crans Montani. Tina Maze je osvojila štirinajsto odličje in drugo slovensko zlato na dosedanjih SP, prvo zmago je v zakladnico primaknila Mateja Svet v Vailu leta 1989 v slalomu. Za Mazejevo je to druga medalja na letošnjem SP po srebru v superkombinaciji, skupaj pa že tretja v karieri, saj je srebro v veleslalomu osvojila že na zadnjem SP pred dvema letoma v Val d'Iseru. Mazejeva je obrambo srebra s prejšnjega SP začela s številko ena in nastop opravila izvrstno. Francozinja Tessa Wor-ley, ki je vseh svojih pet zmag v svetovnem pokalu dosegla v veleslalomu, je zaostala več kot dve sekundi. Presenečenje prve vožnje je bila le Italijanka Federica Brignone, ki se je Mazejevi tudi najbolj približala. Sanjska prva vožnja Mazejeve je bila idealno izhodišče za finalni nastop, v katerem je 27-letna Korošica skušala nadgraditi prejšnja veleslalomska nastopa na velikih tekmovanjih. Na olimpijskem veleslalomu je lani za Viktorio Re-bensburg zaostala za štiri stotinke sekunde, na SP pred dvema letoma pa jo je zmagovalka Kathrin Holzl ugnala za vsega devet stotink sekunde in obakrat se je morala zadovoljiti s srebrom. Tokrat je bila igra stotink na strani Mazejeve. Dolgo je bila v drugi vožnji na vrhu Worley-jeva, ki je bila po prvi vožnji šele 19. Tudi bolj uveljavljene tekmovalke so zaostale za Francozinjo, ki je izkoristila dobre pogoje. Tudi oba domača upa, Rebensbur-gova, ki je zaostala v spodnjem delu, in Riescheva, ki je v drugem delu celo padla in poskrbela, da so gledalci še drugič v kratkem obnemeli. Worleyjeva se je medalje lahko razveselila šele, ko je za njo zaostala tudi Avstrijka Elisabeth Gorgl, tretja po prvi vožnji. Ta je na koncu osvojila šele 10. mesto. Nasmihala se ji je celo višja uvrstitev, saj je bilo pričakovati, da bo debitantka na SP, Brignonejeva, le težko zdržala pritisk, a je slednja še enkrat potrdila, da je v izredni formi in se zavihtela na prvo mesto. Italijanka je bila v drugo celo hitrejša od Mazejeve, ki pa je kljub nekaj slabšem spodnjem delu uspe- Tina Maze je na SP osvojila že dve kolajni, zdaj pa se spogleduje še s slalomskim odličjem ansa Tina Maze: »Počutila sem se kot bik« Tina Maze: »Počutila sem se kot bik, ki ga spustijo iz vratc. Dolgo sem se borila za to zlato medaljo. Težko je bilo v drugi vožnji, saj je bila proga že močno načeta, a sem zdržala. Imela sem tudi super smuči.« Anja Parson: »Vidljivost med tekmo je bila dobra, vendar se je sneg zmehčal in je bilo po prvih startnih številkah težje smučati. Mazejeva je imela veliko sreče, da je na žrebanju dobila številko ena.« Andrea Massi: »Zaradi dolgega čakanja na start je bilo tekmovalkam zelo težko ohraniti psihično zbranost in se nato dobro ogreti pred startom. V smučarskih čevljih so med drugim omrtvili prsti. Ekipa je ostala mirna in tudi Tina je ohranila koncentracijo. Dosegla je odličen rezultat. Toda prvenstva še ni konec. konča se s slalomom.« Jure Košir: »Velika je razlika med zlato in bronasto kolajno, zato je Tinin uspeh še večji. V Lillehammerju sem napadal iz ozadja, kar je lažje, kot braniti vodstvo, kot ga je tokrat Mazejeva. Je tekmovalka, ki je iz pravega testa.« Federica Brignone: »Napadala sem kot nora tako v prvi kot v drugi vožnji, ko je bila proga povsem razmrcvarjena, trenerju Ravettu pa sem hvaležna, da me je opozoril na luknjo, ki je nastala v mehkem snegu.« PORTRET TINE MAZE Rojena: 2. maja 1983 Prebivališče: Črna na Koroškem Višina: 170 cm Teža: 67 kg Poklic: študentka na Pedagoški fakulteti v Mariboru, zaposlena na policiji Hobiji: odbojka, nogomet, igranje klavirja Klub: SK Črna TAB Trener: Livio Magoni, Andrea Massi NAJVEČJI USPEHI Olimpijske igre 2. mesto, Vancouver 2010, veleslalom 2. mesto, Vancouver 2010, superveleslalom. Svetova prvenstva 1. mesto, Garmisch 2011, veleslalom 2. mesto, Garmisch 2011, superkombinacija 2. mesto, Val d'Isere 2009, veleslalom Na tekmah za svetovni pokal je stala 22-krat na zmagovalnem odru, zmagala je devetkrat. la rešiti devet stotink sekunde za prvo medaljo najžlahtnejšega leska v karieri. Srebrna medalja predstavlja vsekakor za še ne 21-letno Milančanko, ki živi v Cour-mayerju, velik uspeh- Brignonejeva je hčerka nekdaj uspešne reprezentantke Marie Rose Quario, ki se lahko ponaša s štirimi zmagami v svetovnem pokalu Danes moški veleslalom Dosedanji rezultati so pred današnjo tekmo opogumili tudi »azzurre«. Max Blardone, Manfred Moelgg, Davide Si- moncelli in Giovanni Borsotti bodo skušali biti na ravni svojih kolegov in izkoristiti morda nekoliko slabo konkurenco, če vemo, da je poleg Raicha svoj nastop zaradi poškodbe odpovedal tudi Hannes Reichelt. Na tekmi, ki se bo začela ob 10. uri s prvo vožnjo in ob 13.30 nadaljevala z drugo, bo slovenske barve zastopal le Matic Skube, ki ima številko 38 med 98 tekmovalci iz 57 držav. več fotografij na WWW.primorski.eu Odličja slovenskih alpskih smučarjev pod slovensko in jugoslovansko zastavo: SCHLADMING 1982 Srebro: Bojan Križaj (slalom). Bron: Boris Strel (veleslalom) CRANS MONTANA 1987 Srebro: Mateja Svet (veleslalom). Bron: Mateja Svet (slalom), Mateja Svet (superveleslalom) VAIL 1989 Zlato: Mateja Svet (slalom). Bron: Tomaž Čižman (superveleslalom), Mateja Svet (veleslalom) SAALBACH 1991 Srebro: Nataša Bokal (slalom) SIERRA NEVADA 1996 Bron: Urška Hrovat (slalom) St. ANTON 2001 Bron: Mitja Kunc (slalom) VAL D'ISERE 2009 Srebro: Tina Maze (veleslalom) GARMISCH-PARTENKIRCHEN 2011 Zlato: Tina Maze (veleslalom). Srebro: Tina Maze (superkombinacija). Izidi Ženski veleslalom: 1. Tina Maze (Slo) 2:20,54; 2. Federica Brignone (Ita) +00,09; 3. Tessa Worley (Fra) +00,48; 4. Denise Karbon (Ita) +00,74; 5. Viktoria Rebensburg (Nem) +00,88; 6. Manuela Mölgg (Ita) +00,89; 7. Jessica Lindell-Vikarby (Šve) +01,01; 8. Marlies Schild (Avt) +01,20; 9. Anja Pärson (Šve) +01,21; 10. Elisabeth Görgl (Avt) +01; 26. Maruša Ferk (Slo) +03,51. BOKS Zavec brani v Stožicah svoj naslov LJUBLJANA - Pred današnjim boksarskim dvobojem za naslov svetovnega prvaka verzije IBF med Dejanom Zavcem in Američanom Paulom Delgadom v ljubljanski dvorani Stožice je bil slovenski branilec naslova v prednosti že na tehtnici, ki mu je pokazala 66,6 kilograma, Američanu pa 66,15.Meja za veltersko kategorijo je 66,678 kilograma, po tehtanju pa lahko boksar do dvoboja pridobi še 4,5 kilograma. »Sedaj sledi regeneracija, hi-dracija, veliko zaužite tekočine in kakovostne hrane. Predvidevam, da bo tako kot vedno, zjutraj, ko bo še eno tehtanje, imam lahko 4,5 kilograma več, v borbi pa bom imel sedem ali osem kilogramov več.,« je povedal Zavec. Paul Delgado (25 zmag, 4 s KO, 9 porazov, 1 neodločen izid) in Dejan Zavec (30 zmag, 17 s KO, 1 poraz, 0 neodločenih) se bosta za naslov verzije IBF pomerila v glavnem dvoboju večera v Stožicah. Spektakel se bo sicer začel ob 18. uri. FORMULA ENA - Dirke formule 1 bodo v kitajskem Šang-haju vsaj še do sezone 2017. Dirko na Kitajskem so prvič izvedli leta 2004. VITRANC - Organizatorjem jubilejnega 50. pokala Vitranc, ki bo V Kranjski gori 5. in 6. marca, je prišlo na roko tudi včerajšnje sneženje. SE VRAČA - Prvi teniški igralec sveta Rafael Nadal bo po skoraj letu in pol spet zaigral za špansko reprezentanco na tekmi proti Belgiji v Davisovem pokalu. NZS - Nogometna zveza Slovenije je na volilni skupščini na Brdu pri Kranju izvolila novega predsednika. To je pričakovano postal odvetnik Aleksander Čeferin, ki je bil po odstopu od kandidature Tugomirja Frajmana edini kandidat za predsedniški stolček. Čeferin je tretji predsednik NZS v samostojni Sloveni-ji.Pred njim sta zvezo vodila Rudi Zavrl in Ivan Simič. VSTOPNICE - Vstopnice za ogled finala letošnje nogometne lige prvakov, ki bo 28. maja na Wem-bleyju v Londonu, bodo rekordno drage. Najcenejše, ki jih bodo posredovali klubom, bodo stale 80 funtov, cena najcenejših v redni prodaji pa bo znašala 150 funtov. KOŠARKA - Druga faza evrolige Union Olimpija se je poslovila Izraelski Maccabi je bil tudi v Ljubljani premočen - Odločilen preobrat v drugem polčasu NOGOMET - Evropska liga Napoli brez golov proti Villarealu NEAPELJ - Med Napolijem in Villarealom bo o uvrstitvi v osmino finala Evropske lige odločala povratna tekma v Španiji, saj sta se moštvi sinoči v Neaplju razšli pri neodločenem izidu brez zadetkov, kar obojim pušča možnost za preboj v naslednjo fazo. Napoli ni odigral podrejene vloge, a so bili Cavani, Lavezzi in Mascara brez moči proti čvrsti obrambi gostov, ki niso bili v nevarnosti niti v drugem polčasu, ko je bilo očitno, da so jim pošle moči, tako da je Napoli celo zagospodaril na igrišču. Tudi Villareal si ni priigral nobene priložnosti in njen italijanski adut Rossi je celo zapustil igrišče pred koncem tekme. Union Olimpija - Maccabi 62:83 (19:22, 41:33, 49:56) Union Olimpija: Špan 3, Ilievski 10, Gregory 11 (1:3), Jagodnik 10, Šermadini 13 (1:1), Pinkney 2 (2:2), Markota 9 (2:2), Ožbolt 4 (2:2). Maccabi: Pargo 16 (5:6), Hendrix 2, Blu 15, Eliya-hu 16, Edison 8 (2:4), Mačvan 5 (1:2), Perkins 16 (5:6), Skorcanitis 5 (1:4). Prosti meti: Union Olimpija 8:10, Maccabi 14:22.Met za dve točki: Union Olimpija 18:35, Maccabi 24:38. Met za tri točke: Union Olimpija 6:25 (Jagodnik 2, Ilievski 2, Markota, Špan), Maccabi 7:21 (Blu 5, Pargo, Perkins). Skoki: Union Olimpija 33 (24 + 9), Maccabi 33 (27 + 6). LJUBLJANA - Košarkarji Uniona Olimpije so tretjič zapored izgubili v evroligi in se že poslovili od nadaljnjega tekmovanja oziroma uvrstitve med osem najboljših ekip v Evropi. Maccabi je bil tudi v Ljubljani prepričljivo boljši, čeprav končna razlika ni povsem pravi pokazatelj dogajanja na parketu. Union Olimpija je bila namreč v prvih dvajsetih minutah zelo razpoložena in prav nič ni kazalo, da bo Maccabi ponovil predstavo izpred 14 dni, ko je v Tel Avivu zmagal s kar 37 točkami razlike. Varovanci tre- nerja Jureta Zdovca so pred svojimi gledalci zaigrali veliko bolj hrabro kot pred fanatičnimi izraelskimi, predvsem pa se je znova potrdilo, da je lahko ljubljansko občinstvo dejansko šesti igralec Uniona Olimpije. Vzdušje v dvorani je bilo izjemno od vsega začetka in z njim košarkarji Uniona Olimpije, od katerih je prav vsak prispeval svoj delež k dobri igri, vključno s Samom Udrihom, ki se je ekipi pridružil dobesedno v zadnjem trenutku. Zelo pomembno vlogo je na začetku druge četrtine odigral Goran Jagodnik, saj je Union Olim-pija po zaslugi njegovih osmih zaporednih točk prevzela pobudo (29:22) in narekovala ritem igre vse do začetka drugega polčasa, ki so ga zmaji kot po tradiciji začeli preveč medlo. Ljubljančani so v prvih šestih minutah in pol drugega polčasa na consko obrambo gostov dosegli vsega dve točki, pa še ti iz prostih metov. Medtem se je Maccabi že razigral, zadeval tako z razdalje kot iz prodorov ter si do 27. minute nabral sedem točk naskoka (43:50). Union Olimpija je izobesila belo zastavo, ko se je razlika v 35. minuti povzpela na 19 točk (51:70). Ostali izid: Lottomatica - Barcelona 65:74. Sobota, 19. februarja 2011 410 NOGOMET - Triestina Premagati je treba tudi Modeno ŠPORT / SMUČARSKI TEK - Petra Majdič po napornih pripravah optimistično pričakuje SP v Oslu »Veliko sem dokazala že s tem, da sem se vrnila« Petra Majdič po zmagi na Tour de Ski v Toblachu ansa Petra Majdič je dolgo premišljevala, ali naj nadaljuje športno pot ali naj jo konča z olimpijskim bronom, konec maja prejšnjega leta pa je najboljša slovenska smučarska tekačica vseh časov obvestila javnost, da bo nadaljevala kariero. V Termah Zreč je preživela veliko časa na okrevanju po poškodbi reber na olimpijskih igrah v Vancouvru in Rogla je še vedno njena glavna pripravljalna baza v zadnjih letih. Vedela je, da se mora čim prej postaviti na noge in začeti trenirati, ker se je želela dostojno posloviti od smučarskega teka. Na tekmah svetovnega pokala se je v tej sezoni večinoma uvrščala med najboljši deseterico, med drugim trikrat zmagala in še dvakrat stopila na oder za zmagovalce, zato dosedanji del sezone ocenjuje za odličnega. »Tri zmage, drugo in tretje mesto ter še nekajkrat med peterico - moja bera v tej sezoni je res odlična. Pozabljamo, da sem imela pred letom dni pet zlomljenih reber in predrta pljuča. Bila sem najtežji bolnik na smučarski zvezi, zato sem s takšnim iztržkom lahko izjemno zadovoljna,« je dejala 31-letna Brinjčan-ka, ki si ni na jasnem, ali se je pravilno odločila, ker je kariero podaljšala za sezono. »Nikoli ne veš, kdaj je pravi čas za slovo. Mogoče je bil že pred petimi leti, mogoče pa bi morala kariero podaljšati za pet let,« je razmišljala 178 cm visoka športnica, ki je s svojo borbenostjo in delavnostjo postala vzornica številnim mladim tekačem in tekačicam. Za zadnji vrhunec sezone, svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Oslu, se je tri tedne pripravljala na Sei-ser Almu, v Dobbiacu in na Rogli. »Tritedenske priprave so bile zelo naporne. To je bil preskus telesa in glave. Moj trener Ivan Hudač je v preteklosti treniral tudi moške, ki kdaj pa kdaj niso zdržali takšnega treninga. Težko je bilo, vendar sem preživela. Trikrat sem imela tako težke priprave: pred svetovnim prvenstvom v Saporu, pred lanskimi olimpijskimi igrami v Vancouvru in tokrat. Čakamo, ali sem morda preveč trenirala in bom padla v brezno, iz katerega se bom morala pobrati, ali pa sem pripravljena zelo dobro,« je povedala članica ŠD Atrans, ki je v torek opravila zadnji težek trening. Med napornimi pripravami je s težkim srcem spremljala dogajanje na tekmah za svetovni pokal v Rusiji. Odgovornim ljudem pri Mednarodni smučarski zvezi zameri, da prirejajo tekme z močno okrnjeno konkurenco. »Na Sei-ser Almu sem se pogovarjala z ljudmi, ki so povezani s smučarskim tekom, in nihče se ni strinjal s takšnimi tekmami: da je na štartu 29 tekmovalcev in da vsakdo, ki priteče na cilj, dobi točke za svetovni pokal in si pribori normo za nastop na svetovnem prvenstvu. Na Touru de Ski moraš opraviti osem tekem in splezati na Alpe Cermis, pa trideseti dobi prav tako eno točko. V Rusiji je zadnjeuvršče-na odbila dve točki. To ni prav. FIS opozarjamo, da je to katastrofalno tekmovanje in naj tega ne počne. To je težko gledati. Povrhu podelijo še bonus točke, medtem ko smo na turnejah v Kuusamu ter v Nemčiji in Italiji za zmago dobili le 50 točk,« je stresla svojo jezo ena najboljših slovenskih športnic. Glede pripravljenosti tekmic nima natančnih podatkov. V fazi, v kateri jih je spremljala na Seiser Almu, so še vse tekle zelo počasi. Na 2100 metrih nadmorske višine so se skorajda sprehajale. Spraševala se je, kako je mogoče, da bodo čez 14 dni kar letele. Majdičeva po desetih dneh treninga na višini in desetih dneh v nižini zdaj počiva. Od zadnjih dni, ki so še ostali do SP, bo odvisno, ali bo dosegla pravo formo. www.primorski.eu n Na Oslo, Meko nordijskega smučanja, jo vežejo posebni spomini. »V Oslu sem začutila, da Norvežani gledajo na tek kot na način življenja. Ko sem se pred desetimi leti pripravljala na 30-kilometrsko preizkušnjo, sem tekla po 16,5 in 13,5 km dolgih krogih. Med tekom sem se ravno spraševala o bistvu življenja in teka, ko je prišla naokoli skupina triletnikov, ki mi je začela ploskati in vzklikati heja, heja. Takrat sem pomislila, če pa triletni otroci vedo, kaj je bistvo teka, ga moram ugotoviti tudi jaz,« se je pred dnevi spomnila utrinka s Holmenkollna, ki je zanjo vedno nabit z ambicijami. Vsi jo sprašujejo o ciljih. »Lepo bi bilo iti na tekmo brez ciljev, takrat najboljše tečeš. Za menoj je tudi zelo močna ekipa tekmovalk. Res bi si želela, da mogoče za spremembo ekipa pokaže najboljše predstave v sezoni. Rezultati drugih tekmovalcev so bili na največjih tekmovanjih ponavadi potisnjeni v ozadje, ker sem jih zameglila s svojimi dosežki. Morda bi bilo prav, da se začnejo postavljati na noge in dosegati rezultate, ki bodo zadovoljili vse, in se ne bo govorilo le o tem, da Petra mora osvojiti kolajno in rešiti slovenski tek. To ni nič. Malo sem že utrujena od teh stvari,« je brez dlake na jeziku spregovorila o tem, kaj jo moti. Na svetovnem prvenstvu, ki se bo za tekače in tekačice začelo v četrtek, 24. februarja, bo nastopila v šprintu v prosti tehniki, v katerem bo med favoriti-njami za zmago, v teku na 10 km klasično, šprintu dvojic v klasičnem koraku najbrž s Katjo Višnar in štafeti, medtem ko sta nastopa na zasledovalni tekmi in 30 km še negotova. »Morda se bolj nagibam k nastopu na 30 km, vendar je vprašanje, kaj se splača narediti. Do konca sezone je še nekaj tekem in zdaj sem peta v svetovnem pokalu. Tridesetka ti pobere veliko moči. Ze štiri tekme bodo zame precej naporne in bi rada dosegla kakšno dobro uvrstitev tudi na zadnjih tekmah svetovnega pokala,« Majdičeva vse energije noče porabiti že na Norveškem, kjer jo jutri in v nedeljo čaka generalka za svetovno prvenstvo. Na Drammen, kjer je pred petimi leti prvič zmagala na tekmi za svetovni pokal, jo vežejo lepi spomini. »Toda Drammen bo letos druga pesem. Tekma ne bo na stari trasi, temveč povsem drugje. Takrat je bil šprint v klasiki, zdaj pa bo v drsalni tehniki, tako da težko rečem kar koli. Ne vem, kje bom tekla,« je dejala o naslednji preizkušnji. Ni ji všeč, da bo jutri tekma na 10 km klasično in šele v nedeljo šprint; obratno bi ji bilo ljubše. »Večja razdalja tekmovalce bolj izčrpa. Od slovenskih tekačic bom najbrž le jaz štartala na 10 km, v šprintu pa odloča, koliko si spočit in svež. Sistem tekmovanja v tekaškem svetovnem pokalu omogoča, da se vsakdo odloča sam, ali bo nastopil ali ne. V biatlonu imajo to bolje urejeno. Tam gredo vedno vsi na štart in naj se vidi, kdo je boljši. Pri nas je preveč kalkulacij,« je kritično pripomnila članica ŠD Atrans s Trojan. Všeč ji je, da bo šprint prva preizkušnja na svetovnem prvenstvu in bo še najbolj spočita. Ena od dobrih novic je tudi ta, da Poljakinja Justyna Kowalczyk, vodilna v skupni razvrstitvi svetovnega pokala, še premišljuje o nastopu v šprin-tu, ker pač ni šprinterka in meni, da nima dobrih možnosti za visoko uvrstitev. V šprintu bo Slovenija imela tri močne tekmovalke na štartu, toda vsaka bo tekla zase, saj se taktiziranja reprezentančnih kolegic ponavadi ne obnesejo. »V Otepaaju sva s Katjo Višnar sodelovali zelo dobro, v Dusseldorfu pa se to ni obneslo, ker sta me zaprli ravno Slovenki. Negativno izkušnjo imam tudi iz Can-mora izpred dveh let, ko sva z Vesno Fabjan skušali taktizirati, vendar je najina taktika propadla. Mislim, da ne bomo tak- tizirale, vsaka bo tekla svojo tekmo,« se Majdičeva ne bo spuščala v dogovore in kompromise. To bo že njeno sedmo svetovno prvenstvo, vendar pravi, da izkušnje z največjih tekmovanj ne pomenijo veliko. Še zlasti v disciplinah, v katerih računa na največ: »Šprint v prosti tehniki je bistveno drugačen od šprinta v klasičnem slogu. V klasični tehniki vendarle tečeš v svoji smučini in ni toliko fizičnih kontaktov kot v drsalnem koraku. Prihajajo mlade tekmovalke, ki so agresivne in brezkompromisne. Ponavadi tekmujejo le v tej disciplini in redko kdaj gredo še na kakšno drugo tekmo. Vse stavijo na to disciplino. Če se jim računi izidejo, lahko zmagajo, če pa ne, tudi ni nič narobe. Starejše ne znamo tvegati. Vajene smo drugačnega ritma tekmovanja in manj fizičnih kontaktov. Moja druga disciplina bo 10 km klasično, v kateri veliko odločajo smuči. Če nimaš malo sreče še z mažo, lahko hitro izgubiš veliko,« je poudarila Slovenka leta 2010, ki bo že jutri v Drammnu preskusila novo taktiko: »Skušala bom hitreje štartati, saj ponavadi v prvih dveh kilometrih izgubim 10 sekund v primerjavi s konkurenco. Ne morem jih nadoknaditi, tudi če močno šprintam. Upam, da bom tokrat zdržala.« Ljudje si najbolj zapomnijo tiste športnike, ki na največjih tekmovanjih osvojijo kolajno, Majdičeva pa razmišlja širše. »Če pokažeš svojo maksimalno predstavo, je v redu, tudi če ne osvojiš kolajne. V majhno tolažbo mi je, da že imam kolajno s svetovnega prvenstva in olimpijskih iger. Ne vem, če je še kaj, kar bi morala dokazati drugim. Veliko sem dokazala že s tem, da sem popolnoma ozdravela in se postavila v smučino. To je bila zelo težka naloga. Zmogla sem jo in optimistično grem v Oslo,« je pred odhodom na Norveško povedala Majdiče-va, ki je v zadnjih petih letih prek Gian-luce Marcolinija povezana tudi z Italijo. Z glavnim serviserjem slovenske ekipe, ki je nekoč pripravljal smuči sloviti Italijanki Stefanii Belmondo, se izvrstno razume. »Z Gianluco se mora razumeti vsakdo. Pripravlja nam smuči in nam pomaga pri vsem. V teh skoraj petih letih sva postala zelo dobra prijatelja in zaupnika,« je Majdičeva povedala o Marco-liniju, ki ima zelo odgovorno nalogo. Velikokrat tudi odločilno. Jasna Milinkovič Po dvotedenskem premoru bodo jutri Krasove namiznoteniške igralke nadaljevale z nastopi v najvišji italijanski ligi. Tokrat bodo odpotovale v Toskano, tam pa jih pričakuje nevarni Libertas Siena. V prvem delu prvenstva so zgo-niške igralke igrale zelo učinkovito in zmagale z zvenečim rezultatom 4:1. To-skanske igralke zasedajo predzadnje mesto na lestvici, kljub temu pa jih ne gre podcenjevati. Tujki Dana Saporta in Olamide Ogundele sta 15. oziroma 18. na lestvici za tujce, Monia Franchi pa 43. na italijanski lestvici. Krasovke so na papirju zagotovo boljše (po najnovejših lestvicah je Kitajka Yuan 4., Martina Mi-lič 16., Eva Carli 24., Mateja Crisman-cich pa 41.), treba pa bo vseeno pokazati kvaliteten namizni tenis, saj so nasprotnice trdožive, pravi Krasov kitajski strokovnjak Liang Feng. Zmaga krasovk bi pomenila lep korak naprej celo na poti do uvrstitve v play-off. Prav tako jutri bodo igrali tudi Krasovi C1 ligaši, čaka pa jih težko gostovanje v Sarmeoli pri Padovi. Nasprotniki odločno ciljajo na povratek v B-2 ligo in kraljujejo v skupini. Rezultat 5:0 za Sarmeolo iz prvega dela Po zmagi v Padovi je v taboru Trie-stine razpoloženje nedvomno boljše, a časa za počitek ne bo vse do junija, saj bodo Tržačani pred samimi odločilnimi tekmami v boju za obstanek. Proti vsakemu nasprotniku bo treba poskušati iztržiti točke, ki so toliko bolj pomembne, ko gre za obračun med ekipama s spodnjega dela razpredelnice. To velja za jutrišnjo tekme proti Modeni (na Roc-cu ob 15. uri) in cilj Tržačanov je ravno ta, da se z zmago približajo Emilijancem na eno samo točko in jih torej znova vpletejo v boj za obstanek. V teh težkih trenutkih mora imeti Triestina čim bolj glasno podporo navijačev, prav zato bo vse do jutri ob 12.30 mogoče v pred-prodaji kupiti vstopnico za naslednji dve domači tekmi (Modena in Crotone) za ceno ene same tekme. Vstopnice so na voljo na običajnih prodajnih mestih na stadionu Rocco, v Ticket Pointu na Kor-zu 6/c ter v trgovini Dvd Island na drevoredu DAnnunzio 5/a. TRIESTINA - Triestina je med tednom igrala proti deželni selekciji do 19 let in gladko slavila zmago s 6:0. V ospredju sta bila tokrat Taddei in Go-deas, ki sta dosegla vsak po dva gola. Za nekdanjega napadalca Brescie se po vsej verjetnosti odpirajo vrata standardne postave, a Testini mu ne bo lahkega srca prepustil mesto. Miroval je branilec Ma-lago', ki je pod vprašajem tudi za jutrišnji nastop, a naj bi le stisnil zobe. V skrajnem primeru bo igral D'Aiello. Kljub bledim nastopom naj bi imel zagotovljeno mesto v postavi Miramontes, medtem ko je Dettori v prednosti nad Gerbom. Odločilen (in lep) gol v Padovi je Marc-hiju zagotovil mesto v enajsterici. MODENA - Modena, ki ima na lestvici 30 točk (štiri več od Triestine), prihaja v Trst pod precejšnjim pritiskom. Zadnji neuspešni nastopi (le tri točke v zadnjih štirih krogih) so poslabšali stanje na lestvici Bergodijevega moštva. Nov poraz bi spravil Modeno v nevarne vode, čeprav ima moštvo iz Emilije kar solidno ekipo, kjer izstopajo nekateri zelo izkušeni igralci, od vratarja Guardalbena mimo branilcev Perne in Rulla ter veznih igralcev Giampaja in Coluccija vse do napadalcev Belluccija in Cana. Da ne pozabimo na Pasquata, ki je bil v prvem delu proti Triestini odločilen (dosegel je oba gola Modene, a Triestina se je naposled rešila pred porazom in izenačila 2:2) in je s šestimi zadetki najboljši strelec ekipe. Verjetna postava Triestine: Colombo, DAmbrosio, Malago (DAiello), Cottafava, Longhi, Antonelli, Gissi, Dettori (Gerbo), Miramontes, Taddei (Testini), Marchi. Sodil bo Cervellera iz Taranta. (I.F.) prvenstva ne daje upanja za pozitiven rezultat. Nasprotnikova ekipa ima v svoji sredi tudi Tržačana Erika Schu-sterja, številko 169 v Italiji, ki bo prava uganka za Krasove fante. (R) ODBOJKA - UNDER14 Sokol dvakrat uspešen Svevo Olympia - Sokol Železnina Ter-čon 1:3 (14:25, 19:25, 25:23, 12:25) Sokol Železnina Terčon - Libertas TS 3:0 (25:22, 25:23, 25:20) Sokol: Pertot, H. in L. Zidarič, Ko-janec, Peric, Badin, I. in P. Pahor, Bran-kovič, Antonič Mlade igralke Sokola so v 2. fazi po uvodnem porazu dosegli dve lepi zmagi in dokazali, da se lahko v tej skupini potegujejo za visoko uvrstitev, morda celo za vrh. Posebno razveseljiv je bil nastop proti solidni ekipi Svevo. V bistvu je Sokol proti njej odigral najboljšo tekmo letos. Pomembna je bila tudi zmaga proti Libertasu, saj je Sokol nastopil okrnjen. Kljub temu, da so izidi posameznih setov tesni, je bila zmaga Sokola prepričljiva in zaslužena. »Nikoli ne veš, kdaj je pravi čas za slovo. Mogoče je bil že pred petimi leti, mogoče pa bi morala kariero podaljšati za pet let.« NAMIZNI TENIS - Ženska A1 -liga Kras v Toskani računa na zmago 20 Petek, 18. februarja 2011 ŠPORT / ALPSKO SMUČANJE - Jutri in v nedeljo za Pokal ZSŠDI Zamejsko prvenstvo v Forniju letos dvodnevno Veleslalom in tekma v teku na smučeh - Mateja Nanut (SPDG) in Matej Škerk (Devin) prvaka? Konec tedna se bo smučarska karavana naših klubov zbrala v kraju Forni di Sopra, kjer bo jutri in nedeljo na vrsti Zamejsko smučarsko prvenstvo za pokal ZSŠDI. Letošnje 30. jubilejno tekmovanje v organizaciji kriškega športnega društva Mladina bo namreč dvodnevno, saj bodo ob tekmovanju v alpskem smučanju priredili tudi prvo zamejsko prvenstvo v teku na smučeh. Jutri bodo na vrsto prišli številnejši alpski smučarji, v nedeljo pa tekači. Če bodo na prvem tekmovanju prisotna vsa slovenska smučarska društva, pričakujejo približno 220 tekmovalcev, pa bo tekaški del najbrž domena kriških tekmovalcev. Istočasno namreč poteka tečaj smučarskega teka v organizaciji SPDT, Devin pa bo v nedeljo priredil društveno tekmo. Mogoče bosta kakega tekmovalca vpisala SK Brdina in SPDG, na seznamu pa jih za zdaj še ni. Tekmovanje v smučarskem teku bo na progi Tagliamento z začetkom ob 10.30. Ker želijo organizatorji privabiti čim več ljubiteljev smučarskega teka, bodo pripravili lažjo traso, ki bo primerna za vse. Tekmovalci, ki bodo porazdeljeni v 14 starostnih kategorij, bodo sami izbrali tehniko, skating ali klasiko; dolžina proge (od 1 km do 7,5 km) pa bo sorazmerna starosti. Najmlajši baby sprint in mlajši (2002-2003) bodo tekmovali na kilometrski progi, miški (2000-2001) 2 km, deklice (19981999) 3 km, dečki (1998-99) in naraščaj-nice (1996-97) 4 km, naraščajniki (199697), mladinke (1991-95), članice (1981-90) in starejše članice (1980 in starejše) 5 km, mladinci (1991-95), člani (1981-90) in starejši člani (1980 in starejši) pa 7,5 km. Start bo skupinski. Organizatorji bodo vpisovanja sprejemali tudi na dan tekmovanja. Vabljeni so vsi člani športnih društev, ki so včlanjene v ZSŠDI. Tekma v alpskem smučanju pa bo tudi letos na progi Cimacuta. Ogled vele-slalomske postavitve bo od 8.30 do 9.15, start pa je previden ob 9.30. Prvi spust bo kot običajno veljaven za sestavo lestvic po kategorijah, društvene lestvice, društvene lestvice za mladinski sektor in kot kvalifikacija za drugi spust. V finalu za naslov zamejskega absolutnega in mladinskega prvaka pa se bo pomerilo prvih petnajst smučarjev in prvih deset smučark. Za končno lestvico se seštejeta časa prvega in drugega spusta. Tekmovalci bodo razdeljeni v 22 starostnih kategorij. Novost bo tudi skupna društvena lestvica obeh tekmovanj, kjer bodo sešteli rezultate alpskega in tekaškega dela tek-movnaja. Vremenoslovci napovedujejo za jutri sončno vreme, v nedeljo pa nekaj več oblačnosti. Kdo bo zamejski prvak? Zamejsko smučarsko prvenstvo je za člane naših društev najpomembnejša rekreativna tekma vsake smučarske sezone. Letos smo med zamejskimi učitelji smučanja izvedli kratko anketo, da bi izvedeli, kdo sta po njihovem mnenju kandidata za naslov absolutnega prvaka. Ker so tekaško smučarsko prvenstvo letos šele prvič steklo, smo omejili izbor samo na alpske smučarje. Največ učiteljev napoveduje, da bo naslov osvojila Mateja Nanut, Je med lanskimi finalistkami tudi letošnja absolutna prvakinja? loredana prinčič članica Slovenskega planinskega društva Gorica, ki je naslov osvojila že leta 2007, in dvakratna goriška pokrajinska prvakinja. Druga kandidatka za naslov absolutne prvakinje je Veronica Tence (Mladina), ki si je z naslovom absolutne prvakinje oki-tila že trirkat, Lara Purič (Mladina), ki je slavila lani, pa bo odsotna zaradi izpita za pridobitev naziva Učitelja 2. stopnje. Več kandidatov so učitelji navedli pri moških: štiri točke je pridobil Matija Rožič (Devin), prvak 2009, ki pa letos ne bo nastopil zaradi poškodbe, Matej Škerk (Devin) je zbral tri točke, Ivan Kerpan (Mladina) dve, Gregor Nanut (SPDG) in Albert Kerpan (Mladina) pa po eno. Po napovedih bo torej boj napet predvsem pri moških, pri ženskah pa je kandidatk najbrž manj. Naslov zamejskega smučarskega prvaka lahko osvojijo smučarji, ki obvladajo slovenski jezik, ki so se rodili ali imajo ali so imeli stalno bivališče v deželi FJK. (V.S.) ZLATA KNJIGA Prvaki 5 - Matej Crismancich 3 - Robert Renčelj, Aleksander Zezlina, Ivan Kerpan 2 - Alessio Sibilla, Igor Vodopivec 1 - Alexander Corbatto, Stojan Kuret, Igor Piščanc, Alex Prašelj, Aljoša Skabar, Aleš Stefančič, Giulio Taučer, David Tavčer, Christian Volpi, Mattia Rožič, Aleksander Cossutta. Mladinski prvaki 4 - Alessio Sibilla 3 - Matej Crismancich, Albert Kerpan 2 - Aljoša Skabar, Aleš Stefančic, Erik Vodopivec, Ivan Kerpan 1 - Mauro Franza, Fabio Germani, Andrej Kosmač, Gregor Nanut, Denis Petrovčič, Erik Piccini, Samo Sancin, Giulio Taučer, Igor Vodopivec, Minej Purič Prvakinje 7 - Valentina Suber 5 - Francesca Rapotec 3 - Eva Del Fabbro, Veronica Tence 2 - Giorgia Zandomeni, Meri Perti 1 - Silvana Boneta, Martina Gantar, Valentina Pangos, Elena Paulina, Vilma Purič, Mateja Nanut, Lara Purič Mladinske prvakinje 3 - Meri Perti 2 - Fjona Mezgec, Elena Paulina, Jana Plesničar, Vilma Purič, Veronica Tence, Elisa Košuta 1 - Katja Bavcon, Martina Bogatez, Sara Bensi, Elisabeth Miklus, Valentina Pangos, Gabrijela Pieri, Tanja Pitacco, Franceca Rapotec, Sarah Sossi, Katja Skerk, Žaneta Svara, Lara Purič, Alessia Fantini □ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo tečaji smučanja, ob priliki bo v nedeljo, 20. februarja, avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Tečaji: tel. SK Brdina 347-5292058 (Valentina Suber 347-4421131), avtobus: (Sabina 3488012454). SK DEVIN vabi vse svoje člane in tekmovalce na društveno tekmo v kraju Forni di Sopra v nedeljo, 20. februarja 2011. Možen je avtobusni prevoz. Odhod avtobusa ob 6.30 s Trga v Nabrežini. Prijave na info@skdevin.it ali pa na tel.št. 335 8180449. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ BREG organizira smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo 27. februarja. Za podrobnejše informacije pokličite Martino 348 4718440, Gioio 335 8445365 ali Davida 333 2208272. ŠAH - Pogovor s prof. Oblakom Zavod Zois je pravi motor šaha na Tržaškem Ker je trgovski tehnični zavod Žiga Zois v okviru šolskih športnih dejavnosti »središče za šah« v tržaški pokrajini, ima glavno organizacijsko breme pri prirejanju ekipnih prvenstev v sklopu dijaških športnih iger za vse stopnje šol. Prvo pokrajinsko tekmovanje, ki bo namenjeno izključno osnovnošolcem, bo že jutri, teden dni kasneje, 26. marca, pa bo na vrsti ekipno tekmovanje nižjih srednjih šol, v ponedeljek, 14. marca pa bodo za šahovnice stopile še višješolske ekipe. Ekipno tekmovanje za osnovne in nižje srednje šole bo na Opčinah v dvorani vzhodnokraškega rajonskega sveta, višješolci pa bodo za pokrajinski naslov merili moči v dvorani Zavoda združenega sveta v Devinu. Mednarodna šola se je namreč letos prvič vključila v šolsko mrežo, zato bo s svojimi ekipami po mnogih letih spet prisotna tudi na tekmovanju. Vsaka šola oziroma didaktično ravnateljstvo lahko na tekmovanje prijavi največ tri ženske in tri moške ekipe: »Izkazalo se je, da je nastopanje ločeno po ravnateljstvih bolj donosno, saj lahko posamezne šole, ki so vključene v isto ravnateljstvo, na deželni in državni fazi ekipe združujejo, s tem da izberejo najuspešnejše tekmovalce,« pojasnjuje Marko Oblak, glavni koordinator šolskega šahovskega gibanja na Tržaškem. Ravno kapilarno delovanje po šolah je v zadnjih letih omogočilo, da je nasploh šahovsko gibanje v Trstu prekosilo Pordenon, Videm in Gorico: »Zdaj smo v Trstu najbolj aktivni. Uspešno delamo po šolah, kdor želi tekmovati pa se vključuje v šahovska društva. Prednjačimo ne samo na šolskem področju, temveč tudi na tekmovalnem,« ugotavlja Oblak. Šahovsko šolsko mrežo na Tržaškem pro-movira prav tako tehnični zavod Žiga Zois s finančno pomočjo Dežele FJK. Delovanje vključuje organiziranje tečajev po šolah, šolskih internih tekmovanj in tečaje za posameznike, ki so ločeni po stopnjah znanja. Vsako leto šola projekt obnavlja; če so bile sprva vključene večinoma le slovenske šole vseh stopenj, pristopajo zdaj v mrežo tudi italijanske šole: »Konkurence se sploh ne bojimo. Nasprotno: le s konkurenco se poraja želja po izboljšanju.« Tačas je v šolsko mrežo vključenih 16 ravnateljstev vseh stopenj. Slovenske šole na Tržaškem, Goriškem in Videmskem pa so obenem vključene tudi v Čezmejno šolsko mrežo, ki jo je prav tako pro-moviral tehnični zavod Žiga Zois. S sredstvi za slovensko manjšino so leto in pol - projekt se zaključuje prav zdaj - prirejali tečaje in turnirje v sodelovanju s strokovnjaki in s šolami iz Slovenije. Projekt bi zdaj radi obnovili; za finančno pomoč je šola Žiga Zois zaprosila Republiko Slovenijo. Ob šolski dejavnosti pa se vse več slovenskih učencev in dijakov odloča tudi za agonistično dejavnost. Ker slovenskega kluba, ki bi se ukvarjal s šahom, ni, se mladi vključujejo v tržaška italijanska kluba Societa' scacchistica Triestina in Accademia degli scacchi. Oblak potrjuje, da je slovenskih tekmovalcev zdaj približno 25. Zakaj pa slovenskega kluba ali odseka kljub zanimanju že več let ni? »Potrebovali bi vsaj 10 ljudi, ki bi delali za klub s polno paro. Odraslih ša-histov, ki so aktivni, ni; igralci, ki nastopajo po turnirjih, pa izključno igrajo. Skratka, potrebnih odbonikov, ki bi skrbeli za vpisovanja na tekmovanja, pridobivanje finančnih sredstev in urejanje drugih zadev, ni. Če ni strukture, pa društvo po nekaj letih propade,« je jasen Oblak. V šolah pa je delovanje šahovskih krožkov lažje, saj so šolski mentorji skoraj v vsaki šoli. To so učitelji, učiteljice, profesorji ali pa zunanji sodelavci. Večletno delovanje po šolah je tudi obdrodilo sadove: vsako leto se več slovenskih šol uvrsti tudi na državno fazo, ženske ekipe pa so večkrat posegle tudi po kolajnah. (V.S.) KOŠARKA Kontovel danes pri Briščikih proti Perteolam V košarkarski D-ligi bodo danes kar štiri srečanja. Na parket bodo stopili tudi košarkarji Kontovela, ki bodo na domačih tleh gostili Perteole (ob 20.45). »Bojim se, da bo tudi tekma proti Perteolam tekla po podobnih tirnicah kot prejšnja proti Villeseju,« napoveduje trener Peter Brumen, ki bo lahko računal na popolno postavo. Ob stebrih ekipe bo spet na razpolago vseh pet mladincev, ki jih bi rad dal čadalje več priložnosti. Trener se boji predvsem podcenjevanja nasprotnika, ki ima tri zmage manj kot Kon-tovel, zato poziva predvsem starejše igralce, naj danes prikažejo zrel pristop. Kontovelci so Perteole v prvem delu prvenstva premagali z desetimi točkami naskoka (66:76). Gostje so v drugem delu prvenstva v petih krogih izgubili dvakrat: prejšnji teden proti Don Boscu, v začetku januarja pa proti San Vitu. Zbrali so torej enak izkupiček kot Kontovel, ki je izgubil v Fo-glianu in proti Don Boscu. Sodila bosta Goričana Boris Barile in Alberto Dagri. V promocijski ligi pa bo Sokol danes igral na gostovanju pri Basket 4 Trieste v telovadnici šole Caprin (Salita di Zugnano) ob 21.15. DEŽELNO PRVENSTVO U21 UBC - Bor Nova Ljubljanska banka 70:91 (14:23, 32:46, 48:74) Bor: Manta 5 (-, 1:2, 1:3), Pertot 9 (2:2, 2:3, 1:3), Pancrazi (-, 0:1, -), Brian Filipac (-, 0:1, 0:2), Mase 10 (0:5, 5:6, -), Gallocchio 9 (3:4, 3:3, -), Pipan 9 (4:4, 1:1, 1:3), Devčič 12 (2:4, 5:7, 0:5), Celin 16 (3:6, 5:5, 1:3), Mediz-za 21 (5:8, 8:9, -), trener Lucio Martini. Borovi mladinci do 21. leta so v Vidmu gladko odpravili očitno slabši UBC. V tej drugi fazi prvenstva ekipe že dobro poznajo vrednost svojih varovancev, tako da se šibkejše tekmece zlahka podcenjuje. Martinijevi fantje tokrat niso igrali najbolje, zlasti v obrambi, v napadu pa so bili dovolj sproščeni in učinkoviti, tako da so stalno suvereno obladovali gostitelje. Ostali izid 12. kroga: Ronchi - Ser-volana 55:79, Barcolana - Salesiani Don Bosco sinoči. Vrstni red: Servolana 22, Bor NLB 18, Don Bosco 14, UBC 8, Ronchi 6, Barcolana 0. Prihodnji krog: Bor NLB - Barcola-na, v sredo, 23. februarja, ob 21.00 na Stadionu 1. maja. DRŽAVNO PRVENSTVO U17 Jadran ZKB - CBU 51:75 (15:22; 13:19; 10:23; 13:11) Jadran: Batich 25, Daneu 2, Valič 5, Tof-folutti, Zhok, Ridolfi 8, Gregori, Kraus 6, Malalan 3, Valentinuz, Žerjal, Majovski 2. Trener: Peter Brumen. Prosti meti: 12/24; izgubljene žoge: 20, pridobljene žoge: 23, skoki obramba: 20, skoki napad: 7, 3 točke: Batich 2, Ridolfi 1. Jadranovci so letos že tretjič igrali proti CBU-ju (prvič že v pripravljalnem obdobju), tudi tokrat pa so ostali praznih rok. Računali so, da jih bodo v povratnem delu lahko premagali, vendar so Videm-čani pokazali velik napredek. Če so visokega Paunoviča uspeli zaustaviti predvsem po zaslugi požrtvovalne igre Igorja Vali-ča, pa jih je tokrat presenetil dvometraš Zilli (29 točk), ki je bil neustavljiv. Pod košem je bil izredno učinkovit, z odbitimi žogami v napadu pa je vedno polnil tudi koš. Če so jadranovci nasploh odigrali solidno v obrambi, pa se jim v napadu in pri skoku na odbite žoge ni izšlo. CBU je že na začetku prevzel prednost, ki jo je v tretji četrtini povečal tudi na 30 točk. Vrstni red: Falconstar 32, Pordenone* 26, Basketrieste in Latte Casro UBC 24, Ve-nezia Giulia* 22, Codroipese 20, CBU 16, Jadran 12, Libertas Acli in Portogruaro 6, Bar-colana* in Nuovo Basket 2000* 4, Cervi-gnanese 2 (* s tekmo manj). Prihodnji krog: Venezia Giulia - Jadran, v nedeljo, 27. februarja ob 11.00 Zdesetkana Zarja Gaja Po pričakovanjih je disciplinska komisija deželne nogometne zveze udarila po Zarji Gaji. Trener Lacalamita je bil diskvalificiran do 8. marca, Vili Bečaj ne bo igral tekem naslednjih dveh krogov, za en krog pa so bili kaznovani Davide Asselti, Alberto Mis-si in Andrea Marchieri. Enaka kazen je doletela tudi Mattea Palerma (Juvetina) in Sebastiana Ferra (Primorje). / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. februarja 2011 21 muslimanski svet - Val protestov se iz Tunizije in Egipta širi na druge države severne Afrike in Bližnjega vzhoda V Bahrajnu in Libiji režima s silo nad protestnike: na desetine mrtvih V Bahrajnu so varnostne sile zavzele osrednji trg v Manami - V Libiji tudi demonstracije v podporo Gadafiju BENGAZI/MANAMA - Protestnike v Bahrajnu in Libiji je doletela podobna usoda, kot že v drugih državah Severne Afrike in Perzijskega zaliva, v katerih je prišlo do protivladnih protestov. V Bahrajnu so varnostne sile zavzele osrednji trg v Manami, pri čemer so bili ubiti najmanj trije ljudje, v Libiji pa je bilo v zadnjih dveh dneh ubitih na desetine ljudi. Svet je ogorčen. Bahrajnska policija je včeraj zjutraj s Trga bisera v središču prestolnice Manama pregnala kakih 5000 pro-tivladnih protestnikov. Pri tem so po podatkih vlade umrli trije ljudje, po podatkih opozicije pa štiri ali pet. Še okoli 200 ljudi pa je ranjenih. Varnostne sile so pri zatrtju protestov uporabile solzivec in celo brez opozorila s pravimi naboji streljale na protestnike. Televizije so nato prikazovale kolono kakih 25 tankov, kako se premikajo po glavni cesti skozi prestolnico, katere del je tudi krožišče okrog omenjenega osrednjega trga v Manami, epicentra tamkajšnjih že več dni trajajočih protivladnih protestov. Okoli trga so postavili bodečo žico, obkrožajo ga policijska vozila. Nato je nadzor nad ključnimi deli Maname prevzela vojska in prepovedala vse shode. Kot je v izjavi, prebrani na državni televiziji, poudarilo obrambno ministrstvo, bodo sprejeli "ostre in preventivne ukrepe za obnovo varnosti in javnega reda" v državi. Zatem je čez dan v Manami vladalo zatišje. Na trgu tako ni bilo nobenih protestnikov, tudi njihove šotore so s trga odstranili. A protestniki se ne dajo in zvečer so se pojavili novi protesti. Vendarle pa se s potezo varnostnih oblasti niso strinjali vsi v bahrajn-ski vladi. Iz protesta zaradi nasilnega zatrtja sta odstopila državni sekretar za zunanje zadeve Nazar al Barnah in pa Abdulah Al Durazi, ki mu je bil poverjen nadzor dela odbora za narodno spravo. V znak protesta je odstopilo tudi vseh 18 poslancev šiitske Islamske zveze nacionalnega soglasja (Vifak). Opozicija je poleg tega izdala skupno izjavo, v kateri zahteva odstop vlade premiera Kalifa bin Salmana al Kalifa zaradi krvavega zatrtja protestov in oblikovanje nove vlade, ki bo preiskala "ta zločin". Šejk Kalifa, stric kralja Hamada, je sicer na položaju premiera že vse od pridobitve neodvisnosti leta 1971. Protiv-ladni protestniki sicer poleg odstopa vlade zahtevajo še vzpostavitev prave in delujoče ustavne monarhije z voljeno vlado v Bahrajnu, pa tudi izpustitev političnih zapornikov, več služb in stanovanj. Podobno krvavo kot v Bahrajnu je bilo v noči na četrtek tudi v Libiji, kjer so protestniki včeraj organizirali tudi "dan jeze". V spopadih med nasprotniki režima in libijski varnostnimi silami je bilo od torka zvečer ubitih najmanj 11 ljudi, so objavile opozicijske spletne strani. V drugem največjem libijskem mestu Bengazi je bilo ubitih šest ljudi, pet smrtnih žrtev med protestniki pa so zabeležili tudi na vzhodu države v mestu Al Baida. Po nekaterih navedbah naj bi samo v tem mestu umrlo 13 ljudi. Do spopadov je sicer prišlo tudi v kraju Zentan jugozahodno od Tripolija. Po navedbah libijske skupine za človekove pravice v Londonu so pripadniki varnostnih sil proti protestnikom uporabili pravo strelivo. Protestniki sicer zahtevajo konec 41-letne vladavine Moamerja Gadafija, ustavo ter temeljite politične in gospodarske reforme. "Dan jeze" pa so sklicali na dan pete obletnice shoda, ki ga je spodbudila jeza zaradi objave karikatur preroka Mohameda, nato pa se je prelevil v proteste proti Gadafiju. V zatrtju demonstracij je bilo ubitih več deset ljudi, več deset je bilo ranjenih. www.primorski.eu1 Libijska opozicija v izgnanstvu s sedežem v Londonu ob tem poudarja, da je pritisk na ulicah Libije, kjer Gadafi vlada že več kot 40 let, velik in da se obetajo podobni dogodki kot v Tuniziji in Egiptu. Libijsko mladino sicer pozivajo k mirnim protestom in izogibanju neposredni konfrontaciji z oblastjo. Dogodki v Bahrajnu in Libiji so sicer močno pretresli svet, ki poziva tamkajšnje oblasti k zadržanosti. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je oblasti v Bahrajnu pozvala, naj spoštujejo pravico ljudi do zbiranja in mirnih protestov. "Na mirno izražanje zaskrbljenosti ljudi je treba odgovoriti z dialogom," je poudarila. Zaskrbljenost ob nasilju v Bahraj-nu in Libiji in poziv oblastem k zadržanosti sta izrazila tudi britanski zunanji minister William Hague in ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon pa je zahteval tudi kaznovanje odgovornih in pozval "k pogumnim reformam, ne pa represiji". (STA) Prorežimske demonstracije v Libiji ansa jemen - V spopadih s policijo bližnji vzhod - Napetost Novi protesti terjali življenje ADEN/SANA - Protivladni protesti, ki vse bolj pretresajo arabski svet, so se včeraj nadaljevali tudi v Jemnu. V mestu Aden na jugu države so policisti znova s silo razgnali protestnike in nanje celo streljali s pravimi naboji, pri čemer je bila po dosedanjih podatkih ena oseba ubita, več pa ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kljub pozivom vojske in najvišjega islamskega klerika v državi, šejka Abdula Madžida al Zin-danija, naj se demonstracije končajo in se v državo vrne mir, se je včeraj na ulicah jemenskih mest znova zbralo na tisoče ljudi. Tudi tokrat so jih napadli policisti in privrženci dolgoletnega predsednika Alija Abdulaha Saleha, katerega odstop zahtevajo protestniki. Glavne demonstracije že sedem dni zapored potekajo v jemenski prestolnici Sana, vrstijo pa se tudi po več drugih mestih po državi. V Sani naj bi se jih včeraj udeležilo kakih 6000 ljudi, po spopadih s privrženci oblasti pa naj bi jih kakih 50 pridržali, okoli 25 je bilo ranjenih. Saleh je že obljubil, da se na volitvah leta 2013 ne bo potegoval za nov mandat in da ga po odhodu z oblasti ne bo nasledil njegov sin, a to ljudi, jeznih zaradi hude revščine in korupcije, ni pomirilo. (STA) Egipt ustavil dve iranski vojaški ladji KAIRO - Egipt je dvema iranskima vojaškima ladjama preprečil prečkanje Sueškega prekopa, je včeraj poročala arabska televizija Al Arabija. Na iranski ladji in njuno namero, da ponoči prečkata Sueški prekop, je v sredo opozoril Izrael, ki je ob tem iranski vladi očital, da želi z napotitvijo svojih ladij v Sredozemlje izzivati. Francoska tiskovna agencija AFP pa je včeraj poročala, da organi, ki upravljajo s Sueškim prekopom, niso prejeli nobene prošnje za prečkanje iranskih ladij skozi Sueški prekop v Sredozemlje. "Vsaka ladja potrebuje dovoljenje obrambnega in zunanjega ministrstva. Mi nismo videli nobenega takega dovoljenja," je pojasnil vodja operacijske službe Ahmed al Manahli. Po prekopu lahko namreč plujejo ladje vseh nacionalnosti, če njihova država le ni v vojni z Egiptom. To bi bilo prvič po letu 1979, da bi iranska ladja plula po Sueškem prekopu. Iranski ladji naj bi nameravali preko Sueškega prekopa in po Sredozemskem morju, tudi vzdolž izraelske obale, pluti proti Siriji. Izraelska vojska sicer včeraj ni želela komentirati, ali bo sprejela kakšne ukrepe, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Izraelski časnik Jediot Ahronot pa je medtem poročal, da gre za fregato MK 5 in plovilo za oskrbovanje, ki naj ne bi predstavljali večje nevarnosti za judovsko državo. Izraelski zunanji minister Avigdor Liberman je na novinarski konferenci v sredo v Jeruzalemu dejal, da gre za pro-vokacijo, ki "dokazuje, da samozavest in predrznost Irancev naraščata iz dneva v dan". (STA) vatikan - Ruski predsednik na obisku Benedikt XVI. in Medvedjev za krepitev dvostranskih odnosov VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj v Vatikanu sprejel ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva. Na srečanju sta se zavzela za okrepitev dvostranskih odnosov in spodbujanje skupnih vrednost. Kot so sporočili iz Vatikana, sta strani izrazili zadovoljstvo nad dobrimi dvostranskimi odnosi in izrazili željo po njihovi okrepitvi. "Poudarek je bil na pozitivnem prispevku medverskega dialoga v družbi," so dodali. Rusija in Vatikan sta polne diplomatske odnose vzpostavila šele decembra 2009 med zadnjim obiskom Medvedjeva pri papežu. Tradicionalno hladni odnosi med Rimskokatoliško in Rusko pravoslavno cerkvijo so se v zadnjih letih nekoliko otoplili, vendar se jima še vedno ni uspelo dogovoriti za zgodovinsko srečanje obeh voditeljev, papeža in patriarha. Voditelji Ruske pravoslavne cerkve so v preteklosti Vatikan obtoževali, da poskuša Ruse spreobrniti v katolike, medtem ko so se katoliški duhovniki v Rusiji pritoževali zaradi nadlegovanja. (STA) Dmitrij Medvedjev in Benedikt XVI. ansa Odstavljeni tunizijski predsednik naj bi bil v komi TUNIS - Odstavljeni tunizijski predsednik Zine El Abidine Ben Ali je v komi v bolnišnici v Džedi v Savdski Arabiji, je za francosko tiskovno agencijo AFP včeraj potrdil družinski prijatelj Ben Alija. 74-letnik naj bi bil v komi že dva dni, pred tem pa je doživel kap. "Doživel je kap, njegovo zdravstveno stanje pa je resno," je dejal omenjeni vir. Ben Ali je skupaj z družino iz Tunizije pobegnil 14. januarja po večdnevnih protestih v državi in se zatekel v Savdsko Arabijo. S tem se je končala njegova 23-letna vladavina v tej severnoafriški državi. Tiskovni predstavnik tunizijske prehodne vlade, ki je nasledila Ben Alijev režim, pred tem ni želel ne potrditi in ne zanikati vesti, da naj bi bil nekdanji tunizij-ski predsednik v bolnici. V Veliki Britaniji referendum o volilnem sistemu LONDON - Zgornji dom britanskega parlamenta, lordska zbornica, je v sredo pozno zvečer potrdil zakon, s katerim je odprl pot za izvedbo referenduma o spremembah volilnega sistema, ki bo 5. maja. Zakon je bil po zastoju v lordski zbornici sprejet v zadnjem trenutku, saj je moral biti potrjen do včeraj, da bi referendum lahko izvedli maja. Skupina lordov je predlagala, da bi bil referendum veljaven le, če se ga bo udeležilo najmanj 40 odstotkov volilnih upravičencev, vendar so njihov predlog zavrnili z 221 proti 153 glasovom. Referendum o volilnem sistemu je bil ključen pogoj liberalnih demokratov za vstop v koalicijo s konservativci po volitvah maja lani, na katerih so torijci zmagali, vendar niso dobili absolutne večine. Evropsko vesoljsko plovilo na poti proti ISS KOUROU - Nosilna raketa ariane 5 je v sredo zvečer proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS) ponesla evropsko vesoljsko tovorno vozilo Johannes Kelper. Izstrelitev iz vesoljskega centra Kourou v Francoski Gvajani je bila predvidena že v torek, a je bila preložena zaradi tehničnih težav. Raketa je v vesolje poletela ob 22.51 po srednjeevropskem času, Kepler pa se je od nje ločil točno 64 minut kasneje, ko je letel nad Tasmanskim morjem. Vesoljsko plovilo brez posadke, imenovano po nemškem astronomu Jo-hannesu Keplerju, na vesoljsko postajo pelje več kot sedem ton zalog za astronavte, pomagalo pa bo tudi pri dvigu orbite postaje. (STA) 22 Petek, 18. februarja 2011 KULTURA / odlikovanja Avstrijski častni križ za Ota Lutarja Avstrijski predsednik Heinz Fischer je direktorja Znastveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Ota Lutharja odlikoval z avstrijskim častnim križem za znanost in umetnost. Odlikovanje je Luthar prejel za izredne zasluge za medsebojno razumevanje in poglobitev dobrih odnosov med Slovenijo in Avstrijo. V Ljubljani mu ga je včeraj izročil avstrijski veleposlanik Erwin Kubesch. Kubesch je na slovesnosti ob podelitvi častnega križa v avstrijski rezidenci dejal, da si je profesor Luthar s svojim dolgoletnim delom in angažiranostjo pridobil velike zasluge za razjasnitev in poglobitev odnosov med obema državama, za kar mu Avstrija s podelitvijo odlikovanja izkazuje čast in izreka vidno zahvalo. Luthar (1959), rojen v Murski Soboti, je profesor na Univerzi v Novi Gorici in direktor ZRC SAZU. Ze od začetkov raziskovalnega dela se posveča preučevanju družbenopolitičnih ozadij in nacionalne identitete, piše v obrazložitvi. Lutharjevo profesorsko delo na področju medkulturnih študij idej in kulture je obrodilo številna sodelovanja z avstrijskimi univerzami, kot so Johannes-Kepler-Universität v Linzu, Universität Wien ter Karl-Franzens-Universität Graz. Kot direktor ZRC SAZU se zavzema za znanstveno sodelovanje centra z avstrijskimi znanstvenimi ustanovami na področjih zgodovine, umetnostne zgodovine, etnologije, slavistike, muzikolo-gije in filozofije. S svojo osrednjo raziskovalno temo, zgodovino idej ter socialno in kulturno zgodovino 19. in 20. stoletja, Luthar spodbuja k zavestni refleksiji tradicionalno zasidranih idej. V svojih predavanjih pa skuša na svojstven način in preko aktualnih dogodkov znanstveni javnosti vedno znova pojasniti slovensko-avstrijske odnose 20. stoletja. Luthar je tudi soustanovitelj Avstrijsko-sloven-ske znanstvene knjižnice, so še sporočili z avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani. (STA) liliana visintini - Ob izidu pesniške zbirke Evanescenda luna/Preden luna izpuhti pri ZTT »Goreča kot ogenj, kristalna kot voda skrivnostna kot noč« S temi besedami je tržaška pesnica skušala opisati samo sebe - Zbirka je v celoti dvojezična Goreča kot ogenj, kristalna kot voda, spremenljiva kot zrak, topla kot objem zemlje, kaotična kot dan, skrivnostna kot noč. S zgornjimi šestimi verzi je pesnica Liliana Visintin, ki je pri Založništvu tržaškega tiska objavila svojo najnovejšo pesniško zbirko z naslovom Evanescenda luna/Preden luna izpuhti, poskušala opisati samo sebe. Zbirka je pravzaprav izbor njenih že objavljenih pesmi - izpod peresa Visintinove so namreč izšle že tri pesniške zbirke: Ecatombe 1993, Agoni -e solitudini 1998 in Cantiere mare/mor-je 2008 -, katerim je dodala še nekaj neobjavljenih. Pesniška zbirka je v celoti dvojezična, ponekod celo trijezična, saj je Visintinova nekatere svoje pesmi zapisala tudi v španščini oz. kastiljščini. Glavnino njenih verzov je v slovenski jezik prevedla Maja Gal Štromar. Evanescenda luna/Preden luna izpuhti je tako prva pesniška zbirka Liliane Visintin, ki je izšla v »zamejskem« literarnem krogu. Kdaj ste začeli pesniti in pri kom ste se zgledovali? Pesniti sem začela pred kakimi dvajsetimi leti. Vse skupaj je prišlo, bi rekla, kar samo od sebe. V sebi sem začutila nek impulz. Pisava je navsezadnje urejanje in pojasnjevanje lastnih človekovih misli, občutkov in čustev. V vaših pesmih je veliko opisov oddaljenih krajev. Ali veliko potujete? Ne, ne potujem veliko. Pesmi sem zapisala preko podob, ki so se ustvarile pred menoj. Venec pesmi, posvečenih Indiji, Japonski in drugim orientalskim deželam, sem napisala za prijateljico, ki je imela čajni bar. Zadnja beseda zadnjega verza neke pesmi je hkrati prva beseda prvega verza naslednje pesmi. Vzorec za pisavo je bil čaj. Ideje so prihajale same od sebe, ko sem poskušala čaje. Spomnila sem se časov, ko sem bila v zavodu, kjer smo pili čaj, ki mi je zelo smrdel. V pesmi sem izrazila tudi spomin na prehod v ženskost; prva pesem iz tega ciklusa namreč govori o krvi. Pišete pa tudi pesmi v kastiljščini. Te so povezane z mojimi starši, ki so še pred mojim rojstvom odšli v Argentino na obisk k svojim staršem. Mama svojih staršev veliko let ni videla, saj so jo zapustili kot triletno dete. Starši so mi govorili o svoji plovbi s prekooceansko ladjo Conte Biancamano. V pesmih je govora o emigrantih, zapisala pa sem jih, ko sem v tržaškem gledališču Miela gledala spektakel argentinskega tanga. Večjezičnost povezujem s starši in spomini nanje, ki so globoko usidrani v nas. Poezija je glasba, kot taka se rojeva. Najprej se v meni ustvari ritem, nato besede in vsebina. Liliana Visintini Kako so nastale vaše delavske pesmi? Pred pisanjem le-teh sem se dokumentirala, ko sem jih začela pisati, pa so iz mene privreli spomini, ki so bili zelo globoko usidrani v meni, predvsem iz časov mojega otroštva. Ti so povezani z mojim očetom, ki je bil zaposlen v ladjedelnici. Dogodki torej v vas obujajo spomine in vas navdihujejo. Da, največ ob likovnih delih oziroma razstavah le-teh. Največkrat sem zapisala predstavitev v poeziji. V nekaterih vaših pesmih se pojavljata tudi Kras in motiv Lepe Vide. Kakšen je vaš odnos do teh, lahko bi rekli, slovenskih prvin? Svojo prvo slovensko pesem sem zapisala o Krasu. Prepričana sem bila, da ni v mojem dometu pisati v slovenščini, saj slovenskega jezika ne obvladam tako dobro. Pri tem sem imela veliko zadoščenja. Kras je moj, na Kras spadam, saj so moji starši prišli s Krasa. Poleg tega pa ima velik pomen morje. Pesem o Lepi Vidi je spomin na mamo, ki se je imenovala Vida. Ne morem se popolnoma identificirati z nečim. Iz časa svojega otroštva imam namreč tudi grenke spomine, posebno na razne žaljive apelative, kot »ščava« ipd. Iz tega obdobja se je v meni ohranila ta diho-tomija, da sem hkrati vse in nič, vedno pa izven nekih kategorij. Ne postavljam še nikamor, morda le na svoje ozemlje med Krasom in morjem. Zanimiva je vaša pesem Majka mila, ki je jezikovno heterogena, morda še najbolj podobna zapisom istrskega publicista Milana Rakovca. Z njo sem hotela predstaviti nekaj originalnega, tudi ta je namreč predstavitev postojna - Tekmovanje mladih glasbenikov Primorske 2011 Izredno uspešni nastopi učencev Glasbene matice Tržaška Glasbena matica se je izkazala na regijskem Tekmovanju mladih glasbenikov Primorske 2011. Na selekcijah za državni finale v Postojni je šest učencev prof. Tamare Ražem prejelo zlato priznanje, kar je pravi rekord zaradi števila in rezultatov. Vsi udeleženci so nastopili štiriročno, saj so bile letošnje kategorije klavirski duo, komorne skupine, harmonika, kitarski duo, trobila in tolkala. Od treh duov, ki jih je prof. Ražem prijavila, sta bila dva čezmejne narave, saj je mentorica združila mlade pianiste iz tržaške Glasbene matice in iz glasbene šole Sežana, kjer ravno tako poučuje več let. V kategoriji začetnikov sta Julija Kralj in Mirjam Orel prejeli zlato priznanje s tretjo uvrstitvijo po točkovanju. Simon Kravos in Max Zuliani pa sta izstopala z zlatim priznanjem v prvi kategoriji in absolutno prvo nagrado ter posebno nagrado za najboljšo izvedbo skladbe Antona Arenskega. V isti kategoriji sta zlato priznanje prejela tudi Rok Dolenc in Eva Škibin. nekega slikarskega dela neke hrvaške avtorice. Škoda, da se založnik ni odločil opremiti pesniške zbirke tudi s slikami, ki so spodbudile nastanek pesmi. S svojo besedo namreč integriram slikovno izražanje. V svojih pesmih imate tudi veliko glasbe. Spet smo tam. Sodelovala sem pri neki slikarski razstavi, pri kateri je bila zraven tudi glasba. Zvočnemu in likovnemu elementu sem tako dodala še svojega, besednega oziroma verznega. Kakšen je vaš odnos do znanosti in filozofije, ki predstavljata ciklus vaših pesmi? Prepričana sem, da so znanost, filozofija in duhovnost isto. Njihov izvor je isti. Usmerjena sem bolj orientalsko. Naše prareligije so teoretizirale kozmos kot zrcalo naših idej in čustev. Nova znanstvena spoznanja danes to komaj začenjajo potrjevati. Vaš zadnji ciklus se imenuje nostalgija. Nostalgija po čem? Ta definicija najbrž ni prava. Bolj kot o nostalgiji bi govorila o nekem pričako- vanju. Pričakovanje pa se dogaja v samoti, ko gledam skozi okno in pričakujem neko spremembo. Nostalgija je skratka neko mestoma tudi neplodno pričakovanje, po katerem se ne bo zgodilo nič, kar seveda v meni povzroča frustracijo. Prava nostalgija pa se pojavlja glede določenih življenjskih trenutkov, ki so se zgodili, a jih posameznik ni znal popolnoma zavestno ujeti. Kaj vam pomeni torej poezija? Predvsem sporočanje nečesa. Pri tej komunikaciji je pesnik samo nek medij oziroma posrednik, ki črpa iz velike Jungove kolektivne podzavesti. Vse je že v nas in to vse mi le izražamo. Ko sem bila še majhna, sem brala znanstveno-fantastične stripe. Nekaj konceptov iz te znanstvene fantastike pa je v meni vzbujalo občutek, da so resnični. Niso bile to le zgodbice, bila je resničnost. Da bi izrazila svoja čustva, pa tudi svoja verovanja, sem se morala v času približati znanstveni govorici kozmologije in novih odkritij. Govoriti o duhovnem pomeni namreč tudi najti način, kako duhovnost približati ostalim in jo narediti bolj oprijemljivo. Primož Sturman Od leve Mirjam Orel, Tamara Ražem Locatelli in Julija Kralj takoj po tekmovanju Tudi tolkalist Lorenzo Dari iz razreda prof. Tomislava Hmeljaka ni izostal s seznama nagrajencev, saj je v svoji kategoriji ravno tako prejel zlato pri- znanje. Vsi prijavljeni učenci Glasbene matice, ki so bili tudi edini zamejski predstavniki na tem tekmovanju, so tako stopili na vrh tekmovalne lestvice. in memoriam Nepričakovano slovo Giampaola Corala Vest o prerani smrti Giampaola Corala je globoko presuni-la vse, ki smo tržaškega skladatelja in kulturnega delavca poznali in cenili že dolgo let. Neutrudni glasbeni organizator, ki je s prijatelji združenja Chromas od leta 1987 dalje vsako leto organiziral Mednarodna srečanja s sodobno glasbo Trieste Prima, ima veliko zaslug: v naše mesto je privabil najboljše skladatelje in izvajalce sodobne glasbe, že od vsega začetka si je prizadeval za podiranje meja, ki so takrat delile Evropo in navezal je profesionalne in prijateljske stike s številnimi institucijami, od zagrebškega Bienala do Društva slovenskih skladateljev. Slovenska glasba je bila na srečanjih vedno prisotna, Coral pa je podpiral tudi domače talente, med katerimi velja omeniti v prvi vrsti Corrada Rojaca. Skladatelj je bil rojen v Trstu 22. januarja l.1944 in je svojo profesionalno pot začel kot korepe-titor v gledališču Verdi, nato pa je postal glasbeni sodelavec Stalnega gledališča FJK, obenem pa se je posvečal pedagoškemu delu, najprej kot zborovodja, nato kot profesor kompozicije na tržaškem konservatoriju. Tako za italijansko kot za Slovensko stalno gledališče je napisal veliko scenske glasbe, prve kompozicije pa so nastale že v poznih šestdesetih letih in so ustvarjalcu takoj prinesle pomembna mednarodna priznanja. Coral je bil nagrajen tako v domačem mestu kot v kneževini Monako, v Budimpešti, Dresdnu, Ljubljani, Španiji, na Norveškem, v Švici in v Belgiji. Zapustil nam je dokaj bogat opus, ki zajema domala vse žanre, od zborovske do instrumentalne glasbe in komornih oper (Il canto del cigno-Labodji spev, Mr.Hy-de?, Demoni e fantasmi notturni della citta' di Perla), ki so bile krstno uprizorjene v tržaškem gledališču Verdi in na čedajskem Mittelfestu, pa tudi drugod. Coralova dela so globoko prežeta s kulturnim zaledjem, iz katerega je komponist črpal svoj navdih: literatura, slikarstvo in filozofija so temelji, na katerih je Coral gradil svoje partiture. Skozi Čehova preko Stevensona, pa tudi Goetheja in Rückerta do Kubina, Kleeja in Böcklina, je skladatelj izkristaliziral svoje glasbene vizije v jeziku, ki je bil najprej tesno vezan na avantgardne tokove, postopoma pa je izoblikoval bolj sporočilen, a nikakor ne cenen slog, kajti mojster je bil nepopustljiv do kakršnekoli estetske puhlosti. Brezkompromisna drža je izstopala tudi v njegovih umetniških izbirah: v Trst je privabil mojstre, ki se niso izneverili po-stulatu angažiranosti, ker je trdno verjel v družbeno funkcijo umetnosti in ni znal skrivati svojega razočaranja, če se je kdo oddaljil od smotrov, ki so vodili njegovo delo. V eseju z naslovom »Glasba brez avtorja«, ki ga je predstavil 7. decembra 2009 na Akademiji za glasbo v Pragi, je med drugim zapisal: »Želimo si, da bi umetnost vtisnila pozitiven naboj težkemu bremenu, ki je pretreslo 20.stoletje: pa ne zato, da bi prikrila bridkosti in tragične dogodke, temveč zato, da bi začrtala pot v nekak nov humanizem, odprt za družbene probleme, zasidran v družbo kot kritična ost«. Te besede lahko danes beremo kot duhovno oporoko intelektualca, ki je s svojo človečnostjo in umetniško izpovedjo znatno obogatil naše mesto. Katja Kralj / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. februarja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka 2010 - Otroški pevski zbor Veseljaki 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 21.10 Glasb.: 61° Festival della canzone italiana (v. G. Morandi, Elisabetta Cana-lis, B. Rodriguez) 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.15 Aktualno: L'ap-puntamento 1.55 Aktualno: Sottovoce Rai Due V" Rai Tre 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 5 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 6 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Aktualno: Se...a casa di Paola 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 15.35 Film: I quattro cavalieri dell'apoca-lisse (dram., ZDA, '62, r. V. Minnelli, i. Glenn Ford) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amo-re 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sottile) 23.30 Film: Seduzione pericolosa (triler, ZDA, '89, r. H. Becker, i. Al Pacino) 2.00 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resnično-stni show: Uomini e donne 16.15 Talent: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Zelig (v. C. Bisio in P. Cortellesi) 23.30 Variete: Chiam-bretti Night - Solo per numeri uno 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.25 Resničnostni show: L'isola dei famosi 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Aktualno: Cantieri d'Italia 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Law & Order 19.3A5 Resničnostni show: L'isola dei fa-mosi 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 1.10 Aktualno: Dnevnik -Parlament 1.20 Resničnostni show: L'isola dei famosi 2.10 Film: Tredici variazioni sul tema (dram., ZDA '02, r. J. Specher, i. M. McConaughey) 6.10 Nan.: Dharma & Greg 6.35 Risanke 8.35 Nan.: Una mamma per amica 10.25 Film: Pazzi a Beverly Hills (kom., ZDA, '91, i. S. Martin 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.05 Nan.: Camera Cafe 15.40 Risanke 16.40 Nan.: Smallville 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Tras-format 21.10 Nan.: Dr. House - Medical Division 22.00 Nan.: Grey's Anatomy 23.50 Film: My summer of love (dram., V.B., '04, i. N. Press) 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Agora 9.55 SP v alpskem smučanju, I. vožnja 11.00 Aktualno: Apprescindere II.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: a 30 secondi dalla fine (dram., ZDA'85, i. J. Voight 23.05 Variete: Parla con me 0.00 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 1.10 Dok.: Cult book 1.40 Aktualno: Aprirai 1.40 Variete: Poker1mania 2.35 Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Co-pertina da Udine (pon.) 8.05 Dok.: Cuore Tuareg 8.30 Dnevnik 9.00 Chef a sorpresa 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Dok.: Italia magica 11.25 L'Italia da scoprire 12.40 Italia economia e Prometeo 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.10 Anteprima Trie-stina 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Salus Tv 14.50 Aktualno: Mukko Pallino 15.15 Variete: 80 Nostalgia 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Ditelo al Sindaco 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 22.20 Dok.: Wild Adventure 22.45 Musica, che passio-ne! 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Monte-citorio 23.40 Nan.: La saga dei Mc Gregor La 7 LA 6.00 Dnevnik in vremenska napoved 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 2.10 Aktualno: (Ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Affondate la Bismark (vojna, V.B., '60, r. L. Gilbert, i. K. More) 15.55 Dok.: Atlantide 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Speciale Otto e mezzo 22.30 Nan.: Moana 0.15 Dnevnik 0.25 Dok.: Delitti 1.45 Film: Chronicles of wars (triler, ZDA, '06, i. C. Slater) (t Slovenija 1 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Lutk. igr. nan.: Bisergora (pon.), sledi Martina in ptičje strašilo 10.35 Kratki dok. film: Sanje za jutri (pon.) 10.50 Enajsta šola - odd. za radovedneže (pon.) 11.25 Izob. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.15 Ugriznimo znanost (pon.) 12.40 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Turbulenca 14.10 Ars 360 (pon.) 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanke 16.05 Iz popotne torbe 16.20 Nan.: Šola Einstein 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 18.00 Duhovni utrip 18.30 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.50 Ekoutrinki 20.00 Nan.: Vedrana Gri-sogono 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Polnočni klub 0.20 Duhovni utrip (pon.) 0.40 Babilon.tv (pon.) 1.00 Dnevnik (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 0.10 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 9.10 Z glavo na zabavo 9.40 Garmisch Partenkirchen: SP v alpskem smučanju, veleslalom (M) 11.15 Na utrip srca 11.15 Film: Moč usode 12.05 Tv priredba baleta SNG opera: Nori Malar 13.10 Garmisch Partenkirchen: SP v alpskem smučanju, veleslalom (M) 14.20 Evropski magazin 14.55 Črno beli časi 15.10 Pisave (pon.) 15.35 Univerza (pon.) 16.00 Trikotnik (pon.) 16.30 SP v alpskem smučanju: veleslalom (M) 17.30 Circom Regional 18.25 Migaj raje z nami! 19.00 Glas-borola 20.00 Prava ideja! 20.45 Boksarski dvoboj: Dejan Zavec - Paul Delgado 22.30 Nad.: Kingdom Jr Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.00 Gledalci razpravljajo 8.00-9.00 Novice 10.00 Pododbor za mladino, prenos 12.00 Kolegij predsednika DZ, prenos 17.50 Kronika 18.00 Danes 18.30 Tedenski pregled 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.10 Dok. odd.: Slovenska narodna pomoč Koper 12.45 Dnevni program 13.00 SP v alpskih disciplinah 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Biker explorer 15.30 film: Dvojno McGuffin 17.10 Avtomobilizem 17.25 23.50 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 23.35 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom -vsestranska ustvarjalnost 20.30 Potopisi 21.00 Dok. oddaja 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Iz arhiva op vaših željah 23.05 Dok. odd.: Sprehodi po stari Ljubljani 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 0.20 Čezmejna TV Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.0517.00 TV prodajno okno 12.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Primorski tednik 20.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napo- ved in kultura 20.30 Razgledovanja 21.00 Zelena bratovščina 21.30 Sodobna umetnost 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 23.30 Videostrani pop Pop TV 7.2014.00 Najlepša leta (hum. serija) 8.15 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.05 10.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.20 15.55 Sebična ljubezen (dram. serija) 10.40 18.00 Gospodarica srca (dram. serija) 12.05 16.55, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Strelec 22.20 24UR, Novice 22.40 Nan.: Dexter 23.35 Film: Krvavo obzorje 1.25 Nan.: Nora šola 2.15 24UR zvečer, Novice 3.15 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.10 9.45 Družina za umret 7.45 Svet, pon., Novice 8.45 11.20, 18.55 Obalna straža (akc. serija) 10.15 15.35 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.45 23.35 Pa me ustreli! (Hum. serija) 12.20 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 12.15 16.10 Faktor strahu ZDA (resnič. serija) 13.05 TV prodaja, Reklame 13.35 Film: Sanjski skok 17.05 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Šefova hčerka 21.30 Film: Nell - divja ženska 0.05 Film: Prekleti 1.50 Love TV (erotika) 3.45 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Valentina Smej Novak: Vsakdanje pomembno - 10 nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Evelina Umek - Mizica, pogrni se!; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.35 Rekel in ostal živ; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Prireditve danes; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio BLA BLA; 19.00 Dnevnik; 19.30-21.00 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah;6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio istriano; 8.35, 17.33 Euroregio-ne news; 8.40 Nogometna kabala; 9.00 Nel paese delle donne; 10.10 Vremenska napoved Osmer; 10.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.3312.28, 20.00-22.00 Il vaso di Pandora; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.0014.30 Proza; 14.35 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 Etnobazar; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Anima e corpo; 23.00 In orbita; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Gaga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kro- nika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove: 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Ar sove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 22.30 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 18. februarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI ^NAPOVED ZA DANES Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1Q1Q ^Novo ciklonsko območje se bo v petek pomikalo preko-južne Italije inbo le delno vplivalo na vreme pri nas.V soboto bodo pritekali bolj suhi severni tokovi.V nedeljo bo z Atlantika spet začel « dotekati nekoliko vlažnejši zrak. CELOVEC O -1/4 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 17.34 Dolžina dneva 10.29 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 16.48 in zatone ob 6.10 Nad osrednjim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se zadržuje nad srednjo in jugovzhodno Evropo. Nad naše kraje doteka s severovzhodnikom razmeroma vlažen in malo hladnejši zrak. BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo danes imeli z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 8,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.46 najnižje -25 cm, ob 9.29 najvišje 51 cm, ob 16.05 najnižje -72 cm, ob 22.36 najvišje 51 cm. Jutri: ob 4.23 najnižje -31 cm, ob 10.09 najvišje 48 cm, ob 16.36 najnižje -67 cm, ob 23.06 najvišje 53 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .290 Vogel.................135 Kranjska Gora.........50 Krvavec................85 Cerkno ............... 110 Rogla..................60 Mariborsko Pohorje . .50 Civetta...............160 Piancavallo..........120 Forni di Sopra........140 Zoncolan............100 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine..............150 Podklošter............60 Bad Kleinkirchheim . . .70 V zahodni Sloveniji bo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem bo popoldne začela pihati šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, na Primorskem do 6, najvišje dnevne od 0 do 5, na Primorskem do 12 stopinj C. O GRADEC -2/5 M. SOBOTA 0-2/5 MARIBOR o-10/3 """" PTUJ (-^ KRANJSKA G. q C—O ' ^ Sf0 - °2/5 ¿CJ.-" ČEDAD O KRANJ -^ VIDEM O -1/11^ O . -2/12 ^¡K LJUBLJANA ZAGREB 1/6 O PORDENON GORICA«0 N. GORICA -1/5 N. MESTO -1/4 ° 1/11 JX"0^ 1/11 Jy o*-2/4*JNA ^ KOČEVJE C—„3 TRST O ^ ^ O 6/12 N"N ČRNO. PORTOROŽ O ¿7 ^rn»«" REKA 5/12 O-5/2 S. GRADEC ČRNOMELJ Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo lepo in pretežno jasno vreme. Zjutraj bo ob morju še pihala okrepljena burja. Po kotlinah Valcelline in Trbižkega območja bodo lahko zjutraj prisotne kratkotrajne megle. Na celotnem hribovitem območju bodo tla lahko poledenela. Burja bo popoldne ^oslabela. V nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno. Ú. NAPOVED ZA JUTRI V soboto bo v zahodni Sloveniji večinoma jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Burja na Primorskem bo oslabela. V nedeljo bo pretežno oblačno. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Poštna služba se spreminja Kot se v zadnjih letih marsikaj spreminja glede ureditve javnih služb na področju šolstva, zdravstva in javne uprave, tako so se stvari spremenile in se še spreminjajo tudi na področju ureditve poštne službe. Uporabniki pa moramo žal ugotavljati, da stvari ne gredo vedno na bolje. Pošta pri nas, zlasti iz tujine, prihaja redno z večdnevno zamudo, ob sobotah ne raznašajo več pošte in niti priporočenih pisem, med prazniki in počitnicami prihaja pošta na domove zelo neredno in nekatere poštne urade (na Padričah in v Benečiji) poleti za več časa sploh zaprejo itd. O podobnih težavah se pritožujejo tudi v Nemčiji in Franciji, v Angliji pa so pred kratkim poštarji stavkali kar 33 dni. Kaj se torej dogaja v javni poštni službi? O tem je tekla beseda v soboto, 12. februarja, v konferenčni dvorani flJWWLlU JU~. klDVENlfA^ 0,02 Friulia v Trstu. Stranka komunistične prenove, Evropska levica v EU in Mavrična levica so priredile celodnevni mednarodni posvet na temo Evropska javna pošta. Srečanja so se udeležili politični predstavniki in predstavniki poštnih uprav iz Strasbourga, Avstrije, Slovenije in Italije. Povsod so pred leti začeli spreminjati svoj poštni sistem. Državne poštne uprave so imele nad službo prenašanja in raznašanja pošte svoj monopol. Take ureditve na poštnem področju ni več. S 1. januarjem letos je odpadla še zadnja zadolžitev, da so lahko samo poštarji razdeljevali razglednice, dopisnice in pisma do 50 gr. Po vseh večjih državah EU je prevladala težnja po privatizaciji in po liberalizaciji pošte. Privatna podjetja vedno bolj prevzemajo poštno delo, predvsem raznašanje paketov, priporočenih pošiljk in vrednostnih papirjev. Na eni strani je to pozitivno, saj privatniki zagotavljajo hitro in zanesljivo oddajo pošte, na drugi pa je potreben podpis prejemnika in stvari se bolj zapletejo kot prej, če naslovljenca ni doma. To pa ni več javna služba in je vse odvisno od privatnih podjetji in njihovih računov. V nekaterih deželah so privatne službe res na razpolago 24 ur na dan, a nji- HiuiiHvmi SLOVENIJA^, 0,05 ti jt j J hovi uslužbenci so plačani četrtino manj kot javni uslužbenci. Če pri tem upoštevamo, da je zaradi interneta in mo-bitelov poštna služba v težavah in da v privatnem sektorju raje nastavljajo osebje za določen čas, potem je kriza na poštnem področju na dlani. Tudi in predvsem zato je na tržaškem posvetu poslanka Sabine Wils poudarila, da se v evropskem parlamentu poslanci borijo proti divji privatizaciji pošte. Privatniki pač skrbijo za svoje gospodarske koristi in jih javna služba malo zanima. Zato obstaja nevarnost, da bo v bodoče poštna dejavnost vedno slabša in tudi vedno dražja. Dovolj je, da se privatniki med sabo povežejo in ker država, kot se je zgodilo na Švedskem, ni določila tarif, bodo cene za poštne pošiljke v bodoče gotovo dražje. Michele Cimabue iz italijanske državne koordinacije poštarjev je prav tako opozoril, da v Italiji poštni uradi že nekaj časa ne skrbijo le za prenos pošte in vrednotnic, ampak postajajo vedno bolj banke, zavarovalnice, mreža za mobitele, trgovina knjig in plošč in še marsikaj drugega. Saj je v državi 14.000 poštnih uradov in take mreže si ne more privoščiti nihče drug. Tudi pri italijanski poštni upravi prevladuje iskanje dobička za vsako ceno, javna služba pa stopa v ozadje. Pa še podatek, da je leta 1994 italijanska pošta imela 234 tisoč uslužbencev, lani pa le 150 tisoč. V Sloveniji je malo bolje. Matej Derstvenšek iz sveta delavcev pri Pošti Slovenije je orisal položaj v njihovem podjetju, ki je eno večjih gospodarskih družb v državi. Zaposluje 6550 ljudi in ima mrežo 555 poštnih uradov. Tudi v Sloveniji je trg poštnih storitev od letos povsem liberaliziran. Poštni zakon pa zelo ohlapno določa pogoje za opravljanje poštnih storitev, zato obstaja nevarnost, da bodo začeli opravljati te storitve tudi tisti, ki za to niso usposobljeni. Kot drugje po Evropi tudi pri Pošti Slovenije skrbijo za intenzivno trženje (Poštna banka Slovenije, loterij -ski listki, trgovina z raznim blagom itd). Za uslužbence to pomeni vedno več dela za isti zaslužek. Kot zanimivost povejmo, da je glede prihodkov od oglasov v Sloveniji možno pritrditi svoj privatni oglas tudi na kolesa pi-smonoš. Dobiček od poštnega dela se zato veča, vendar si večino vzame država, ki je lastnik podjetja. Iz povedanega izhaja, da imajo pri poštni dejavnosti v evropskih državah zasebna podjetja vedno več besede in da glavni namen, zaradi katerega je pošta tudi nastala, ni več javna storitev, ampak uspešno trženje. Zato bodo morale v bodoče državne uprave in Evropska skupnost bolj paziti, da se ohrani pravo ravnotežje med potrebo in koristjo ter sprejeti vrsto zakonov, da se ohrani stoletno uveljavljena javna poštna služba. Novi redni znamki Slovenije V torek, 1. marca, bo Pošta Slovenije izdala dve novi redni znamki IFU - a r n i na (vrednost 0,02 in 0,05 €) v seriji Cvetje Slovenije. Znamki bosta enaki kot leta 2007, le da sta tokrat tiskani na samolepilnem papirju. (Slika 1) Razstava v muzeju V ljubljanskem Devniku je Janko Štampfl v sredo, 9. februarja, v rubriki Filatelija poročal o Poštnem muzeju Srednje Evrope v Trstu in o razstavi, ki je tam na ogled, in o kateri smo pisali v prejšnji številki Postiljona. Pravkar pa je prišlo sporočilo, da bodo v petek, 25. februarja, ob 11.00 odprli v prostorih muzeja novo razstavo z naslovom Gat-toBolli (mačje znamke). Za filateliste, ljubitelje živali in za otroke bodo na ogled pisane zbirke znamk o mačkah z vsega sveta. (Slika 2) Pustna izdaja v Tržiču Filatelistično in numizmatično društvo Monfalconese je napovedalo, da bodo ob letošnjem pustu priredili v trgovskem centru Emisfero v Tržiču razstavo otroških risb na temo pusta in ob tej priliki izdali dve pustni razglednici, ki sta ju izdelala slikar Puddu in učenec Valdemarin. V soboto, 26. februarja, bosta od 10. do 16. ure v centru na razpolago obe razglednici s posebnim italijanskim poštnim žigom, izdanem ob 127-letnici tržiškega pusta, in osebna znamka pošte Slovenije z žigom iz Nove Gorice. (Slika 3) I.T.