TRST. nedelja 2S- septembra 1955
Let0 XI. - Št. 227 (3156)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina platana v gotovini
Tel. 94-638. 93-808, 37-338
37-338S^<ŽL,l)L• MONTECCHl it. 8, H. nad. — TELEFON »3-*«» IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din
»Ulne
1 — D/vJ	 znuurv.li	rvotill	i/i	'Vlil	VOJ	v*	Šin	f n. uu- »J * . rnniivionA 96.	•*	  J.	tl.	IV1AL1 VULAOl JKI aSVf 211 UOCUd. - lTAnvvilll4/».	"'voevu«	*	iitvna	  *	  ’	,	.	..	-	...	c).	,,
Sirlnii	’ GORICA: Ul. S. Pelli-co l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm	PoStni tekoti raCun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demolcr a trtnega inozemskega tiska, Državna z^ožba .^venije,
1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din.	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcii raiun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2 - 375 • Izdaia Založništvo tržaškega tiska D. zoz-Trsi
Veron dobil dovollenle za odhod
potoval bo lutri z bojno ladjo v Paragvaj
°e,
Franklin Lucero Je pribežat v poslaništvo Nicarague - Novi ministri prisegli ih*-*! *PreJe/ glavnega tajnika Splošne zveze dela In nato imenoval v tej orga-
*°Ui „v lati nega delegata" - Spopadi med demonstrant! in vojaštvom v Rosariu
i>°S AIRES, 24.
Ka-
V
<5
k ljane«redue.dnika Lonardija *%. »•> ““javil sledeče po-
N«Pr,„*aWla vlada, ki spo-
i Dra„;	vidua, ki Spo-
■ d, ■ C0 do zatočišča jav-,,Pbbli|t_JC b'yši predsednik 5a Aelci , *etleral Peron sedaj
!* W»tel°iJ.v ladii’ ki prlpa-ProSto,!i*kl dr*avi, kjer je
2a7°^n° zaProsil zato-izjavii 3Sna vlada formalist^8 mu bodo dan»
mornariški častniki, ki so bili
obsojeni zaradi poizskusa upora 16. junija.
Olivieri in Calderon sta ob prihodu v Buenos Aires izjavila, da so se častniki, ki i'0 bili zaprti v zaporu Santa Rose zaradi upora 16. junija, ob izbruhu novega upora 16. septembra uprli, ker je bil dan ukaz, naj jih ustrelijo, zato da jih ne bi uporniki izpustili. Pod vodstvom admirala Cal-
j^sk' Poslanik Juan, derona so si zagotovili nadzor-
»o n°vinarjem izjavil, cron
'bili
, ln 4 druge osebe
v°s° it!,itn,ie za °dh°d *n
biei*. vali
Ml * V«0 i„x -	v	v	-
1>»D.)i V ali pojutriš-
.	uujno	J
ebe' ki	°stale štiri o-
' °dhod ° dobile dovoljenje (1lst*r nJ.!° biyši zunanji mi-S in f"ns« Cavagna Mar. >Cr . aiPlomat Noguera
Parag’
Vajsko bojno lad-
i	..	   V	iti.
®'vi| Pma ženama.
ht>l ***?. za vojsko ge-,Cl)e Drnt °’ je v°dil °Pe*
k«iVn 161 upornik°m 18- ju-
!'*Ptembra, je pri-
s
m
<»
Poslaništvo Nikara-^|vilo,'
1^ iavii?0s‘aništvo je med-Qa je bivši zuna-
ki bister B JC “,v;> li l| trni-.. Rem°rino S s-, i'tičn
kid ,l'1ančr'n5tV0 ie ŽB pribe' % hi minister Reve-
zapro-no zatočišče. V
so
JHi 50 j*vili, da so novi
!«li. », ®basne
N:
ISO
vlade prilil. v*eh",-i Se znana ime-
»i« Pa so »,nov vlade- ia‘ ,a s*edeč '.hi. *a
Ca imena: mi-
s
w j. Pjjorna rico kontrast >, e°doro Hartung, mi*
ki'koS hv°^Sk° Beneral Leon uN« .?‘*ter za letal-tvo
t kaBo.ra‘n> zunanji mi*
L*t tPitan Sadi Bonet, mi.
'K Poljedelstvo Mario S^JJi vrhovni povelj
Uk* Ah„V,“ sil general Gu-0'k-r- ° Hermanson. Za
K«l»
»„ , načelnika je bil
%’ t» *Petan Jose Delle
S
>». Podpoveljnika p«
%i s*olinarj_
L., Pdstopili štirje od
*0(j., '
«!(,' °v vrhovnega -<o-
V'1 fon!v°iem inestu pa je JC it o Casares. Znano 4l ._Sltiii, _fSares ob priliki
vort -------------~‘J
tiai ltl Policijo in vo-
i. 1 n«	____
dem.
onstracij sku-
Vi«
°>Sttantom nastoP‘i0 Proti
,ki se po
»ts^tal “Tv katedralo Sm-.spre^, ^onard
i
*
7,nardi je da-i. e 8 avnega tajnika t?rj »p e deU De Pietra, ,	t jali tudi neka-
«5^1. plovci.
H 9 ,y. ki i vili da je bil Snw°‘ne , 6 bil glavni taj-l5tio„-Peronistaz! dela ob na~
V'M,°Van zsISi'^neBa režima. t»a
T,
*£■>
,bri tei de'egata začasne ‘'SSni-^m n^,ezi in >msl bo V?aoiie nalogo ni.
njene re-
Air,
ko-'e!' Pa sta da-
‘n p^jhnadmirala O
akd*ron ter vsi
stvo v kaznilnici -in so rav natelja pridržali kot talca.
V Rosariu pa so bili včeraj ,in danes večji neredi. Skupine peronistov so se spopadle s policijo in pozneje z vojaštvom, ki je tudi streljalo. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Večja skupina demonstrantov je šla po glavnih u-licah Rosaria in ker jih policija ni mogla razgnati, je prišlo na pomoč vojaštvo, ki je pri razganjanju demonstrantov uporabljalo tanke in topove. Vojaštvo je zasedlo glavni sedež Splošne zveze dela. Danes so bili novi neredi v predmestju. Letala so na skupine demonstrantov metala solzilne bombe. Vojaštvo pa je pri razganjanju demonstrantov - uporabljalo tanke in streljalo. Bilo je več ranjenih. V mesto so prišla vojaška ojačenja. V Buenos Airesu pa je danes skupina peronistov zasedla poslopje v pristanišču v bližini, kjer je vsidrana paragvajska ladja, na kateri je Peron. Policija je takoj obkolila poslopje in pozvala skupino, naj se vda. Skupina je poslopje izpraznila brez upiranja.
Predsednik radikalne stranke, ki je bila največja opozicijska stranka proti Peronu, Arturo Frondizi je v intervjuju nekemu listu izjavil, da po njegovem mnenju ni potrebno razpustiti peronistične stranke in tudi splošna zveza dela mora še dalje obstajati ker je obstajala, še preden je prišel na oblast Peron,
Frondizi je dalje izjavil, da mora glavna vprašanja rešiti ustavna izvoljena vlada, ki bo sestavljena po primernem času in bo sledila začasni vladi. V tem pričakovanju bo radikalna stranka podpirala začasno vlado «pri njenih naporih za ohranitev miru in reda».
Isti list objavlja tudi izjave voditeljev drugih opozicijskih strank. Predsednik konservativne stranke Rodolfo Corominas Segura je izjavil, da izjave generala Lonardija dovoljujejo, da se «z zaupanjem pričakuje razvoj dogodkov«. Predsednik progresivne demokratične stranke Julio Noble je izjavil, da je sedaj prišel trenutek žrtev. Dodal je da mora biti žrtev civili-
stov enaka žrtvam tistih, ki so se borili.
Admiral Rojas je imel danes tiskovno konferenco na križarki »Belgrano«. Med drugim je izjavil, da se bo mornarica takoj vrnila k svojim normalnim poslom, še dalje pa bo sodelovala z Lonardi-jem, «zato da čim prej zaupa usodo države zakonito izvoljenim oblastem«. Na vprašanje ali bo začasna vlada rajši iskala sodelovanje na katoliškem sektorju, se je Rojas izognil neposrednemu odgovoru in je dejal; «Vsi Argentinci so enaki pred zakonom in z druge strani je predsednik Lonardi podal jasne izjave«.
Kar se tiče stališča drugih držav so novo vlado poleg Urugvaja priznale še Španija, Peru, Čile, Ekvador, Bra-
zilija, Venezuela in Vatikan. Papeški nuncij je danes izročil zunanjemu ministru sporočilo, v katerem se javlja priznanje nove vlade in papeški blagoslov.
MVrMSOIIjeiZSSR
odobril sporazum o diDiomatsHin odnosih z Bonnom
MOSKVA, 24. — .Na predlog ministrskega sveta je pre-zidij vrhovnega sovjeta ZSSR izdal dekret, ki odobrava sporazum o uvedbi diplomatskih odnosov med SZ in zahodno-nemško republiko.
Predstavnik bonnske vlade pa je sporočil, da je odprav-
nik poslov v nemškem poslaništvu v Parizu izročil danes sovjetskemu poslaništvu ustno noto, v kateri se Sovjetska zveza obvešča, da je Bun-destag odobril sklep o uvedbi diplomatskih odnosov med bonnsko in moskovsko vlado. Nota vsebuje besedilo resolucij, ki sta jih odobrila bonn-ska vlada in parlament, ter besedilo dveh dodatnih resolucij, ki jih je včeraj izglasoval Bundestag.
IS o v sestanek ministrov pri Segniju
za reševanje vprašanja državnih uslužbencev
Kot izjavlja Gonella, gre samo za vprašanja v zvezi s poenotenjem plač - Gron* chijeva razgovora z Morom in Tavianijem o spornem vprašanju pristojnosti vojaških sodišč - Republikanski ugovori - Ustvarja se tretja desničarska formacija
(Od našega dopisnika) I še vedno nerešenih vprašanj nje spremembe na desni. Spo-Predsednik vla-'v zyezi s poenotenjem plač, | razum o skupni akciji med
RIM 24. - r.j--- — ,ki ga predvideva zakon o po-1 PNM i de begni j p .	| oblastilu. Gre skratka samo ril eno
nes nov J	■	o	.‘I Za proučevanje vprašanj v! vzrnčil
in MSI, ki naj bi ustva-enotno desno fronto, je poki ie hi‘la”na VimTnalu’ Šeje! za proučevanje vprašanj v! vzročil novo vrenje med neo-so U udeležili mmistri Vano- zyezi s poenotenjem, je še {aSisti, kjer je zbudil nezado-
enkrat poudaril Gonella. j voljstvo republikinsko obarva-
PEKING, 24. — Radio Peking poroča, da je danes prispela v kitajsko glavno mesto italijanska kulturna delegacija, ki jo vodi Piero Calaman-drei. Delegacija bo obiskala Kitajsko na vabilo kitajskega združenja za kulturne stike z inozemstvom.
ni. Gava, Gonella, Taviani, Angelini in Braschi. Na seji so nadaljevali z razpravljanjem o vprašanju državnih nameščencev, ki so ga začeli obravnavati na podobni seji v četrtek. Današnja seja je trajala dve uri. Govorili so o nekaterih novih predlogih, ki jih bodo morali še proučevati.
Po seji je minister Gonella, ki mu je poverjeno proučevanje reforme državne birokracije, izjavil, da so dokončali proučevanje spreminje-valnih predlogov, ki jih je odobrila parlamentarna komisija. Dodal pa je, da niso točne trditve, da gre za reševanje novih vprašanj v zvezi z državnimi nameščenci, temveč za dokončno rešitev
Not razvoj razgovorov o razorožitvi po Bulganinovem pismu Eisenhowerju?
V Washingtonu sicer zanikajo, da bi bil Dulles po prejemu Bulganino-vega pisma predlagal razširitev konference treh zahodnih zunanjih ministrov prihodnji teden na četvorni sestanek z Molotovom, pravijo pa, da gre za spodbuden razvoj, ki je vreden resnega proučevanja
VVASiHINGTON, 24.	— V
torek in sredo se bodo v New Vorku sestali zunanji ministri Anglije, Francije in ZDA in razpravljali o skupnem stališču v vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu konference štirih zunanjih ministrov v Ženevi. Zahodni zunanji ministri se bodo nato pred Ženevo še enkrat sestali in sicer v Parizu. Včeraj je bila zadnja seja izvedencev treh vlad, ki so pripravljali material za sestanek ministrov. Tudi izvedenci s tem še niso končali svojega dela, kajti ponovno se bodo sestali prve dni oktobra v Parizu.
V zahodnih krogih zanikujejo danes govorice, da je Dulles predlagal, naj bi se predvidena trojna konferenca razširila v četvorno s sodelovanjem Molotova, ki se prav tako mudi na zasedanju OZN v New Yorku. Govorijo se je namreč, da je Dulles sporoči) tak predlog svojemu francoskemu in angleškemu kolegu po Bulganinovem pismu Ei-senhowerju.
Vsekakor pa bodo zahodni zunanji ministri izkoristili svoje bivanje v Nevv Yorku za ločene sestanke z Molotovom. Vendar na teh sestankih, kot zagotavljajo, ne bodo govorili o razorožitvi ali o drugih vprašanjih, ki so prihranjena za Ženevo, temveč najbrž o raznih vprašanjih skupnega Interesa, povezanih z zasedanjem glavne skupščine 0ZN' pa seveda tudi o tehničnih pripravah za konferenco štirih v Ženevi, ki se bo začela
iJlJ
kujanja o terjatvah FLRJ Madžarske so prekinjena
^0 h L rfrfct
01 ib	ie	prišlo, ker je Madžarska predlagala manjši znesek,
^itJi 8a'° njene obveznosti iz sporazumov, brez škode nastale
(0 ei,°8transke prekinitve gospodarskih odnosov po letu 1948
(»So h
opisnika) / škodnino za škodo, ki jo je | obveznosti zmanjšajo za več-Hi 1	t>0rr»■ '	Ro	tri- Jugoslavija pretrpela zaradi krat, je bila jugoslovanska de.
, -a v lv ballln Gl	. ...	a	  ■______ 1.1»	I-,1   it- nnicillPRa
S
hu. 's.^eog8raJj ^njih i'o bili
%i>6iižar«keU zaradl *ta-
'V4i .	i,,„_	.	delegacije
4
■s'1' /
Rti" f J«
$Kv»hlS“Vor,Sl ° Van sl< °-m a-*	♦ Za ureditev
Ni'o etlatev. Po i	i	Paracijah se
jVV^aviU ezala doba--	^. . ‘JI ra»n„
N^V&retno razno indu-
!'t,	'''	via^"“'._Na	prošnjo
nahdt'^dn0p°
'k e V Ig,j \ DTOŠnio
»°c: vit 'da ltslt
P°s0v'‘“J,lve gospo-JliSfov"1 a*a v do avila Ju-
S ^ii^aijšan e bil prvot
V’ L-8,1	113	anrlnrv
^i0«k,nitv
ko \t d0 arede prek; ■ Pnšl° <1°
y
Ki
;‘V5
v11/1 :* ^ 4
&
Vi
j
S« d°larieVrednost' 4'2 mrf,e;y. tako da
miliion-- Sou":
JV1*'-- -1
l^>"iaiv,PpdP^aa.dŽarska “
NiSvTA «?'s.a 1 tudi ve.
ti
Sl in
S,)ey
SSfflfcki ,EdP«an tu-
SlC^Vtl rnart-razum' k' Va' za ,d rake do-
lavLh>droc0eVatrrnp a|u-vN» le jne- N. Ialn ln
5 i^ei *>^‘ra6un ,Ph
o,Sppd» do" pre , le« p*ačaia jtjh (idnnsm
odnosov
^““vansiri*8* lmai ..Pod je tj
a imajo
°xtlt
s
te,hbre kl so s Ut Gla stV?nska V ?c,'gradu,
se pri-
V'6 k na)Prp? Madžar-
* v»il (znosti *»yrtev.ti
tna‘*nkOMn0
od-
enostranske prekinitve izvrže-vanja sporazumov. S tem je jugoslovanska delegacija nedvoumno pokazala željo, da Madžarski da vse mogoče o-lajšave za izvrševanje njenih obveznosti.
Madžarska delegacija med pogajanji ni pokazala dovolj dobre volje za rešitev teh vprašanj. Predlagala je celo manjši znesek, kot znašajo njene obveznosti iz sporazumov brez nastale škode. /,ato je bila jugoslovanska delegacija prisiljena prekiniti poga-janja.
Madžarsko-jugoslovanska finančna pogajanja so imela zn cilj rešitev zelo važnih vprašanj, ki ovirajo normalizacijo in razvoj odnosov med obema deželama. Prekinitev pogajanj bo nesporno vplivala na razvoj odnosov, zlasti na gospodarskem . področju.
Uradno poročilo o prekinitvi. ki ga je nocoj objavila delegacija jugoslovanske vla de. ugotavlja, da je Jugosla-viia med pogajanji temeljila ovoje zahteve na reparacijskih in drugih gospodarskih sporazumih in na škodi, ki je nastala zaradi neizvrševanja teh sporazumov z madžarske strani. Da bi prišlo do sporazuma, je jugoslovanska delegacija zmanjšala svoje zahteve na realno osnovo ter vlagala velike napore in poka zala mnogo razumevanja in pripravljenosti, da da Madžarski olajšave, da bi ta lahko zado“tila svojim obveznostim Ker pa je šel madžarski pred. log za tem, da se madžarske
legacija prisiljena prekiniti pogajanja.
B. B.
Firjubin pri Titu
BEOGRAD. 24. — Predsed-k republike maršal Tito, ki se je včeraj vrnil v Beograd, je sprejel danes v Belem dvoru novega sovjetskega Veleposlanika Nikolaja Pavloviča Firjubina, ki mu je izročil akraditivna pisma. Sprejemu so prisostvovali državni podtajnik Veljko Mičunovič, generalni sekretar ^ predsednika republike dr. Jože Vilfan in številni funkcionarji državnega tajništva za zunanje zadeve, sovjetskega veleposlaništva in vojaški atašeji.
Mlkojan v Pulju
PULJ, 24. — Podpredsednik sovjetske vlade Anastas Mlkojan, ki preživlja svoj dopust na Brionih, je danes v spremstvu predsednika Sabora Hrvaške dr. Vladimira Bakariča obiskal ' Pulj kjer si je ogledal areno, muzej in druge zgodovinske znamenitosti mesta.
LJUBLJANA, 24. — Danes so v Ljubljani odprli prvo obrtniško razstavo, na kateri sodeluje okrog 600 razstavljavcev. Poleg obrtnikov b Slove-nije razstavljajo tudi obrtniki iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine m Srbije.
27. oktobra. Vprašanje razorožitve, pravijo, še ni toliko dozorelo, da bi opravičevalo sestanek štirih ministrov že prihodnji teden. Poleg tega izvedenci še niso končali proučevanja Bulganinovega pisma.
Tudi predstavnik ameriškega tajništva je izključil, da bi se konferenca treh zunanjih ministrov razširila v konferenco štirih. Vsekakor pa se bodo zahodni ministri lahko prihodnji teden večkrat srečali z Molotovom na številnih večerjah, banketih in sprejemih, ki so na programu.
Danes je odpotoval v New York tudi angleški zunanji minister MacMillan, zadnji med velikimi štirimi. Molotov je bil v ZDA še pred začetkom zasedanja glavne skupščine, Pinay pa je prispel včeraj. Na londonskem letališču je MacMillan izjavil novinarjem, da se bo predvsem udeležil zasedanja glavne skupščine in da bo v imenu angleške vlade posegel v splošno diskusijo verjetno proti koncu prihodnjega tedna.
MacMillan je nadalje opozoril, da se bo sestal z zunanjimi ministri ZDA, Francije in ZSSR in da bo z njimi nadaljeval razgovore, ki so se začeli maja v Ženevi. Poudaril je napredek, ki je bil v zadnjem času dosežen v reševanju mednarodnih vprašanj in zaključil' »Upamo, da imamo v Združenih narodih sredstvo za diskusijo in za mirno reševanje teh problemov.«
V Washingtonu so danes začeli komentirati Bulganinovo pismo Eisenhowerju, ki je bi lo včeraj objavljeno. Komentarji so zaenkrat še previdni, vendar pravijo, da je treba resno proučiti stališče, ki ga zavzema Bulganin do Eisen hovverjevega načrta o letal skem nadzorstvu. Bulganin v svojem pismu ne izključuje možnosti, da se Eisenhowerjev načrt upošteva, izraža pa prepričanje, da je uresničljiv samo v okviru splošnega razoro. žitvenega načrta.
K temu pripominjajo v Wa-shingtonu, da je Eisenhower-jev načrt v bistvu dodatno dvostransko jamstvo med dve ma državama, ki sta dosegli takšno stopnjo atomske oborožitve. da se lahko med seboj uničita. V washingtonskih vojaških krogih sodijo, da tri točke sovjetskega načrta za razorožitev, ki ga proučuje razorožitveni pododbor OZN (1. zmanjšanje oboroženih sil
2. prepoved atomskega orožja
3. mednarodno nadzorstvo) ne pomenijo zadostnega jam. stva za primer napada.
V ameriških krogih zatrjujejo namreč, da je zmanjšanje oboroženih sil bolj ali manj iluzorno, ker je mogoče v razmeroma kratkem času mobilizirati ogromne množice, ki so lahko odločilnega pomena, če stopijo v akcijo, dokler še traja učinek presentljivega atomskega napada. O prepovedi atomskega orožja pa pravijo v istih krogih naslednje: a) začeti bi se morala po angleško-francoskem načrtu, torej takrat, ko bo izvedenih vsaj 75 odst. dogovorjenega zmanjšanja oboroženih sil; b) dotlei ni mogoče sprejeti sovjetske zahteve, naj se že takoj spočetka prepove uporaba atomskega orožja v vsakem primeru, razen če ni priznano, da gre za napad. Ugotavljanje, ah gre res za napad, je pridržano Varnostnemu svetu, kjer pa velja pravica veta.
Na splošno pa sodijo, da pomeni Bulganinovo pismo spodbuden razvoj, čeprav ne gre za odločilno spremembo v sovjetskem stališču o razorožitvi
Ameriška komisija za atomsko energijo pa je javila, da je Sovjetska zveza napravila
nov poizkus z nuklearno eksplozijo.
Komisija je objavila sledeče poročilo; ((Predsednik zvezne komisije za atomsko silo Le-wis Strauss je danes izjavil, da je v preteklih dneh prišlo do nove nuklearne eksplozije v Sovjetski zvezi, kar dokazuje, da v Sovjetski zvezi nadaljujejo poizkuse z atomskim orožjem. Nove izjave o vrsti sovjet: kih posku.sSV bodo podane samo v primeru če bo potrebno dati informacije izredne važnosti«.
Poudarja se tudi, da se izraz »jedrna eksplozija«, ki ga uporablja poročilo, lahko nanaša bodisi na eksplozije atomskih bomb kakor tudi vodikovih bomb.
Znani znanstvenik v zavodu zu jedrna raziskovanja v Oak Ridgeu, dr. Comar, ki je bil član ameriške delegacije na atomski konferenci v Ženevi, je izjavil, da je Sovjetska zveza bolj napredovala kakor ZDA pri raziskavah o učinkih atomskih izžarevanj. Izjavil je: »Znanstveniki onstran železne zavese so osredotočili svoje študije na stopnjo človeškega odpora proti izžarevanjem in na posledice, ki jih lahko ima prevelika ko. ličina izžarevanj. Mi smo dobili nekatere dragocene informacije o njih«.
Britanska ustanova za atomsko silo pa je danes javila da bo središče v Harwellu začelo v ponedeljek nov tečaj za gradnjo naprav za pridobi vanje atomske sile. K tečaju bodo dopuščeni prvikrat tudi tuji atomski znanstveniki. Predstavnik zavoda je izjavil, da ni «noben strokovnjak onstran železne zavese zaprosil za vpis«. Dodal je, da ne ve, ali bi morebitno tako prošnjo za vpis sprejeli.
Ravnatelj zavoda bo v ponedeljek imel otvoritveni go vor vpisanim študentom, ki iih je 49. Vpisanih je 28 Angležev, 6 Avstralcev, 15 pa jih je iz 10 držav, ki so; Argentina, Belgija. Brazilija, Danska Nemčija Indija, Jugoslavija Pakistan, Španija in Švedska. Tečaj bo trajal 11 tednov in študenti si bodo lahko ogle. dali reaktorje v Harwellu. Predstavnik zavoda je tudi izjavil, da so se ti tečaji začeli v skladu z Eisenhovverjevim predlogom za mednarodni razvoj miroljubne uporabe a-tomske sile in potem ko so ZDA sporočile drugim državam.
Minister Gonella Je dodal, ne skupine. Na drugi strani se da je avgusta vlada obljubi-1 pod Laurovim okriljem ustvar-la, da bo ob obnovitvi parla-jja tretja večja desničarska mentarnega zasedanja prouči-1 skupina, ki so jo ze dalj ča-la predloge, ki jih je pred- sa najavljali pod etiketo »naložila parlamentarna komisi- > cionalnega sporazuma« in ki ja. Doslej komisije ni bilo i bo zdaj dobila konkretno ob-mogoče sklicati, ker je senat liko v ((demokratični nacional-še na počitnicah. V ponede-j ni fronti«. Ze od vsega začet-Ijek pa bo senat spet začel ka se je ta «fronta» opirala zasedati in zaradi tega bo na osem poslancev PMP in na vlada čimprej sklicala med-1 neofašističnega uskoka Selvag-parlamentarno komisijo, še gtja. Zdaj je tudi poslanec prej pa bo prišlo do izme- I Leccisi, ki je nedavno izstopil njave mnenj s predsednikom I iz MSI zaradi nasprotovanja komisije sen. Zotto in z oni-i sporazumu s Covellijem. tzja-mi člani, ki pripadajo sindi- vil, da odobrava program no-kalnim organizacijam, ki so i ve ((fronte«. Leccisi je imei v komisijah zastopane.	(včeraj daljši razgovor z Lau-
ii „ I rom Svoj pristop k novi for-Predsednik republike Gron-	1 Pprijavila tudi po-
chi pa je sprejel danes na1 ma J	v	-	-	■
slanca Pozzo in De Felice. ki
Kvirinalu obrambnega mini* |	d	dnevi	zapustiia	MSI
stra Paola Emiliš Tavianija v	 “	...
dom in Sahalinom; 5. sovjetska vlada je pristala na vrnitev dveh malih otokov Habo-maj in Sikotan pod določenimi pogoji in noče vej razpravljati o Kurilskih otokih in o Sahalinu. Japonska pa zahteva takojšnjo vrnitev dveh južnih otokov, ki spadata v Kurilsko otočje: Etrop in Kunaširi ter želi, naj se dokončni sklep o Sahalinu in Kurilskih otokih sprejme v okviru mednarodne konference.
Moskovski radio javlja, da so včeraj med razgovori Bul-ganina in Hruščeva z japon-* skimi parlamentarci, ki so sedaj v Sovjetski zvezi, govorili tudi o japonskih vojnih zločincih. Ker so japonski par. lamentarci portavili kot primer rešitev v zvezi z nemškimi vojnimi zločinci, je. Hru-ščev poročal o razgovorih z Adenauerjem in dodal, da že delajo na tem, da izpustijo nemške vojne zločince in da jih izročijo zahodnonemški ali vzhodnonemški vladi.
Včeraj je Gronchi sprejel pravosodnega ministra Mora. Oba sta bila prvič sprejeta na Kvirinalu — obenem pa sta oba glavna zagovornika vladnega predloga zakona o pristojnosti vojaških sodišč. Kot pravijo nekateri današnji listi o včerajšnjem razgovoru med Morom in Gronchi-jem, — ni tvegano pripisovati predsedniku republike o-sebne ideje, ki so bolj liberalne od vladnega predloga. Vendar dodaja na primer «11 Corriere della tsera«, da »to še pe pomeni, da ?e predsednik republike ne zaveda položaja vlade, ali da bi nameraval uveljaviti pridržke glede ustavnosti zakona«. Drži pa seveda, da ima predsednik republike to pravico in da lahko odkloni podpis zakona, ki se mu zdi neustaven.
Vprašanje neustavnosti je načelo tudi glasilo PRI «La Voce Repubblicana«, in sicer zaenkrat glede še neprecizi-ranega namena vlade, da poveže z Morovim zakonom zahtevo po zaupnici. Za republikance bi bilo to neustavno. Sicer pa sta o tem in o Mo-rovem zakonu sploh včeraj na dolgo razpravljala ministrski predsednik Segni in tajnik republikanske stranke Reale. Prvi je, kot se zdi, branil stališče ministrov Mora in Tavianija. drugi pa je kritiziral diskriminacijo med državljani, od katerih so nekateri
kot sama pravita, žaram ((politične negibnosti, organizacij ske brezbrižnosti in obuboža-nja idealov pod Michelinije-vim vodstvom« medtem ko ju vodstvo MSI obtožuje raznih
ne ravno političnih grehov.
Fafanijev namestnik Rumor je imel nocoj govor v mestu Feltre in med drugim obravnaval odnose s PSI. Ponovil je slari pogoj: «meloda svobode in demokratičnega režim«, ne kot sredstvo, temveč kot stalni sistem odnosov med državljani in politične vladavine«. Ne gre za «odprtja», je dejal Rumor. temveč za osnovni pogoj, katerega izpolnitev morajo socialistični delavci zahtevati od svoje stranke, če hočejo dvogovor z »demokratičnimi silami«.
Poslanska zbornica, ki je včeraj končala diskusijo o proračunu zunanjega ministrstva, se je danes predpoldne lotila proračuna prosvetnega ministrstva Glavna tema, ki je izzvenela iz besed govornikov raznih strank, je bila ta, da je italijanski solski sistem potreben resne reforme. Vendar ie bilo izrečenih kaj malo misli, kako naj se to uredi.
Veleposlanica ZDA Clare Luce se je danes vrnila v Rim iz Pariza, kjer se je razgovar-jala s predstavniki ameriške uprave za operaciie s tujino.
A. P.
Še vedno negotovost
Nenni v Moskvi
MOSKVA, 24. — Kot poroča moskovski radio, je glavni tajnik PSI Pietro Nenni danes z letalom prispel v Moskvo. Na letališču so ga sprejeli predsednik zveznega sovjeta Volkov, predsednik moskovskega sovjeta Jasnov in druge sovjetske osebnosti. Nenni potuje na vabilo kitajske vlade v Peking.
Za predsedniško mesto se potegujejo štirje kandidati, toda volivci kažejo malo zanimanja za volilno kampanjo in predvideva se majhna udeležba
RIO de JANEJRO, 24. — mnenjem bo Barros morda Deset dni pred volitvami no- zmagal v državi Sao Paulo, vega predsednika v Braziliji kjer je bil guverner, vlada še vedno negotovost Tajnik etranke «narodna giede izida volitev. Kakor je demokratična zveza«, ki skup-
znano, s0 poetavljeni štirje kandidati; socialni demokrat Juscelino Kubicek, generah juarez Tavora, ki ga podpirajo liberalni center, etranka narodne demokratične zveze, demokristjanska in socialistična stranka. Socialni progre-sist Ademar De Barros, desničarska stranka »ljudskega predstavništva« pa podpira kandidata Plinia Salgada.
Prva dva	imata največ mož.
podvrženi_	pristojnosti	voja-	nostR toda	0.>tala dva kandi-
Jki? i.s0dia.P.'..d_rUf.i.pa-_ne'.,0	dala sta v	zadnjem času tudi
pridobila več pristašev.
Predsednik demokratične stranke Amaral Perixoto, ki je zet bivšega predsednika Vargasa, podpira socialdemokratskega in laburističnega
tem bo zavzelo dokončno stališče vodstvo republikanske stranke, ki se bo sestalo jutri.
O vprašanju vojaških sodišč se je predsednik vlade razgo-varial tudi s predsednikom de-mokristjanske poslanske skupščine Marazzo. Z njim sla se dogovorila, da se diskusija v zbornici začne 29. septembra in da se bo nadaljevala po 5. oktobru, če ne bi bila končana pred odhodom demokrist-janskih poslancev v Nemčijo. V zvezi s tem se je že govorilo. da bo vlada zahtevala odložitev razprave. Dejansko je — formalno zaradi zakasnitve v tiskanju besedila zakonskega načrta — diskusija že bila preložena od 23. m 29. septembra. Pravosodni minister Moro je zanikal, da bi bila vlada zahtevala nadaljnjo odložitev.
Medtem dozorevjo precejš-
kandidata za predsedništvo in podpredsedništvo Kubicka in Goularta in zatrjuje, da bosta oba dobila milijon glatov več kakor njuni nasprotniki. Toda pristaši 0beh kandidatov niso v zadnjih dneh prikrivali zaskrbljenosti, ker je socialni demokrat Ademar Barros precej pridobil in se ena ko kakor oni proglaša za na daljevalca politike bivšega predsednika Vargasa. Tudi pristaši Barrosa izjavljajo, da bo njihov kandidat zmagal. Na podlagi ankete med javnim
no z drugimi manjšimi strankami podpira generala Tavo-10, je izjavil, da bo ta zmagal pri volitvah, »če ne bo sleparij«. Toda Tavora sam je bolj previden in ne napoveduje a gotovostjo zmage. Izjavil je, da bo ponovno stopil v vojsko, če ne bo zmagal.
Resno nevarnost za Tavoro predstavlja zlasti četrti kandidat Plinio Salgado, ki ga je postavila stranka «ljudskega predstavništva«. Pred letom 1937 je bil voditelj ((brazilske irtegralistične akcije«, ki je fašistična. Salgado uživa podporo desnice in katoličanov ter s tem lahko dobi glasove, ki bi jih drugače dobil Tavora. Pristaši Tavore so skušali doseči, da bi se Salgado umaknil, toda ta vztraja na svoji kandidaturi. Toda zdi se, da Salgado ne bo mogel nadaljevati svoje volilne kampanje, ker se je včera ponesrečil pri avtomobilski nesreči.
Na splošno pa kažejo volivci malo zanimanja za volilni) propagando in nekateri opazovalci predvidevajo tudi do 40% vzdržanje od volitev.
ElSENHOWER V BOLNIŠNICI
zaradi napada srčne tromboze
EHspioziia pri mio aulomohila ln vlaka
Nad 40 mrtvih in 150 ranjenih
0 poteku pogajanj med SZ In Japonsko
TOKIO, 24. — Svetovalec v japonskem zunanjem ministrstvu Masajuki Tani je danes na sestanku demokratične stranke dal sledeče podatke o spvjetsko-japonskih pogajanjih v Londonu: 1. V Londonu se
Predsedniku je postalo slabo včeraj ponoči Zdravniki izražajo upanje, da bo kmalu okreval, vendar bo moral verjetno več mesecev počivati
DENVER. 24. — Predsednik, sednik razen ob prvem napa-Eisenhower je bil danes pre- du ni čutil bolečin. Opazili pa peljan v vojaško bolnišnico * so, da Snyderjeva diagnoza ne
sedaj pogajajo o japonsko-
sovjetski pogodbi o ribolovu
ločeno od pogajanj o mirovni | no pegodbi' 2. tudi o repatriaciji | Hagertyjem takoj po obvesti-ij.nnnskih vojnih zločincev se lu o slabosti z letalom prispel
japonskih vojnih razgovarjajo ločeno in ti razgovori ne spadajo v okvir mirovne pogodbe:	3. sovjetska
vlaaa ne vztraja več, naj bi <e Japonski prepovedala udeležba v vojaških zavezništvih; 4 sovjetska vlada je dalje zahteva za svojo vojno mornarico pravico prehoda skozi ožin0 Cugaru (med obema ve. likima otokoma Hondo in Ho-kaido), skozi ožino Nemuro (med Hokaidom in Kunaširi), skozi ožino Soja med Hokai-
»Fitzsimmons« v Denveru zaradi srčnega napada, ki ga je imel prejšnjo noč. Predsednikov tajnik Murray Snider je dal o tem naslednjo izjavo: »Predsednika je zadela lahna tromboza srčnega ožilja in je bil prepeljan v vojaško bolnišnico. To je vse.«
Predsedniku je postalo slabo okrog druge ure ponoči, prve znake neugodja pa je začutil že zvečer v hiši svoje tašče. V bolnišnico so ga prepeljali ob 14.35 po krajevnem času. ?,e deset minut kasneje je zdravnik Bele hiše, ki je skup-s tiskovnim predstavnikom
v Denver, izjavil, da je upanje za skorajšnje okrevanje «dobro».
General Howard Snyder zdravnik Bele hiše, je dejal novinarjem, da je imel predsednik včeraj lažje prebavne motnje, prvi simptomi zamašitve ali tromboze pa so se pokazali ponoči ob 2.45. Predsednika so prepeljali v bolnišnico, da bi bilo laze postaviti točno diagnozo. General Sny-der je nadalje zatrdil, da pred-
govori več o «lažjem srčnem napadu«.
V Denver je z letalom odpotoval iz Washingtona tudi polkovnik dr. Thomas Mal-tingly, specialist za srčne bolezni,
V VVashingtonu je načelnik državnega zavoda za srčne bolezni dr. James Watts izjavil, da ni nobenega razloga za misel, da Eisenhower ne bi mogel kar najbolje Pre' stati napada. Pojasnil je, da gre pri trombozi srčnega ožilja za začasno zamašitev ene izmed glavnih srčnih arterij, ki pa je smrtna samo pri zelo hudih napadih, medtem ko io pogosto organizem premaga. Vsaj pol ducata članov Kongresa, je dejal dr. Watts, ie v zadnjih letih prestalo srčno trombozo, pa vendar danes živijo povsem normalno, kot da se jim ne bi bilo nikoli nič zgodilo.«
Dr. Samuel Bellett, znani kardiolog jz Philadelphie, pa je izjavil, da utegne srčni napad, kot ga je prestal Eisen-hovver, pomeniti štiri do šest tednov bolnišnice in dva ali tri mesece počitka.
Člane vlade stalno po tele-
fonu obveščajo o poteku predsednikove bolezni. Podpredsednik Nixon, ki bi v primeru Eisenhowerjeve smrti postal predsednik, zaenkrat nima namena, odpotovati v Denver. Državni tajnik Dulles ni odložil svojega potovanja v Kanado, temveč je danes z letalom odpotoval v Ottavvo.
Vest o Eisenhovverjevi bolezni je zbudila precejšnje presenečenje, ker je predsednik še včeraj igral golf in se je zdel pri najboljšem zdravju. Pred tem je preživel štiri dni v nekem »ran-chu« v Skalnem gorovju. Po povratku se je zdel zelo čil in dobre volje.
Adlai Stevenson, kandidat demokratične stranke na predsedniških volitvah leta 1952, je izjavil, da je «izredno zaskrbljen« in da «moli za hi tro in popolno okrevanje predsednika«, podobno sta izjavila tudi bivši predsednik Truman in Averell Harriman.
Angleška kraljica Elizabeta pa je poslala Eisenhowerju brzojavko, v kateri mu izraža obžalovanje zaradi bolezni in mu želi skorajšnjo ozdravitev. Enako brzojavko je poslal tudi angleški ministrski predsednik Eden.
TORREON. 24. — V bližini mesta Torreon v Mehiki je trčenje med dvema tovornima avtomobiloma, ki sta bila natovorjena s petimi tonami dinamita, in osebnim vlakom, povzročilo strahovito eksplozijo. Lokomotiva in trije vagoni so bili uničeni. Oba tovorna avtomobila pa sta se razletela na drobne kosce. Do večera so mogli ugotoviti, da je pri eksploziji zgubilo življenje najmanj 40 ljudi, drugih 150 pa je bilo ranjenih. Trupla mrtvih so hudo razmesarjena.
Oba tovorna avtomobila, naložena z dinamitom sta vozila drug za drugim. Vozač prvega avtomobila je upal, da bo še pravočasno prevozil čez tračnice, ko je ravno privozil tovorni vlak, ki je imel dva vagona za blago dva pa za potnike. Zadel je v tovorni avtomobil s tako silo, da je dinamit eksplodiral in pri tem sta se oba tovorna avtomobila razletela na drobne kosce, lokomotiva in en vagon pa sta vsa razbita.
Nesreča se je zgodila kakih 10 km od Torreona blizu vasice Guayulera, kjer se je porušilo več hiš, ki so pokopale stanovalce pod seboj. V železniškem središču Gomez-Palacio, ki je oddaljeno 2 km od kraja nesreče so popokala vsaka stekla na oknih.
Več hudo razmesarjenih trupel so našli 300 m od kraja nesreče.
Reševalne skupine še vedno odstranjujejo razbitine in bojijo se, da bo število žrtev še večje.
a
f KIMORSK1 DNEVNIK
25. 8«P
NEDELJA 25.
Danes,
Uroš Avrelija ot
Sonce vzide ob 5 54 in./n5° Lu<1.1 17 59 Dolžina dneva ^ 13J'
»POMINNKI ll\KVI
dneva - h -,3^, in »ton,e «
vzide ob 14.32 Jutri, PONEDELJEK
Justina, Stojslava
Na danainji dan 1. 1906 Je bil rojen Dimitrij Šostakovič, slavni sovjetski skladatelj.
ttllORS
OB DANAŠNJEM ZASEDANJU PREDSTAVNIKOV JADR. MEST
Pojačenje družb FINMARE življenjske važnosti za Trst
Tržaški« javnost pričakuj«, da bodo tržaški predstavniki znali odločno braniti interes« našega pristanišča
Dane* se začne v Bariju zasedanje županov, parlamentarcev in zastopnikov trgovinskih zbornic jadranskih pristanišč. Tržaško občino zastopa v odsotnosti župana Bar-tolija, ki je na »turističnem« potovanju v ZDA, podžupan Visintin. Kot tržaška predstavnika se udeležujeta zasedanja tudi en zastopnik trgovinske zbornice in dekan tržaške univerze prof. Roletto, ki se že dolga leta ukvarja z mestnimi gospodarskimi vprašanji in še posebno z vprašanjem pomorstva in tranzitne trgovine. Na zasedanje je prišel tudi minister za trgovinsko mornarico Cas-siani.
Na zasedanju bodo razpravljali o nepravični razdelitvi ladjevja in pomorskih prog podržavljenih pomorskih družb Finmare na škodo jadranskih pristanišč. Kot je znano je to vprašanje postalo predmet velike polemike predvsem med Trstom in Genovo, ki noče odstopiti ladij in pomorskih prog. ki so bile pred vojno tržaške. Polemika se je spremenila v izglasovanje nekaterih resolucij v tržaškem občinskem svetu s katerimi zahtevajo obnovitev in okrepitev nekaterih pomorskih prog, da se »ustvari pravič: no ravnotežje v trgovinski dejavnosti italijanskih pristanišč«. V zadnji resoluciji tržaškega občinskega sveta so omenjene številne proge pr<>-ti Daljnemu vzhodu. Južni Afriki. Severni Evropi. Siriji in vzhodni obali ^Jadrana. Hkrati pa bodo tržaški predstavniki ponovno postavili zahtevo, naj vlada izpolni obljubo o dodelitvi tržaškemu pristanišču motornih ladij «Asia» in «Vicforia» o čemer je bilo v poslednjih tednih že toliko govora. Pričakuje se, da bodo razpravljali tudi o novi državni konvenciji za razporeditev pomorskih prog v režiji podržavljenih pomorskih družb Finmare.
Vlada je prav te dni predložila medministrskemu odboru za obnovo (CIR) predlog za ureditev pomorskih prog podržavljenih pomorskih družb. Zato je to vprašanje tembolj resno in važno, ker bo sedanja konvencija zapadla že prihodnje leto. Novo konvencijo pa bo CIR izdelal na osnovi gospodarskega učinka vsake proge posebej. Ta način razporeditve novih prog gotovo ni v korist Trstu, ki ni še obnovil niti polovico predvojnih prog, ki so mvi pripadale in je zato skoraj nemogoče ugotoviti ali je določena proga, ki je po sedanji konvenciji še vedno dodeljena tržaškemu pristanišču in ni bila še obnovljena, gospodarsko koristna ali ne. Isto velja delno tudi za Benetke. 7,ato je nevarno, da bo Trst pri sklepanju novega zakona oHal ob strani in ne bo pravično upoštevan, kar bi dokončno uničilo vsako upanje za obnovitev tržaških tradicionalnih pomorskih prog_ Zato je nujno, da se tržaški predstavniki tako na zasedanju v Rariiu kot tudi pri odgovornih vladnih krogih odločno borijo za pravilno razdelitev prog z novim zakonom.
Drugo važno vprašanje za obnovitev starih prog je tudi povečanje števila ladij družb Finmare. Država ni do-sedaj zgradila ali nabavila niti ladij, da bi dosegli predvojno tonažo teh družb. Proti obnovi podržavljenih družb se nenehno borijo zasebne po morske družbe, ki so se v povojnih letih z državnim denarjem tako okrepile, da lahko danes diktirajo svojo voljo vladi. Danes ni dovolj, da se Trst bori le za dve ali tri ladje in za obnovo nekaterih starih prog. Trst in z njim druga jadranska pristanišča, ki so pred vojno v glavnem živela z ladjami in progami podržavljenih družb, kot tudi Genova in Napoli. se morajo predvsem boriti za potenciranje podržavljene trgovinske mornarice. V nasprotnem primeru so zahteve po obnovitvi tradicionalnih jadranskih pomorskih prog odveč. če ne bo vlada najela in kasneje zgradila nove ladje, da zadosti zahtevam Trsta in drugih pristanišč. Zato je b’tka proti zasebnim
skozi pristanišče 95.013 ton blaga. Na prvem mestu je les. katerega so odpeljali 24.896 ton v Arabijo, Egipt, Grčijo, Sudan, Sirijo in Libanon, Italijo, Francoski Maroko, Alžir in druge države. Na drugem mestu je petrolej, katerega so odpeljali 13.365 ton povečini v Italijo, manjše količine pa tudi v Veliko Britanijo, Grčijo in Sirijo. Izvoz bencina je dosegel 10.516 ton in je šel v veliki večini na notranji trg. Med izvoznimi artikli je še pomemben papir (8.213 ton), jedilno olje (8.124 ton) celuloza, razni izdelki iz železa in barve.
Rešitev spora o vajene h v podjetju Krajtrnetall
Neki tržaški dnevnik je včeraj poročal, da je bilo po zaslugi Delavske zbornice rešeno vprašanje delovnega urnika vajencev v podjetju Kraft-metall, kar pa ni točno. Pred dnevi smo pisali, da je bilo to podjetje kaznovano z globo, ker je prisililo vajence, da so delali več ur, kot je predpisano po zakonu. Zato
je podjetje nalašč določilo tak urnik, da bi bil nepri-kladen za vajence. Proti temu je protestiral sindikat kovinarjev Delavske zveze, ki je že prej prijavil podjetje Inšpektoratu za delo zaradi kršitve predpisov. Le posegu tega sindikata in strahu pred novimi preiskavami Inšpektorata za delo je treba pripisati, da je podjetje končno preklicalo prejšnji ukrep in da bodo vajenci delali ob istem času kot delavci, seveda po krajšem delovnem urniku. Za to pa nima nobene zasluge Delavska zbornica, ker je njen predstavnik v tovarniškem odboru hkrati tudi načelnik personalnega oddelka, ki je zagovarjal ukrepe podjetja, namesto da bi se jim uprl, kakor bi bila dolžnost vsakega sindikalista.
Ali ste pozabili, rta »mo v »Tednu za našega dijaka«? C e še niste prispevali v tem tednu za Dijaško Matico, atorite to takoj. Tudi vaš prispevek bo pripomogel k študiju nekemu revnemu dijaku.
NA III. DRŽAVNEM KONGRESU PRAVNIKOV
Odpor proti zakonskemu osnutku o pristojnosti vojaških sodišč
Danes bodo na plenarni seji predložene vse sprejete resolucije v dokončno odobritev oz. zavrnitev
Kongres pravnikov, ki se je
pričel v sredo, je včeraj praktično končal svoje delo; preostaja samo še predložitev raznih resolucij v odobritev, ker se bo zgodilo danes zjutraj na plenarni seji.
V preteklih dneh se je čutilo pomanjkanje debate na kongresu o problemu, ki v Italiji že dalj časa zbuja ne ie polemiko temveč razburjenje, zaradi česar je bilo razumljivo, da je javno mnenje zahtevalo enkrat za vselej jasno besedo. Gre za vprašanje pristojnosti vojaških sodišč v mirnem času nad vojaško obveznimi osebami, ki so se, seveda vedno po mnenju vojaškega tožilstva, prekršili z obrekovanjem ali sramotenjem vladnih organov itd.
Razpravo o tem osnovnem problemu rta predlagala dva predstavnika odvetniške zbornice iz Bologne, katerima je sledil bivši predsednik vojaškega sodišča v Turinu, rezervni general odv. Spartaco Majani, ki je kot tehnik obrazložil zakaj je proti takemu ravnanju z državljani republike, ki ne nosijo vojaške obleke. General je omenil, da se je treba predvsem prila-
|>() 9 MESECIH UH /.flPHHE PIIUJETJA IN NEZftPOSLENIISTI DELAVCEV
Po zaslugi borbe delavcev
obnovljena proizvodnja v tovarni Kozmann
Tovarno je prevzelo podjetje IFLEA, ki se ukvarja z izdelavo ladijske opreme in manjših strojev - Rešiti je treba še nekatera važna vprašanja
Po devetih mesecih je bilo končno rešeno vprašanje nadaljevanja proizvodnje v bivši tovarni Kozmann v Rocolu. Kot je znano, je tovarna prenehala obratovati 1. januarja letos in je bilo zato skoraj 100 delavcev in nameščencev devet mesecev brez zaposlitve. Sedaj je prevzelo tovarno podjetje IFLEA, ki je dobilo v ta namen 70 milijonov lir posojila od vladnega generalnega komisariata. To podjetje se ukvarja s proizvodnjo ladijske opreme in malih strojev.
S prevzemom tovarne Kozmann po podjetju IFLEA pa ostane po mnenju delavcev Kozmann še nekaj nerešenih vprašanj. Tako je še vedno treba ugotoviti upravno odgovornost za propast tovarne. Prav tako je treba ugotoviti, kdo je odgovoren za to, da so v preteklih 9 mesecih bili vsi poskusi, rešiti podjetje Kozmann, zaman, in zakaj so razni predlogi delavcev stalno naletavali na gluha usesa tistih, ki bi lahko kaj ukrenili. Ves ta cas je namreč pomenil velike žrtve in pomanjkanje za skoraj sto družin, ki so se morale nad 8 mesecev odrekati tudi najskromnejšim zahtevam. Nihče namreč ne more reči, da niso storili delavci vsega, kar je bilo v njihovi moči, da rešijo podjetje ter da so s tem dokazali svojo veliko zrelost. Take zrelosti in zavesti odgovornosti pa niso pokazali tisti, ki bi morali podpreti napore delavcev, da začne tovarna zopet obratovati.
Ce je torej prišlo do kolikor toliko ugodne rešitve, je zato
predvsem zasluga delavcev, ki so stalno opozarjali javno mnenje na to važno vprašanje tržaškega gospodarstva in ki so tudi stalno hodili k predstavnikom oblasti in zahtevali, da se obnovi proizvodnja v Kozmann. Zato je dolžnost novega podjetja, ki je dobilo posojilo iz javnih skladov, da izplača bivšim delavcem Kozmann vse, kar jim pritiče. Prav tako pa morajo imeti ti delavci prednost pri zaposlitvi, pa čeprav ne bi imelo novo podjetje pri tem formalnih obveznosti.
Vsekakor pa se ne sme tudi pozabiti, da so povzročile zaporo podjetja Kozmann razne špekulacije, ki so tudi preprečile takojšnjo rešitev vprašanja. O tem bo treba zato kasneje še razpravljali in ni izključeno, da se bo morala o tem izreči kdaj še sodna oblast.
Odvratna diskriminacija ladjedelnici ^San Giusto*
ostro obsodbo. Toda tudi Delavski zbornici ni v čast, če je sprejela takšno razlikovanje. Naravnost sramotno pa bi bilo za to sindikalno organizacijo, če je ukrenila to na svojo pest in na lastno pobudo izključila ostale delavec od družabnega večera, saj vendar prispevajo s svojim delom vsi, da podjetje uspeva.
Vidiranje propustnic
Lastnik ladjedelnice »San Giusto« je dal na razpolago Delavski zbornici 200.000 lir za družabni večer z večerjo za delavce ladjedelnice. Predstavniki Delavske zbornice v podjetju pa so povabili na večerjo samo svoje člane in niso poslali vabil neorganiziranim delavcem in članom Delavske zveze. To je seveda užalilo delavce, ki se sprašujejo, ali je bil to tudi namen lastnika ladjedelnice, ko je dal na razpolago denar, kar bi seveda zaslužilo
ZOPET DVE HUDI PROMETNI NEZGODI
ŠTIRJE V BOLNIŠNICO zaradi trčenja motorjev
Eden od ponesrečencev je v smrti nevarnosti, drugi si je zdrobil koleno, naslednja dva pa imata lažje poškodbe
Tržačani in okoličani so doslej vložili že 14.788 prošenj za prehod v jugoslovanska obmejna področja, medtem ko so italijanske oblasti pripravile že 7.399 propustnic in jih odposlale v vidiranje pristojnim jugoslovanskim organom. Do včeraj so Jugoslovani vrnili 4.091 vidiranih propustnic, kar pomeni da lahko že več kot 4.000 Tržačanov potuje v jugoslovanska obmejna področja.
Jugoslovanske oblasti pa so poslale v vidiranje tržaški kvesturi 2.514 propustnic, od katerih je bilo vrnjenih 1.787.
Sinoči je načelnik tiskovnega urada tržaške kvesture dal nekaj pojasnil glede na naš včerajšnji članek o postopku v zvezi z izdajanjem propustnic. Kot smo zvedeli (naš kronist ni bil prisoten, ker ni nihče vedel, da bo kvestura dala omenjena pojasnila), je načelnik tiskovnega urada dejal, da vsebina članka ne odgovarja resnici.
Ker ne vemo točno, na kaj je načelnik tiskovnega urada oprl svojo izjavo, naj za danes omenimo le naslednje:
1. V prevodu, ki ga je dobil načelnik tiskovnega urada, manjka cel odstavek iz omenjenega članka, ki je bistvene važnosti.
2. V članku je bilo rečeno, da postopka ne nameravamo posplošiti, ker smo se pozanimali le za nekatere konkretne primere. Na želji lahko z njimi postrežemo.
goditi ustavi in nemudoma odpraviti fašistične zakone o javni varnosti. In novi zakonski osnutek, ki sta ga se-ta-vila ministra Moro in Tavia-ni je protiustaven, ker vzpostavlja diktaturo ter deli državljane v dve skupini.
Po njegovem mnenju bi moralo vojaško sodišče soditi v mirnem času (v vojnem ima že itak neomejene pravice) le tiste prekrške, ki jih kazenski zakonik (civilni) ne vsebuje in -eveda izključno le vojake pod orožjem in izključno za vojaške prekrške kot so disciplinski, dezerterstvo in podobno. To je treba brez dvoma zakonsko urediti, ker se praktično danes ne ve kje se neha «kaznivo mnenje« in kje se začne prava sramotitev. Toliko kritiziran vojaški zakonik. je nadaljeval general, iz 1869. leta ni predvideval soje. nja civilistov v mirnem času. To so določili šele fašisti 1940. leta. Zakaj bi torej morali sedaj iti nazaj in potrditi protidemokratični in protiustavni zakon ko vendar zahteva položaj demokratizacijo postop-nika in zakonika.
Odv. Majani je nato povabil kongres naj s svojim glasom prepreči potrditev zakonskega osnutka Moro - Taviani. V tem smislu je bila tudi predložena resolucija odv. Maucerija iz Bologne, ki je govoril pred generalom in še posebej poudaril, da mora vvak bodoči zakon in med njimi tudi tisti o pristojnoiti sodišča v mirnem času, spoštovati svobodo državljana. Vrhu tega pa člen 103 ustave izrecno prepoveduje vojaškemu sodišču soditi osebi, ki ni pod orožjem.
Glede tega vprašanja so bili vsi odvetniki enotni v mišljenju in v interpretaciji člena ustave, ki ga nekateri razla. gajo obratno in ravnajo kot do sedaj protiustavno.
Odporu proti potrditvi zakonskega osnutka širših političnih krogov Italije so se sedaj pridružili s svojo avtoriteto tudi pravniki, kar je dovolj jasen dokaz kako je zasovražen in nezaželen nov osnutek Mora in Tavianija, ki sta hotela z enim udarcem u-streči javnemu mnenju in nekaterim krogom • tem, da bi vojaško jodišče rodilo prekrške sabotaže in vohunstva, redno sodišče pa razne sramotitve.
Vse včeraj sprejete resolucije bodo danes predložili kon. gresu na plenarni seji v potrditev. Med temi naj omenimo resolucijo z zahtevo po nujnem izboljšanju tako civilnega kot kazenskega postop-nika, zahtevo po izboljšanju in demokratizaciji zakona o javni varnosti, pri katerem bi morali že takoj odpraviti nekaj členov, dalje z zahtevo o nujni spremembi sestave prizivnega porotnega sodišča, o zahtevi po prisotnosti zagovornika pri zasliševanju, o nujnih spremembah na sodišču za mladoletnike in zahtevah žensk do pravice izvrševanja funkcije sodnih organov vsaj na sodišču za mladoletnike ter številne druge z zahtevo o izboljšanju odvetniškega zakona, o izboljšanju tarif in znižanju davčnih 0-bremenitev itd.
tudi dva primera otroške paralize, kar ja dokaz, da ta zavratna bolezen v Trstu še ni povsem ponehala. K sreči oba primera nista huda.
Zahvala
Prireditveni odbor pevskega koncerta v Sempolaju te čuti dolžnega, da se na tem mestu prisrčno zahvali vsem pevcem bratskih pevskih društev za njiho«0 udeležbo na našem desetem pevskem koncertu ter za lepo izvajane pevske točke. Izrecno te zahvaljujemo pevskemu zboru iz Nabrežine za njegov deseti nastop na našem koncertu. Nabrežinski pevci so vsakikrat na naše vabilo prihiteli in 1 svojim nastopom vedno pripomogli do čim lepšega uspeha našega koncerta.
Prisrčen pozdrav tisem.
rJltQ
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
GOSTOVANJE Z IGRO EDUARDA DE FiLIPPA
«RL1ENAMARTURAN0»
Danes 25. t. m.
v ŠKOFIJAH.
PRIČETEK OB 20. URI V vlogi Filumene gostuje članica ljubljanske Drame Mira Danilova.
FANTJE IZ BAZOVICE
priredijo danes 25. t. m. od 18 do 24. ure
ples
V GOSTILNI MAHNIČ Vabljeni v»i, tudi iz okoliških vasi 1
Ro»»etti. 14.30:	«Srebrna	čaša«,
V. Mayo, P. Angeli.
Ezcelsior, 14.30: »Marcellino pan y vino«. P. Calvo. resice. 15.00- »Frou - Frou», D.
Robin, G. Cervi.
Nazionale. 15.00: «Prepoved»no», A. Nazzari, L. MSssari. Filodraminatico. 14.00:	»Oaza«,
M. Morgan, P. Brassettr, Supercinema. Zaprto zaradi obnove.
Arcobaleno. 14.30: »Junak naš'h časov«. A. Sordi, F. Valeri. Astra Rojan. 15.00: »Pustolovščine Casanove«, G. Ferzetti, C. Calvet
Capitol. 14.30: »Ni večje ljubezni«, A Lualdi.	F. Interleughi.
Cristallo.	14.00:	«Desirče», M.
Brando, J. Simmpns.
Grattacielo. 14.00: »Zadnjikrat, ko sem videl Pariz«, E. Taylor, V. Johnson Alabarda.	14.30:	»Kralj barba-
rov«, J. Chandler.
Ariston. 14.00:	»Cirkus	čudes«.
C. Beatt.v, P. 0’Brien.
Armonia. 14.00: »Ljubezenska pesem«. M Fiore, C. Villa.
Aurora. 14.00: «Dčsirče», M. Brando, J. Simmons.
Garibaldi.	14.00:	»Ježa proti Za-
hodu«, R. Francis, D Reed. Ideale. 14.00: «B»bilonska kurti-zana«, R. Fleming.
Impero. 14.00:	»Sedem samura-
jev«.
Italia. 14.00: »Madame Butterfly»,
K Yachigusa.
S. Marco. 16.00: »Rihard Levjesrčni«.
Kino ob morju. 15.00: »Neizprov ni konjenik«, C. VVilde. Moderno. 14.00: «Gladiatorji», V Mature.
Savona. 14.00:	»Junaški princ«,
.1. Mason.
Viale. 16.00: »Atomski banditi«, R Denning.
Vitiorio Veneto. 14.00: »NI večje ljubezni«, h. Lualdi.
Azžurro. 14.00: «Timberjack». S Hayden.
Belvedere. 15.00:	»Korzar«, 1.
Hayward.
Marconi. 15.00:	»Bosa grofica«
A. Gardner.
Massimo. 14.30: »Kajpova kri«. J Payne
Novo cine.. 16.00:	»Siroti«. M
Bru.
Odeon. 16.00: «Steza slonov«, E Taylor.
Radio. 14.30: »Napad Kybrov», T. Power
Venezia. 14.00: »Honduraškl upor nikl«, G Ford.
Skedenj. 16.00: »Zaročenka vseh« Kino na Opčinah. 18.00: »Rdeče čepice«. A. Ladd. L. Genn. POLETNI KINO Arena del flori. 19.30: »Cigan«, D Corcoran.
Paradiso. 19.30: »Ivan, sin bele ga vraga«, N. Gray.
Parco delle rose. 20.00:	»Ježa
rdečih vragov«, S. Hayden. Ponziana. 19.30:	»Izdajalec	Fort
Alamoja«, G. Ford.
Rojan, 19.45:	»Hčerka	reglmen
ta«, I Barzizza.
Secolo. 19.30: »Jezdi vaquero», R Taylor.
koncert; 21.00 Kulturni razgledi;
21.15 V svetu ritmov in melodij,
22.15 Klasiki sodobne glasbe.
• » I U V 1X1.1 A 16.00 Športno popoldne: 17.00 Carlo Goldoni. »Sluga dvm go-»podov«; 21.00 Tedenska revija: 21.25 Dve sto na sekundo; 22.3'» Film «Gospa dl Montaubaiu: 23.00 Šport.
INDUSTRIJA ZA PRIPRAVLJANJE IN PRODAJO MEDA »ME-LITTA« s podukom in z odstopom odjemalcev — je naprodaj. Potrebna količina meda se dobi. Informacije pri dr. Leopoldu Bo. iiču — Peč, pošta, Gorica — _li pa telefonirati na št. 45-810. KOLESA, moška in ženska, rabljena, po 8.000 lir. kolesa za prevoz blaga po 24.000 lir. motorna kolesa PO 50.000 lir, na obroke Marcon, Ul. Pleta 3. BELJENJE SOB, kuhinj, pleska, nje stanovanj, barvanje in ,aki-ranle pohištva po nizkih cenah. Tel 21-483.
PRODAM VINSKE SODE, tehtnico, bank In velike zaboje. Viale XX. Settembre 96.
ISCEM ZENSKO za hišna dela. Naslov na uor»vi Usta. STISKALNICA za grozdje, srednje mere, zelo praktična in močna. se proda. Ul. Campanelle 131.
Ljudska prosveta
Seja (lavnega odbora Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo danes 25. septembra t. 1. ob ». url na »edežu v Ul. Roma 15.
DANES PRIREDI REPENSKA MLADINA V VELIKEM REPNU na prostem prvi javni nastop svojega orkestra. Sodelovali bodo tudi domači otroci z recitacijami, dramska skupina z Opčin z uprizoritvijo Fiožgarjeve »Naša kri« (II. dejanje) in pevska zbora »Salež - Zgonik« in »Gaj« od Banov. Začetek predstave ob 15. uri. Po kulturnem sporedu bo ples do polnoči. — Vstopnina za odrasle 130 za otroke 70 lir. — Vabljeni v»il
Do hude	prometne	nesreče	1	leno in so ga morali takoj od-
ie prišlo včeraj popoldne okoli	peljati v bolnišnico, kjer ao
14 ure pri	Sesljanju,	kjer sta	|	ga s prognozo okrevanja v 30
1	- —	dneh sprejeli na ortopedskem
oddelku.
trčila dva motorja in so se zaradi tega ponesrečile tri o-sebe. 44-letni Rodolfo Cabas iz Devina 44 je namreč takrat pokosil v neki sesljanski gostilni in se nato vsedel na svoj motor, da bi se odpeljal Trstu. Nenadoma pa je
proti —
vanj trčil drugi motorist, in pomorskim družbam in za no- sjcer 49-letni Silvano Peres-večnnie družb Finmare živ- son jz okolice Vidma, za ka-
ljenjskeaa pomena za naše pristanišče.
Upamo da bodo tržaški in drugi predstavniki jadranskih pristanišč znali odločno postaviti to vprašanje.
Promet pristanišča v avgustu
Pomorski promet tržaškega pristanišča je v avgustu dosegel skupno 392.436 ton. Od tega znašajo prihodi 297.423 ton.
Po morju so pripeljali 85.207 ton surovega mineralnega olja od tega iz Arabije 51.368 ton in manjše količine iz Irana in Venezuele, Premoga so pripeljali 68.857 ton povečini 1/ ZDA. Ostali promet pa sestoji iz: ž.elezne rude 12.357 ton iz Italije, 7.750 ton iz Grčije in različne druge pošiljke iz raznih dežel, da so skupno pripeljali zelezne rude 32.843 ton; starega zeleza 22.831 ton povečini iz ZDA; koruze 19.541 ton iz ZDA. Ostali promet sestoji iz raznih pošiljk žitaric, litega zeleza in drugega blaga.
terim je sedel še 35-letni Ales-snndro Comici iz neke vasi v goriški okolici. Ob trčenju so seveda vsi trije padli na tla in ker so se pri padcu poškodovali, so jih z nekim zasebnim avtomobilom odpeljali v splošno bolnišnico v Tržiču. Zdravniki so ugotovili, da se ja najhuje poškodoval Cabas. zaradi cesar se o njegovem zdravstvenem stanju niso izjasnili. Peresson in Comici sta imela več sreče, saj bosta po zdravniških prognozah okrevala v 12 oziroma 8 dneh. Obe vozili sta utrpeli precejšnjo škodo.
V petek seja občinskega sveta
Na svoji zadnji seji je tržaški občinski odbor razpravljal o raznih upravni vprašanjih in sklenil, da se bo občinski svet sestal na prvem rednem zasedanju v petek 30. t. m V teh dneh bo dokončno izdelan dnevni red tudi za naslednja zasedanja.
Sinoči okoli 21.30 je prišlo do prometne nesreče v Dolini, katere žrtev je postal 16-letni Sergij Kocjančič iz Doline 34. Mladenič se je namreč vozil s svojim motorjem po ozki ulici, ki vodi v vas, ko je nenadoma zagledal pred seboj drugega motorista. Da bi se mu umaknil, je zavozil na desno, toda preveč, kajti ze se je znašel v zidu in takoj nato na tleh. Trčenje je
Sestanek na sedežu Združenja obrtnikov
Na sedežu Združenja obrtnikov je bil včeraj sestanek med predstavniki tega Združenja in sindikatov. Razpravljali so o uveljavljenju dopolnilne delovne pogodbe gradbene stroke Predstavniki Združenja obrtnikov so postavili nekatere predloge, na katere bosta
Volitve v <Esso Standard)
V zvezi z vestmi o odložitvi volitev v rafineriji Esso Standard pri Sv. Soboti sporoča sindikat petrolejskih delavcev Delavske zveze, da volitve niso bile dejansko odložene, ker še ni bil uradno določen datum zanje. Po sindikalnih predpisih morajo razne struje predložiti svoje liste teden dni pred volitvami, kar pomeni, da so volitve sedem dni po vložitvi list. Ker pa v tem podjetju liste iz določenih vzrokov še niso bile vložene, ni mogoče govoriti o odložitvi datuma volitev, marveč le o njihovi zakasnitvi.	*
Se dva primera otroške paralize
Desetdnevno zdravstveno poročilo občinskega oddelka za zdravstvo in higieno za čas od 10. do 21. t. m., ki navaja primere nalezljivih obolenj v tržaški občini, poroča, da so v omenjenem razdobju zabeležili
Tov. Bojana, žena tovariša Ladija Jazbeca, je včeraj zjutraj povila zdravega in krepkega dečka
Branka
Mladima zakoncema, čestitajo prijatelji in jim, predvsem pa malemu Branku, želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje tudi uredni. štvo našega lista.
ZLATA	P
Motorist podil Ionsko
„ ,__________,	lobanji.	V
sindikalni organizaciji odgovo- »0 j0 pripeljali z avtom RK
Včeraj popoldne okoli 17. ure so na I. kirurškem oddelku sprejeli 49-letno Palmiro Benich iz Ul. Broletto 14, kateri so zdravniki ugotovili pretres možganov in poškodbe na bolnišnici, kamor
rili kasneje.
Izpiti za imenovala v trgovinski mornarici
V istem mesecu so odpeljali l bilo hudo, saj si je zlomil ko-
Tržaško pristaniško poveljstvo obvešča, da bodo v novembru pri pomorskem ravnateljstvu v Bariju izredni izpiti za imenovanja v trgovinski mornarici.^
je Benicheva povedala, da jo je podrl na tla s svojim motorjem 22-letni Steffe Pietro iz Ul. Soncini 51, in sicer pri zelenem mostu na Trgu Duca degli Abruzzi. Do nesreče je prišlo zaradi tega. ker se je Benicheva hotela umakniti naproti vozečemu avtu, pa je nato prišla pred motor, ki jo je podrl. Okrevala bo v 10 do 20 dneh.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub »L.
Košir« ima danes 25. t m. v prostorih kluba v Ul. Roma 15-11., običajni sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure.
on vcerai do danes
rojstva, smrti in poroke
NEDELJA, 25. sepšembra 1955 TltluT CON I AJA A
8.00 Jutranja glasba; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Izbrane sklad, be za godbo; 11.10 Priljubljene lahke melodije; 11.45 Veseli motivi; 12.00 Oddaja za najmlajše: Drago Petkovšek: »Kalif Štorklja«; 12.30 Pestra operna glasba
13.30 Glasba po željah; 14.30 Pa rada lahkih orkestrov; 15.00 Dva Schubertova spomina; 15.23 Dv slavna terceta i 2 Puccinijevih oper; 15.46 Zabavna glasba; 16.30 Melodije iz revij in filmov; 17.00 Koncert moškega zbora »Valen tin Vodnik« iz Doline; 17.20 Pie: na čajanka; 18.00 Slavni pevci
18.30 Salnt Saens:	Koncert za
Moški zbor »Valentin Vodnik« iz Doline poje danes 25. t. m. ob 17. uri v Radiu Trst A slovenske narodne pesmi. Ljubitelji slovenske pesmi, poslušajte!
Dne 24. septembra se je v Trstu rodilo 6 otrok, porok je bilo 14, umrlo pa je 13 oseb.
POROČILI SO SE:	mehanik
Stelio Bertanl in baristka Irene Lotti, mehanik Renato Cian m šivilja Giovanna Lotti, industri-jec Argeo Cimarosti in gospodinja Mari-agrazia Doerfler, slikar Bruno Steffe in prodajalka Bruna Degrassi, kemik Claudio Furlani in kemičarka Anita Donda, uradnik Giuiio Intiglietta in gospodinja Silva Giudici. uradnik Ettore Vitti in šivilja Valnea Zanettl, mehanik Umberto Do-les in delavka Adriana Peccini, pom. natakar Giuseppe- Bozzetta in šivilja Andreina Zugna, težak Giuseppe Prelaz in delavka Carla Giar.ni, trgovec Claudio Fa-bro in uradnica Franca Bonac-corsi, šofer Renato Pestel in pro. dajalka Mirella VVongherschin, pomorščak Alessandro Micheli in šivilja Marcella Po-tratta, uradnik Costante Moscan in gospodinja Gigiiana Rotaris.
UMRLI SO: Katarina Pregare vd. Cerovac, 83-letna Josipina Petrič vd. Petrič, 10-letni Gio-r-gio Muscovich, 77-letna Lucia Lo-renzuttl vd. Lass, 85-letna Anna Baenville vd. Versin«, 80-letna Katarina Prodan vd. Klari, /9-letni Fran-cesco Bucozzi, 76-lelria Maria Fava vd. Gulli, 89-letna Ema Rauber vd. Buttazzoni, 23-letni Corrado Celi, 54-letna Gior-gina Oberti, 76-letna Elena Apol-lonio vd. Pascolat, 73-letni Au-guoto Bressi.
klavir In orkester št. 2 v g-moiu 18.54 Ritmične popevke; 19.15 Tržaški obiski in razgovori: O mla (tinskih počitniških kolonijah zaključna poročila organizator jev; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Vesela glasba; 20.30 Giacomo Puccini: «Tosca». opera v 3 dejanjih: v odmoru med in 2. dejanjem opere: Nedelja športu; 22.40 Večerni ples.
I' It M » l.
14.30 El campanon; 15.30 Oper na glasba; 1600 Igra orkester Cergoli; 17.00 Prenos z nogomr ne tekme; 18.00 S festivala sodobne glasbe v Benetkah; Simfonični koncert, dirigira Franz Andre; 21.00 Ventilator.
1« O l* 1: It Slovenska poročila: 6.30. 7.45 13.30. 14.30	19.30	I11	23.30
llrvatska poručila: vsak dan ul' 20.20
Italijanska puručtia: 6.15. 12.39 l!l 00 In 23.00 7.45 Jutranja glasba; 8.15 Nedeljski mozaik slovenskih narodnih pesmi; 8.40 Za naše kineto-
ZOBO/DRAVNISKI
AMBUI.AT.ORIJ
Dr. A. M. Sancin
zobozdrav Ak -kirurg Ustne in zobne bolezni, zobne proteze. Sprejema od 10. do 12. in od 15. do 19. ure. Ulica Torrebianca 43-11. (vogal z Ul. Uarducci) tel. 37-118
ADRIA EXPRESS
Ul. Cicerone 4 - tel. 29243 ———O---------------.
T H S Ul. *v Fran
čiška 20/ UL tel. J7-338
sprejema la-
serate male oglase, osmrtnic« od 8. do 12.30 in °a 18. ure
Elektro-tnštaiaci)sK“
letin - spredi, naročila ln P°Pr* .,,. nove inštalacije *s »
električnih na
kličite našo št Ul. Boccaccio 1®
SE PKIPOHOC*
«UNI0N»
Svetovno znana JJJ varovalni«« od i'1. 1828 je v TRSTOi UL. VALDIRIVO.1
tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNI'1
Predstavništvo za Radensko Slatino, Rogaško Slatino in Dobrno
Preskrba trgovskih, navadnih, turističnih 111 tranzitnih vizumov za Jugoslavijo
IZLETI Lago Cavazzo, odhod v nedeljo ob 7.30
Prodaja voznih listkov
za avtobuse:
Tolmezzo - Ravascletto,
dnevni odhodi ob 6.30 Milano, dnevni odhodi ob 21
Genova, poned., sreda in petek ob 21 Como - Chiasso, torek, četrtek, sobota in nedelja ob 21 Videm (Udine), dnevni odhodi ob 6.30, 7.30 in 8.30.
Belluno, dnevni odhodi ob 6.30 Treviso, dnevni odhodi ob 8.30 Vrba (Velden), Vrbsko jezero (Woerther See), Celovec, Gradec (Graz), četrtek in sobota ob 7.45
TVRDKA
KNEZ lil R
N A B K E
tl*
vam nudi:
Šivalne stroje ‘:,|pi , Radioaparate PJ1" j/
Kolesa Leguan° in druga Prvovrstne ,*•-motorje in kolesa ter nao de!e
Dalje sprejema mi j
in odpošilja 1 predmete ko* -pita’
Jugoslavijo P° 1 cenah.	,6
informac‘52j telefon 22	>
SALON GODINA
Skedenj, Ul.
Specialna trajna
Diplomiran stT e(iJ za barvanje in Masaža — W
Izrežite oglas poseben P
Redna avtobusna proga
TRSI - BAZOVICA - PADRIČE GROPADA-
■ p n -mm mm g« M a —4 I 2 M 1» ■ , p- m I p — M p« I a. M — a • a a , A mm t-a al L II P * J
vozi ob nedeljah vsake poi ure iz avtobusne v" ^
TRST
postaje in z B. Vecchie. u V<* LONJER odhod vsake četrt ure i in s Trga sv. Frančiška.
------------------------- i«,/'
Prevoz z avtobusi na Izlete — prevoz » »jiio1 avtomobili — prevoz s kamiončinom (|e° A prevozi tudi v FLRJ jc\. n
iiV
Vsi prevozi tudi v FLRJ AVTOV IE CARSICHE - Ulica Locchi 20
KOLESA COTTO
NAJBOLJ PRILJUBLJENA
PREDSTAVNIK ZNANIH ZNAMK
Bianchi - Bottecchia - Willer
Velik« zalog« potrebščin za kolesa in motorje
Kolesa z motorčkom, motorji, lahki motorji, motorni
ULICA ( ltlSI‘1 8-11 - Telefon »S
valee: 9.00 Ritmični panopukum; 9.30 Mladinski tednik; 10.00 Glas-
VHEME VČERAJ
Najvišja temperatura 22,3, najnižja 14,5, ob 17. uri 21,2, veter 6 km na uro vzhodnik, vlaga 67 odst., nebo 2 desetini oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,7.
Nositi pol stoletja zakonski jarem in ostati pri tem telesno krepak iti duševno priseg ben, kakor sta Samsova Mari ja in Matija, je vsekakor red' kost. Samsovima slavljencemt je to uspelo bržčas zato, ker sta trpežna brkinska rojaka in ker jima bolj prija vprežno življenje, nego da bi samo tež nosila vsakdanje težave, zlasti sedaj, ko si nalagata osmi križ . . .
Sorodniki, znanci in prijatelji jima čestitajo in iskreno voščijo, naj bi ie dolg o let ne omagalal
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
Be-nussi, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Pic-ciola. Ul, Oriani 2; Pizzul-Ci-gnola, Korzo 2; Ravasini, Trg Li-berti 6; AUa Salute, Ul. Giu-lla 1; Vernari, Trg Valmaura 10,
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alabarda. Ul. Istrla 7; Lelten-burg. Trg S, Giovannl 5; Prax-marer, Trg Unita 4; Prendlni Ul. Verdllo 24:	Harabaglia
Barkovljah ln Nicoli v Skednju
	LOTERIJA				
BENETKE	5	49	1	38	19
BARI	9	64	4H	84	25
CAGLIARI	12	4	28	71	WA
FIRENZE	4	59	47	51	25
GENOVA	45	12	27	21	48
MILANO	68	6	73	22	83
NAPOLI	67	36	75	24	34
PALERMO	12	11	79	23	49
ROMA	75	60	87	11	13
TORINO	74	19	42	70	38
DELAVNICA MEHANIČNIH lZD£l
A. Fabian'
TRST — Ul- COtt'1 I 2 — TEU 31
6l-41
specializirana za izdelavo motorjev IJlesel
uP"'>
podjetjih revizije, mehanične izdelke, uhdel*
»o 1
*
avtogeno in električno varjenje
bena matineja; 10.30 Zena ln dom; 11.00 Nedeljski simfonični koncert; 13.45 Gla-ba po željah; 1500 Naši kraji in ljudje: Idrijska komuna; 16.00 Nedeljski pro. 1 inenadni koncert; 17.00 Poulične popevke: 17.15 Naš oder; 18.00 Iz opernega sveta; 19.15 Spori; 20.35 Jurina ln Franina; 21.00 Radijska igra; 22.00 Športna nedelja.
m i. n v l<: \ ) .i a
...... ...	„ d -ji
Popravila na krovu: motni jev Diesel, ps*rn jgiifl*
ln kotlnv ter vseh pomožnih naprav Prl 1,1 strojih ln napravah na krovu.
7,35 Priljubljene operetne me
lodlje; 8.00 O športu in športnikih; 8.15 Pisan spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi;
9.00 Otroška predstava - Nada Pavlovič: Mali kadlja, radijska igrica (ponovitev); 9.30 Z lahko glasbo iz dežele v deželo; 10.10 Nedeljski simfonični koncert;
16.00 Po naši lepi deželi - Dušan Kralj: Lutke pripovedujejo; 16.30 Promenadni koncert; 17.30 Radijska igra - Ciril Kosmač: Kadetka (ponovitev); 18.30 Lahka glasba; 20.00 Večerni operni
Prodajo na debelo in drobno vsakovrstno originalno ANKI. K S K II IM MACI(IMAI.IVf) HI.Ati() ZA MUSIH! IM ŽKMSKE IH) MA.IMIŽJIH CKMAH
m
lNAKUPOM DOBREGARIACAPMIIRAIVIIE DENAR!
CBlSiite
MAGAZIN ANGLEŠKEGA BL**
| lil tl tj 112.21110	j
SKLADIŠČE: TRST - Ulica S. Nicold štev. 22 *el
(litininItfs !n> itu nnb nhvftnn ^
dnevnik
FRANCE
razstavljene jugoslovanske srednjeveške freske. Za večino obiskovalcev je ta razstava zanimiva novost, saj je zapadnemu svetu umetnost srednjeveške Srbije, o-hranjena v cerkvah in samostanih tiste dobe, povsem neznana. Pa vendar je ta u-metnost pomembna tudi v širšem mednarodnem merilu, ker je obenem prikaz, kako se je na slovanskih tleh razvijala dalje bizantinska umetnost poznega srednjega veka. Največ fresk je ohranjenih iz 13. in 14. stoletja, med njimi posebno znamenite iz samostanov Mileševo, Dečani, Sopočani, Lesnovo, katedrale v Prizrenu itd. Tovrstna umetnost je v Srbiji in Makedoniji cvetela za časa srbskih vladarjev od Nemanjičev do Brankovičev, to je do časa. ko so dokončno zagospodarili Turki. Posamezna dela izražajo veliko silo inven-cije in čudovito barvno bogastvo. Med razstavljenimi freskami, ki obravnavajo v glavnem svetopisemske prigode, naj omenimo veličastne portrete članov vladarske hiše Nemanjičev iz katedrale v Prizrenu, slikovito «Rojstvo device# iz cerkve sv. Demetrije v Peči, a izmed treh razstavljenih slovenskih fresk ono iz cerkve Crngrob pri Škofji Loki, ki pa se bistveno razlikuje od prej imenovanih, saj spada v povsem drugo kulturno območje. Skoda, da ni za to razstavo nekaj več reklame zlavti v časopisju, ker bi se gotovo dosegel večji obisk te edinstvene beneške razstave.
V palači Ca’ Pesar0 je razstava moderne umetnosti, ki pa ni dovolj sistematično urejena, da bi ustrezala zvenečemu naslovu. Obsega tudi slikarska deia pozne romantike in impresionizma ter je razmeroma skromen del razstavljenih slik, črtežev in plastik delo sodobnih mojstrov, od katerih so v glavnem Italijani. Galerija pa zasluži ogled tudi zaradi prekrasnih razstavnih prostorov, zlasti čudovito izdelanih svodov. Naj mimogrede omenimo, da v primerjavi z najboljšimi deli te razstave nekatera dela slovenskih mojstrov prav nič ne zaostajajo.
Dela starejših in novejših mojstrov upodabljajoče umetnosti lahko občuduješ tudi na številnih drugih razstavah in v cerkvah, od katerih So nekatere prave zakladnice, a za ogled vsega bi bilo potrebno dovolj časa in zbranosti — pogoja, ki sta danes le redkokdaj dosegljiva.	—r
Mednarodni filmski festival v Benetkah, ki je letos povzročil obilo polemike in kritičnih pripomb, se je zaključil prve dni septembra, a naval tujcev ni s tem prav nič ponehal in lagunsko mesto je slej ko prej polno turistov.
Ce izvzamemo tiste, ki jih priteguje svetovljansko življenje na Lidu z nočnimi lokali, igralnico, sprehajališči in kavarnami, je v Benetkah dovolj paše za oči izbirčnega tujca. Čudovita srhitektonika cerkve sv. Marka s svojimi prekrasnimi mozaiki, skrbno negovane palače ob «Canal gran-de», posebno privlačne ponoči, ko jih obsvetljujejo lu-
či reflektorjev — vsaka s svojo gondolo pred «mor-skirn# vhodom, slikovit ra« gled s ."tolpa Markove cerkve, «morski taksiji# — motorni čolni, ki te prepeljejo hitreje kakor mali parniki, ki služijo za mali promet namesto tramvajev, izložbe značilnih steklenih izdelkov in toliko drugih stvari.
A številne inozemske goste in tudi obiskovalce iz drugih italijanskih pokrajin privabljajo predvsem razne slikarske razstave in festival sodobne glasbe. Velik dotok tujcev je pripisati tudi lepim septembrskim dnem. saj so Benetke posebno privlačne tedaj, ko se poletje poslavlja in morda ne
pridejo v nobenem letneng času tako do izraza značilne barve tega italijanskega mesta — naj spomnimo le na čudovit sončni zahod, ki odseva na stolpičih doževe palače in na vrsti hiš ob Rivi degli Schiavoni.
Med slikarskimi razstavami je še vedno osrednja razstava del Giorgioneja in Gior gioneschija, ki je bogato u-rejena v prvem nadstropju doževe palače. Prireditelji so se potrudili, da so razen nekatprih slik pribavili skoraj vsa Giorginnejeva dela iz najrazličnejših javnih in privatnih zbirk iz vseh delov sveta. Giorgionejeva dela, izmed katerih naj omenimo čudoviti ((naturalistični# portret starke, «Tri filozofe#, ki predstavljajo krasno kompozicijo barv in izraznih možnosti, ter ((Vihar#, ki preseneča s svojimi svetlobnimi efekti, predstavljajo poleg - Tiziana, Tintoretta, Tiepola in nekaterih drugih, najpristnejšo beneško rene-rančno umetnost — umetnost polno razkošja, svetlobe. bogatili barv ter tistega optimizma in sproščenosti, ki je odlikovala beneško renesančno umetnost na sploh. Kljub razmeroma visoki ceni vstopnine in priročnika je razstava vedno polna obiskovalcev.
V senci javnega parka «Ai Giardini« se skriva paviljon, kjer so v okviru «Biennale»
Alojzij Krivda, ti strašni, postoterjeni človek! Skozi hrbtenico mi gre mrščavica, kadar slišim tvoje ime, prsti se mi skrčijo kot kremplji kragulju, srce mi okameni in iztisne zadnjo kapljo krvi, oči postanejo zbegane in pijane, noge mi klecnejo v kolenih.
Kje si? Kod hodiš? Ali sem te sanjal 'ali si v resnici, ti nemogoča prikazen, strah iz polnoči, senca črne sobe in njeno strahotno telo? Tako blizu si, da te vidim, tako velik si, da te ne dosežem; veliko drevo si s prečudnim sadjem in jaz še Peter Klepec nisem, da bi te položil na tla in pobožal tvoje veje kot raz-kuštrane lase.
Kolikokrsft so segle roke po koreninah, da bi jih izruvale, a so omahnile. Nisi dovolj prosil boga, sinček mali, pastirček, ki nate pljuvajo. Z očmi požiraš korenine sto klafter pod zemljo, rad bi jih s punčicami prežgal, ne moreš jih.
Kamorkoli pojdeš, gre grenka misel za teboj; v daljavo bolščiš, a sedanjost ti je s sedmimi pečati zapečatena knjiga. Analfabet si in ne znaš brati, niti o-braz Alojzija Krivde ne; vidiš gordijski vozel, ne znaš ga presekati, svoj obraz vidiš v zrcalu njegovih oči, ne veš, čemu so ti gube na čelu.
Alojzij Krivda, ti angelska lilija, stoteri vrag, kje ž* ,t bilo, ko sem te prvič srečal in se je za hip zablestela beseda, prešla v razum in se zablisnila v srcu: Tako je! Smejal sem se in jokal sem.
Buo je v Baški grapi; pot je šla navkreber, v čudovite zajede voda, ki tečejo izpod Porezna, razbi-čane od padcev, vesele v pesmi kot trudni popotnik. Vso to lepo daljavo sem šel sam v noči; po klancu in po kamenju, mimo jelš in lesk, po laporju in ilovici, mimo groznih spominov mladosti, znamenj tistih, ki so se ubili ali jih je strela u-darila, spominov na mrliče, ki so se prikazovali potnikom opolnoči, mimo brežne stene, od katere se je krhalo kamenje noč in dan in se krohotalo v dolino.
Popadla 'me je groza, ki bi je ne bil dal za cekin.
• Bila j.e moja mladost v njej in videl sem jo v tihih, na-dahnjeni postavi, ki je šla kot senca z menoj. Na mostu sem čul, da se je iz valov izvil izdih in se je dvignila iz pen postava u-topljenca, ki je še od mladosti tičal v mojem spominu.
Ozrl sem se, kakor da se bojim zavratnega umora. Skozi solze groze ki so me žgale v očeh, sem zagledal, da se je moja senca preklala na dvoje in je postala druga polovica človek, ki nosi palico in culo in ima sam svojo senco s seboj.
Obstal sem. Krotil sem trepetanje živcev in vprašal:
»Kdo si?#
»Alojzij Krivda sem.# je odgovoril tujec v gladkem jeziku; govorica ga ni razodevala, od kod je; zdel se ni niti berač niti popotnik. V glasu je bila milina, oči so mu žarele.
((Alojzij sem.# je ponovil, «po svojem imenu. Krivda se pišem, ker hočejo tako.# «Kam potuješ?#
«V svet grem.#
«Kje si bil?#
«Iz ječe uhajam. Ali me ne poznaš?# je dejal in me pogledal. Res se mi je zdel znan. Zdelo se mi je, da sem ga že videl na narodni veselici, med tisoč-glavo množico, ki pritrjuje drzne-mu govorniku, med onimi, ki so dali premoženje za besedo, med tistimi, ki so
Benetke
^PISALI OB GOSTO VANJD MILANSKEGA PiCCOLO TEATRO V JUGOSLAVIJI
Janški gledališki ansambel sodi 1
ju velike evropske teatre
'Gf l’n
l ,.r' s sv°jim kolektivom napravil majhen gledališki čudež • Takega sproščenega in gromkega sme-1 unih simpatij, kakor jih je zbudil pri ljubljanskem občinstvu Moretti, zlepa ne zbudi odrski lik
donijeve komedije «Sluga dveh goepodov# med velike evropske teatre. Skoda, da smo videli le Goldonija!
V razgovoru s sodelavcem "Ljubljanskega dnevnika» pa je direktor in umetniški vodja milanskega "Piccolo Teatro Paolo Grassi dejal:
»Iz Jugoslavije odhajamo z nepozabnimi vtisi,# je dejal Paolo Grassi, ne da bi počakal, da bi mu zastavil vprašanje. ((Naše gostovanje ni bilo samo gledališki dogodek; za nas so bile predstave v Jugoslaviji odkritje r.ove publike, ki nas je razumela, čeprav ji je bila i-talijanščina tuja. V Sarajevu in Novem Sadu nj bilo menda v gledališču med gledalci niti enega, ki bi dobro obvladal italijanščino, vendar so naši igralci našli s sarajevsko in novosadsko publiko ' isti ustvarjalni stik, ki je prvi pogoj za sleherni uspeh v gledališki umetnosti. Lahko vam zaupam, da smo se še nkjbolj " bali srečanja z zagrebško in ljubljansko publiko, ki več ali manj poznata naš jezik, sta bolj kritični in, če hočete, tudi bolj izbirčni. Toda takoj ko se je dvignil zastor v zagrebškem in ljubljanskem gledališču, sem vedel, da je led prebit.
»Predstava Goldonijeve komedije »Sluga dveh gospodov# šteje med prve u-prizoritve našega gledališča, ki je v sedmih letih obstoja pripravilo 62 del iz domačega in tujega, modernega in klasičnega repertoarja. Milansko občinstvo je 1702-krat napolnilo stavbo ((Piccolo teatra#, razen tega pa smo gostovali po vseh večjih italijanskih mestih ter na tujem: v Parizu, Londonu, Oslu, Kjobenhavnu, Berlinu, Zuerichu, Bernu, Muenchenu, Ženevi, Bruslju, na Dunaju, v Stockholmu, Montevideu, San Paolu in Riu de Janeiru. Malone po-‘ vsod smo se predstavili s komedijo «Sluga dveh gospodov#. Goldoni je podobno kot, za Angleže Shakespeare ati za Francoze Mo-ličre, naša vizitka.#
«Ne smemo pozabiti še na drugi pomen našega gostovanja.# je odgovoril gospod Paolo Grassi, o sem ga vprašal, kaj si obeta v bodočnosti od turneje »Piccolo teatra# po Jugoslaviji. «Naše gostovanje namreč ni bilo prvo samo za našo hišo, temveč hkrati tudi po dolgoletnem premoru prvi obisk i-talijanskih gledališčnikov v sosedni Jugoslaviji. Zategadelj je to prvi korak v prepotrebni izmenjavi kulturnih dobrin med Italijo in Jugoslavijo. Prepričan sem, da naša turneja ni bila zadnja in da bomo prav v kratkem pozdravili pri nas jugoslovanske odrske umetnike. Morda bi bilo še prezgodaj govoriti o podrobnem načrtu jugoslovansko-italijan-skih gledaliških gostovanj, vendar vam lahko že zaupam, da bo po vsej verjetnosti Jugoslovansko dramsko pozorište iz Beograda nastopilo še v tej sezoni v Milanu in Rimu. Navzlic dosedanjemu mrtvilu v jugoslovansko - italijanskem gledališkem sodelovanju pa moram pripomniti, da smo že pred gostovanjem ((Piccolo teatra# v Jugoslaviji navezali z jugoslovanskimi gledališčniki prisrčne osebne stike. G. Tiran, direktor ljubljanskega Mestnega gledališča, se je letos mudil nekaj časa v Milanu, v naši igralski šoli pa z zadovoljivim uspehom študira Piccolijeva iz Kranja. Upam, da vam bom lahko že drugo leto postregel z vidnejšimi rezultati s tega področja#, je zaključil svoje pripovedovanje gospod Paolo Grassi,
udarjanje vnanjih efektov a-li za docela vsakdanje, na videz zgolj grote!kn0 vpletanje preprostih — tako rekoč s ceste pobranih — »tehničnih# dovtipov in šal. Za vso to humorno verižico se je jasno kazalo eno samo temeljno hotenje; čarati, čarati in vnovič čarati duha, zavest in podobo »pragleda-li.šča#, kakršno živi v zavesti in pisani tradiciji sodobnega evropskega gledališkega stvaritelja. In ker je rezultat teh hotenj nadvse pozitiven, ni pretirana ugotovitev, da eo milanski umetniki — govorci — virtuozi
— baletniki — ((akrobati# pod Strehlerjevo režisersko taktirko in Rattovo slikovito in nenavadno uporabno scensko rešitvijo	ost varili menda najbolj verjetno, duhovito, razgibano sodobno i-načico commedie delTarte v Goldonijevi redakciji.
Frl vseh Igralcih se ne kaže ustavljati. Vse je prežar-jala ena misel: podariti' Goldonijevemu komedijskemu mozaiku čim več, čirtc -bolj slikovitih kamenčkov. Ta e-,na misel je. rodila v resnici bogat, prešeren, mavričen, goldonijevski komedijski loki V njegovem zenitu: bleščeča podoba Harlekina — Marcelin Morettija. Dolg seznam bi bilo treba pisati, ko bi hoteli opisati vse njegove lastnosti in poteze. V ilustracijo jih navedimo le nekaj: kultivirano govorno tehniko, izreden smisel za izvabljanje humornih ostric iz teksta, baletno kulturo telesa, pantomimično nadarjenost in nenavaden čut za povezovanje detajlov v celovit lik — arabesko. Za vsem tem pa: neskaljeno radost za igranje, za razdajanje sebe in svoje vloge gledalcu, za prenašanje lastnega ustvarjanja na publiko
— soustvarjalca. Iz vseh teh hotenj je Moretti ortvaril resnično enkratnega, smešnega in duhovitega, razkošnega slugo Harlekina. V i-meniten komedijski trio s Harlekinom sta se uglasila Checco Rissone kot doktor Lombardi z globokim, vzneseni komiki prilagojenim glasom in Agostino Conta-rello s eitnobno, kolerično-smešno podobo Pantalona de Bisognosija.
((Piccolo Teatro# je tretje znamenito evropsko gledališče, ki smo ga videli zadnji čas v Ljubljani. Morda ga lastnosti, ki smo jih opisali zgoraj, dvigajo nad ostali dve. Ce že nič drugega, moremo skleniti; čeprav nosi milanski gledališki ansambel priimek «malo» gledališče, sodi z uprizoritvijo Gol-
Z razstave jugoslovansee srednjeveške umetnosti: Kristusovo rojstvo (detajl); samostan Sopočani
LJUDSKA OPERNA SEZONA OD 4. DO 16. OKTOBRA
bo pobuda izkazala za koristno
Značilno je, da nekatere prireditve kljub reklami, ki se včasih celo z neverjetno drznostjo poslužuje povsem nedovoljenih sredstev, v Trstu le ne najdejo občinstva. Nekaj podobnega je bilo z nedavnima predstavama «To-see# v gledališču «Rossetti»; druga predstava se sploh ni mogla pričeti, vendar ne samo zaradi maloštevilnega občinstva, temveč tudi zaradi drugih nevšečnosti, ki zadevajo finančno vprašanje prireditve.
Teh stvari bi končno niti ne omenjali, če bi nam ne bilo znano, da je imelo vodstvo gledališča »Rossetti# večkrat ponudbe za visoko kvalitetne prireditve z gosti iz inozemstva, pa je biio vedno nemogoče priti do kakega sporazuma v tem pogledu.
Vendar pa ve nam obeta, da bomo imeli v dneh od 4. do 16. oktobra v »Rosset-tiju# le nekaj kvalitetnega. Gre za kratko ((ljudsko o-pern0 sezono#. Prireditelji so to pot ljudje, ki jim smemo zaupati bodisi z u-metniškega kot organizacijskega stališča. Sezono namreč prireja vodstvo gledališča «Verdi».
Prireditelji so za sezono izbrali štiri izmed najbolj popularnih oper. Kdor bi hotel videti kaj drugega, nekaj, kar bi ne bilo že tako »vsakdanje#, se bo pač moral za to pot zadovoljiti z nekaterimi pojasnili; prvič gre Za nekak poskus in je torej vsako tveganje lahko nevarno za celotni uspeh sezone; drugič je na razpolago za pripravo te kratke sezone tudi zelo malo časa in je treba nastopiti z deli, ki skoraj ne potrebujejo več vaj z vsem orkestrom. Ce bi se izkazalo, da bo ta sezona naletela na simpatičen odziv pri občinstvu in bi bilo s tem podano jamstvo za
sopranistka Clara Sartori, ki bo pela Butterfly.
Solidno podlago predstavam bo dal orkester Tržaške filharmonije in pa zbor gledališča «Verdi». Zborovodja bo Adolfo Fanfani.
Ne vemo še točno, kako b0 s cenami. Gotovo pa Je, da bodo kljub realističnim računom, po katerih prireditev ne bo smela izkazovati pasive (prireditelj ima le nekaj omejene subvencije), le prilagojene tudi mani o-bilnim denarnicam.
Vsekakor pa je želeti, da bi prireditev naletela na dober odziv pri občinstvu.
, n lgral-Uspehu h' 'ato naj
'ovfh V51-n vl°e: ‘Agostino ' m smis-*‘r*ufco m ,Jten duet ,bardijem, bi]c° Risso-b’a muha-^•arice —
o\nPrav ,a*
u ‘ ’'iubi-> Cazza-
šhmrlnante" » ?ar'eki-'H. Beatrice 'dcJe Alber-
ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI IN ZGODOVINSKO DRUŠTVO V KOPRU
PRIREJATA
v pronlHVO ilpsrllelnice 'mviibnditre 2«. in 27. se|»tembra 195,1
'ulr# p0 Tolstojevem romanu v Rimu že dobro napredujejo, uro aurentis in Carlo Ponti. — Na sliki trije glavni igralci: od leve) 1 <Peter), Audrey Hepburn (Nataša),Mel Ferrer (Andrej)
JS. septembra 19W
BEVK
kakor svetla glorija opoldneva, pesem, ki mi dolga leta zveni v srcu.
»Ali me ne poznaš?# j« vprašal in zmagoslaven j* bil njegov pogled, ožarjen z lepoto ironije in norčevanja, ki more vzzoreti le v preizkušeni duši. »Ali m* nisi nikoli videl? Jaz sem nedolžen in vsega kriv, beden in bogat; pljunek slepega zaničevanja in luč, ki blagruje, je na meni.# Preskočila sva jarek, ki je bil razsušen, težko bruno nama je zastavilo pot. Preskočila sva tudi tega. Pri tem me je prijel za roko; bil je topel, da mi j« bilo milo pri duši.
»Jaz sem skrunilec grobov, zaničevalec postav in mrličev, rušilec spomenikov, teptalec zastav, zasmehova-lec tuje pesmi in besede. Požigalec sem celo in ubijalec. Ropar in tat, ošab-než in petoliznik, toča in grom. slaba letina in nalezljiva bolezen, lakota in pohujšanje. Kriv sem vseh grehov zoper človeško naturo, zoper božjo postavo, kriv sem svojega rojstva in življenja, slabega spanja mogotcev in nerazpoloženja rabljev, njih onemogle jeze in hinavčine.'.. Cudo si, da me še nikoli nisi videl ne srečal, ne 8ohitel ne pil z mano, ne delil v ječi ležišča z menoj. Jaz sem krivda vsega zla in to izvira iz največje krivde da živim. Na, ubij me, če hočeš, prevrtaj moje srce. Storil boš uslugo meni in drugim.# Postal je ni prenehal. Na dnu oči se mu je zasvetil silen ogenj. Sova je zaskovikala na suhem tršu, strahoten glas se je razlegnil v nasprotno steno hriba «Glej, in taki so vsi. Molče, sram jih je. Vendar so preverjeni o vsem in vprašajo; Od kod je, Alojzij, tvoje ime? Alojzij z lilijo, deviška čistost. — Človeku, ki ima samo srce in vest za dokaz resnice, ne verjamemo; za pravico je treba tudi pesti. Pravico si ustvarja vselej močnejši.
Nekdo mora biti kriv. Ko me zgrabijo, stojim pred sodnikom in vprašujem; Kdo mi dokaže krivdo?
Sodnik zamahne malomarno z roko; Kdo drugi je to storil? Povej ga! Po svojem obrazu si goden za to, po svojem priimku, ki se te drži, si ustvarjen za ječo. Cernu bi iskali drugega, ki mu tega ni vajeno ne sedalo ne srce...
Hotel sem biti močan, da bi si ustvaril pravico. Bil sem pritlikavček. Se molit ve mi niso pustili, a so govorili v imenu boga in mi zagrenili materino pobožno besedo, ob zadnji uri...# Govoril m niti otožno, niti veselo, kakor da pripoveduje vsakdanjo povest. Z roko je plaval pred seboj, da je trgal pajčevino, ki je bila razpredena čez stezo, ko sva šla med grmovjem.
Prišla sva na vrh, na pla-njavico, ki je po drugi strani padala navpik kot stena v gozd, ki je bil tih kot srce, ki ni dihalo. Jaz sem molčal, ker bi bila vsaka beseda odveč, ker sem spoznal in ker mi je sedel kot mora na prsih. Videl sem ga iznenada bledega, krvavega, razbičanega od biričev, zateklih rok za zapestjem, opljuvanega, s črno bunko na čelu, pol nagega, da je kazal marogaste ude, o-či so mu bile krvave, obkrožene z velikim kolobarjem, kakor da se mu vidi do kosti.
V sončni svetlobi se je dvignil na prste in dvignil glavo. Uprl oči kot slepec, ki išče svetlobe, kot sveti Frančišek, ki pridigu-je živalim v gozdu. Glas mu je bil srebrn in nalahno pojoč.
»Jaz sem Alojzij Krivda, vsega krivi, nadvsem nedolžni; bič, ki me tepe, ni od mene spleten. Se srce so mi razdvojili in dušo, in zadnjo noč sem molil, da je kamenje v ječi trepetalo... Nenadoma se mi je prikazal — kaj mislite — kdo? Od velike bleščobe ga nisem mogel zreti, pa naj je bil kdorkoli, ki mi je dal roko na rame in me vprašal;
Kaj hočeš?
Trepetal sem in dejal: kaj r.aj storim? o. kaj naj storim?
In dejal mi je; Hodi svojo pot, vse drugo bom storil jaz, — in je izginil.
In zdaj grem svojo pot in to pripovedujem, vse drugo se bo zgodilo...# Zatrepetal sem. Bil je iznenada silno velik, presegel je jelko in goro, obraz mu je sijal od neznanega... Pobesil sem oči... Zdelo se mi je, da je skopnel kakor sen-ca in izginil na vrhovih dreves. v Kozdu, ki so se zganili in zašumeli, kakor da hodi z velikanskimi kora-Po njih...
Nisem ga več videl — vi-dim sa tisočkrat. Hodi ,vo-jo pot, pripoveduj« Vsem in čaka...
Eden teh toplih izvirov je v jezeru. Blizu obale si je zgradil majhen, stožčast otok z odprtino v sredini. Bregovi tega otočiča, na katerem bi lahko stalo komaj kakih deset ljudi, se kopajo v hladnih jezerskih vodah, v njegovi sredini pa je jezerce vroče vode, ki skoraj vre. Mnogi ribiči, ki v yelowstonskem jezeru love ribe, se radi zabavajo s tem, da komaj ulovljeno ribo še na vrvici pomočijo v toplo vodo in jo skuhajo.
Med prirodnimi lepotami spadajo planinska jezera med tiste, ki jih imajo ljudje najraje. Prozorna bistra voda, obkrožena z grmovjem in z drevjem, bogata s postrvmi, to so prednosti teh jezer, h katerim ljudje radi prihajajo, da bi se razvedrili in utrdili svoje zdravje.
Eno najlepših jezer te vrsto in tudi največjih je Yelow-stonsko jezero v Severni A-meriki. Njegova modra površina meri okrog 200 kvadratnih kilometrov, po njem so kot oblaki na poletnem nebu raztreseni mnogi večji in manjši otoki. Voda tega jezera se je zajedla v kamnite planinske masive in tako naredila nekaj lepih in velikih zalivov. Jezero je podobno pesti z iztegnjenim palcem, če ga gledamo iz višine
Jezero je 2360 m nad morsko površino. Njegova mirna površina Pa skriva nemirno življenje. Kot v parnem kotlu vre pod jezerom desetine toplih izvirov, ki so na obalah jezera napravili mnogo močnih vodometov; nekateri iz-bljujejo stotine litrov vode vsakikrat ko prodrejo na površino. To so znani yelowston-ski gejziri.
Zadišalo je po dežju in kmalu je zaropotal po drevju. Mamica je ukazala Puhku, naj ostane lepo v sobi na suhem, toda toliko, da mu je obrnila hrbet, je samo šumotanje dežja. V ko-smuknil na vrt. Ptice so bile utihnile in slišati je bilo tu vrta je stalo veliko staro drevo, tako veliko kakor cela hiša. V prvem nadstropju je stanoval kos z družino, v drugem nadstropju so imele sinice pevsko šolo, v tretjem nadstropju si je pravkar zgradila zimsko gnezdo veverica, ki «o jo ptice in ptičice postrani gledale. Hišnik je bil palček; ta je imel lepo stanovanje v pritličnem votlem deblu drevesa, od koder si prišel po lestvi v prostorno klet pod koreninami, kjer je imel spravljene zaloge za zimo.
Ko je prišel Puhek pod drevo, se je zapodil med veje deževni veter in utrgal prvi žolti list. Lis-t je zaplaval po zraku in se nato spustil Puhku na glavo.
«Hvala lepa,» je rekel Puhek, ki je bil brez čepice. »Za klobuček mi boš.»
Temu se je moralo veliko staro drevo smejati. Streslo se je od smeha in utrgal se je drugi žolti list, zaplaval po zraku in padel Puhku na roko. Ta list je bil večji od prvega in Puhek je rekel;
«Hvala lepa, dežnik potrebujem!«
To je slišal palček, odprl oknice svojega stanovanja — bile so iz lubja in lepo pobarvane — pomolil glavo ven, utrgal najbližji list, ki je rastel na veji nad okencem, in ga vrgel proti Puhku. Ta je bil še večji od drugega in se je ulegel Puhku na rame.
«Hvala lepa,» je rekel Puhek. »Pelerino si želim! Mamica pravi, da mi je ne more kupiti, kor je predraga.«
Zavil se je v žolti list in dež mu ni mogel do živega.
«To so bili prvi trije jesenski listi,« je rekel palček. «Kdor jih najde, mu izpolni tetka Jesen prve tri želje.«
Zdaj je Puhek začudeno videl, da so se listi spremenili v tisto, kar je rekel, ko so priplavali k njemu iz zraka. Na glavi je imel klobuček s širokim obodom proti dežju, okrog ramen pelerino iz nepremočljivega blaga, v
roki rdeč dežnik s pozlačeno konico. Vse to je bilo zelo lepo in dragoceno, ker je bilo izdelano v veliki palčko-vi delavnici pod zemljo, kjer izdelujejo palčki-roko-delci naj lepše igračke za sanje pridnih otrok.
Toda namesto da bi bil Puhek tega vesel, je začel razmišljati, kaj vse bi si bil mogel želeti, ko bi bil vedel, da se mu bodo izpolnile tri želje. Tako si, na priliko, želi že dolgo lepo majhno trikolo g pravimi gumijastimi plašči na kolesih, kakršnega niti dedek Mraz ne more prinesti, ker jih trenutno ne izdelujejo na snežnih poljanah. Rad bi i-rnel tudi vlak, pa ne lesenega, ki ga ni mogoče naviti, temveč takšnega, ki teče sam po lepih svetlih tračnicah. In tretja žtlja — največja izmed vseh — majhna harmonika z bisernimi gumbi, na katero bi tako je-po igral, da bi bila v hiši samo smeh in veselje. Ob misli na vse to s-e je Puhek tako žalostno razjokal, da se ni mogel potolažiti. Vsem prebivalcem drevesa se je hudo zasmilil in drevo je začelo stresati veje, da so padale z njih debele kaplje po Puhkovem lepem dežniku kakor solze. Vsi s palčkom na čelu s-o poprosili tetko Jesen, naj dovoli Puhku še eno željo, in tetka Jesen je izjemoma privolila. Tega Puhku sicer niso povedali, zakaj prvi pogoj za čarovnijo je, da o nji molčimo. Palček mu je samo zaklical:
«Puhek, kaj bi si zdaj zaželel, če bi imel še eno željo?«
»Želel bi si, da bi si nikdar ne bil želel tistega, kar sem si najprej zaželel!« je rekel Puhek.
Ta trenutek se mu je želja izpolnila. Na glavici ni imel več klobučka, ampak suh list, v roki ni držal dežnika. ampak porumenel lbt, ogrnjen ni bil več v pelerino, ampak na rami mu je ležal velik list z drevesa, ki se je začelo Puhkovemu osuplemu obrazu tako smejati, da ga je pokrilo s celo .ploho odpadlih listov.
Palček je jezno zaprl oknice svojega stanovanja, Puhek pa je med jokom tekel domov, kjer ga je mamica pošteno oštela, ker je prišel premočen do kože.
MIRA MJHKIJC
Star gozdar je imel škorca. Le-ta je znal reči »Čakaj, čakaj!« Nekega dne je šel gozdar v mesto, da bi kupil sladkorja. Med potjo je tat videl, da je šel starec zdoma. Skrivaj se je približal gozdarjevemu domu, da bi ga okradel. Odprl je vrata, tedaj pa je škorec zakričal:	»Čakaj, ča-
kaj!«
Tat se je prestrašil in zbežal.
Izredna pr° cena
Vera in Bojana	iz Dola sta nabrali ciklame po	okoliških	gričih in jih	sedaj	po	sto lir
šopek prodajata	mimo	vozečim avtomobilistom.	Vsi se ne	ustavijo, vendar	le	najdeta
usmiljena srca. Pravita,	da si bosta z zasluženim	denarjem	kupili novo	obleko in	čevlje,
ker	njuni starši ne zaslužijo	dovolj za	vse otroke
Mec/vec/ in slon
«Ljudje so zares nespametni,« pravi medved .'Jonu. »kaj vse zahtevajo od nas živali! Jaz moram plesati kakor mi godejo, jaz, resni med«eri! In oni dobr0 vedo, da "alcsne bedarije niso v skladu z mojim dostojanstvom. Zakaj bi se sicer smejali?«
«Tudi jaz plešem, kakor mi godejo,« mu odgovori slon, «’n mislim, da sem prav tak,.. rečen in vreden spoštovanja, kakor ti. Vendar se gledalci niso nikoli norčevali iz mene. Na njihovih obrazih sem videl le občudovanje. Verjemi medved, ljudje se ne smejejo temu, ker plešeš, marveč temu, kako se pri tem opravilu vedeš.«
Lessing
Izključno zastopništvo:
l Sloveni ji se razširja taborništvo
TVRDKA
JOŽEF
UGANKE
V hiški, vsej bodičasti, v gladki rjavi suknjiči biva možek, ves je bel. Ej, trebušček mu debel, ko mu zraste, dozori, mož iz hiške odleti. Najdeš li moža tega v suknji rjavi da čepi brž zakuri ogenjček in možička speci si.
(firejsoH)
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PB IN KURJAVO TER JAMSB^
TRST - Ulica F. Filzi ŠIkv. 23 - Te1«1
Ribarič Iv00
IMPORT ♦ EXPO^ VSEH VRST LESA IN TRU^
MLADINSKE DELOVNE AKCIJE 1/ SLOVENIJI
Mladina zgradila
200 športnih objektov
TRST — ULICA F. CR1SP1 14 ULICA DELLE MILIZIE 19
Gradbena sezona še ni končana. Mladina gradi sko-ro v vsaki vasi igrišče za odbojko in za nogomet
AVTOGABAZA ,P
TRST-ROJAN — UL. MOHEK1 ST. 7 privatno tel. 27-240 — (Zadnja post.aja Prostori za parkiranje avtomobilov •» motornih koles — Odprto tudi ponoči " Prevoz potnikov z °5* bili na vse kraje, tu“
MOTOM 48
DELFINO 160 CCM
koli se spuste v celih jatah. Na pomlad se jate rdečkastih škorcev spuste v Srednji A-ziji hkrati z jatami kobilic. Tamkaj se škorci vgnezdijo in zvale mladiče. Do kasne jeseni love kobilice. Tako škorec dnevno lovi približno štiri u-re, vsako uro se vrne za pet minut v gnezdo in prinese v kljunu po tri kobilice svojim mladičem. Znanstveniki so izračunali, da lahko uniči jata 20 tisoč parov škorcev v mesecu dni več kot 70 milijonov kobilic.
hovih želodcih. Ugotovili so, da je koruza vranam veliko manj važna hrana, kot pa so razne škodljive žuželke, ki jih vrane neusmiljeno uničujejo. Tako so se vrane, namesto kot uničevalec polj. izkazale kot njih rešitelj.
Kolikšne koristi s-o lahko ptice, najbolje dokazujejo rdečkasti škorci. Ta sorodnik navadnega škorca je smrtni sovražnik kobilic. Samo zaradi tega je velik prijatelj človeštva. kajti kobilice lahko v hipu uničijo posevke, kamor
Vse v prirodi .ma svojo vlogo. Nič se v njej ne dogodi slučajno in nič se ne zgodi brez pomena za pravilen razvoj življenja. Mi „ega ne Vidimo vedno. Toda če zgine kaka vrsta živali, če ni pomladanskega deževja oh če je premalo sonca, ko zori žrlo, takoj občutimo, kaj vse to pomeni za življenje v nabavi.
O mnogih pticah ljudje mislijo, da so škodljive ker se hranijo z drugimi živalmi ali pa z žitom. To je, brez dvoma, ljudem v precejšnjo škedo. Toda preden razgh ".mo kako ptico za škodljivo, motamo dobro premisliti il nisc morda od nje tudi kake koristi.
Mišarja smatrajo za škodljivca, ker ve včasih hrani tudi z jerebicami in zaje.. Vendar je znano, da so njegova glavna hrana poljssa mi«i. Vprašanje je. ali je večja škoda, ki jo naredi, če v*a-.,h poje kako jerebico ali iakega zajca, ali dela večjo kor.«t s tem ker stalno lovi miš ? Ena n.is poje najmanj tr* kilograme žita na leto. Mišir pa ujame letno okrog 800	m'“i.	Prav
preprost račun nam pove, da vsak mišar prihrani letno o krog 2400 kilogram:.v pšenice. V primerjavi s tem, da včasih ujame kakega zajca ali 'jerebico, je to prav gjtovo venka' razlika.
Podobno je z vrano. Pred leti so se kmetje v Rusiji, ob bregovih Volge, pritoževali, da jim vrane jedo mlado koruzo in so zahtevali, naj bi vrane iztrebili. Toda preden vo to storili, so znanstveniki raziskali, ali b0 od tega več koristi ali več škode. Leta in leta so lovili vrane in pregledovali hrano, ki so jo našli v nji-
Postaja za usluge v Nabrežini
ZN IŽANE C®
iJL i'rt	pr/rile ti
na, tej pot,i,» pravi prvi bedak, ves izmučen in zbit.
*Naj bo tako,* je zadovoljen drugi, prav tako pretepen.
Kmalu srečata starca, ki je pred seboj vodil osla-Na oslu sta bila natovorjena dva meha medu■ O-ba bedaka povesta starcu, kako in zakaj sta se sprla ter stepla in ga poprosita, naj presodi med njima.
Starec stopi k oslu, razveže oba mehova in iz njiju se začne cediti med na prašno cesto.
«.Tako,* reče starec, *ta-ko, vidita, naj odteče od mene vsa kri, kakor se zdaj med cedi iz mehov, če vidva oba nista bedaka.,»
Potovala sta dva bedaka po isti poti.
«Daj, zaželi si nekaj, kar bi najraje imel, da nama bo čas hitreje minil*, pravi prvi bedak drugemu.
«Najbolj po volji bi mi bilo, če bi imel veliko čredo ovac, pa bi imel dosti mleka, volne in mesa,* odgovori drugi.
<tJaz pa bi najraje imel trop volkov, da bi jih spustil med tvoje ovce. Vse do zadnje bi raztrgal,* pravi na to prvi bedak.
v-Ojoj, kako moreš kaj takega želeti svojemu sopotniku?!* vzklikne drugi.
Vnel se je prepir in nazadnje sta se krepko spoprijela.
«Naj presodi med nama prvi, ki ga bova srečala
Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material
SPECIALIZIRANO
ZA VSAKOVRSTNE K
22.000
HHHHHS5HHHHJ5HHHHHS5HS5H55H55KS5S5H55HHKHHS5KHKS5HKHSKHSKHSS5HHHKHS9SE5HSHHSKS5HSSSSSHSH
K H K W 15 H , g
KKaMSSHSKiaKJSMISKKKKISHSISKHIJHKHRKSSKUaKSSSISSSISKSSSSSKKSKKHKHI?«
lasi kraji in ljudje
SSHKK8&SK8
Glebeke
iOvečji pridelek
««
opomin in nasvet
to Č^a^evanie priporočila Pomladi, da naj si
fin ^ B°sPodarji pripravijo
fc' e dobrega hlevskega J« Za z— .
•it.
Ijj, Pokaj korakov toni
S«
jesensko podorava-in
°o*b^eSen*' ^'a ®etni ^ns ie . “ttn in nagrajevanje
zemljo vloženega
'4 i
Jilcrof; *en ne le daje, ampak K ‘t' ^i zahteva.
*)« 'ti ^ nePrekinieno snova-
pre*tanfjat'e aI* ,cot tn t>rez
klije. .* ?. t>se ‘eto *nuie ‘n
**fe' j 0 mora biti tudi h in?otel'ovanie z nj° ~~ na’ ioiego r,,o prizadevanje za iiipj^ Mojega gospodarskega
*tklhčk,, Ja Prične *e ob Jtoa °oračuna. Katera je je, Postavka te naše nalo-
iCitiet t
de;a ;	1,111	vedno	polne roke
ne ve, kje bi rnn° *n sniotrno kme-
lotitj i,Pn ‘°^i in tudi mora 9a, p| tstveno od nebistvene-nnpre,j!,!’n° od postranskega;
<tdlofm' krnet ve, kaj Igra niti jn u*°Ho v gofpodnrje-i[!kavn 0 ie delo bolj u-T0	produktivna.
Vin'/11 sam° to, je cilj naših
,Haj^,hrbi- ,
% v-V naslednjem pornu-. g r* temle nasvetu: ko ), *5 a,! nnSo zemljo še ta-^ovsi^^. P, češ da je ma-'n malo dd, nas ona *oni0 "''O preseneti, da rfto-^fkliCp?.S OCtteJc tisa j z« hip S"ia "■ T«fco sp tip splošno
fern_ ” mokrih letih; enako-
>'S -Cj’ (<ču<iež» zaznamu-l1 in u# zerrUji, kjer se prid-»i-otj	roka	uspešno	bori
trtinjl(i',‘eniu naj večjemu s n-b0f11 ~ su^*- Kdor sc zna' proti njej, u-' fn i eTh udarcem več muh.
Jm
bodo mraz, toplota in vlaga-razkrojili in tako pripravili za hrano ie prvi rastlinski rasti.
Tega važnega jesenskega o-pravila ne bo zanemaril količkaj skrben in napreden gospoJ dar. Naj ga ne opusti tudi noben naš kmet, ker so njegove prednosti velike in vsestranske. Saj smo ie rekli, da ubijemo z njim več muh hkrati.: |
Razen ie prej omenjene prednosti omenimo ie potrebno zalogo vlage, ki jo z jesenskim oranjem posredujemo zemlji. Kaj to pomeni, ni treba posebej naglašati, ker vsakdo ve, kako potrebna je voda rastlinam, posebno ob njihovem prvem razvoju. Pri tem ne smerno prezreti vrednosti vlage ti j flfjliki snega, ki je hkrati tuii precej izdatna rastlinska hrana, ker pobere iz zraka ogljikovo kislino in
dušik. Zato ue pretiravamo, če rečemo, da je sneg «gnoj ubogih».
So pa še druge ugodnosti, kot na pr. zatiranje mrčesa, ki se je skril v zemljo in plevel. In izvršeno opravilo, ki nam na pomlad, ko so z delom vsi zaposleni, povzroča preglavice in nas prisili, da delamo eza silos ali na pol — ali ni to veliko vredno?
Največja prednost jesenskega oranja z jstočasnim gnojenjem pa je v tem, da nam izbije tožbe, kot smo jih poslušali '•letos, (eš da se zemlja ponekod ne da obdelovati. Zvezna zemlja (s precejšnjim odstotkom gline), ki je nismo dovolj zrahljali in ji manjkajo organske snovi (rastlinski in živalski odpad ki ali gnoj), taka zemlja bo v suhih letih vedno trda in ne more kljubovati suši ter nam poplačati truda kot si želimo.
Mislimo in upamo, da bodo kmetje letošnjo jesen upoštevali naš opomin in nasvet, ki se glasi: Storiti kar je le mogoče, da bo trud (im bolje nagrajen. Predvsem pa globoke jesenske brazde za čim večje in lepše pridelke!
VELIKI REPEN
Nekaj naše zgodovine
K zgodovini Repentabra Je precej prispevala naša kot največja vas v tej župniji. Nekako do prve polovice prejšnjega stoletja so se naši predniki radi shajali v ael-ski hiši ob cerkvi r— ki še stoji z istim imenom — in poslušali novice, ki jim jih je poročal domači duhovnik ter pretresali domače in druge zadeve. Ker niso hoteli bit? nikomur v škodo in brez vinske kaplje le ni šlo, so si bili že za jesepske in zimske večere pripravili v klet scl-ske hiše primerne količine vina. Duhovnik je bil nekoč najbolj in večkrat edina izobražena oseba v župniji. Čimbolj se je zavedal tudi svoje prosvetne dolžnosti in bil z župljani v dobrih odnosih, tembolj so ga ti cenili in ga dolgo ohranili v prijetnem snominu (n. pr. zgodovinarja Silo). Pa tudi neljudskega duhovnika so si dobro zapomnili. Tako gre še danes glas o duhovniku Černetu, po rodu iz Tomaja, ki je bil preveč zahteven in je s prižnice žalil župljane z besedami: «Več je vredna tomajska oblica kot repentaborska pšenica«, S tem
Nova rodovitna vrsta pšenice
SJS"
« ,e*e« t-
Ni,- V S°J jo vrši ze sama
tnoramo začeti že
ko
z mrazom in to-
N^^Nsa rodno plast "nuj.' 'enkrat več, drugič
? ''lik Vedno nam s tem sto"
k i °’ ^ePfat) našim potre-Nij' Radostno uslugo. Ne-
v°
Moriti sami.
.®.sno pripravimo na ta
večjo uslugo Pa si če jo ta
Pretres, ki ga vrši zi-m ‘orej postopno režemo ^ cim globlje v njene k , °stopno, se pravi le-to|e Cto.,n niže. Cernu naj niene spodnje plastj izkoriščene in ne bi ulturnim rastlinam? tudi teh. plasti ne živo, rodno stanje? rila našo zemljo le-zemlja je skrom-^ Dobil; smo boljše, Sokovo oralo — ,0 ki[; boljši, lepši.
. j,, njivah orje danes v 2 3®not> lemež si upa v j io kot pa stara o-11111 vprežne živine. *e tega sredstva že „ej,n bo njegovo delo " učinek in bodo Po sevi zato čim-Posebno hvalež-'« Pa la t0 fta.
. 0 zračenje zemlje e Dolj zaleglo, daj-2emlji, kar ji po . pritiče, r°di- n,!nrie hudovali, da "■ nn0f ,fDTn° ji torej hra•
n te Zv,1 je lačna vsa• ji.*0 ho,i naša z, velik p?d°ran anoj bo n*ko bo!i kat p d po-P°doranje, ker ga
Pšenica je naša najvažnejša rastlina, ki je ne more nadomestiti nobena druga, saj nam daje vsakdanji kruh. Med vsemi žiti je najbolj rodovitu, toda njen donos pri nas še zmeraj daleč zaostaja z donosi v Zahodni Evropi. Donose moremo in moramo povečali. To pa lahko storimo samo z dobrimi rodovitnimi vrstami in gnojenjem z umetnimi gnojili.
Najvažnejše je vsekakor dobra vrsta. Edino rodovitna vrsta nam lahko poplača dobro obdelavo in izdatno gnojenje. Dobra vrsta je kakor stroj v tkalni industriji. Nekoč so dajali primitivni stroji malo slabega platna, zdaj pa dajejo sodobni stroji mnogo in zelo dobrega platna. Prav tako je nekoč stara domača pšenica obrodila slabo, gnoja pa je potrebovala mnogo. Nove rodovitne vrste pa dajejo bogate donose, toda za to potrebujejo tudi mnogo gnoja.
Vtem ko je znašal donos stare pšenice v najboljših letih II) do 12 stotov na oral, pridelajo zdaj ponekod 15 do 16 ali celo 20 stotov. Znana je v Sloveniji razširjena Karičeva golica Ul. Donos te vrste znaša tudi nad 25 stotov, če je zemlja dobro obdelana in pognojena. To so izredni donosi, ki pa še zmeraj zaostajajo za donosi v Zahodni Evropi, kjer pridelajo na hektar 50 do 70 stotov. Zato so si tudi v Jugoslaviji prizadevali vzgojiti nove vrste ki bi dajale še večji donos, da bi se približali evropskemu merilu. In to se je v znatni meri posrečilo. Nove vrste pšenice, ki jih je vzgojil proj. dr. Mirko‘ Korič s svojim kolektivom, so dale letos nad 25 in celo nad 30 stotov na oral. Nekateri kmetje so pridelali 50 do 60 stotov na oral.
Te nove vrste pšenice ni
P O E A |
5e priznanje našim pevcem
bilo treba preizkusiti v Sloveniji, da bi ugotovili, ali ustrezajo razmeram. Ce bi ta pšenica uspevala, bi se donos znatno večal. Slovenski gospodarji so znani kot najnaprednejši v Jugoslaviji in v Sloveniji uporabljajo mnogo umetnih gnojil. Ce pa pšenica nima trdih bilk, ne prenese mnogo gnoja, ker poleže. Tudi če nima velikega klasa z mnogo zrni, ne more izkoristiti gnoja. Ta vrsta pa ima močne bilke, velik klas in mnogo zrnja. Razen lega pa je odporna proti rji in raznim vremenskim nezgodam. Ce jo posejemo zgodaj na dobro obdelani in pognojeni zemlji, je donos zelo velik. Toda ta pšenica ni pn-merna za vsak ktaj. Zato je treba povsod najprej poizkusiti.
Naj omenim ie nekaj novih vrst pšenice. S-K je pšenica z dolgim klasom, mnogo zrnja in visoko bilko. Na oral je posejemo kakih 5q do 60 kg. Njene bilke so visoke 150 do 170 cm, vendar pa prenese mnogo gnoja, ne da bi polegla. Na dobri zemlji prenese 400 do 500 kg umetnega gnojila na hektar. Sejati jo je treba zgodaj, ker dozori nekoliko pozneje od vrste Ul.
Z-K )e pšenica s kratkim, debelim klasom in 3 do 6 zrni v enem klasku. Ta pšenica i-ma kratka in zelo debela stebla, tako da prenese mnogo gnoja, 500 do 600 kg na hektar, ne da bi polegla. Njeni listi so široki in odporni proti Dozori pozneje od S-K toda za Slovenijo dovolj zgodaj. Sejati jo je treba zgodaj in na oral je posejemo BO do 70 kg.
U12 ja pšenica kratkega klasa in nizkih bilk. Prenese torej vsako količino gnoja, ne da bi polegla. Ta pšenica dozori pred vsemi drugimi vrstami. Na oral je posejemo 50 do 80 kg, kakršna in kakor je pač pognojena zemlja.
Vse te tri vrste pšenice, če jo posejemo na dobro obdelano in pognojeno zemljo, zagotavljajo velik donos, ki ne zaostaja mnogo za naj večjimi donosi v deželah Zahodne Evrope, zlasti če jo posejemo zgodaj. Kdor želi preizkusiti to pšenico, naj se obrne na Postajo za selekcijo rastlin -Brezovica, pošta Hrv. Desko-vac.
Inž. Svetka Jamšek-Korič
b,i k, p-^o ,.pxo—■ aaJ .te dii, tu tia kp0 h u‘ dan kot
n' ki-, pr>reciit a vol)a je Sž4r se f'tvanem proeto-C do®' da abs- rala velika V, 1'rhl®i5ega. si pesem naše-h ^ Kega nabrežinskega
ki* mor?rSke*a ^ora.
Xd ' adati Prizna-
1)>1 1fQd‘'očiuPLed.Pk trn glasih t'azhas° lani'' N.as °ktet je iz-i,°r. hVhvi v Izra^eno željo s, 'a bi j,:, mešan pevski
n, bi,o Zena u	bi
-"•rsn, Kg
s« pri nas mnogo gradi in preureja, kot se to vidi ob glavni cesti. Slišimo, da bi z novim šolskim letom radi zasedli našo šolo in nato še novo, ki bo med šolskim letom dovršena, naši otroci pa naj bi hodili v Lego. Opozarjamo šolsko oblaet, da bi se — (o bi se to zgodilo — temu upr li ne samo starši šoloobveznih otrok, ampak ves slovenski Križ brez izjeme. Našo enotnost glede tega potrjuje novo ustanovljeni roditeljski svet ki se bo zanimal za krajevne šolske zadeve in uzakonitev našega šoletva.
Breg kaže na splošno preče.; dobro. Grozdje je sicer bolj redko, a je zdravo. Za trgatev se nam ne mudi. Gospodarji pravijo, da je treba nanjo še počakati. Vsak lep dan zviša kakovost vinskega pridelka.
se je repentaborskim faranom | Taxis, ki sc jc po dolgih le-
talno zameril, da ga je moral na njih zahtevo ško£ premestiti. «Takšni smo še danes, pravijo stari ljudje, in znamo ceniti dobrote in odklanjati slabote. Danes so nam dobri duhovniki in učitelji še veliko bolj potrebni kot nekdaj, ker zahteva življenje mnogo več znanja in sposobnosti, P.osebno koristen bi nam bil nauk, ki bi nam po-
Dijaška Matica omogoča študij talentiranim dijakom, ki bi zaradi revščine rami nikoli ne zmogli razviti svojega talenta.
Za to svoje plemenito delo zasluži Dijaška Matica vso podporo.
V tem (Tednu za našega dijaka« se bo vsak Slovenec spomnil Dijaške Matice.
magal do manjšega truda in do večjih uspehov, oziroma, kv bi prepričal našo mladino, da se da tudi kmečko delo olajšati in rijegov uspeh •'višati.
Ce se je naš pevski zbor iz sicer razumljivih razlogov razšel, kar nam je zelo žal, pa smo namesto njega dobili orkester. 2elimo mu mnogo uspeha in upamo, da bo vsaj delno nadomestil pevski zbor
Ze dolgo ie tega, ko smo poročali, da bomo skoro imeli občinsko kopališče, a smo se vračunali. Zelo pogrešamo to napravo, ki bi mogla tako zelo koristiti našemu zdravju. Telesna snaga je nujno potrebna skozi vse leto, a najbolj v poletnih dneh. Ali moremo upati, da nam bo kopališče na razpolago vsaj za bo-£ič?
Nismo pričakovali, da nam bo ta mesec namesto dajal le jemal. Kar nista vzela sonce in veter v avgustu, jemlje sedaj soparica. Krvavo potrebujemo mokroto in nato toploto, v nasprotnem primeru bomo malo trgali in še slabše brali jesenske pridelke.
DEVIN
tih epet naselil v gradu, smatral petkov sprejem evropskih vse.uciliških profesorjev. Princ je menda pristaš združenja Evrope in nekakšen mecen znanosti in umetnosti. Kot tak je povabil v grad evropske znanstvenike, ki »o zborovali v Trstu, in jim s ponosom razkazal obnovljeno zapuščino s-rednjeve.ške umetnosti. Profesorji, zlasti oni za zgodovinsko stroko, so se morali poglobiti v dobo, ko so k tej dediščini veliko prispeval’ naši predniki — slovenski kmetje kot grajski tlačani. Edino njihovo delo je polnilo grajske žitnice, kleti in hleve ter pomagalo lepšati grad, To zgodovinsko dejstvo naj bi prešinilo tudi princa, ki vse preveč na to pozablja. Kot nam je prijetno, da imamo v svoj; sredi pobornika zedinjenja Evrope, tako bi želeli, da bi se tudi nas Slovence smatralo za sestavni del Evropejcev.
Tudi naša vas se množi. Večina teži za bližino morja — k obali. Ob portiču pa ni na razpolago stavbnega prostora. Crničje (zemljišče ob portiču proti Stivanu) bi bilo za to izredno primerno, a je prinčeva latt in zaenkrat še ni naprodaj. Ob cesti proti postaji imamo Že tri nove hiše. v gradnji sta še dve. Ta del bi bil zelo mikaven in zelo primeren za nove domove, če bi ga ne bila skvarila nova cesta.
Obilo sreče, zdravja in dobre volje želimo našemu zakonskemu paru; M. Legiši iz znane narodno zavedne hiše in A. Pecikarju.
Ob slovesnosti v devinskem gradu
Se lepše kot mi so mogli predzadnji petek zvečer vide-j ti naš razsvetljeni grad bližnji in tudi bolj oddaljeni kraji. To je že star običaj devinskih grofov za posebne svečanosti. Med take je princ Turn-
Zastopnik - UL TKSA 23 Tulnlbit 41 23B
Uplinjači «DEI.l,ORTO» Verige «ELIOS«
Ferodi za zavore (FREN-DO«
Luči iiCARELl.Oe Kroglični ležaji Ventili in peresa za motorje
Nadomestni deli in pribor za motorna kolesa in skuterje — Gume kCEATs in iMichelina
UGODNE CENE!
NABREŽINA
Zopet tragična smrt
V enem mesecu že tretja nesreča, tretja smrt z motornim vozilom. Tokrat je nesreči podlegel 35-letni Maks Gob-bo, tehn. risar, zaposlen pri kamnoseškem podjetju Gorla-to, ki se je v nedeljo ponesrečil blizu Ronk. Pokojnik ni bil cenjen le kot izredno strokovno sposobna moč, ampak tudi zaradi svojih moralnih vrlin. Zato je uživel velik u-gled in spoštovanje pri delavstvu in ostalih vaščanih. Tragična in prerana smrt blagega moža nas je zelo pretresla in globoko sočustvujemo z njegovo ženo in oetalimi svojci.
Ogromno število pogrebcev Je v sredo popoldne, ko je bilo po 15.30 prekinjeno delo v vseh kamnolomih, izpričalo, kako drag nam je bil pokojnik. Lahka mu zemlja, surod-nikom naše iskreno sožalje!
SV. KRIŽ
avtoprevozniSko podjetje
FRANC LIPOVEC
Vsakovrstni
prevozi
z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za birmo, obhajilo, poroko, krst itd.
GARAŽA:
Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE:
Ul. F. Severo 6, tel 33-113
Vse za dom z najugodnejšimi plačilnimi pogoji pri
Mi/iiuekfrtijlteei/iica*
liorzo Garibaldi 4 - Trst • Tel. 41-243
namesto za
Ob priliki odprtja obmejnega prometa prodajamo
RADlOAPARflTE
5 žarnic sprejemajoče vse valovne dolžine,
samo za 12.000.". lir
ENOLETNO JAMSTVO!
MDIHRIESTE Dreu. Ml septembra is
ski koneprt uspel tudi mate rialno kot še nikoli prej. Zastopnik SPZ je med dru gim dejal, naj bi se kulturni, dejavnost našega prosvetnega društva razširila tudi na druga področja. To je tudi naša želja, ki jo bo društvo nedvomno upoštevalo. Ce kdaj in. kje, smo prosvete potrebni danes in to zlasti na tem ozemlju, kjer se srečujejo razni intereui. K sreči imamo primeren prostor za zimske prosvetne večere — predavanja. Društveni odbor bo to /adevo proučil in s primernim delovnim programom o-mogočil zlasti naši mladini, da bo s nridom izkoristila čim več prostih zimskih ur.
Ne bodo nas
prelisičili...
Saj smo že pisali, kako si razni kalini prizadevajo, da bi nam izmaknili izpod nog edina trdna tla — zemljo, zlasti ono ob obali. Pri nekaterih so že Ircpeli. Ali bodo imeli še srečo in se pritajeno smejali naši lahkomiselnosti? Namesto prepoznega kesanja naj se raje pravočasno držimo zdravega načela: vse prej kot pa zemljo. Možnosti zaslužka se vedno bolj krčijo in naraščajoča brezposelnost veča gospodarsko krizo. Nekaj družin in samcev se .je že izselilo v Avstralijo, precej pa se jih še namerava.
Borba za obstanek ima svoje posebne zakone in to tem bolj, ker so nas povojne prilike močno razvadile. Toda strah pred bodočnostjo in nepripravljenost za prilagoditev novo nastalemu položaju z razumno utesnitvijo potreb izzivajo nestrpnost, ki je v mnogih primerih neumestna.
Po načelu «vse za izbeglice«
VELIKA IZBIRA BLAGA ZA OBLEKE IN PLAŠČE
A. PERTOT-FODERAMI
TRST UL. GINNASTCA 22 - TEL. 95998
Z NAŠO POSTREiBO VAS BOMO ZADOVOLJILI OBIŠČnE NASI
TRST
UL. ORIAM 7 - TEL. 94-4-57 V BLIŽINI TRGA GARIBALDI
Od Štivana do Gorice
Lepo Jesensko vreme so štivanskl kmetje izkoristili za sušenje krme, ki bo prišla prav živini v zimskem in pomladnem času. Stlvan Je prav na križišču glavnih cest, ki se tu odcepita in peljeta ena proti Tržiču, druga pa v horlco
Avtomobilska cesta od Stiva-na do Gorice Je zelo lepa; ni preveč prometna in teče mimo majhnih gričev v dolini spodnjega Krasa. Kot vsaka cesta ima tudi ta svoj nevarni del, ki ga prikazuje fotografija. To Je znani eovinek smrti« tik pred Jam-ljami. Čeravno ni navidez zelo nevaren Je vendar za vozače zelo oster in zahteva veliko previdnost. Na tem ovinku se skoraj vsak mesec pripetijo hude prometne nesreče; zadnja Je terjala tudi smrtno žrtev.
Jamlje so majhna in prijazna kraška vasica. Tu se začenja do-berdobska občina, ki spada v go-riško pokrajino. Na sliki vidimo poslopje, v katerem Je sedaj osnovna šola. Za šolo res ni najbolj primerno, zato Jameljci že leta in leta prosijo za novo šolo. Država jo Je obljubila in zdi se, da so se tudi za zemljišče pogodili, vendar gre vse zelo počasi. Pravijo, da Je zato kriva predvsem doberdobska občinska uprava.
Od Doberdobskega Jezera pa do Gorice	gre	cesta navzdol. Vodi	skozi dolgo vas, ki Jo že označuje
samo ime: Dol. Njeni naselki začnejo	pri	Bonetih	in	končajo	pri Vižintinih. Mimo znane gostilne pri Pauletičevih v Gabrjah nas	pot	pripelje	do	Vipave,	ki se pri Sovodnjah steka v Sočo.
Lepo Je ob Vipavi! Poleti je tu precej	mladine, ki	se	ne boji	njene mrzle in deroče vode: k
njej pa prihajajo tudi številni tržaški izletniki, saj je okolica z vasicami Rupa, Peč in Gabrje
izredno prijetna.
Smo že na vratih Gorice! To Je porušeno poslopje na mirn-skem letališču. Na tem, državni meji nalbllžnjem letališču pristajajo tudi potniška letala, vendar Je letalski promet zelo omejen. Po zadnjih vesteh namerava neka zasebna družba izkoristiti letališče za novo letalsko progo Milan-Beograd. Vsekakor bi bili Goričani in Tržačani, posebno gospodarstveniki s tem zelo zadovoljni, vendar pa bo morala država čimprej poskrbeti za obnovitev poslopij na letališču, ki Ji po desetih letih vojne prav gotovo niso v okras.
«Oj Doberdob, slovenskih fantov grob«, tako pravi lepa slovenska pesem. Tod okoli so bile največje bitke v prvi svetovni vojni; tu je padlo na stotine slovenskih fantov. Tudi sedaj ni tu preveč varno. Ljudje iz do-berdobske občine, predvsem iz JaraelJ, so primorani zaradi brezposelnosti iskati zaslužek po gričih okoli Jezera. Iščejo ostanke streliva iz prve svetovne vojne, toda to delo ni lahko. Vezano je s stalno nevarnostjo za življenje. in ni malo število mladeničev in mož, ki jih je raznesla kakšna stara granata.
3. IN 4. OKTOBRA VOLITVE NOTRANJE KOMISIJE SAFOG
Delavci zahtevajo vključitev
1;		en	z	0
ClSL in UIL ne bosta sodelovali pri volitvah v notranjo komisijo
Kakor smo pred dnevi poročali v zvezi s stanjem v goriški livarni SAFOG, je del notranje komisije — odborniki CISL in tudi UIL — podal ostavko, namesto da bi podpisal predlog ravnateljstva tovarne za izplačilo proizvodne nagrade, za katero se že precej let bije odločna borba med delavstvom in tovarniškim ravnateljstvom.
Naslednji dan po ostavki, in eicer 13. septembra So delavci zbrali podpise po oddd-kih in imenovali posebno delegacijo, ki je 14. septembra zjutraj odšla k ravnateljstvu ter v imenu delavcev — notranje komisije zaradi demisij večine članov ni bilo več — podpisala, sporazum o izplačilu proizvodne nagrade. 15. t. m. so jo delavcem izplačali.
Ker delavci niso mogli brez škode za lastne koristi še nadalje delovati brez lastnega predstavništva, je Delavska zbornica na podlagi prvega člena medzveznega sporazuma predložila CISL in UIL naj sindikalne organizacije imenujejo kandidate za nove volitve notranje komisije, obenem pa naj predložijo imena oseb za sestavo volilne komisije.
Predlog Delavske zbornice je temeljil na členu 1, ki pravi, da lahko da pobudo za izvolitev notranje komisije, če v 12 mesecih niso bile razpisane volitve, skupina ljudi ali zveza, čeprav ni bila zastopana v prejšnji notranji komi-eiji; to lahko napravi, če predhodno predloži litto kandidatov. Rok poteče sedem dni po objavi napovedi.
Čeprav sta CISL in UIL prejeli obvestilo o pripravah' za izvolitev notranje komisije, se nista odzvali, tako da bo Delavska zbornica nastopila poleg fašistične CISNAIL. Delavci smatrajo, da je ravnanje teh sindikalnih organizacij zelo škodljivo za interese delavcev. Predvsem pa te čudijo, zakaj tudi UIL sledi CISL in si na tak način zapravlja zaupanje delavcev-
Volilni odbor je soglasno z ravnateljstvom odločil, da bodo volitve notranje komisije 3. in 4. oktobra.
• Toda vprašanje tovarne SAFOG s tem še zdaleč ne bo odstranjeno z dnevnega reda, kajti delavci so po izplačilu proizvodne nagrade sklenili nadaljevati borbo za izplačilo dodatka za menzo.
Zahtevo je predložila FIOM-CGIL; Zvezi industrijcev v Gorici je poslala pismo. i> katerim zahteva od ravnateljstva SAFOG izplačilo dodatka za menzo po 4Q lir dnevno. Industrijci tega dodatka niso vključili v plačo, ko so pred leti združili vse postavke, ampak so doklado za menzo plačevali posebej. Dogajalo se je. da delavec na dopustu, ali ki je bil bolan, dalje ob državnih praznikih itd. ni prejemal doklade; izplačevali so mu jo le, Če je delal. To pomeni, da industrijci te doklade nieo smatrali za del plače.
Tudi pri izplačilu tako imenovanih 200 ur doklade za božič niso izplačali. Ze poldrugo leto se italijanski delavci vedno odločneje borijo, da se v plačo vključi tudi doklada za menzo, to je, da postane njen sestavni del. Delavci se pri tem sklicujejo na razne razsodbe italijanskih oodišč, ki so priznala utemeljenost njihove zahteve. Tako je na primer ka-sacijsko sodišče 3. junija 1850 z razsodbo it. 1382 - oddelek II. priznalo to pravico delavcem. Isto je priznalo milansko prizivno sodišče 22. II. 1055, prizivno sodišče iz Rima 5. novembra 1952. prizivno sodišče v Torinu 25. oktobra 1952, sodišče v Milanu 36.
V. 7955, ter beneška pretura 3. junija 1954.
Velike stavke v ILVA imajo namen doseči prav isto priznanje. Delavce ILVA spodbujajo k temu ne le razsodbe sodišč, ampak dejstvo, da so v milanski pokrajini v kakšnih 50 tovarnah to že priznali.
Delavci SAFOG pa ne zahtevajo, da se jim pravica prizna camo za naprej, ampak tudi za pet let nazaj, kot jim to dovoljuje zakon. Približno sr izračunali, da bi na vsakega delavca prišlo 10.00 lir zaostankov.
Delavska zbornica pričakuje, da ji b0 Zveza industrijcev sporočila odgovor ravnateljstva SAFOG.
•Medtem so že napovedana prva zborovanja, v torek bodo pred livarno tri zborovanja, iti sicer ob 12.30, 14.30 in 16 30, na katerih se bo razpravljalo o tem najnovejšem vprašanju.
Izvedeli smo tudi, da je 23. septembra FIOT-CGIL podala ravnateljstvu podgorske predilnice podobno pismo, kot ga je poslala FIOM, v katerem zahteva od ravnateljstva vključitev 40 lir doklade za menzo v redno plačo.
Rojslva, smrti m poroke
V goriški občini je bilo od 18. do 24. septembra 14 rojstev, 7 primerov smrti, 8 oklicev in 6 porok.
Rojslva:	Alberta	Sdrigotti,
Sergio Bacchetti, Alessia Černič, Ivana Battaglia, Marina Marino, Roberto Lorenzi, Giu-liano Franzot, Annamaria Baldini, Fabrizio Schiattarel-la, Maria Padovan, Marisa Plesničar, Maurizio Borghi, Roberto Zei, Giuliana Godina.
Smrti:	77-letna gospodinja
Ernesta Borba vd. Oleotto,
71-letna gospodinja Rosalia Cej vd. Nanut, 60-letni zidar Pietro Vidoz, 86-letna gospodinja Caterina Terpin vd. Ga-brovic, 75-letna gospodinja Frančiška Drufovka vd, Bensa, 69-letna gospodinja Con-cetta Maiorano por. Vescera,
72-letni kmetovalec Giovanni Melon.
Oklici; brigadir finance Se-verino Renzi in gospodinja Bruna Settimo, agent javne varnosti Tullio Scocco in gospodinja Maria Izzo, policijski stražnik Aldo Molinaro in gospodinja Giuseppa Bortuna, finančni podbrigadir Gino Bendinelli in gospodinja Vanda Bonaccorsi, financar Vin-cenzo Sgambato in delavka Elina Negri, šofer Luciano Bastiani in vrtnarica Amalia Žbogar, financar Fernando
Borasso in gospodinja Nelida Pighin, mehanik Pasquale Vecchi in gospodinja Marco-lina Collenzini.
Poroke; kmetovalec Mirko Klanjšček in učiteljica Hedvika Primožič, zobotehnik Ri-naldo Gorivi in delavka Li-liana Sfiligoj, mestni stražnik Gianearlo Bullo in bolničarka Vanda Collenz, uradnik Renzo Salustri in gospodinja Elena Bianchi, uradnik Gior-gio Furlan in uradnica Brigi-da Guarnieri, uradnik Giovanni Jordan in profesorica dr. Norma Silli.
Goriško županstvo zaposli 2 šoferja
Goriško županstvo sporoča, da namerava sprejeti v službo 2 šoferja. Kandidata v starosti do 40 let morata imeti patent druge in tretje stopnje za vožnjo vozil z eksplozivnimi in dizelmotorji; pred sprejemom v službo bosta morala opraviti praktični izpit.
Interesenti naj vložijo prošnjo, kateri naj priložijo dokumente o prejšnjih službah, na protokolnem občinskem uradu do 12. ure dne 5. oktobra t.l.
Nezgoda na delu
Rešilni avto Zelenega križa je včeraj okrog 8. ure odhitel v Ul. Rafut, kjer se je ponesrečil 32-letni Luigi Basaldel-la iz Ul. sv. Mihaela štev. 140. Basaldellu, ki je zaposlen pri cestnih delih na Rafutu, je med delom padel kos železa na desno nogo. Rešilni avto ga je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu pri pregledu ugotovili poškodbo gležnja. Ozdravel bo v nekaj dneh.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alessani, Ul. Car-ducci 12 - tel. 22-68; od 8. do 13. ure pa je dežurna lekarna Pontoni-Bassi, Raštel 27 - tel. 33-49.
KINO
CORSO. 14.00:	«Usoda	na
asfaltu«, cinemascop K. Douglas.
VERDI. 14.00: «Ali smo možje, ali kaplarji«, Tot6.
CENTRALE. 15.00:	»Deporti-
ranci Botani Baya», v barvah.
VITTORIA. 15.00: «Rušilci nasipov«, R Todd.
MODERNO. 15.00: »Bela Indijanka«.
Umrl ie dr. Franc JakonM
Včeraj se je med goriško javnostjo naglo razširila žalostna vest, da je v soboto umrl v celjski bolnišnici 59-letni dr. Franc Jakončič. Pokojnik je že precej časa bolehal za srčno boleznijo. Pred tedni, je odšel na zdravljenje v Rogaško Slatino. V polovici tega tedna se mu je zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo; odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je izdihnil .
Pokojni Jakončič pripada eni izmed zelo znanih goričkih družin. Njegovo življenje je bilo ena sama nepretrgana prizadevnost za bližnjega, in še posebej za našo manjšino.
Kot se je pred vojno boril za naše pravice, tako je tudi med vojno odločno stal na strani narodnoosvobodilne borbe ter v njej aktivno sodeloval. Zaradi njegove zavednosti so ga nacisti leta 1944 aretirali in ga odpeljali v tržaške zapore.
Po vojni je zavzemal vidno mesto v naših organizacijah. Bil je dolgo let član izvršnega odbora DFS, predsednik Podpornega društva, pomagal je raznim ustanovam, prirejal predavanja itd.
Svojcem izrekamo ob njegovi izgubi naše najgloblje sožalje.
Zimski urnik trgovin
Zveza trgovcev goriške pokrajine obvešča, da bo na podlagi prefektovega odloka štev. 15840 z dne 8. oktobra 1951 dne 1. oktobra stopil v veljavo naslednji zimski urnik trgovin: pekarne; od 6.30 do 12 30 in od 16. do 18. ure;
mlekarne: od 7. do 12.30 in od 16. do 18.30;
trgovine jestvin; od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure;
drogerije; od 8.3q do 12-30 in od 15. do 19. ure;
trgovine s sadjem in zelenjavo; od 8. do 12.30 in od 15. do 19. ure;
cvetličarne; od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure;
vse ostale trgovine: od 8.30 do 12-30 in od 15. do 19. ure;
slaščičarne brez obrtnice javne varnosti, kakor tudi tiste, ki so v sklopu pekarn ali prodajalnic kruha; od 7.30 do 21.30.
Mesnice: ponedeljek: od 7.30 do 12.30; torek, sreda, četrtek in petek; od 6.30 do 13; sobota in dan pred prazniki: od 6.30 do 13. in od 16. do 20. ure; nedelja:	ves dan
zaprto.
Zveza trgovcev obvešča nadalje, da bodo med šolskim letom ob dneh pouka knjigarne in papirnice s šolskimi potrebščinami, lahko odprte pol ure pred določenim urnikom, in sicer ob 8. uri.
Urnik trgov bo uredila občina.
mmm*
GOBKU, KOBZO 1TAL«IA 7
Največja izbira konfekcij za moške, ženske in otroke:
• Dežni plašči
• paleto
• obleke
• suknjiči
• Hlače itd.
PO ZELO UGODNIH CENAH
■ihmiiiH
iiliPI	I	1	lilij
»i	1		d
iiiii			
			
Jlliii	111		••»“‘•'•i
lig
'i 'i' i,11,1.1»
11 "'“iljlL !«» 1,1
n ■..
fej.
lili'!!
i S illi
1 fll I h
DANAŠNJI MEDNARODNI TEKMI V BEOGRADU IN BUDIMPEŠTI VELIK MEDNARODNI MITING V ZAGREBU
Jugosfavija-Zahodna Nemčija HaleilHl) ZBpel IZDOljSala reROffl
Tudi Babovičeva je na 80 2 zaprekami tek-la v času novega jugoslovanskega rekorda
. 41,3!'
JUGOSLAVIJA
Beara
Belin	Zekovic
Boškov	Horvat	Krstič	II
Rajkov	Milutinovič	Vukas	Veselinovič	Vidoševič
•
Schaefer	F. Walter	O. VValter	Morlock	Waldner
Roerig	Liebrich	Eckel
Posipal	Schmidt
Herkenrath
NEMČIJA
Sodnik: Zsolt (Madž.).
Rezerve: Jugoslavija: Kralj, Crnkovič, LJubenovič, Cokič in OgnJanov.
Nemčija: Podorzeszetc, Sandmann, Harpers in Kratiš.
Tekmo v Beogradu bo prenašal Radio Koper.
Madžarska-Sovjetska zveza
MADŽARSKA
Fazekas Buzanski	Takacs
Bozsik	Kara pati	Szojka
Hidegkuti Kocsis Machos	Puskas	Czibor
Iljin	Salnikov	Strelcov	Kuznjecov Tatušin
Netto	Bašaškin	Paramonov
Ogonjkov	Porhunov
Jašin
RUSIJA
Radijski prenos v italijanščini iz Budimpešte bo od 17,45 do 18,20 na srednjih valovih 252,75 in kratkih 25.
Jeppson bo ostal še dve leti pri Napoliju
RIM, 24. — Švedski nogometaš Hasse Jeppson, član Napolija, ki je bil dlje časa sprt z vodstvom kluba in "e je že zdelo, da bo postal član Interja, in ki se je pred nedavnim ponesrečil z avtomobilom (šofer se je tedaj ubil), je obnovil pogodbo z Napoli-jem za dobo dveh let. Ne ve se, za kolikšno vsoto se je pogodil s klubom, vendar se zdi, da bo ta vsota približno tolikšna, kolikor je Jeppson zahteval. Pogodbo je podpisal tudi Lauro, ki je predsednik Napolija.
Voorbij spet izboljšala
rekord na 100 m metuljček
Holandska plavalka Atie Voorbij je zrušila svoj lastni svetovni rekord na 100 m metuljček s časom 1:13,1. Prejšnji njen rekord je bil za desetinko sekunde slabši.
ZAGREB, 24. — Na mednarodnem lahkoatletskem mitingu Je Rusinja Nina Otkalenko zopet zrušila svoj svetovni rekord na 800 m, ki ga je postavila v ponedeljek v Beogradu s časom 2:06,4. V Zagrebu je dosegla čas 2:05.
V Aintreeju je Anglež Geoff Duke na «Gileri» zmagal in postavil nov rekord , za motorje 500 ccm. V najhitrejšem krogu je dosegel povprečno brzino 83,850 milje, medtem ko je bil prejšnji rekord proge, ki ga je tudi on postavil, 81,570 milje.
ZAGREB, 24. — Prvi dan
mednarodnega atletskega mitinga v Zagrebu so bili poleg novega svetovnega rekorda v teku na 800 m za ženske, postavljeni še dva jugoslovanska, en bolgarski, trije hrvaški in en slovenski rekord. Rezultati: Moški:
100 m: Bartenjev (SZ) 10.5, Kolev (B) 10.8, Petrovič 11.0.
400 m:	Ignatjev	(SZ)	46.6,
Starčev (Bolgarija) 48.6 (nov bolgarski rekord), Grujič (J) 49.2.
Daljina: Hlebarov (B) 7.04, Miler (J) 6.87.
5000 m: Ceraj (J) 14:37.2, Mi-
Končna razpredelnica po turnirju v Goeleborgu
MtSTO
		1 F	i	2	2	k	k	1. 2	1	1 2	1 E	t 2	4	I	1 z	1 2	1	4	1	1 E	1	12	IV
mi 1 —			i	i	k	O	1	JL 2	k	1	1	1 2*	1	1	1	1 E	0	l	1	1 E	1 E	13,6	II
1I'H 111K29^	?	O		k	1	1 2	O	l	1	O	O	1	0	1 E	4	1	1	1 E	t E	4	I	tl	VII- IX
	?	\	i		0	O	k	O	I	1	1	1	1 E	1 z	1	4	l	1 E	1	4	4	tl,5	VI
limvjuhcm it#	1 >	\	0	1		i	k	1 2	1	t E	1 2	1 t	O	O	1 e	4	1 E	1	1	4	4	10,5	X -XII
tSEBSUSBUO fTWt	i	1	k	1	1 5	mm r ■ 2		1 ?	l	1	1	t £	1 s	4	1	l 4	1	1	l	1 2	1	15	1
BCTS7Z232KI Ka£29¥	i	O	l	I ?	1 ?	1 m •) i'		1 j	1	X 2	0	i M	t E	4	1	4	k	4	4	i	1 2	10,5	X -XII
rrTTTI	i	i a	0	1	1 i	3	i		O	0	1 2	O	1	i E	4	4	1 E	t z	0	4	1	9	xiv-xv
BIHBZB25S* EBEB	O	1 a	O	0	O	O	0	1		I a	0	1 2	1 E	1	0	t E	1 E	1 2	0	O	0	5,5	XIX -XXI
EZEBIBBEKI B223¥	1 ?	0	1	0	1 2	O	i	1	1 E		O	i	O	4	0	X E	O	1 E	1	O	1	8	xvu-xvm
rmuum■eee»	■ f	O	1	O	» a	O	1	t 2	1	T		1 1	1	1	E	4	E	1	1 E	1	1	13	m
	1 ?	1 a	O	O	1 2	7	4	1	k	4	T\		J	4	1	4	4	4	1	1 E	1	11	VII-IX
EZiSMOI	1 if	O	1	( T	1	i-	1 E	0	E	1	O	1 E		O	O	4	4	4	O	1	1	10,5	X-XII
	O	0	1 2	i a	1	j. E	1 E	1 l	O	k	O	t i	L		1	0	1	0	l	4	4	9,5	XIII
	1 F	0	i	O	i	O	O	i	I	1	i	O	1	O		1	1	1	( 2	0	0	9	XIV-XV
Bill —	i S	5	0	k	?	4	k	k	i	k	k	i	4	1	0		i E	i	1	1 E	1	tl	VII - IX
mm ‘Tfirm	0	1	0	0	a	0	i	k	k	1	1 TT	4	4	O	O	4		1 t	1	O	4	S	XVII-XVIII
F733BCBZ* EZ3»	1 i	O	l ?	i	O	0	k	k	k	4	O	4	1 E	1	0	0	1 E		1	1 E	1	8	X VI
uh iiza»	O	0	i	O	O	O	E	1	1	O	4	0	1	0	1 E	O	O	O		O	4	5,5	XIX-XXI
		—	i	i	i	i	i	i	k	i	l	1	0	a	O	1 l	1	E	1	1 T	1		1	12	v
RSEBSBEHRi CB9K	0	1 7	O	i	i	0	k	O	1	O	O	O	O	1 %	1	0	1 S	0	1 2	O		1 5,5	XIX-XXI
halič (J) 14:39.4, žuvela 14:45.8 (nov hrvaški rekord).
Višina:	Soeter (Rom.) 195,
Marjanovič (J) 195.
1500 m:	Gunnar Nielsen
(Danska) 3:47.8, šegedin (J) 3:49.0, Tanay (Madž.) 3:49.2, Cular 3:49.8 (nov hrvaški rekord), Onel (Turčija) 3:51.3. Nielsenov uspeh je tem večji ker je zaradi zamude letala prispel z letališča naravnost na stadion in takoj startal.
Zenske:
80 m ovire: Babovič (J) 11.2 (nov jugosl. rekord), Jermo-lenko (SZ) 11.3.
100 m: Babovič 12.3, Siko-vec 12.5, Butja 12.7.
Krogla:	Jermolenko (SZ)
13.81, Borovec (J) 11.68.
Višina: Jovanovič 146.
Disk: Borovec 45.28 (nov
hrvaški rekord), Homolja Daljina:	Jermolenko
Grubič 5.14.	.jj,
200 m: Šikovec 25S/n,64. venski rekord), Butia 800 m: Otkalenko (SZ,gj8lt. (nov svetovni rekord). „ nik 2:16.3 (nov jugosl. res Safer 2:23.8.
Kopje: Kaluševič 39^ 4x100 m: Mladost (2«j 49.2, Kladivar (Celje) *>■ ■
~	Ajj]»
Na avtomobilski d'1*1 T ]j„( ton Parku je zmagal S* _ Moss na »Maseratiju« J(
vprečno brzino 137,867 k ■ uro. Na progi 150 m>U 240 km) Je Mike "“".J, zaostal za njim za 17 s*
Američan Ralph «Ti8er* nes je včeraj premaF® Be)[ točkah v 10 rundah u Chri«-a Christensena.
Odgovorni urednik STANISLAV HENKO ^ Tiska Tiskarski gavod ZT“ •
KUHO SKEPjjjj
predvaja danes 25- *• * ob 1«. url fiin>:
..Zaročenki vseh'
M
MIMO V
Danes, 25. t. m. ob Tehnikolor
zen je
Igralci: Vera EUen' David Niveo
KINO PROStK-KON!0$
i *
predvaja danes 25. ob 17. uri Metro
DISHi
Igralci:	Spencer
Gene Tierney, Ji Johnson, Leo G*11 I
T(tm na Cnčinot
predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 16. uri jutri 26. t. m. z začetkom ob 18. uri film:
Rdeče čepice
Igrlaci:	ALAN	LADD	in	LEO	GENN
Radio aparati - Gospodinjski električni aparati - Lestenci Električni material - Popravila - Cene ugodne, na obroke
RADIOTELEVIZIJA TRST - Opčine Trg Monte Re 4 (pri šoli)
Zaloga „LiquigasaM in
vseh vrst štedilnikov Zoppas
I35BBM8
GUY DE MAUPASSANT:
jj	vo,	iznad obale na drugi
strani je zelo daleč zagledal ogromni sklad Mont-Vu-lenana, vrhu katerega je kot bela kapa plapolal oblak prahu, ki ga je bil dvignit izstrelek.
Se tisti hip je iz trdnjavskega žrela bruhnil nov dim in malo pozneje je spet zagrmelo, da je drgetala zemlja.
Potem je šlo brez prestari-ka, gora je izdihavala svojo smrtonosno sapo, nad njo se je dvigala mlečnobela para, ki se je počasi izgubljala proti nebu in obvisela v veliki višini kot nepremičen oblak.
G. Sauvage je zmignil z rameni in pripomnil:
«Spet so začeli.»
Morissot, ki je s skrbjo opazoval, kako mirno plava njegov zamašek na vodni
Z največjo pazljivostjo sta spravljala ujete ribe v gosto pleteno mrežo, ki se je namakala v vodi, tik njunih nog. Milo in toplo jima je bilo pri duši, milo in toplo kakor človeku, ki po dolgem dolgem času spet doživlja svoj najljubši užitek, kateremu se je moral vse preveč odrekati.
Blaženo sonce jima je kot gorki val drselo čez ledja, ničesar več nista slišala, na nič na svetu nista mislila, vse je utonilo v pozabo: bila sta pri svojih ribicah.
Ali nenadoma je votlo zadonelo, kot bi se dvignil grom iz globine zemlje. Svet okoli njiju se je stresel. Sovražni top je zopet pričenjal s svojim bruhanjem.
Morissot je pridui0nit gla*
gladini, ker so ribe nehale prijemati, se je čisto nepričakovano razburil in planil v besno jezo, ki je bila jeza, v katero spravi mirnega in dobrega človeka samo velika krivica ali neumnost. Preklinjal je norce, ki se tolčejo na žive in mrtve, in godrnjal: cBedaki, da se tako pobijajo med seboj.«
G. Sauvage je pristavil; iiHuje kot pri živalih.« Tedaj je Morissot, ki je potegnil iz vode belušo, odločno izjavil:
«Ati veste, da ne bo nikoli bolje, vsaj ne, dokler bodo vlade na svetu.«
G. Sauvage ga prekine: ((Republiko ne bi pričela vojne.«
Morissot pa:
«S kralji imate vojno na zunaj, v republiki pa v notranjosti države.«
In pričela sta na široko debatirati, z zdravim razu-incm, let je lastnina prepro-stih in ne preveč razboritih meščanov, sta razpravljala o političnih problemih. Oba sta se strinjala, da menda n,- bo nikoli prave svobode. Mont Valerian pa je bruhal
brez prestanka, od njegovih izstrelkov so se rušile francoske hiše, utrinjalo so se življenja, padala so človeška bitja, za vekomaj je ugašalo toliko sanj, toliko neužite radosti, toliko upanja in hrepenenja po sreči. V srcih žena in deklet, v srcih ubogih mater, tukaj in povsod po francoski zem-Iju so se odpirala brezna bolečin, ki jih ne bo nikoli konec.
eTdko je življenje«, je izjavil g. Sauvage.
»Raje recite, taka je smrt,* ga je s smehom popravil Morissot.
Tisti hip pa sta od groze skoraj okamenela, kajti jasno sta začutila, da stoji nekdo za njima. Z gibom, ki je trajal celo večnost, sta se okrenila in zagledala sta tik za svojima hrbtoma štiri može, prave velikane, oborožene in s kocinami porasle pruske vojake, ki so delali špasni vtis lakajev v livrejah in s potlačenimi kapami na ogromnih glavah. S puškami, pripravljenimi za strel, so merili naravnost nanju.
Ktbiški palici sta jima
padli iz rok in voda ju je odnesla s seboj.
Naslednji trenutek so ju že zgrabili, tesno povezali, vrgli v pripravljeni čoln in prepeljali na otok.
Zadaj za hišo, ki se jima je ob prihodu zdela zapuščena in brez žive duše, je čepelo nad dvajset nemških vojakov.
Eden med njimi, prava gorila, je bil zajahal stol in zdaj je kadit iz velikanske porcelanaste pipe. Vprašal ju je v najčistejši francoščini:
«No, gospoda, ali sta imela dober lov?«
Vojak, ki je bil med tistimi štirimi, je položil oficirju pred noge polno mrežo rib, katere pri odhodu ni pozabil vzeti s seboj. Prus se je nasmehnil:
((Glej no, glej, prav zares sta imela srečo. Ampak jaz bi vaju rad pobaral še nekaj drugega. Poslušajta me in se nikar nič ne razburjajta.
Tako sodim, da sta vidva oba vohuna, ki so ju poslali, da pregledata moje položaje. Ujel sem vaju in ustreljena bosta. Samo za izgovor sta se lotila ribolova,
toda meni ni mogoče ničesar podtakniti. Padla sta v moje roke — slabo za vaju. Danes je vojna, vojnal Ker pa sta prišla skozi francoske prednje straže, vama je gotovo znano geslo za vrnitev. Povejta mi geslo, pa vaju pomilostim.«
Oba prijatelja sta molčala. stala sta drug poleg drugega, bleda kot dvoje krp; živci na rokah so se j ima potresali od groze.
Oficir je nadaljeval: sMirno bosta odšla, nihče ne bo zvedel ničesar. Skrivnost bosta odnesla s seboj. Ce odbijeta, vaju čaka smrt, in to na mestu. Izbirajta!«
Stala sta negibno kot prej, ustnice krčevito zaprte.
Prus, miren kot tnalo, je z roko pokazal proti vodi: sPomislita, da bosta čez pet minut na dnu tele reke. Cez pet minut! Nemara sta oženjena in imata otroke?«
Z M ont-Valeriana je ie vedno bruhalo.
Ribiča se nista ganila. Nemec je dajal povelja svojim vojakom. Potem se je s stola prestavil in odmaknil od obeh ujetnikov. Dvanajst mož ze je postavilo v
vrsto, s puškami ob licih. Oficir znova: eDajern vama še minuto časa, pa niti sekunde več.«
Potem je naglo vstal, stopil k Francozoma, prijel Mo-rissota za podpazduho in ga potegnil malo stran. Tiho mu je prišepnil:
«Povejte geslo, hitro. Vaš prijatelj ne bo sumil ničesar. Pomilostim vaju oba, trt porečem, da sta se mi zasmilila.«
Morissot ni zinil besedice. Prus je potem storil enako še z g. Sauvageom in ponovil svoj predlog.
G. Sauvage ni zinil besedice.
Zopet sta stala drug poleg drugega,
Oficir je besno zarjul. Vojaki so naperili puške in pomerili.
Tedaj se je Morissot u pogled slučajno ustavil na polni mreži sulcev in postrvi, ki je ležala v travi, samo nekaj korakov proč.
Sončna luč se je odbijala od lesketajočih se ribjih trupelc, ki so se še vedno gibala. Premagalo ga je. Dasi je zbral vse moči, so se mu vendarle oči napolnile i solzami.
«Zbogom, g. Sauvage!« je zajecljal.
«Zbogom, g. Morissot!« je odgovoril gospod Sauvage.
Stisnila sta si roke, ki so se tresle obema.
«Ogenj!« je zavpil oficir.
Dvanajst strelov je padlo kot en sam.
G. Sauvage se je zvrnil na obraz. Morissot, ki je bil malo višji od njega, se je vzpel, nekoliko zasukal in se po strani zrušil preko trupla svojega prijatelja, z licem proti nebu. Po njegovi bluzi, preluknjani na prsih, se je pocedil curek krvi.	\
Nemec je dal nova povelja.
Vojaki so se razbegnili, vrnili so se kmalu z vrvmi in kamni, ki so jih privezali mrtvima za noge; potem so ju odvlekli na breg.
Z Monl-Valeriana je bruhalo kar naprej, vrh je ovijal visoki, gosti dim.
Dva vojaka sta zgrabila Morissota za glavo in noge; dva druga sta Se na isti način lotila g. Sauvagea. Z močnim zamahom so zavihteli njuni trupli, da sta v loku prileteli na sredo reke, V hip u sta se potopili,
z nogami naprej, "Jgo-kamenje vleklo na ^ v> Voda je brizgnilairi »6«*
strani, se zapentla no razvalovtla, pd v vedno man^,:,n umirjala, dokler j 0. kot prej čisto «aW.0 C’ ki poljubljali
breim■	.	s« td 1,1,
Na površini je « IC kaj časa ostal 1 gld Oficir, miren nni‘: ,? je polglasno Pr,^jijna ot eSedaj naj z rij vijo ribe.«	H»Ž*. J
In stopil je Pr0., g irj. Tedaj je zaPf' po^:/ mrežo s sulet 1 ptf/ ^ Dvignil jo je, *' ogledal, pa se nas poklical:	jg
«Viljeml»	jaie	\	/
Pritekel je V0J pfV* „4
lim predpasnikov ■	^(«.4,
je vrgel, kar s pfttO lovila ustreljen« in ukazal:	■ r'
«Takoj mi	M'5
dokler so še	jr
da bodo izvrstne- f0r ^ Vzel je °Pro^ zttoOU nasto pipo. si / fgi žgal in potegni v
KONEC”