Proslava petdesetlet- | nice električne luči {im dela preglavice mogoče uniči carinsko predlogo. Edison počaičen t Detroitu, kjer je našel svojo nekdanjo i Waahington. — (F. P.) — in borno delavnico, v kateri se je rodila prva elek-1 Blainov protisuženjski amend trična svetilka. Slavnega starčka so oblile solze, ko kf^l ga je sprejel eenat k 41 ,> I m*m(m.L#1 nanHlnoi maama Aim/vlg je ogledoval staro orodje.___ im «MM*- NILBOR ZAČEL *lo,.M»dbor priporočal, naj v vssh za- Amertški konzul proel pessočl Kdečega krii.«. 10*0 POT Haifcln, Mandžurija. 21. okt. — Ameriški konzul George C. Za pravdnega evetovalca je Inte-Ilaneon v Harbinu je apeliral na | noval seta predeednlka South državni kongree v Waahingtonu, naj dovoli pomoč Rdečega križa | v prid družinam ruskih belogar-diatičnlh naseljencev v Mandžuriji ob sibirski meji, kjer ao vldeve očividno postaja torišče srn Pacific želesnlce. Waahlagton.—(F. P.)—Zvez. nI department sa notranje sa- teku sovjetski pokol ji. privilegiranih korporacij. BOSTONSKI LIBERA L- , ™ .fj", i. M ■___ aou nnp ANT7TR AIO n€ dolarjev vrednost { h lmenu federacije 1 mOPANIZIRAJO|tropič|>ih produktov, ki jih u- ;^utlvS odbor. "Jazsem pro- _ .. . . . vozi Amerika na leto, bi ne ime u temu, da bi dejala ta moč naj Beeton. - Represija boston- te Vatopa v deželo. >oli reakcionarni akupinl oseb v ¡X Sh2XT 3 -tališča mednarodne «združenih državah," je grme «mila liberalne elemente v tem ke je. pomen amendmenta izred-1,, ]ri .. mestu ameriških torijev Orga- no velikega pomena. Predetav- ^ ^ je tudl na< nizirall eo postojanko Ameri- ljt direktno izzivanje Uge na- noroiilu ekeekutive z ean Civil Liberties unijejd se L^v. Ligft je namreč prevjei. bo borila proti reakciji boeton- moralno odgovornost sa gkbpt "V ur poročal sllčno akih oblasti. Organizatoričnega takozvane protisušenjske kon- ^dbor je priporočal i sestanka se je udeležilo 1200 o- vendje, ki so Jih sprejele vet I Jredlogo za o«»wef *0i_T\JU «eb, med njimi mnogo vplivnih države uključivši Ameriko. r intelektualcev države Massachu- Potom teh sklepov ali konven-eettsa. Na sestanku so nabrali *o se vse držsve izrekle ss nad $600 «a bodoče aktivnosti odpravo suženjstva ln prieiljene nove postojanke. Da je prišlo do ¿ela (ki je gotova forma su-tega koraka, je največ pripo-Ue„jgtve) na vseh teritorijih mo$el županov odlok, s katerim I te aklepe so pozabile vse dr je prepovedal PS Liga narode* (tthme-^SiirfrtftttrlildeT fi^ ki trpi prisilno delo (lndenture^ i me ne Pum*m. ^.hv— — tem odlokom eo bostonske obla- Ubor) m gVejih mandatnih te- he bo s to predlogo rsvno tako sti prepovedale prodajo nekate- Htorijfo. Blainov amendment Ugodilo, kadar bo uzakonjena, rih knjig in revij, ki so jih ema-| je ¿tos[ 0po ln deco ter tudi večje število Ki- rok® topniških Intere- tujcev. Rueki naseljenci sdaj v nov ln magnetov elektrike. To splošnem beše is naselbin ob si- je rasvidno radi Wilburjevega birekl meji. Podkonzul Ullle- nastavljanja gotovih funkoio-atrom poroča, da Je med oMekom narJev na odgovorna mesta okrožja Treh rek našel 500 Šena notranjem departmentu. in otrok, katerih očetje ln možje Njegov prvi čin je bil, da je so bili vsi postreljeni. | Imenoval tajnikom svssne elek trarske komisije F. E. Bonner-ja, kl ga Je sa to mesto priporočala Pacific Gas k Electric kom panija. Bonner se Je Iskasa Štirje marionakl atavkarji v| dobrega služabnika trusU elek Slavkerjl v šoli zdelali senatorji Norris, Blainc n Wheeler. Ako bo predloga «prejeta po kongresu, bo izdaj a-ije sodnijeklh prepovedi v delavskih sporih Jako otežkočeno. ie bo pa prei^fedano. ^ pvM,...____ v svojem govoru je Furuseth trale "pohujšljivim." I državam, da ukinejo suženjstvo ni m zakonom in s Clsytonovo Profesor Zscherieh Chafee z in Msuinjevanje "barbarskih" postavo. Po mnenju Furuseth* vseučilišče Harwarda je rekel, narodov. bo najvišje aodišče ob prvi prill- da je pred njimi v prvi vrsti Gotovo je, da Hooverjevs ad- Lei razveljavilo gotove draaticne vprašanje bostonske cenzure, mlnlstrsdja n| pripravljena, ds loločbe in rezulUt bo podoben proti kateri se bo morala boriti I bl> vsakonila carinsko predlogo s velikemu grmenju brez dežja, organizacija. Drugi govorniki ®o tem.amendmentom, ker je pre Na konvencijo Je apeliral, da napovedali živahno kampanjo dalekoeežnega pomena s tr priporočilo eksekutive zavrže, proti oblastnim represijam. Lovskega stališča ln s stališče Protj njemu so nastopili Victor --mednarodne politike. Naaprot-U oiander, Matthew Woll in Zahtevajo senatno prelakavo. n|kom visoke carinske predloge lrUjti Po dolgi debati, ki Js trs-AahevlUe. N. C. — Centrelna v senatu nudi pa Izvrstno sred^ jtlg veg ^n, je bilo priporočilo unija tega mesta ae je obrnila stvo za kompleten poraz pred-1 .fc^ekutive «prejeto. Le Furu-na senat Združenih drfav, da loge potom opozicije ne življenje ^ j# gj^val proti. preišče masaker v Marionu in ali smrt. -__Konvencije je bila na splošno druga nasilja proti severokaro- --veliko llberelnejša kot so blls linskemu delavstvu. 8enatorje-1 Maate peadravlja sklep federe- Zborovanja federacije od leta ma Overmanu. ki je absolutno dje. 11920. Delegatje so uživali svo- nasproten vsaki senatni prei- New Yetfc. — Sklep konvencl- bodo govora v veliko večji meri akavi, in Slmmoneu so poslali jt Ameriške delevske federeclje ^ v preteklosti. To poeebno do-zahtevo, da delujeU za preiska^ organiziranje teksUlnlh do- kazuje spopad med Furueethom vo. Obrnili so se tudi na drtav- ^ycev na Jugu je v očeh A. J • in Metthew Wollom, do katere-no kgislaturo za sHčno preiska-|Muiteja, predsednika Konferen- w i^identa Je prišlo pri deba-vo, ker ze njo niso mogli prido-J^ u progresivno delavsko akci-j ti 0 «odnljskih prepovedih, biti gdvemerje. Brookwoodu. Sola etvorjena a trike. pent rim pragnuaem | Sedaj Je Imenoval sa avojega pravnega svetovalca sata pred-Katonah. N. K. — S stavke v|»ednlka Southern Pacific šeles-šolo Je alučaj, kl so ga doživeli nice. Predaednlkovo Ime Js štirje delavci is Merlona, N. C. Paul Shoup ln Ime njegovega Ako bi alučaj imel drugačno o- zeta Je Northcutt Ely. Ely bo zadje, bi ne bilo v tem nobene dajal nasvete notranjemu tajnl-romantičnostl. Ker je tekočI boj ku Wllburju, med drugimi sena Jugu večjega pomena sa vse devaml tu
  • ze Columbia. "Oči vssh oseb, kl ,l0 Prisvojila al je boga» razmišljajo o naših aoelalnlh| tfl 0ijM ln druga vladna sem- Sovjettkl letalci pote-ičeni v Si« Franolee« Bili eo geetje župana ln trgov-eke sbomice. Danee nadaljujejo polet proti New Yoitu. Wan Francisco, Cal — Štirje sovjetski avijatiki, kl so že dva meseca na poletu is Moakve v New York in ki eo bih preleteli Pacifik od vzhoda proti sapadu, so bili v nedeljo gostje mesta Ssn Franclsca potem, koso v soboto pristali v Oaklandu na po» letu Is Seattle ob prleotnoet! o-gromne množice ljudatva na letališču. Rusks kolonija v San Franclscu, kl Ima močno komu-niatično organizacijo, je organizirala letalcem entuziastičen sprejem» Dekleta v rdečih oblekah so malone sadušlle letalce a cvetjem in poljubi. V pondeljek ao bili Rusi gostje župana Rolpha v mestni hiši, zvečer jih je pa pogoatlla lokalna trgovska zbornica kot pionirje letalstva na severnem Pacifiku. Letalci ao imeli paaaširja a se-Ik»J na poletu is Seattle. Andrej V. Petrov, podpredsednik Am-torga (amerlško-ruake trgovsko korporaelje v New Yorku), Jih je sprejel v Senttlu In pojde a njimi v New York. V torek aju-traj nadaljujejo polet proti New Yor)cu. Letalci sol S. A. ftesta-kov, pilot, Filip 1. Solotov, pomožni pilot. Borla Sterligov, navigator in Dimitrij A. Fuvajev, mehanik, Krvavi ligrttf v Dva ubita v hojo f policijo prt demonet racijah proti Yomgo-vemu načrtu. problemih, so uprte v Brook-wood," Je rekel Bowman. "Polaga izobrasbi Je mišljenje.... In ker je U šola posvečena namenu, ds uči misliti in ne samo da Gevereer Young «e preiskuje. Hsn Franclaceu — Governer YounK »e očividno še ni prepri-^ 0 nedolžnoeti Tom Mooneyje «ljub temu, da se je poevetoval z neštetimi osebami In prejel veliko kopico materijela o zade-v ^r da je poplavljen z zahte-Vkn» da Mooneyja ia Billlngsa 2roiti- Prejšnji teden je od-m v Diego s namenom, de Prejme nadaljne informacije o v'- Pri Youngu je justice v »em oziru jako natančne ln po- 'k'nH. jo, najznačilnejši dogodek v po- ^ poslušal mr. Wollov vojni dobi federacije. Svari ps ^^ nA moje argumente," Je Avetrileko deUvetvo evari pod- delavstvo pred nevarnoetjo, »ko I odg^oril bojeviti Furuseth, "ni-SjKaF jetnike. ta sklep oeUne le na papirju i»- Lm vedel ali j>oelušem zvitega ■—i _ Avstrijsko dela v- di "zavlačevanja, nemarnosti, maienkostnegs odvetnika ali stvol^velikim podjetnikom po- jurisdikcijskihh sporov slabega pr#diddldka National Clvlc Fe-Llo ultimatuml naj prenehejo vodstva in pomislekov kl ^Uration (reakcionarna podjet-nodpirati-finančno ln moral- uničijo nevdušenoet, kaUrega je ^ o^^cija, kateri neče- p o— a vstri j ske fašiste. Ultlma- ustvarila konvencij, zato stvar. L j# Wol|) k| gWori v i „temu tU« ie izšel lzpod peresa pred- V tem slučeju bodo delavci o-jev in |njUnkdjeklh sednika ^strij^ih sSJSimrnlh j brnlli v«, svojo Jezo ne f«Ur* M. Wollcrv pr^ -- ^isti ubili seetaHeta v Av | etri jI. 21. okt — V nedeljo J? WH ponovni spopadi med fa-!j-t« >n NociaMeti na Sujerakem o'imwehrevei se izzivali ▼ Lan-t'nwangu i„ ustrelili enega ao-fašistične šiicnstraci-* «> bile tudi v Steyru. sedail-Í! 'J I* demonstrirali okoli ^^etnbergttvspa grad« v Wa- unij. Hueber previ med drugim : cijo^. "Ako bodo podjetniki še nadaUH ^ T^L . finančno (n moralno podpirali Petnlke ne bo. «rsie te načrte (za diaorganlziranjel paril — Francoske železnice unij), si morejo zapomniti, da slove, da potnikom v zimskem 800.000 organiziranih delevcev času nikdar ni vroče na franco-r^dek?t«U»o te igre; feši-Uklh vUkih. Približno enako etl in drugi "yellow" deUvd sl temperatu^na^vajo obdr-to tudi lahko zapomnijo." šaU akozi čete tale. Ko ježdez- nSška adminietrecije naznanila. _ da namereve InetallraU hladilne St Louls. Mo. - Rev. Jameal aparate v voeove prv^ ra*^ I. ¿^Vofe^ ne tukajšnji de, je nekdo "g*^*"** Latoliki' univerzi, se je ^ ^^ r^l petek zgrudil mrtev v cerkvi, | tretjega rezreoe. ko je pridigal študentom. Zade- la ga je kap na možganih. ___ — Kon grešnik Denieee iz IMnoisa je predložil kongresu predlogo, ki zahteve, da do leU ltSŽ železniške družbe nedomeetljo vse lesene ilrske voeove S jekU-rum. Paris, 21. okt — Georges Cle-menees u. francoski "tiger, ki je bil ne čeiu Francije med vojno in diktiral verseJskl nrfr. Je bil shoči sedet od kepi. Zdravniki ge drže pri življenju s umetnim kieikom. Zadnji je bil star • test proti temu napadu je Furuseth umaknil t< beeefc^^B Konvencija je eprejeU več progresivnih zaključkov. Med temi eo: zahteva sa steroetno pokojnino, orgsnlslranje tekstil nih delevcev na jugu, priporoč lo ekeekutive za drastično uk njenje sodni j sk i h prepovedi delevsklh sporih, ki se lahko smatra naprednim kljub rad kalnemu stališču Furueetha. ot goeenje prisadevanja AjnerlSk legije In drugih mlliUrktov zahtevajo splošno konsknpoJ" "delavstva In bogastva" v slučaju nove vojne. Ponovno so IHli Izvoljeni vel stari odborniki brez oposieije. Ako bo ekeekutive s veliko energijo Izvajale progresivne sklepe4 konvencije, bo tedej federeeije bolj uprevlšene poveriti v Imenu ameriškega delevstve kot je bile v preteklih par letih. 1J Išče po "hook in crook" meto-d|, ki eo vredne težke milijone dolarjev. Wilburjevs naloga je, da te tranaekcije uredi v Interesu «ti informacija, zavsema Broo- Lvwn# v^, v teh stvareh, s k wood Jako značilno meato v 0I|r0m w poetopenjo proti merlškem življenju . družbi, mu bo svetoval odvetnik "Prišli ste s industrijakegs E| kl |mÄ Mw bojišče", Je dejal A. J. Muste South#rn Paclflc š a I e s n i š k e 37 delevsklm študentom, "ns ka- Jru|ba bodo ^^ ng. teregs se po sedmih meescih «o-l^^ n! t^ko uganiti, kakor tu-pet vrnete. Ako Je med vsml n# ruU>gw u njtfovo ime-kdo, kl tega ne misli storiti "Unumjs, kl predsUvlja perfekt- porebltl vso •vpJo oneriijo in n& ^rpetbegarstvo" Hoover- mlUionftrikÄgÄ kÄb,niU< jjR-kipo^ja^-ala ^ver I^IÄTsnÄlU^t PHteburgh. - O umoru ru-w^izra^h Ä Združenih der ja Berkosklja niv PltUburg-JSv in tudi iz Kanade. Neka- hu dovol eno govo^i po r«Mu. tere so posUIe unije In druge IO nJem js hotel govoriti ?. T. d eJ av ske orgenlseclje, ostal' Fagan, od ru^rske uní e In v iz testne inicUtlvs I ta namen nejel KQV radloposta- Berlin, 21. okt — Včeraj ao tile v Berlinu krvave nadonaM-stične demonstraeije proti Youn-govemu reparacijskemu načrtu. Reekolonarne monarhlatlčne or-ganisacije, kl vodijo kampanjo sa referendum o Youngovem načrtu, so nagnale na tieočo svo-jih pristašev v Luatgarten. Policije je prepovedala pohode, toda nacionalisti ao kljub temu hoteli kqrakati pred palačo predsednika Hlndenburgs. Policija jih Je uatavila ln gačel se je boj, v katerem eo pokali streli in dva naclonalletf sta bila ubita, več je bilo ranjenih In okrog 50 o-ssb aretiranih. Končno je policija rasgnala nacionaliste na vae etranl. J^L; so prišli' Pouk bo trsjsl sedem mesecev jo. Ko je vodstvu postajs Izročil v pregled svoj govor, mu je bile postaja odpovedana pretep v cerkvi f 23 ranjenih. Chicago. - V zamorski beptl -------------------------aeróte." stični cerkvi Mount Zlon v E T?™ vanatonu je bila v nadel o zve- Peris, 21. okt. - Henrl Bsr-far krvava bitka med črniml bus«. ^i /ranco^k komurd-bretl v Krlstu. Brstje eo se n* Utlčnl plsaUlJ, Jo tudi med ob-bHali s pestmi in suvali z noži toženimi frencoeklml komunisti, In britvamMPoaledica Je blls, dal kl ^ bili U dni sretlranl rad I pSicija odpdjala tri bivše de- "zarote proti zunanji varnosti kane U*tko oklene f bolnišnico! irževe." In vešje število vernikov v zapor. Okrog 400 zamorcev je bilo v cerkvi. Notranji spori so bili povod nekrščanskemu izbruhu. v volilni Miki. Mexico City, 21. okt — Bivši | dežele predsednik Celles, kl se sdravl v Franciji, je obveetll svojs prije. teije, de je tako dobro okreval, da ee lahko vrng v začetku no vembrs Ia bo sodeloval v pred sednlžki vrlini kampanji Hov jet i priznali Nedir kene. Moelrve, 21. okt — Sovjetska vlada je prltnela novege kralja Afghanistans, Nadir kana, kl Je 'tgnal bivšega bandlta-kralja Iz Bekevaklj Izgnan v Sibirije Berlin, 21. okt. — Krietljen Rakovsklj, bivši sovjetski posla nlk v Parizu, js bil deportlrsn v Sibirijo. Rakovaklj je TrockIJev pristaš. Chicago. — Ohagles W. Irvlng je bU glavni govornik na Dehg^ . vem spominskem shodu, kl ss Js vršil preteklo nedeljo v Debsovl dvorani v kršenem avditoriju A» malgamated Clothlng Workers unije. Irvlng je bil ožji Debeov prijatelj. V lepo semUljonem govoru Je rasvljsl Debsove misli o vojni. Kar Je Debs govoril o vojni leta 1211 in bil radi svoje-ge mišljenja vržen v ječo, prls-navajo sedaj vodilni drževnlkl ia mnogi kapitalisti. Glede Debso-ve stranke Je Irwlng rekel, de je to stranka idej. Po številu je sedaj majhna, vend* se pe njene ideje uvejejo v vsakdanje šl-vljenje. Udeležba Je bila prillč-na. Več dela se rudar je v Nevl acetiji. Sydney, N. S. - Beeco kom-penije Je neziu^nlle, de bo to zl-mo produclrela ves premog sa Dominion Iron š Steel kompenl-jo. PričekuJe se, de bodo ru. darjl delali pet dni v tednu. Bee-co je podružnice kanadskega Je-klsrskega trusU. Ottowe, Ont.—Premljer Rem say MecDonald je v soboto do končal konferenco s kenadski« premljer Jem Klngom v Otuw! In v nedeljo ee je odpeljel v Mon t real, Quebec. Dosmrtne jeée se deler vredno eU gessllna. Tulaa. Okla. — Emmett Kelly te bil 19. t. m. obeojen v dosmrtno ječo, ker je ukradel 91.15 vrednoet! gneollne. Premogovne policije spet ubije. Washington, Pa. — Zlogleena • coal and Iron" policije je v ne-deljo ubila zamorskega rudarja v našelblnl^Moetour Mine No. 1. V spopadu je bil tudi eden poli-cej ranjen. Konflikt je prišel ko js policija hotela pregnati grupo zamorskih rudarjev e kompenlj-•kega iKieeetva. . T PROSVETA THE EN LIGHTEN M BUT 11I ni LASTNIMA »UIVKMSSS SAaODSB POOPOB. ■ WE JIUNOTS ___i M raiw—» ■■■•>■> > ■ 1 ■ M h M., M« » H I*. »'* «• S« » HJ* _ ■■fcxiiHIrn rti«! tmr tW UalU* Stala» («iMfi CSI—e») Um4. MM r» rmr. Chima» «M ft J* rmr. mr-m PROSVETA Unáik Ar«, or TKI KKDBJUTKO |!i| i: UwkH Sj«r ^SjpAjUSShjSje U ¿' h na Us M m*m LAZT Stari po starinsko mmm^mmmmmmrnrn Poročevalec delavske stranke v Angliji» ki »premija premijerja Mac Don a Ida po Ameriki, je zadnji četrtek brzojavil "Daily Heraldu" v Londonu, glasilu dslsvske stranke, svoje vtise s konvencije Amerilke delsvSke federacije v To-rontu, Kanada. Med drugim čitamo: "Večjega kontrasta si ne morete misliti kot so sborovsnjs delavskih strokovnih unij v Angliji in pa konvencija Amerilke delavske federacije v Torontu, na kateri Je govoril pre-mijer MacDonald. Mislite si 400 dslegatov, ve-činoma poetarnih mož; vsi kade smotks ali žvsčijo gumo, vsi nosijo roženo obrobljena očala in vsi so gospodsko oblečeni. Mislite si stene v dvorani pokrite z ameriškimi zastavami, pa imate sliko ameriške delavske konvencije. Moje slika delavskih delegatov se nič ne razlikuje od slike, bi sem Jo videl v senatu Združenih držav, ko je MacDonald govoril tamkaj. Kakor med senatorji tako tudi med delavskimi de-legati nisem videl mladih ljudi niti žensk." Taka Js slika konvencije Amerižke delavske federscije, kstero Je videl tujec, Anglež, ki redno obiskuje vsa zborovanje delavskih organizacij v Angliji. Vldsl je velik kontrast. Na sngležkih konvencijah je veliko mladih ljudi in so ženske, kar pomeni, da je tam življenje, aktivnost ln duh naprednoeti. Tega ni na ameriških konvencijah, na katerih sede in prevladujejo starci, ki nosijo "roženo obrobljena očala, žvečijo gumo ln so gospodsko oblečeni." Kskor smerižki senatorji, stari fosili t Neepemetna bi bila trditev, da so vsi stari ljudje starokopltnl, reakcionarni ln nasprotni novim Idejam. Doetl jih je, ki so stari samo po Istih in koži, po milijon ju pa so mladi in prožni. To pa ne more veljati za večino, ki Je ros nasadajažka. Dokler bodo torej na čelu or-ganisiranega delavstva v Ameriki večinoma starini, bo tudi program delavstvs, bo taktika, bo vse etarinsko ln dalsč za duhom Čaeš. Mlada Amerika, kje si 7 Vatani in vsemi vodstvo v svoje roke! Foeill spadajo v muzej. Nemčije se huduje, ker so JI savesnilke čete naprtile 16,000 nezakonskih otrok med okupacijo v Porenju. Nemci zdaj zahtevajo, da se stroški vzgoje teh otrok odračunajo pri plačilu vojne odžkodnlne. Med vojno so nemški vojski pustili precej otrok v Belgiji, Franciji, na Poljskem, v Srbiji, Rumunijl in povsod, kjerkoli so ubijsll in pustošili. Vojaki vseh de-žel so to delali. PurlUnskl Američani tudi niso izostali. Vojna, pa naj se vrši ts demokracijo, svobodo msllh narodov aH sa vero, dom In cesarja, ne pozna nobene morale. Račuifi na vseh straneh so enaki. Nemci naj lepo vzamejo otroke francoskih in drugih očetov ln naredo is njih dobre kristjane ln vojake sa bodočo vojno, na katero prisegajo nemški nacionalisti in fašisti ... "Novi Iseljenik" v Zagrebu primerja politične aktivnoetl slovenskih socialistov v Združenih državah, ki ae udejstvojejo v smerižki socialistični etranki, a popolno pasivnoetjo jugoslovanskih naseljencev v Kanadi in Argentinijl, ki se nič ne zanimajo sa politično življsnje svoje nove domovine. List pristavlja: "Naši de-lavcl so se tsko užlveli v to stranko, kskor ds so Um rojeni." Ni treba, da bi bil človek rojen tu ali Um. ie se hoče užlvetl v delo sa svoje lastne koristi. Gospodje onkraj morja, ki aanjajo samo o narodni sli državni politiki, ne bodo nikdar rasu-mell. da Ima zaveden delavec svoje najbližje brate v zavednih delavcih, pa naj prida kamor hoče. Kdino zaveden delavec to razume. AmerUka dekleU so začela revolucijo p rtv ti dikUtu nove nože Is Parisa Nova moda diktira povratek dolgega krila ekoro do členkov In osek sUs. kar snačl. da se boilo ženske spet morale stiskati s modercem. Miss Fannie Hurst, ameriška piaateljlea. Je prva zagnala krik proteau proti nerodnemu In nezdravemu dolgemu krilu In odmev Js prava burja. Mies Hurst prejema na ttaoče pleem. ki Jo poelvajo, naj organizira gibanje To kaže. da Američanke ne bodo kar tsko na lepem zevrgle ko. modne kratko krilo. Glasovi iz naselbin msm Slovenski do« in drago. West Allls, Wis. — Tudi jaz se moram sem ps tja oglasiti v Prosvetl ter sporočiti o tukajšnjih zanimivostih. Zadnje čase je glas precej močan, da so se tuksjžnji Slovenci zsvzeli, da u-roeničijo idejo za usUnovitev Slovenskega delavskega doma na West Allisu. Baje so nekateri tukajšnji prominentni veljaki obljubili, da bodo spravili oziroma poklonili čedno vsoto, kot za podlago in začetek uresničenja gradltvs SD. Korak teh rojakov je vse hvale vreden in je želeti, da čimprej pričnejo s to častivredno aktivnostjo. Druga zanimivost naše naselbine je, da se Je usUnovilo novo angleško govoreče društvo za tukajšnjo mladino. To je drugi dokaz, da tudi pri nae stremimo za napredkom, da napredni duh polagamo prihaja v ospredje; počasi bomo tudi mi postali aktivni na kulturnem polju in složni v Vsestranskem oziru. Kot privatna zanimivost in y redna, da Jo objavim v Javnosti je, da sem imels čast se udeležiti z mojim soprogom proslave srebrne poroke mojih dobrih prijateljev mrs. Amalijo in mr. Viktor Zupančiča, ki se Je vršila dne 21. sept. v dvorani SNPJ v Chlcagu. - • Zbrana je bila številna družba prijateljev, ki so jima prižli izkazat čast in naklonjenost ob priliki 26-letnice njunega zakona; miza je l?ila bogato obložena z raznimi okrepčili; vsi u-deleženci eo bili židano volje in se zabavali do ranega jutra. Vesela družba se je zbrala skupaj še naslednjega dne. Za ves U užitek se na tem meetu iskreno zahvaljujem prirediteljem proslave. Upot dodatek te proslave, smo se s slavljenci podali na "honeymoon" v Detroit, kjer smo obiskali naše posnance, in smo bili povsod kar najboljše poetreženi, kjer emo se oglasili. Ker smo delavci obsojeni se boriti sa svoj kruh v dušljivih tovarnah, ker smo tako rekoč vedno zapoeljeni kot prodani sožnjl, nas tako par dni odmora selo razveseli. Malo počitka nas poživi ln odžkoduje sa prssUno trpljenje; zato smatram, da je prav, da se Uk odmor porabi a tem, da se obišče snance, kjer pri njih se dobi roenično razvedrilo. V krogu naših prijateljev nam Je čas hitro potekal in treba se je bilo vrniti. Ta čas smem pri šteti med najlepše dneve mojega življenja In mi bodo oetali trajno v veselem spominu; dolžnost mi veleva, da se vsem lepo za hvalim za njihovo goetoljubno poet rež bo, katero eo nam izkazali, in sicer sledečim: mrs. in mr. John Sellšnik, mrs. in mr. Frank Režižnlk, mrs. in mr. Anton Skufca, osobito pa mojemu bratu John Jancu in njegovi soprogi s Željo, da nas obiščejo. Vselej ml bodo dobrodošli in jim bom s veeeljem napravila proti-uslugo. Jennie J. Oblak. je, da nam ni mogoče pokazati tistegs, kar vidimo v gledališču, kar se sploh ne more pričakovati od priproetega ljudstvs. Kar more to da in pripouiati ee mora, da se priredbe izboljšujejo. Upam, da ee bo občinstvo odzvalo, v večjem številu na prihodnje priredbe. Opustiti je treba napake, ki jth imamo, vpo-globiti se je treba v predeUvo, vzeti je treba stvar resnim pa bo večji užitek in manj kritiko, da so samo eni vedno na odru. Ako se ta korak podvzame, si bo vsakdo še nadalje želel druge pred-sUve in jo posetil! Dne 26. okt. so si članice Gospodinjskega odseka izbrale večer za svojo veselico. Pri vaaki hiši Je najvažnejši del kuhinja, kar mi bo vsakdo rad pripomnili) SND ima tudi kuhinjo, kamor se radi zatekamo na dan ali večer priredbe, če želimo kaj dobrega za svoj želodec. No, Gosi), odsek ima nalogo, da pripravi kaj okusnega in da izboljšava kar je potrebnega, sploh vse, ki spada v njegovo področje. Treba je vedno kupiti kaj novega. Nastale so pritožbe med članicami, da je peč že obrabljena in iz "mode." Treba je kupiti novo, da bo krasila kuhinjo SND, toda za to potrebujemo denar. Ako se stvari izboljšavajo, se to vrši sa vse, ki ljubijo SND. Dolžnost vseh je, da pomagajo finančno. Kakor že omenjeno, se vrši 26. okt. veselica Gosp. odseka, na kateri bo oddanih pet krasnih daril v zneeku $50 na vstopnice, ki eo že v prodaji. Kdor hoče priti do teh daril, mora biti navzoč na omenjeni večer. Poeebni odbor se. bo potrudil za dobro postrežbo v kuhinji < in drugod. Za plesalce je tudi dobro preskrbljsno, le napolniti Je treba prostore! Dne 28. novembra praznuj o društvo "Sloga" št. 14 SNPJ 251etnico. Priprave za to lepo slavnost so v polnem tiru; kakor ee čuje, bo zelo bogat program. Dne 8. dec. praznuje žensko društvo "Moška jednakoprav-nost" št 119 SNPJ svojo 201et-nico društvs. Tudi za to slavnost se obeU ksr najboljši program. Na obeh proslavah bosU prirejeni igri. Poročevalka. Waokogaa, tU. — Pred kratkim sem poročala mod drugim tudi o priredbi "CiUlnice", ki ss Je vršila 18. oktobra. Igra "Dnevnik", ki Jo Jo uprlsoriia "Čitalnica", Je bila po vol j no rožena po mnenju navsočih. Po pi edeUvi ee Jo rasvil ples v gornji in spodnji dvorani. Pred igro sU nastopila mrs. H. Jereb in mrs. I. Miller, obe članici dramaksgs odeoka v nastopu "Msti ln hči" v petju. Aplavz je potrdil, da Je tsvajsnje navzočim selo ugajalo. Upamo, da se še kdaj potrudiU s kakšnim razvedrilom. Navsoča na priredbi Je bila le peščica ljudstva, kar je Jako žalostno. Kar se tiče kritike Igre. prepustim drugim. Omeniti hočem le par stvari o israslh. ako pri-d« vprašanje, sakaj se ni kdo udeležil predstave ali priredbe. "Sploh nisem vedel, da Je priredba. Je bilo prelepo vreme. oh. kaj bom vedno gledal «ne Irt lete ob rase." to so nekateri Izgovori. Ti ljudje ps redi nbtekajejo mestna gledališče, čeprav so Um tudi vedno enaki obresi. in s tem ee še ponašajo. Na leto imamo kakih pet ali tost iger In že teh se ne udeleži-me tako kot bi morali. Resnica Proolava "Preradoviča" I pjeva-čki slot. Gary, Indiana. U veri sa dolasečom proslavom petnajst-Kodišnjice "Preradoviča" i ss istom skopčanog pjevačkog sle U na 10. novembra o. g., moguče nam je, da cij. javnoeti stavimo do znanja slijedeče: Da se berem donekle može stvoriti slika, u koliko su i stvar zainteresovana naša pje-vačka društva dlljem Amerike, a uz njih i oeUll prijatelji i Ato-vatelji lijope naše pjesme, sa veeeljem iznašamo, da su svoj dolasak na ovu rijetku pjevačku slavu, najavila do danae, ova pjevačka društva: — Prema daljini prvi Je naš "Rodoljub" is Johnstowna, Pa. Zatim sUrl naš drug u pjesmi, "Strosmajer" Is Youngstowna, O. Za njima evo nam našeg dr agog "Slavu-lja" is Detroita, Mich. S njin dolazi 1 Umošnji dječački tam-buraški sbor "Sloboda" u kojem je okupljena budučnost nal našamladeš. Iz bliže okolice peko dolase ova društva: Mstlca hrvaUklh pjevačklh drušUva u Americi, "Zora" Is Chlcaga. 111., i sbor našeg kraanog spola "Ju-goalavla" Is istog m je* ta Zatim is So. Chicrfga, lih, hrvatska pjsvačka društva "Velebit" "Gundulic". Srpeko pjevačku društvo "81obqda" I slovensko "Slovan". Is našeg mJeeU oda-, rvalo se srpako pjevačko društvo • Karadjordje." Koncerat I natječaj z borova obdržavati če ee u proeUrnoj Memorial avdltoriumu, u kojl moše, da ae udobno amejesti WOO oeoba. Koncerat početi če točno u 2 aaU p. p. PoeMje kon-ccraU na večer biti če u Hrvat-akom domu (2300 Washington SU) prijateljska večera I rasdio-ha nagrada, a nakon togs sveop. ds zabava. Program koncerata javiti tomo naknadno. • e e Niže podpisanim društvam s vi utemeljitelj ni članovi hrvatskog pjevačkog društva "Pn-rado* ič", Ga», Ind., šaljemo iskreno pozdravijo svoj brači diljem A-r.ierike sa pozivom, da nas i na-šu koleni ju posjete prigodom pjevačkog sleU i proslave 16-godišnjice pjevačkog draštva Preradovič". Pošto emo osvjedočeni, da je u priredbi ove velike proelave i sle ta, društvo "Preradovič" i-rttalo jedino na umu kulturni napredek našega naroda i jer smo uvjereni, ds če ovaj nastup uči-uit IJep utisak na etaanu publi-ku osobito agieričkom na čast naše kolonije i cijeloukupnog naroda u Amdrici te pošto je društvo "Preradovič" kroz svoj 15-godišnji rad zaddbilo naše po-\ jerenge, priključujemo se isto-me u radiu zašto svečani j i u-spjeh ove proslave i doček milih gostiju. U nadi što večeg odziva, bratski vas pozdravljaj u sljedeča društva: Croatian - American Citizens Club, Hrvatsko dobro-tvorno društvo "Ban Jelačič", odsjek Broj 170 HBZ, Hrvatsko dobrotvorno društvo "Hrvatski sinovi", odsjok broj 896 HBZ, dalmatinsko dobrotvorno društvo "Hrvatski radnik", hrvatsko dobr. društvo "Presveto Sr ce Isusovo", odsjek broj 1 HKZ, slovensko dobr.,društvo "Slovfe-nac i Hrvat", odsjek broj 178 8SPZ; hrvatsko dobr. druš. "Ban Peter Zrinjski", odsjek broj 261 HBZ, Ind. Harbor, Ind. o*™- -!* 1 Rudarske razmere. From, W. Va.—Pred kratkim sem se preselil v državo W. Va. i® Maryland*, /kjer sem delal na farmi. Tukaj sem pričel dela ti v premogokopu, toda z delom so ne morem pohvaliti, čeprav se dela vsak dan. Rudarske mezde so tako nizke, da se skoro ne izplača delati. Odkar je bila rudarska organizSlpija razbita, so delovne razmere na premogoven^ polju prišle pod ničlo. Kot sem čul, se v tej okolic zopet nahajajo Lewisovi pri staši z namenom, da bi izvlekl kak dolarček iz ubogih trpinov kar pa upam, da se jim ne bo posrečilo. Vsak rudar se je iz dosedanjih dogodkov lahko prepričal, da ni Lewis napravil ni Čessr dobrega za organizacijo škodil ji je pa že veliko. V zadnjem času se veliko či-ta o Lewisovem poskusu, da dobi pod svojo kontrolo blagajno rudarjev v Illinoisu. Upsm, ds se mu nakana ne bo posrečila, kajti rudarji so se mu krepko poeUvili v bran. Ako bi ae bile vse rudarske organizacije uprle Lewlau ie l. <1919, bi bilo danes veliko bolje za UMWA. Seda je ta organizacija v rasaulu, sa katerega je odgovoren x v prv vrsti njen predeednik. Rudarji v W. Va., držiU M proč qd Lewlsovih ljudi, ker nam ne prinašajo ničesar dobrega. Jaz sam sem se dve let boril proti openšaparstvu, a sem v boju podlegel ln s mano vred je podleglo na tisoče drugih ru darjev. Lewisova taktika, kakršno Je vodil doeedaj, je bila nesreča za rudarsko organha» cijo. — PoroCevnloc. Neresnično poročilo. Johnstown, Pa. — V št. 232 TOftEK, 22. OKTOBRA Živabteoli in lepota živainih oči. — Slepe čebele In mravlje. «Kako kršene oči ima!" vzklikajo ljudje čestokrat ob pogledu na kakšno žival. Skoraj vsako Prosvete sem čitala dopis od tukaj, v katerem je bila objavljena vest, ki se tiče mene in mojega očeta. DotiČna veet Je bila neresnična, kajti rasen mene ne ve nihče vzroka omenjenega dogodka in nesrečna lju-besen ni bila v zvezi e stvarjo. Hčerka J. K. živo bitje ima oči, ki so bodisi visoki meri prikupne ali odvratne, in skoraj vsaka žival i-ma v svojih očeh nekaj posebnega, neki odtenek, neko določeno barvo ali podobno. Te oči te preetraši jo, da ti gre mršavjca preko hrbta, kakor na primer oko kačjega pastirja, ki je seeUvljeno iz nič manj nego 12,000 poedinih očes; ali pa te očarajo, kakor na primer pametni in zgovorni izraz v očesu mladega pea. Pred nedavnim je posvetil neki učenjak ves svoj čas preiskavanju in opredelitvi živalskih oči s pomočjo orodja, ki vam bo znano morda pod imenom oftalmoekop ali očesno zrcalo. Ugotovil je, da se živalske oči med sabo izredno razliku jejo. Važen, del očesa je mrežnica, to je tista zunanja plast, skozi katero prodira svetloba v notranjost. Od Um se zrcalijo podobe zunanjega sveta v očesu in primerjavi mreženic v očeh naj različnejših živali je veljala največja pozornost. Čeprav je oko vedno barvno, st barve živalskih oči razlikujejo v presenetljivi meri. A tudi človeško oko kaže različne barvne odtenke in se spreminja od oranžno žoltega do čokoladno rjavega. Oko človeških opic je isto tako Čokoladno rjavo, toda sličnost oči drugih opičjih vrst s človeškimi očmi je cek» še očitnejša. V zadnjem okroglem delu človeškega kakor opičjega očesa je neko mesto, ki je temnejše od drugih mest. Površina tega neznatnega. mesta je edini del očesa, ki prikazuje popolnoma pravilno sliko, in med sesalci ga najdemo samo pri človeku in opicah. Nobena druga žival nima tako popolnega, t. j. popolnoma gotovega vida. In spet so le ljudje in opice e-dina bitja, ki so sposobna premikati oči, če hočejo usmeriti svoj pogled proti določenemu mestu ali določenemu cilju. Vsaka druga šival mora v tem slu čaju obrniti glavo proti cilju. E dino žirafa tvori izjemo. Njene oči molijo Uko daleč ven, da ne vidijo samo vse okcšice, temveč spoznavajo tudi vso predmete preko nje.' Ce se ne oziramo na vodne sesalce, si sličijo vsi drugi seealci po sposobnosti, da lahko premikajo veke navzgor in navzdol, s čimer odstranjujejo vsak prašek iz očesa. Tudi vodni sesalci imajo veke, s so izgubili sposobnost, da bi jih mogli gibati. Ribe nimajo gibljivih vek in Uko eo revice obsojene, da morajo opazovati svet z negibljivimi, strmimi oč- Barva, Id daje sottaš očem njih pravo lepoto, je omejena na iarenico. Ce govorimo o rjavih ali modrih očeh, tedaj je prav sa prav žare niča, o kateri govorimo. Pri živalih je šarenica vedno Fran. Tratnik: o umetnosti Polži naUviH vlak. — Is Francije je prišla sanlmiva vest. da so v hi-trie! s lokomotivo enkrat celo polži zmagali. To ee je sgodllo v Moroku, ki Je Jako bogaU na polžih. Okupirali eo tračnice na progi med Caseablancom in Kho-urighama v Uko velikem številu. da so uaUvili vlak. Na pomoč je morala priti pomožna lokomotiva, ki Je porinila vUk i» rek o mastnega dela proge. SUvfca v Kbobertovih teatrih Oh Muro — Preteča sUvks muslkantov in od raki h delavcev v Shubertovih gledališčih, katerih Jo oeern v Chlcagu, Je bila zadnji petek od vrnjena, ko eo ae lastniki pogodili s delavci na konferenci v Philadelphia Podrobnosti spravo še nieo znane. določene barve in samo pri plazilcih opazimo Čestokrat smes barvnih različic, med katerimi se mnoge odlikujejo po poeebni lepoti. Seveda ee živalsko oko na poseben način blesti, če kaže žarenica spreminjaste barvne odtenke kakor n. pr. pri svetli-ks jočem ee očesu mačke. Med domačimi živalmi Je kratkovidnost selo razširjena, do-čim je pri divjih živalih ne najdemo skoraj nikoli. Ptiči iiqsjo izredno oaUr vid. Zdi ee, da imajo v primeri e svojimi glavami selo velike oči, toda v resnici nam je viden samo del teh oči. Očeena duplina, v kateri jim ležijo oči. zavzema večji del toba njeke prostornine. Nekatere živali, zlasti one, ki se podajajo ponoči na lov. eale-pijo, če pridejo v dnevno luč, čeprav ee jim tudi takrat posreči, da najdejo svojo pot Cébele imajo rekord med sle-nimi delavci v živalskem svetu. Navzlic svojim razmeroma velikanskim očem. ne vidijo. Svoje delo opraljajo s pomočjo tipa in voha. "Delavke" med mravljafol so Isto tako slepe. Mravlje Uve v državah, ki eo Jih zgradili plopci.—O. t. Večna lepoU je življenje, ki nikdar * izumre. Kakor v cvetju na polju ali valovj* morja, ee nam razodeva v temni noči in žar*, čem solncu; dih njene neskoiičnosti je v tebi in meni, kar blaženo občutimo ... Ostane na® za vedno nerazumljiva. e Slikar, ki s svojim znanjem oblikovanji sledi le zunanjim efektom narave, dela z lahko, to; narava mu izpostavlja svoje telo, —- 8aj 0q ne sluti njenih skrivnosti. Pravi umetnik, ki občuti naturo globlje, katerega čustvo se druži ž nje življenjem ustvarja s trudom; pred njim se narava brani, skriva, — da bi ne spoznal njenih globoki! tajnosti ... • J Pretesne so prsi, polne neizraženega hrt penenja in nerazodetih spoznanj, če nima umet nik zadostnega produktivnega daru. Srečen je le oni, ki ima večje produktivna ko čustveno-kompoaicijonelne zmožnosti. e Veliko delo umetnosti nosi v sebi nebroj odprtih misli, katere je zbudil instinkt čuvitvi in jih je umetnik med stvarjanjem preživel Osnovna ideja vsebuje in veže te misli, kot žar ki blestečega telesa so» ki vodijo k novim ida jam umetnosti, vžigsjo nova spoznanja natuit razsvetljujejo temo, nam dajejo — luč . .. •» -p » "Umetnik ustvarjaj in ne govori," je n slo, ki je pravilno, ni pa popolno. On naj u stvarja, ker v zvršenem delu je bistvena vred noU njegove umetnosti, ne v temi kar hoče ii bi mu bilo mogoče ustvariti. Ce govori ali pil 0 umetnosti, naj razodeva spoznanja, do kat« rih je prišel v svojem delu. Kdor govori o ve ličini umetnosti, a v njegovih stvareh ni sle du instinkU globine nature, U sam ne veruj svoji besedi; zakaj v dejanju Vegovem ni vm bine njegovega naziranja, govori le z razumon intelektualno, duša je ¿rez vere, ker ne občuj višje lepote. Pravemu umetniku čustvo zbuj nove misli, katere razmotriva, da mu postani jo jasne, in išče z njimi novih oblik, novih mol nosti izražanja. Le umetnik, ki ustvarja, more o umetne sti novega povedati, in če to zapiše, je s ter naznačeno, ne izvršeno delo umetnosti. Bistvo umetnosti ostane večno isto, kot j narava isU, njen duh veže njeno preteklost bodočnostjo, nje oblika pa se spreminja, kot i spreminja zunanjost življenja. PEKINŠKI ČLOVEK. 1 V dolini Cav-Ku-Tien, kakšnih 40 km ji gozapadno od Pekinga, eo naleteli na okameni le oeUnke človeških okostij, ki so vzbudili učenjaških krogih pravo senzacijo. Po dosedi njih ugotovitvah ne gre za nič manj nego i dolgo iskani "vmesni člen" med človekom i opice, sa pračloveka, ki se bolj nego vsi doslt odkriti približuje opicam. To odkritje je plod devetletnega dels, I ga je bil započel švedski raziskovslec dr. Ai derson. Najprvo je našel v debeli apneni pli sti dva očitno pračloveška zoba. Ker mu j manjkalo potrebnih priprav, ni mogel nsdi 1 je vati svojih raziskovanj na licu mesta. Tsk je izročil zoba paleontologu dr. Zdanskemu, i ju je vzel s sabo v Upsalo in ju tam temeljil preiskal. Ugotovil je, da gre za zob odraslei človeka in zob otroka. Potom so naUnčnej raziskovali dotično mesto v dolini Csv-Ku-Tiei Teh raziskovanj so se udeleževali kitajski oh njak dr. Birger Bohlin in Kanadec dr. Dsvk son Black. Kmalu so odkopali kočnik deveti« nega otroka in ni minilo dolgo, pa so našli 6 ljusti, dele lobanje in nožnih kosti. Vse 1 najdbe so potrdile domnevo, da gre za nsjsti rejšega pračloveka, kar so jih bili našli dosie Seveda pa je naletela tudi U trditev kakor vsi ka druga V zgodovini znanosti ns odločne ur vore. Najbolj hud je angleški profesor E1IW smith, ki mu noče v glavo, da bi utegnils bit Azija zibelka človeštva. MUCENIK KOREKTOR. Društvo korektorjev v Lipskem je otvor0 rassUvo rokopisov, ki prikazujejo korektor ja kot pravega mučenlka svojega poklice. Rf sUva daje vpogled v korektorjeve muke od t* sa, ko pride rokopis iz tiskarne v poprsvikx i časa, ko isids oesUvek v listu. Velik deWM tem muksm prispevsjo sUvci, neksj tudi *tr« ji in metteurjt, ki eeetavljajo list Razstavi/ prirejena kot dopolnilo k 26 Istnici Drul* korektorjev v Lipskem, organizacije, ki se «si ko posUvi, da Ji Je vea javnoet dolžns hvslos brezhibno čttanje vee, kar bruhne tiskar* stroj is svojega žrela. AnMriiko življenje 17. To Je bil romanček! Dve fants. oba ' čka. Dve dekleti, obe dvojčici. Dvojna sen. Dvojna poroka. Dvojni »«dem Dvojno gospodinjetvo. Dvojni prepir nesporazum. Končno — konec dfojaegs mančka. Dvojno toibs sa ločitev Obe dvojčici tošiteljici. ^ Zgodilo se jo pred tremi meseci v ^»^ gelesu. Brata dvojčka AHrin In sU se poročila hkrati s sestra ms dvoK Lmer «n Looise Doyle Bilo Je preveč W sti. TOREK, 22. OKTOBRA. K Vesti iz Jugoslavije Mlati, Alltiliftnci ■ ewweweei p« i*«l JweUHP Nove kvote In priseljeniške POZDRAVLJAJO ... (Iivtrao.) Časopisi poročajo o mnogih pravih, ki jih je sprejela uda z* najnovejši zakon udelitvi države na devet ba-0vin. Vsi višji državni uradi tfiljajo predsedniku vlade, ge-jrtlu 2ivkoviču zahvale za to veliko dejanje, zadnje dejanje urbe Jugoslovanov za popolno iedinjenje." Vsi so si edini v ,m navdušenju: demokrat je in lerikalci, srbske in hrvatske le&čanske stranke — vse ena- 0 hiti izkazovat zahvalo za to ejanje. Pravijo, da je šele zdaj, tem dejanjem, izvojevana po-olna zmaga narpdne misli. "Slovenec" v svojem nedeljam uvodniku piše o svojih vo-¡teljih, kako so se stalno borili 1 Jugoslavijo in imeli v svoji ,rbi za cilj tako državo v taki rpditvi in s takim imenom, ka-or j0 je zdaj uredil general ivkovič. "Jutro" enako piše o izgovoru z bivšim demokratom poslancem, z direktorjem Jutrovefca" konzorcija dr. Kra-ierjem, ki enako navdušeno po-Iravlja to dejanje. Trdi, da je > skrajna zmaga narodne ide-5, one ideje, za katero so se boli njegovi somišljeniki vsa dol* i leta. Veruje, da bo to prine- 0 zboljšanje celotnega položa- 1 Jugoslavije. Zlasti so vsi z veseljem spre-»li vest, da se bo naša drŽava amesto dosedanjega ¿dolgega Kraljevina Srbov, Hrvatov in lovencev) oziroma kratkega islova (formula SHS imeno-ila kratko "Jugoslavija," ka-ar je bila naša država imenoma že vsa leta od inozemskih taopisov in kakor je bilo to ime elo udomačeno tudi pri nas. V zakonu stoji tudi določba, a se po tem zakonu ne sme izo-ešati in nositi drugih zastav ot le državna. Z drugimi bese-ftmi: ne sme se več izobežati arodnih zastav, slovenske za-tsve, hrvatske itd. Tako hočejo odi tu kakor v naslovu že na unaj pokazati enotnost naše dr-ive. Razna slovenska narodna ruitva bodo morala seveda svo-t zastave premenjati ali pa praviti v arhiv in jih nadome-titi z novimi v državnih bar-ah. Vlada je nameravala s em pospešti razvoj enotnosti v ržavi. V koliko bo to uspelo s emi merami, bo najbolje pokali razvoj. Smo v času, ko je «mogoče kaj gobovega reči, »rveč 8mo povsem navezani a razvoj dogodkov prihodnjih it ali leta. Kar se pa tiče razdelitve dr-»ve na devet banovin — šo »nenja mnogi, da bo to le kori-tilo razvoju. Delovanje admi- wtracije spričo 38 oblasti — akor so bile doslej — je bilo kot otežkočeno, z devetimi •novinami, z devetimi malimi «elicami pa bo administradja ekl* brte in bolj brezhibno. Pri •j razdelitvi se je vlada odrala J«ivgem na ugodne gospodar-«o-prometne razmere ter je «delila državo v pokrajine, ne *»r»je ne na kake narodnostne tej*. marveč je gledala, da «niži kraje krog centra, kl jim * center in na katerega so wlj vezani. T»ko nimamo več Slovenije, a ta se obe oblasti zdru-» v eno tkzv. banovino, ki Ima c^ter v Ljubljani. Zdaj ^Ljubljana res prestolica elo-^kih krajev. L« Belokrajina ™ 1**1 savsko banovino s Wom v Zagrebu, k savski ba-J""' Pa je pritegnjeno čabrsko ■"«J«, južno od Kočevskega, B * Poprej spsdal k Hrvatski. J. fn»kimi oziri so postopali 2 Pri določitvi mej ostalim ■"'"n '«novinarn. «ovenjj, __ Dravska benovl-Sloifnec — podravak! b*- v Zagorju. L~ Igorje, 6. oktobra 1929. r*"* i« zadnje čaae stalno ■u*ano od nesreč. Nesreče kamnolomu, v kmt-I' «Mu d ve « m rt ni žrtvi v rud-vé^raj zjutraj ponoči P* ns -Upniški progi pri C? ¿rtPHfla nesreča, ki je Sin, L vH,ko gmotno škodo. |¿V tr*:i ni zahtevala člove-~ * čo- Od Litije do Zidanega mosta je prostor ob strugi Save silno ozek, savske tesni ne dovoljujejo, da bi imele postaje mnogo tirov. Poleg tega so tu najvažnejši industrijski centri — Za gorje, Trbovlje, Hrastnik — in je zategadelj promet na postajah stalno velik. Služba uslužbencev je vsekakor težka, zakaj ni malo nevarno ponoči aranžirati vlake in imeti poleg tega polno pažnjo na promet mnogih brzih, potniških in tovornih vlakov, ki vozijo skozi postajo. V soboto zjutraj krog pol dveh je stal na levem tiru zagorske postaje tovorni vlak, pripravljen, da odpelja yoti Ljubljani. Bil je natovorjen z raznim blagom, z lesom, živino, premogom itd. V iAem času pa je pripeljal v zagorsko postajo enako po levem tiru zbiralni tovorni vlak iz Maribora. Strojevodja tega vlaka je prepozno o-pazil pred sabo stoječi tovorni vlak tçr ni mogel mnogo zmanjšati brzine. Lokomotiva se je z yso silo saletela v zadnje vagone stoječega tovornega vlaka. Sunek in protisunek sta bila silovita in Železničarji na postaji so začuli silen lom in ropot. Želez je je pokalo, vagoni so skakali qa vagone, hreščali so ter se lomili, v vagonih je mukala preplašena živina. Preko celega tira so se nagrmadili sklad^ porušenih vagonov in raznega blaga, tako da sta bila oba tira natrpana. Mnogo vagonov je pometalo s tira, druge je zmečkalo ter na-sulo na en kup, druge apet je eilen pritisk vrgel na sprednje vagone. Dvoje vagonov se je iztirilo s silnim sunkom v obsav-zki zid, ki ga je porušilo in vagona z deskami sta padla v savsko strugo na pesek. Vseh iztirjenih vagonov je bilo 8, 7 razbitih in mnogo poškodovanih. Vaeh osetti razbitih vagonov je bilo nagrmadenih na en kup. K sreči človeških žrtev ni bilo nobenih. V stoječem tovornem vlaku eo bili sicer Železniški sprevodniki, a se ni nikomur ničesar pripetilo. Tako-je bil v neki utici vagona sprevodnik, preko njega je planil in se poveznil nanj sprednji vagon, a železničarju se ni zgodilo ničesar. Strojevodjo je le vrglo v kot, enako kurjača, kl je baš nalagal premog na ognjišče. Silno velika pa je gmotna škoda. Vsi osebni vlaki in brzovlaki ter Orient-ekspres so stali na postajah pred Zagorjem ter so se šele proti poldnevu lahko odpravili dalje. Do tedaj so namreč en tir očistili ter se je do nedelje večera (danes) vršil ves promet po enem tiru preko Zagorja. Koj po nesreči so naročili iz Ljubljane in Zidanega mosta re-ževalne vlake z orodjem in delavci, iz Maribora pa so naročili velik žerjav, da Je dvignil iz savske struge razbita dva vagona in da so razbite dele vagonov naložili na vlake. Iz Ljubljane je prišla na lice mesta tudi preiskovalna komisija železniške uprave, kl pa še nI mogla najti pravega krivca. 8trojevodja došlega vlaka trdi. da je bilo vstopno znamenje na "Prosto" ter je nič hudega sluteč zavozil v postajo, dočlm trdi dežurni uradnik, da je dal postaviti signal na "Stoj." Kaj je res, bo pokazala preiskava. AU bo ali ne bo? Ljubljana, 7. okt. 1929 Namreč tramvaj na Vič. Ali bo stekel ali ne bo stekel kaj kmalu tramvaj do Viča ter tako eno najmočnejših predmestij spojil z mestom. Obstoji namreč načrt in namera zgraditi tram vajsko progo od glavne poète do Viča. Tekla naj bi skozi Selen-burgovo ulico, našo promenado ter po Rimski na Tržaško cesto do Viča. Zdaj ni gotovo ali bo zmagala občina s svojo namero ali bo zmagal drugi glaa In pro- Ku Prebivalci Selenburgove ulice, ki je naša ozka promenada, trdijo namreč, da bi njihovim hišam napeljava tramvaja škodovala ter bi trgovci te ulice trpeli mnogo škode. Pravijo, da je tudi na Mestnem trgu bolje cve-tela trgovina, dokler niso tamkaj napeljali tramvajske proge. Zdaj da tamkaj ni tolikega prometa. Tako bi se zgodilo tudi z njihovimi trgovskimi hišami. Drugi, ki proteetra, je tudi policija, ki sicer nikdar ne sme protestirati, marveč kvečjemu demonstrante razganjati, pretepati ali celo streljati. Tu pa je policija spregledala svoj nepro-stirajoči značaj in enkrat spet — protestira proti tramvajski progi v Selenburgovi ulici, češ, da bi promet po tej ulici ne bil nikdar varen. Ulica je ozka a vedno polna pasantov in sprehajalcev, tu je poleti in pozimi promenada ljubljanske mladine in odraslih, tu je polno kupcev z dežele, tu se v opoldanskih u-rah in večernih razlije na stotine uslužbencev, žtudentov itd.— ter bi bil promet nevaren in bi tirjal gotovo polno žrtev, ali pa bi tramvaj vozil le z majhno brzino. Policija je skratka proti tramvaju v tej ulici. — Po Rimski in Tržaški cesti pa je prostora dovolj. Potem je spet ena ovira — poštna uprava, ki zahteva, da mestna občina v slučaju napeljave tramvaja — nosi stroške pri preureditvi vse telefonske napeljave po tej ulici. To bi povišalo mestni občini stroške za težke stotisočake. Vso zadevo ima v rokah ministrstvo za javna dela in v njegovih rokah je tudi odločitev: Ali bo ali ne bo? Vlčani ssml pa zahtevajo tramvaj. Silno radi bi, da bi tudi pri njih imeli tramvajsko mutziko in ropot. Kako je s projektom tramvaja do Zgornje Šiške izpred Fi-govca, je enako še v rokah oblasti, ki ae še niso odločile ter prinesle odločitve. Obe zvezi pa bi bili za predmestno prebivalstvo omenjenih krajev velike važnoati. Moste in Dolenjski kolodvor sta zvezana z mestom, treba je še najnujnejše vezi na Šiško in Vič. Vzekakor je tudi upoštevati konkurenco avtobusov, ki pridno prevažajo potnike v in iz me-sta. Bogy*, kako bodo kaj tramvaj pogledali in kdo se bo lshko veselil večjega obiska? O pritožbi Punfcše Račiča. Beograd, 8. okt. 1929. Odkar je bil obsojen Puniša Račič radi umora treh hrvatakih poslancev v skupščini, ni bilo čuti o njem nobenih poročil. Niti so pisali, kje se nahaja in ali je že v kaznilnici aU je še v preiskovalnih zaporih, niti ga sploh kakorkoli omenjali. Ko je bila Račiču ob saključ-ku preiskava sporočene obsodba na dolgoletno ječo, je Račič po svojih številnih advokatih vložil pritožbo proti visoko odmerjeni kazni, kl da Je previsoka za uboj 8 ljudi in ranite v dveh o-seb, ki je streljal nanje v raz-draženostl ln nepremišljeno. Tako se je namreč Jlačlč zagovarjal. Enako so ga akušall braniti tudi advokatje. Zdaj poročajo časopisi drobno notico, áá je beograjsko sodišče izročilo apelaeUskemu sodišču vse spise o procesu proti Punlšl Račiču, ker bo apel. Sodišče bo še sklepalo o Račičevi pritožbi. Pater vae pride v Ameriko obiskat. Maribor, 8. oktobra 1929. Današnji ljubljanski -Slovenec" prinaša poročilo, ki bo gotovo zanimalo naše ameriške rojake. V Ameriko bo namreč odpotoval pater Hijacint Podgoršek iz Maribora. Poročilo "Slovenca"« pravi: — "Med slovenske izseljene» v New Yorku in Chicagu poj de pater Hijacint Podgoršek, ki o-stane tamkaj dalje česa. Odhod splošno priljubljenega ln požrtvovalnega očeta Hijaclnta bodo župljani predmestne župnije Matere Milosti težko občutili; saj je s svojim ljubeznivim nastopom vsem kakor prirasel k srcu. Pstru Hijacintu želimo ob njegovem odhodu, da bi v vinogradu Gospodovem med našimi ameriškimi brati žel najlepših uspehov." Zu pijani ga bodo torej težke pogrešali, a še bolj ga morajo pogrešati ameriški rojaki, ker se bo pater Hijacint odtrgal od src. kl je prirasel nanje, da gre v Ameriko. Je res tako? In bo rea žel kakih uspehov r vinogradu (Gospodovem) Ameriki? Vprašanje: Koliko znaša nova kvota Jugoslavije? AU je sedaj kaj več prilike za prihod o-nih, ki nimajo prednosti v kvoti ?—J. B., Warren, O. Odgovor: Nova letna kvota sa Jugoslavijo znaša S45. Tekom meseca Jtfllja, prvega meseca tekočega fiskalnega leta. je bilo izdanih 88 prednostnih viz ln 1 naprednost na visa. * Razvidno je torej, da ljudje, ki nimajo pravice do prednosti, nimajo nič več prilike kot poprej. Kakor je znano, je bil v maju 1928 sprejet nov priseljeniški zakon, ki je ustanovil drugo prednost, namreč za žene in otroke zakonito pripuščenih priseljencev. Ti imajo prednostno pravico do vse druge polovice kvote, kakor tudi do preostanka prve kvotne polovice, ako ni zadosti upravičencev do te prve polovice. Ti upravičenci so v glavnem starši ameriških državljanov in izurjeni poljedelci. Ti 1-mejo torej pravico do prve kvotne polovice, žene in otroci tukaj nastanjenih inosemcev pa do drugo in do morebitnega preostanka prve. Ako potem še kaj preostane, pridejo na vrato ne-prednostni, torej navadni priseljenci. Ker pa je v Jugoslaviji in sploh v mnogih drugih drŽavah več kot dovolj ljudi, da ispplnljo prvo in drugo polovico kvote kot prednostni priseljenci, je sploh iudno, kako je gori označeni po-samesnik sploh prišel do nepred-nostne kvote. V splošnem kdor nima prednosti, ne sme gojiti tipanja d6 precej daljne bodočnosti. Zanimiva je «ladeča tabela kvot za nekatera drfave in število prednostnih in neprednost-nlh kvotnih viz, izdanih v mesecu juliju. Dežela Let. kvota Avstrija...................... 1,418 Cehoslovakija 2374 i/RIim ll»«MMMIMMItMIMMMMIMI 1,181 Nemčija ...••»........................ 25,957 Madjarska.......................... 869 Italija 5,802 Švedska 8,814 Rusija ............................... 2,784 Poljska................................«,524 Jugoslavija ........................ 845 Ste v. izd. fltev. izd. prsdn. viz napredn. viz Avstrija ........ 141 nič Cehoslovakija 284 nič Danska ... 60 49 Nemčija ........1,840 1,164 Madjarska .... 86 nič Italija 585 4 Švedska 256 76 Rusija ............ 282 nič Poljska .....a...« 687 nič Jugoslavija.... 88 1 Dohodninski davek Vprašanja: 8em državljan Združenih držav in kmalu odidem na obisk v stari kraj. Plačal sem dohodninski davek (Income tax* 1. 1926, ali ne 1. 1927 in 1926. Kako naj dokažem, da nisem bil dolžan plečeti davka v teh letih, da dobim pravico odpotovati (clearance papers) ? — S. F., Flint, Mich. I Odgovor: Le od inosemesv, ne pa od ameriških državljanov, se zahteva dokaz o izpolnitvi davčne dolžnosti ob odhodu Iz Amerike. Ispitl sa javne ataške. Vprašanje i Rad bi dobil službo na pošltl kot pisar (klerk) ali pUmonoša. Sem ameriški državljan. 1) Kje naj zaprosim? 2) Ali so šole, kl prlpravljejo za "civil service examination r zanesljive? — P. K., Denver, Colo. Odgovor: Razpisujejo se posebni izpiti za poštne pizarje osi roma za plsmonoše. Prosilec mori. navesti, da H hoče položiti Izpit za eno aH drugo stroko. Ze službe v poštnih uradih pr ve vrste se vršijo Izpiti, kader-koll uradne potrebe to zahtevajo. Natančne informacije o teh izpitih, obenem a potrebnimi tiskovinami za prošnje, se lahko dobijo od Secretary. Board of U. S. Civil Service Examiners, v o-nem meetu. kjer se izpiti Imejo v ršltl, ali pe od Inltsd State* Civil Service Commission, Washington. D. C. Rer se tiče pripravljalnih šol za izpite za Javne «lužbe, Uko-zvene Clvll Service schools, te utegnejo pomegstl, ali nikaka teh šol nima uradnegs Je niti ni v zvesl z vlado utegni izmed j znalaj Soveda le ameriški državljani ao pripuščeni k tem izpitom. Naturalist ran i Kanadec nima pravice do lavenkvotne vise. Vprašanje: Sem naturallslran kanadski državljan. Ali se smem priseliti v Združene drŽave bras priaeljenlžke vise? — A. B., Toronto, Canada. Odgovor: Le ljudje rojeni v Kanadi ne spadajo pod kvoto in smejo priti brez priseljeniške vise. Naturallsirani kanadski državljani so poprej vsaj imeii pravico prihajati ls Kanade vsak dan na delo v Združene države čez mejo. Tudi to je preatalo vsled nedavne razsodbe vrhovnega sodišča, ki je določilo, da na-turalialranl kanadski državljani nimajo pravice do svobodnega prehoda ob maji. Bombažni pas. Vprašanje: Kake državo tvorijo takozvanl "Cotton Belt" o-zlroma proizvajajo največ bombaža (cotton) v Združenih državah? — D. B„ Gary, Ind. Odgovor: Texas ima največjo produkcijo bombaža, približno 5 milijonov "bal" po 500 funtov, kar znaša 85.8 odzto vse produkcije bombaža v 1. 1928. Druge države "bombažnega pasu", po redu produkcije bombaža, so sledeče: Mississippi, Oklahoma, Arkansas, Alabama, Georgia, North Carolina, South Carolina, Louisiana in Tennessee. Precej bombaža se proizvaja tudi v državah Missouri New Mexico, Arizona ln nekaterih drugih drŽavah. Plačila veteran ceni. Vprašanje: AU je res, da so Združsne države potrosile sa biv-Še vojake svetovne vojne več kot bilijon dolarjev? — A. C„ New York City. Odgovor: Mnogo več. Skupna plačila Združenih držav bivšim vojakom svetovne vpjne znašajo od zadaj 4755 milijonov dolarjev. Dodatno znašajo veljavne zavarovalnine Čez 8000 milijonov. Bonus (adjusted service certificates) Je bil izdan v vrednosti 8500 milijonov. Posojila na teh oartifikatih znašajo 111 milijonov. Zavarovalnin se je Isplačalo 1150 milljoonv dolarjev. Preselitev odškodovanega delavca. Vprašanje: Bil sem ranjen vsled nezgode na delu ln dobivam tedensko odškodnino (compensation) za 50 tednov radi delnega onesposobljenja. Rad bi se preselil do druge država. Ali bi v tem slučaju prenehala plačila kompanije?—D. H„ Chicago, IU. Odgovor: VI smsts stanovati, kjerkoli želite in nič ne riakirate, ako se pressllte drugam. To sls-stl velja, sko gre sa končno pri-soditev odškodnine oziroma ako je bil vaš "case" zaključen. Kar pa morate storiti, Ja to, da ob-vfHtltl Compensation Bureau o svoji novi adresl, ln da poizvedete, da-ll je pričakovati, da bi vas zopet pozvali na ponovni zdravniški pregled aH na novo zaslišanje. Clkaška svetovna razstava. Vprašanja: Kdaj bo svetovns razstsva (World's Fair) v Chicagu? — S. I., Rock Springs, Wyo. Odgovor: Svetovna razstava se bo po načrtu obdržavala leta 1988 v proslavo stoletniee m< -sta Chieago. Kongres je ša vpra-vlčil Predsednike, naj povabi o-stale dežela svete ne soudeU^i tev, pri keteri priliki se bedo predmeti za Isložbo uvozili carina prosti. Nezakonito došll inuaimil ln prošnje ss drževtjaMke papir j«\ Vprašanje: Moj prijatelj, ki Je bil sečaeno pripuščen v Zdru žene drže ve, je nespametno zs prosil ze "prvi pepir"'. AU se je z tem izpostevll nevarnosti deportee I je?—F. B., Detroit, Mich. Odgovor: Ako je bil salasno pripuščen po 1. juliju 1984, Je v nevernosti depoftadje. Naturalized Jski urad sporoče priseljeniški obleatl imena In naslove vaeh Inozemcev, glede katerih se Je ugotovilo, da se nafiajajo nezakonito v Združenih drŽavah In sem prišli po 80. Juniju 1924, Nsturalizarljskl urad je Uvedel o njih ravno radi njihovih lastnih prošenj sa naturallzacljske papirje. Od I. Julija 1929 je naturalized jskj urad prijavil 72 takih slučajev in priseljeniški u-rad seveda uvede potrebne korake za Nezakoniti prihod. . Vprašanje: Prišel sem v Združene države nezakonito 1. 19212. Imam sedaj farmo. Sina imam v starem kraju, ki bi ga rad dobil sem v Ameriko. Poslal sam mu "affldavit of support" pred nekaj leti, ali zdi se, da ne more priti, —i L. 8., Cooperstown, N. Y. Odgovor: Žalibog ta odgovor ne m mu Green zahvaljuje za prizadevanje za doeego senatne preiskave o naaftstvu, kl spremlja tekstilne stavke v južnih državah. _ r 1st Url oken na aUvkl. I New York. — Splošna stavka čistilcev oken ne newyoržlrth ne botlčnlklh je v polnem razmahu Poleg dveh tisoč organiziranih čistilcev se stavki pridružujejo tudi neorgenialrani delavci. Zahtevajo 40 pr dela na teden In $49.50 miplmalne tedenske ple Nova aodnijaka prepoved. Kanton, Pa. — Okrožno sodišče je lsdak> novo aU poostreno sod-nljeka prepoved proti uniji plete-ninarskih delavcev. Prepoved je izpoalovala Kraemer Hosiery kompanija. Zabranjuje absolutno vst aktivnosti v svesl z organlzatorlčno kampanjo te unija v tam delu Pannay Ivani je. Celo pošiljanje tiakovin po pošti je prepovedano. Proti ti drastični prepovedi ss bo bojsvals tudi državna 'slavska federacija. NswyorŠkl vozniki porašsnl. New Yark. — Stavka 8000 razvaževalcev gasollna Je v procesu raspadanja. Največji vzrok sa to Je najti v akciji policij«, kl Je bila od prvega dne stavks na strani velikih oljnih družb. Stavkarjl tudi niso dobil! potrebne opore pri ostalih unljskih voznikih, s ti POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM Pojasnilo društvenim tajnikom glada novega alatama plačevanja naročnine za dnevnik liet Proereta. Vsak član, kl šali, da ga naroči po novem sistemu, mara najprsj plačati vss atari dolg da SO. junija 1929, ako je ka} dolžan sa aasaj na Baročni-nI, ln šele potem ad prvega Julije naprej aa lahko rsams aa-ročnlno pa novem aletemu. Vaak mara naročiti ZA CELO LETO. V nobenem alučaju as na sns prišteti val kot TRI tadnlke k snema dnevniku. Vsak ne-Inlk mora pialatl najmanj $140, ako žali po novsn elate-na upoštrtl naročnina, torej nle-lati se mora I4J6 In aa $840 In dva $140 In tri tednika. Vsak mara sapleatl poleg enaga Ima-ne, ne kateregn napišete narečno, tudi dnaštvaae številko, i* ali Imena onih drugih čle-nov, kl daje sravsn svoj tedi tk. Vel morajo Mti ed ae* dmšlne, lahko ae pa ad dvah društev, na-»rlmer Ivnn od ženakaea In moš gre nns^M ^^^^ m» m - — ad moškega ln hši od mladinskega društva, ampak morsjo biti vsi ls sne dražiae. Imeee „ lahko seplšs na kaa papirje sravsn aH pa adsndej aa Hstek na katerem Ja plesno Ime ne-rožnika. Provizijo smejo vaetl smislu aperasumn tajniki In zaetopntkl le od one svote katere ee nji« plačali nerečnlkl In ■ nebenem »lučaja ns vsi kot 20%. Listke, imena, aaeleve In «ar b panletl na nprnvnlštve Ae Prostata. V nabsnsm sla-šaja ne dobite dnevnike ako ae doplačete kakor ja gori nered» ne. To velje Is se ens naročal kl Ima je plačane šs naprej. Bfasslms aljndno vee tejatke, de upoštevate le navedile, ker luale aam ahaslulua ne he sgešs voditi tega sistema. Te K' eeilo naj služI iSh torej krasile is liais le stran' I U, ds bedele Ime» vodne pri ra-kak. da ae bedete vedeli ravnati v take« slučaje. Prsnim upe-števsjte te. Z bratskim pendra-vem sa free vete — Filip Gedtoa, upravitelj. Za Cicero i« Chkigo J«........$7J0 1 tednik in *,»**«w..*«.........•*. 6*90 2 tednika in. 15.10 /■ WWHU in mm*.•«•»•••••••••••• 3.90 Za Ciecro in Chicago Je........$7J0 1 tednik in *,»**«w..*«.........•*. 6.90 2 tednika in. ..................... 15.10 /■ WWHU in mm*. ....... ......m. 3.90 PRO EJ M. ZLOČIN IN KAZEN Sonj. M mu j. £ predstavljala nelipro.no ot»odbo, odloibo, It LTd. Uvrtmeniti. I.bnttt .i J. ^ - M njeno POt_ .ll p. .voio. Po-bno v trenutku je futil, da je ne bi mo«»» Kidetl- Ne. »II ■» M& «U poltkuiat Svldrif»jlcw»,k»Jjen« vej .tvari? In-nehot^J« J^ .voji duM. d« mu je U ilovek U dol«o ia«a potreben. In vendar, kaj more biti med njima skupna* Niti njun« pokvarjenost bl ne mogla ¡¡S enaka VrhutegVje bil SvidrigaJlov zelo neprijetnege značaj», očividno strahovito raz-uzdan. bržkone zvijačnei in goljuf in prav lahko tudi hudobnež RMnovr.tne »tvaH -o * govorile o nJem. Re»nlca je, da je poekrbel za otroke Katarine Ivanovne, toda bogvezakej ln U kektolh nagibov. Ta človek Ima vedno »voje naklepe in nakane. ' v«e te dni je blodila Eaikolnikovu po glavi že neka druga mi»el, ki g» je strašno vznemlr-jala, daai jo je na vse krlplje poizkušal odgnati odsebe, ker mu je tako »lino težila dušo. Mi-»111 »1 je vča»ih: Svldrlgajlov se je vedno brusil okrog mene ln se brusi tudi zdaj; prišel je na slsdmoji skrivnosti; imel je tudi že namene glede Dttnje. AH jih ima šs.zdajI? Kaj bo, ako mu pride zdaj. kp ve za mojo skrivnost, in Ima zatorej oblast n¿A menoj, naum, da uporabi to skrivnost kot orožje proti Dunji? Ta misel gs Je mučila včasih celo v spanju, toda že prvikrat Je stopile predenj tako jasno in razločno kakor zdaj, ko je šel k SvMrlgaJlo-vu. 2e U misel sama gs Je navdajala z mračnim srdom. Prvič bo do takrat že vse drugače, celo njegov lastni položaj bo izpremenjen: zato je treba takoj razkriti DunJici to skrivnost. Potemtakem ee bo moral morda res sam naznaniti. da reši Dunjico pred nepremišljenim korakom. In tisto pismo? Morda od Lužina? Res da pazi na tega Razumihln, toda Rasuml-hln sam ne ve nlčeser. Jeza je navdala Raz-kolnikove ob tej misli. Prišel Je sam pri sebi do zaključka, da je treba prej ko mogoče govoriti s Svidrigajlovim. Hvala Bogu. da v tem slučaju podrobnosti niso tako važne kakor biatvo stvari; toda ako je 8v Vrnil eem ee v sobo. Doma so. mi povedali, da se godi Vsem začetnikom na plantaži tako kakor meni. Izguba krvi jih osUaj^i, ampak to e prav za prav tlfto, kar jih napravi Imune zoper nevarnosti, ki |e plantaža polna. Ce ee pa kri ne ulije, obstoji resna nevarnost, da zadene človeka kap. Zato tudi tisto nepretrgano naga-njanje k delu, M ga vsak začetnik občuti odarj«»m ln najemnikom niso nikoli čisti. Loto ln dan zalaga gospodar najemnika s življon-skimi pšlpobščinami. navaja j »•elo na raaeipno življenje, da ee mu boli zadolži in usužnjt. Kreda ima tu važno opravilo — nenehoma piše številko k števil-kl. Tako lina družina v tem pogledu tudi eenftno strani. Kajti ljudje oe sedotiljo la ae nc morajo otresti dolga, Id je dar ju najboljše poroštvo, da bo suženj še aapraj v njegovi oblasti la ae bo sobno čo ee poodeli, da ee vcak takšen poskus nav*ino konča z "nezgodo" beguna. Najdejo ga nekje n# robu plantaže krvavega, mrtvega. Zadrževala pa me je tudi skrb ra dobre ljud^ pri katerih sem bil pod streho in ki so bratski skrbeli za me. Slednjič so se začele neprijetnosti v velikem obsegu: gospodar je zbolel, kolikor se je dalo ugotoviti, na posledicah zauživanja surovih zrn kavovča. Potem je prišla nadloga nad me. Ko eem se nekega jutra hotel obuti, sem opazil na nogi tri otekline zrnate oblike. Kaj je bilo? Prašna bolha je odložila pod mojo kožo svoja jajca. Kakor bl trenil, je skočila hči mojega stanodajalca po nož in izrezala nevarno zalego. Noga ae mi je začela gnojiti, a vendar je bila nevarnost dolgotrajnega hiranja odstranjena. Rana mi je v toliko povzročala neprijetnosti, da sem se slednjič odločil za konjsko proceduro. Oblil sem jo s špi ritom in ga prižgal. Čutil sem peklenske bolečine, pomagalo pa je le. Kmalu sem bil zopet na. nogah in ker je bil oče bolan« smo delali trije za štiri, Ko smo čistili plantažo, smo trpeli hudo vročina Cestokrat je bilo do 40 etopinj v senci. A delo je bilo težko, kajti kavovec zahteva poeebno nege, plantaže pa eo se obdelovale po Taylorje-vem sistemu. Aroma kave namreč zavisi vedno od negovanja kavovega grma, to pa je zelo mučno in naporno. Trpel eem ln trpel — slednjič pa me je minila potrpežljivost. Neki paznik mi je popolnoma zagrenil življenje na plantaži. Kaj je bil vzrok njegovega sit-narenja, sem izvedel šele naknadno. Metal je svojo oko po hčeri mojega stanodajalca in ae js bal, da mu jaz ne odnosom plena. Seveda eem dekletu razodel, da ne čutim zanjo nobenega posebnega nagnenja. Navzlic temu pa se stvari niso izpretjse-nile. Dekle je napoeled poklonilo paspiku zvoje simpatije. Zdaj aa: postali konflikti neizbežni. Čeprav sem dekle svaril, naj pazi, kaj dela, me pl hptek> posluša t. Da, sraela je sčasoma tako visoko, de se je že začutila napol žena upravitelja. In imela sva nastop, Hi me je za vselej oprostil sužnosti na plantaži. Don Pedro je ob tej priliki potegnil revolver in streljal na me. K sreči eem ušel smrti. Ta dogodek je dal povod, da Je bila moja pogodba razveljavljena in jaz eeip vesel šel po cvetu, da sem zopet enkrat lahko užival zlato proatpet tsjti da ni bilo prišlo do tega konflikta, bi bil morda ostal do svoje smrti sušenj ka-vovea ln španskih izkoriščevalcev v rodovitni brazflaki deželi. ■ i ii m»i i Popravljena krivic«. Na svoji zadnji seji je sklenila *— akademije, da ne sprejme t btvj slovar ljudskege reka "neumna kakor gos," češ da gos nikakor ni neumna. To bi potrdili lahko avtomoibiliati, ki so opazovali, da se izognejo gosi avtomobilom lepo do cestnega roba, do-čim ae zaletijo n. pr. kokoši prav brezumno naravnost pod kolesa. Veliko bolj upravičena bi bfla primera; neumna kakor kokoš. " 'i» NA PRODAJ JK Tailoring & Cleaning Shop, fino opravljena s stroji za likanje. Poeluje že nad M let. 5 sob zadaj za stanovanjem. Proda se za nizko ceho $1200, lastnik odpotuje v Evropo. Oglasite se osebno na: 6886 W. North Ave., Chicago, IIL—(Adv.) 'J Kadar izgubite trio ali mož. . 22 OKTVilU da ta inž« 31-192»)! (Sept j» Peaces da vam IM. Ako deta ^avljea. t» Afe )* vašlfcj «a ae prejmete, j§, *ntavUen voled nassb Nilto ^ d0£2 atari in »on Zl asstspaUd ss m i taJnlM la drugI za*« katerih lzhks Al I sa celo lete Ja M in za pol lota pa $3.00. ft & n. p. j. doplačajo $uj lete, aa pel leta $2.40. U mesto Chicago kCh Za Evnepo etane i ▼» Jdt pa Itn stanesa tvmpai 1 tednik in Tedaik earn etane. $1*80 Tednik v Evropo stane ...... 1.70 Poštnina za tednik v Evropo .50 «asmniasmai i