©MOVINft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 13
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, JANUARY 16TII, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Slovenska banka ima kampanjo za nove vloge do 20. januarja
Slovenska banka, North American Trust Co., ima vsako leto kampanjo za nove vloge. Kampanjo vodijo direktorji
Bivši stražniki pripovedujejo o krutosti napram jetnikom v zaporih
Columbus, Ohio, 15. januarja. Pred preiskovalnim državnim odborom se je danes pričalo, da , , . .	.	—.. - so bili jetniki v državnih zapo-
banke, ki so prinesli vedno do-jrih izpostavljeni krutemu pošto-
n°vlf vl0Jy laks kampanje panju in pretepanju. Neki biv-ao potrebne, da se seznani našeši uslužbenec v državnih zapo-ijuai, k. niso se vlagatelji na na- rih in dva bivša stražnika sta
in Si]" I	® t0 m°eiHprifiala; Dognalo se je, da so bi-
dr S')"'<	Cno *r-štitucijo in li stražniki oboroženi s kolmi za ker je trdno prepričan, da je sto-
i »Me, ca se vedno bolj in bolj krampe, s katerimi so tolkli ne-'ril pravilno, žal pa mu je postava aga denar v domače podjetje.I ubogljive jetnike. Ravnatelj za- die, ki bodo nastale radi
narod se ceni po njegovi porov je dal povelje, da pobijejo gospodarski vrednosti in č
Tri leta je očeta pekla vest, ko je umoril duševno bolnega sina. Porota ga ni obtožila
Millersburg, Ohio, 15. januarja. Tu je bil aretiran kamnosek James Stenhouse, ki je sam priznal, da je pred tremi leti ubil svojega sina, ki je bil neozdravljivo bolan na duhu. In očetu ni nič žal, da je umoril svoje dete,
ima
narod močan denarni zavod, porečejo drugorodci o takem narodu, da je varčen, priden, gospodarski. Nekateri prinesejo svoje vloge sami v slovensko ban-nekatere je pa treba obiska-•t5 in jim razložiti, da slovenski V1 hrvatski denar spada v domačo banko. Kakor rečeno, take kampanje so prinesle vsako leto 'epih novih vlog in tako se bo tudi letos kampanja izvrstno ob-nsela. Ljudje imajo zaupanje v North American Trust banko, zatorej svoj denar raje vlagajo tukaj, kot pa kam drugam. Zakaj pa ne! Saj poznamo na slovenski North American banki vsakega direktorja in uradnike osebno, in vemo da «r> tr> Hnhri
gospodarji, ki so znalfd °bro g" IvU' da.f *jT?« 7 kratkem spodariti s	s poSrecilo oddajati solncne zar-
. 41111 s svojim premoženjem!
stražniki jetnike na tla, ako govorijo ob prepovedanem času. Jetniki so bili odpeljani iz svojih celic v posebno mučilnico, ako so kadili v svojih celicah. Jetnike so zapirali v male luknje, in nositi so morali več mesecev težke železne kroglje na nogah. Sploh so jetnike pretepali za vsako malenkost, tako da je bilo po 100 ali več neprestano v bolnišnici. Dva jetnika pa nista hotela pričati proti ravnatelju zapora. Eden je morilec, drugi ropar. -—o-
Solnčne žarke dobimo kmalu v steklenicah
Madison, Wisconsin, 16. januarja. Dr. Steenbock, docent na tukajšni univerzi, se je izja-
m bodo toliko vestneje gospodarili z denarjem vlagateljev.
Letošnja kampanja traja do 20. januarja. Kdor prinese novo vlogo v North American rust banko d$ 20. januarja, bo dobil obresti od ] ianuaria
1009 m •	• januarja
1932. Torej so prijazn0 vab-
* 01"> ki -še nimajo vlo<? v slovenski banki, ali ki"-maj^
e kaj, da bi lahko dodali k svoji vlogi, naj prineso denar do ■<20. januarja.
Komur še ni znano, naj mu
nhč J ,I)0rdan0' tUl
plačujejo davke od denarja vlagateljev. Torej kdor ima de_ nar na banki, mu ni treba v davčnem poročilu navestij da ima sploh kaj denarja. Banka skrbi m plača davke od denarja! vlagateljev, ne da bi vlagate, ijem kaj računala za to. bil eden vzrokov, da so
čS7bTtn° mer0' ker Potujejo davek od svojih vlog- Država pa ne vpraša kol ko ima posameznik denarja na banki Banka plača davek od skupne vsote vseh vlog.
Pomnite pa, da tisti, ki imate denar morda zakopan ali ga
Učenjak vrši se-
lce in toploto, daj tozadevne preskušnje.
To je banke
Radio iz Jugoslavije
V četrtek popoldne okoli pol štirih se je slišal v Clevelandu prvič v zgodovini direktno po ra»-diu koncert Glasbene Matice iz Ljubljane. Zbor je pod vodstvom g. Poliča zapel pesem "Je pa davi slanca pala" in še neko drugo. Po tem so peli pevci iz Zagreba. Koncert se je razpošiljal po radiu iz Ljubljane v Berlin, in odtod direktno potoni kratkih valov v New York in potom WTAM postaje se je slišal razločne v Clevelandu. Mnogo naših ljudi je slišalo ta radio koncert.
Naši groceristi
Slovenske grocerjjske trgovine, ki so članice Narodnega Trgovskega Kluba, nudijo danes izvanredno znižane cene na gro-cerijskem blagu. Kava n. pr. je od 19c naprej, sladkor $1.21 za 25 funtov, krompir 10 funtov za 15 centov, najfinejše olje 85c galona, itd. Niti v verižnih trgovinah ne dobite tako nizkih cen. Priporočamo našim lj li-
tega
pred postavo. Vsa tri leta, odkar je izvršil umor nad otrokom, ga ni pekla vest, pač pa se je bal, kaj bo, kadar drugi zvedo za njegevo delo. Stenhouse je poročen in ima še tri druge, popolnoma zdrave in razvite otroke. "Ljubil sem svojega sina kot samega sebe." je dejal včeraj v zaporih, "toda videl sem, da ta otrok počasi ubija mojo ženo. Specialisti v Clevelandu so mi odločno izjavili, da ne bo vzelo dolgo časa ,ko bo otrok umrl v silnih krčih. Otrok je trpel na vnetju možgan. Strah, da bo moja žena umrla prej, kot ta otrok, in me pustila samega 3 štirimi otroci, ta strah me je neprestano preganjal. Vsi štirje otroci so bili telesno popolno razviti. Trije najstarejši so bili tudi duševno popolnoma zdravi, toda najmlajši, David Oscar, ni mogel nikdar spoznati svojega očeta ali mater. Najbrž je dobil kak udarec na glavo. Otrok je ne'prestano ležal v zibeljki in kričal. Nekega večera, ko je bila Žena skoro smrtno bolna, sem jo poslal v postelj, sam sem pa obljubil skrbeti za otroka, šel sem po kloroform, toda nisem imel poguma, da bi ga zlil na otroka. V kuhinji sem povžil kozarec žganja, in ker je otrok neprestano kričal, sem končno polil otroka s kloroformom." Ko je bil otrok mrtev, je začel oče kaditi cigarete, odprl je okna in poklical zdravnika. Nihče ni kaj sumil, sosedi so pričakovali smrt otroka vsak dan. Toda dejanje je skoro uničilo očeta. Skozi tri leta je bil skrajno nervozen, samosvoj, tih, tresoč se. Vedel je, da je naredil prav, toda kaj bo, ko pride umor na dan! Neprestano je obiskoval grob otroka, in nekoč je vso noč na grobu prespal.
Par dni po umoru je Stem-house svojo ženo poklical vstran in ji je vse povedal. "Otrok ni
........ #L..„-...............
umrl naravne smrti," je zdiho-val oče v strašnih bolečinah. "Jaz sem ga umoril!" In žena ni vedela, kaj bi naredila. Ljubila jo svojega moža, ker je bil vedno tako' dober z njo in ostalimi otroci. Prisegla mu je, da bo molčala, da stvar nikdar ne pride na dan, ker je vedela, zakaj je mož storil umor, radi nje, da ji prihrani skoro neprestano
govarjala, če bi priznal ali ne. Prišla sta do prepričanja, da je bolje če pove, ker je potem pričakoval duševnega miru. žena in mož se počutita sedaj bolje. Edino skrb ima mati za bodočnost;
Kaj če porota pozna mcža krivim umora in bo poslan v dosmrtni zapor? Kaj čo ga pošljejo v kak zavod za več let? Kdo stražo nad otrokom, ker je ve-j bo skrbel za otroke, ki so še vsi del, da bi sicer ona prej umrla, mali? Toda plemenita ženi si
ki je bila bolj potrebna družini, kot otrok.
Tako so minula tri leta, in oče ni mogel več prenašati gorja. Zadnji četrtek je bil odpuščen od dela. Pa je šel z ženo k šerifu, kjer je vse povedal. Rekel je, da sta se z ženo dostikrat po-
lmate v varnostnih shrambah dem' da dosledno obiskujejo te morate navesti vsote tega de-!trgovine-narja v davčnem poročilu in morate plačati od njega davek
Ako ga utajite in pride temu država na sled, sledi — kazen. Iz tega je razvidno, da je najbolj-
Odpotovali v Kanado
Poroča se nam, da so odpotovali na kratek dopust v Kanado rojaki Josip Lever, Anton Bubnič in Peter Segulin. No,
se m najsigurnejše, da ima vsa-1 ]'a> vroče je bilo te dni v Cleve-kdo svoj denar v banki na hra-ilandu> kot v poletju, in treba je
nilni vlogi, pa mu ni treba skr-beti za davek, ne za varnost in
v ki6811 d0bi" Štedilnik sPada l kuhinjo, avtomobil v denar pa v banko!
garažo,
se
oddiha, želimo jim par prav dobrih požirkov. Kdor bi imel slučajno v zadevi gori treh omenjenih kaj sporočiti, naj se obrne na Jakob Opara, 9802 Nelson Ave.
Plače barvarjev Unija barvarjev v Clevelandu se je pogodila s kontraktorji
Razstava živil
mestnem avditoriju se
2° 8 pred-
ja. V soboto	da se »Jih ?lače
^ za $2.00 na dan. Enake pogod-
Najnovejše vesti
V Equestrium areni je sinoči naš korenjak Eddie Simončič-Simms temeljito porazil velikana Chet Shandel iz Akrona. Shandel je lansko leto pobil Ed-dita, in odtedaj Eddie ni miroval, dokler ni siaoči v drugem nastopu s tremi močnimi udarci z levico položil na tla in ga naredil nezmožnega za boj. Eddie je imel zadnje Čase več dobrih zmag.
New York, 15. januarja. Walter Smith, najmlajši sin bivšega gcvernerja Al Smitha, je bil danes aretiran, ker je na Lexington Ave. povozil nekega 55 let starega George Wallace, ki ni pazil na prometni signal. Mladi Smith je takoj ustavil in. odpeljal moža v bolnico, kjer je pa umrl. Smith je bil aretiran.
Washington, 15. januarja. Poslanska bornica kongresa je danes glasovala z 335 glasovi proti 55, da se sprejme $2,000,000,000 načrt za finančno rekonstrukcijo. Isti predlog je bil že prej sprejet od senata, in bo sedaj podpisan od predsednika.
Los Angeles, California, 15. januarja. Po južni Californiji je danes padal sneg, kar se ni še zgodilo v 54. letih, odkar ima vlada tam vremenski urad. ljudje tam sploh snega poznali niso. Dočim na vzhodu doslej še ni bilo snega, pa ga je v južni Californiji zapadlo do šest palcev visoko.
sama daje pogum. Zna dobro igrati piano, dobila bo učence in jih poučevala, ali dobila bo kako drugo delo.
Predno je oče odšel k šerifu, je poklical svojo 13 letno hčerko v stransko sobo, ji pogledal v oči in ji vse razložil. Otrok je z modrimi, nedolžnimi očmi zrl strmo v očeta, toda le za trenutek. Hčerka je prepričana, da je oče storil prav. Le nervozna je sedaj in ne more razumeti, zakaj imajo očeta v ječi. Prepričana je, da je oče popolnoma nedolžen.
Mlajša dva otroka pa samo nekaj sanjata, da je v hiši nekako narobe. Vesta, da je "ata v ječi in neprestano vprašujeta, kdaj pride domov? Ne vesta, da je njun oče prostovoljno priznal umor njih bratca. Splošno se pričakuje, da bodo porotniki oddali svoje mnenje jutri, izjavili, da oče ni bil pri pravi pameti v trenutku umora in ga ne bodo obtožili.
Vse drugo lice pa dobi zadeva, ako se vmeša vmes zvezna sod-nija. Stenhouse namreč ni ameriški državljan, niti ni njegova žena. Pred devetimi leti sta oba prišla iz Kanade in se nista nikdar potrudila za državljanstvo. Stenhouse je star 39 let, in je svoječasno služil štiri leta pri vojakih. Doživel je mnogo bojev na fronti. Poročil se je kmalu Po premirju, in prišel v Kanado, kjer je imela žena sorodnike. Domneva se, da je oče na zvezni sodniji lahko najprvo obsojen, potem pa deportiran, ako ne bo javno mnenje posredovalo v te.i tragični zadevi.
Včeraj zvečer je porota, ki je prevzela slučaj Stenhousa, odločila, da ne bo tožila očeta na umor, pač pa ga bo dala preiskati, če je duševno zdrav.
Governer White bo sklical ženske brez soprogov jo-izvanredno zborovanje kajo v Washington«, da le v najhujši krizi dobijo sem svoje može
1
Columbus, Ohio, 15. januar- j Washington, 15. januarja. Ka-ja. Od vseh strani se pritiska na I kih 50 žensk, ameriških držav-governerja White, da skliče iz-jljank, je prišlo danes pred naredilo zasedanje državne zborni- j selniški odsek poslanske zbornice, da se pomaga mestom, ki cc kongresa in zahtevalo, da po-imajo prazne blagajne, da skr- j stava pripusti njih može, ki se bij o za brezposelne. Tudi nado- nahajajo v Evropi, nemudoma mestni župan v Clevelandu, Ha- v Ameriko. Pred odsekom so naroki Burton, je pozval governer- j stopili govorniki Y. W. C. A., j a, da skliče izredno, zborovanje jNat i on al League of Women državne postavedaje. D a n i e 1 j Voters in drugi. Vsi so silili vla-Morgan, kandidat za župana, je Ido, da naredi postavo, da se pri-brzojavil governerju, da skliče pustijo žene ali možje naturali-izvanredno zborovanje./Morgan (ziranih državljanov ali držav-je povdarjal, da bo v fcjjevelan- ljank v Zedinjene države. Toda du zmanjkalo $9,000,000 za pod- nasprotoval je generalni nasel-poro za brezposelne. Dočim go-jniški nadzornik, Hull, ki je izja-verner White ni še končno velja -j vil, da stvar mora biti omejena, vno se odločil, če skliče izvan- ker se bodo sicer godile ogrom-redno zasedanje državne zborni- ne sleparije. Soba, kjer se je vrče ali ne, je pa izjavil: "Apel, ki I šilo zaslišanje, je bila natlačeno sem ga dobil iz Cleveianda, je j polna. Mnoge' ženske so prine-skrajno resen. Naredil bom vse;sle svoje otroke s seboj. "Ali ni-v svoji moči, da preprečim naj- smo me prave ameriške držav-bujše. Vprašanje ostane odpr- ljanke, katerim ustava garanti-to." White se boji posledic iz- ji a srečno življenje?" so vzklika-vanrednega zasedanja državne j le. "Kako more biti sreča v dru-zbornice. Prvič, zasedanje bi ve- j zini, ko pa postava ne pripusti, ljal6 nad milijon dolarjev, dru-lda pride mož k svoji družini?" gič .zasedanje bi moralo naloži-' Pričakuje se, da bo kongresni ti nove in visoke davke, ako se j odbor nekaj tozadevno gotovo
hoče dobiti dovolj denarja za po trebe, ki jih zahtevajo mesta. Najmanj $25,000,000 bo treba spraviti skupaj. Dočim so davki že danes tako .silno visoki, se
ukrenil.
Naraščaj v naselbini
Preteklih par dni so vile rojenice obiskale sledeče družine in
governer boji, da se bodo morali i prinesle s seboj žive darove:
.še zvišati za 50 procentov.
Hi9i
Zgubljena ljubezen je vredna en cent
Philadelphia,. 16. januarja.— Porotniki na sodniji sodnika Stern so priznali danes 21 letni | Katarini Hukorre $100.01 od-1 škednine, in sicer $100 za poroč-1 no obleko" in venec, in. en cent za
I družini Louis J. šušteršič deč-jka, družini Rud. KaroviČ dekli-|co, družini John J. Klečan deč-jka, družini Frank Rudnik de-I klico, družini Frank Shober de-j klico, družini Fr. Jerman deč-!ka. Da bi bili vsi zdravi in sre-jčni!
Privatna zabava
Društvo Danica, št. 11 S.D.Z.
januar
soboto, 16. januarja, se je vršila javna poroka. Vstop nma na razstavo je samo 25 centov.
Plesna veselica
Danes zvečer se vrši plesna veselica v Knausovi dvorani, ki Jo priredi dr. sv. Pavla, št. 239 K.S.K.J. Občinstvo je prijazno vabljeno.
be so podpisali že drugi stavbeni delavci.
Prvorojenček
Družini Mr. in Mrs. Max Lan-dig, 1262 E. 172nd St., je bil včeraj rojen sinček-prvorojen-ček, ki je tehtal 10 funtov. Mlada mamica se je prej pisala Doles. Naše iskrene čestitke!
Za brezposelne
Na ogromno dobrodelno prireditev, ki jo priredi "Ameriška Domovina" dne 21. februarja v Slovenskem Narodnem Domu, pride tudi demokratski kandidat za župana Ray T. Miller. Včeraj nam je poslal $25.00 za 25 vstopnic k tej prireditvi. Pripeljal bo tudi svojo soprogo in mater in več drugih sodnikov in odličnikov iz mesta. Kot znano, gre sleherni cent te ogromne prireditve za slovenske brezposelne. Pričakuje se, da bo prireditev prinesla $1000.00 čistega, sledeč zanimanju, ki že sedaj vlada v naselbini. Prosimo, da si nemudoma rezervirate vstopnice, ki so v predprodaji pri Mrs. Mary Kushlan v S. N. Domu, ker smo prepričani, da jih bo zmanjkalo.
Ogenj v šoli
V Emerson Junior višji šoli je nastal včeraj ogenj, ko je eksplodirala .filma. 200 učencev je popolnoma mirno zapustilo poslopje. Nesreče ni bilo.
Bogato dekle ubilo svojega ljubimca
Flint, Michigan, 15. januarja. Miss Helen Morgan, 27 let staro bogato dekle, je bila danes spoznana krivim umora drugega razreda. Obtožena je bila, da je ni ljubavnem sestanku na nekem pokopališču ubila svojega ljubimca, mehanika Leslie Castell, in sicer iz ljubosumnosti. Obsojena je bila v 25 let zapora. Ko jo je sodnik vprašal, če ima kaj pripomniti, je odgovorila: "Da! Jaz sem enostavno žrtev politike, policije in zloglasnih karakterjev. Jaz sem ravno tako nedolžna, tega zločina, kot katerakoli oseba, ki se nahaja V tej sobi."
"Radio gori" Ko sta včeraj na WJAY radio postaji umetnika Jean in Don pela, je nastal ogenj. v radio študiju. In dočim so ogenj gasili, so godbeniki igilali v isti sobi, umetnika Jean in Don sta medtem bila premeščena v drugo studijsko sobo, kjer sta nemoteno nadaljevala program.
' Volivni listki
Mnogo volivnih listkov pri zadnjih volitvah je bilo neveljavnih. Med drugim n. pr. samo v precinktu A, 23. varda, kjer volijo izključno slovenski volivci, je bilo 9 neveljavnih glasovnic« Dva sta volila za Mil-lerja, pa sta podpisala svoje ime na glasovnico, kar je prepovedano, dva sta naredila tako velik križ pred Millerjem, da je križ segel prav do Morgana, in potem niso vedeli, komu spada, zopet drugi je naredil pod imenom Millerja križ. Vse to je neveljavno in je na ta način Miller samo v tem precinktu zgubil 9 glasov. Zaznamujte vendar glasovnice, kakor se vam razloži v časopisu!
Finkle mora plačati
Louis Viny je posodil poznanemu republikanskemu council-manu Hermanu Finkle na tri note $6000.00. Finkle ni plačal in sledila je tožba. Sodnija je odločila, da mora Finkle plačati in tudi $813.00 v zapadlih obrestih.
trplenje, ki ga je morala pre-l^0 Priredilo privatno zabavo za stati, ker se ji je ženin skujal. f1™6 m ^h prijatelje v sobo-
Tožila je Vincenca Testonija na ^f'23" 3&™&ryd> v sobi St-$10,000 odškodnine.	j1 S-N-.Dom- Prvotno Je bilo
naznanjeno, da se vrši plesna j veselica v spodnji dvorani, ker pa je bilo društvo prošeno, da prepusti dvorano za ženitova-nje, se bo vršila zabava v sobi št. 1. Zabava bo kaj domača in prijazna.
Ubit ropar
James Lawrence, 1274 E. 102nd St. je zgodaj danes zjutraj slišal ropot v kleti svoje hiše. Svoji hčeri je povedal naj pokliče policijo, sam je pa šel z revolverjem proti kleti. Ko posveti z električno žarnico, skočita dva moška proti njemu. Lawrence je začel takoj- streljati. Zadel je enega roparja v glavo, da je bil na mestu mrtev, dočim je drugi pobegnil.
Lep regrat
Rojak Frank Koci, 1158 E. i 61st St., nam je prinesel poka-jzat lep regrat, ki ga je nabral v
Vest iz domovine
Soproga Mr. Anton Vatovca, našega zastopnika, Mrs. Cecilija Vatovec, je dobila iz domovine vest, da ji je v vasi Materiji, Istra, umrla draga mati, stara 60 let. Ranjka zapušča štiri hčere in dva sina, Cilka v Ameriki, Anica v Jugoslaviji, Marija in Pepca. V Materiji zapušča dva sina. Globoko sožalje sorodnikom. •
Četrta žena
Alonzo Snyder, 68 let star, odličen odvetnik v Clevelandu, se je včeraj poročil četrtič s 44 letno Mae Stafford. Snyder jeva. tretja žena je bila na skrivnosten način umorjena, z eno se je razporočil, ena mu je umrla, četrta žena je bila tudi prfij že tudi dvakrat poročena in raz-poročena.
Perušek bo predaval 1 * „ - , — ----------- .
V nedeljo se vrši predavanje Cordon parku in tam okrog. En v S. N. Domu, v dvorani št. 1, šop smo zmerili in je bil natan-novo poslopje. Pričetek ob'3.!čno šest inčev visok. Da ne bo Predaval bo naš kake pomote, naj povemo, da
uri popoldne.
umetnik Perušek. Govoril bo o!nam je Frank regrat samo po-
slikarstvu in pomenu slik končanem predavanju se vrši j prosta zabava v istih prostorih. 'Vstopnina je prosta.
Petletnica
I Danes, 16. januarja, je. pote-!klo pet let, odkar je preminul jblagopokojni Frank Makovec. Naj mu bo v srcih vseh, ki so ga poznali, ohranjen blag spomin!
Pes zastonj
Kdor hoče dobrega psa-varu-ha, ga lahko dobi zastonj pri Frank Veselu, na 791 E. 185th St. Pes je star štiri leta in absolutno zanesljiv varuh.
Pojkazal, jedel ga je pa sam.
Novi direktorji
Pri s i 11 o č 11 j e m zaklj učnem zborovanju delničarjev S. N. Doma je bilo izvoljenih sedem direktorjev in sicer: V Levstek, J. Mesec, V. Candon, J. šiškovič, S. Lunder, J. Kovačič in J. Levstik. Podrobnosti priobčimo v pondeljek.
Rojak zbolel
Nevarno je zbolel poznani rojak Vinko Kranjc, 19006 Mohican Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo na njegovem domu.
u
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6X17 St. Cleir Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 13, Sat., Jan. 16th, 1932
Začetek predsedniške kampanje
či. Upajmo pa, da 31. decembra 1932, ko se bomo poslovili od tega leta, bomo še bolj veseli, ker bodo takrat že boljši časi in tudi podružnica št. 47 SŽZ bo 100 procentna močnejša. Vse članice pa prosim, da zahajate redno na sejo in pri vsaki priliki agi-tirate za našo organizacijo.
Geslo naše naj bo: vsaka slovenska žena ali dekle mora biti tudi članica Slovenske ženske Zveze. Vedimo, da v složnosti in skupnosti je moč. Držimo se te moči in uspeh je zagotovljen.
Pozdrav vsem članicam SŽZ in vsem čitateljem, nam tako priljubljenega lista, Ameriške Domovine. Louise Zidanic, predsednica št. 47 SŽZ.
Ustava Zedinjenih držav določa, da se izbere na vsaka štiri leta prvi eksekutivni uradnik dežele, kateremu pravimo predsednik Zedinjenih držav. Kratka je doba predsed-ništva, toda če pomislimo, da ima predsednik Zedinjenih držav v mnogih ozirih več moči kot pa kak vladar, kralj ali cesar, tedaj je gotovo, da je ustava pametno določila, da se prvi uradnik dežele izbira na vsaka štiri leta.
Mnogokrat se pripeti, da je narod zadovoljen z enim predsednikom in ga voli še drugič. Skoro vsak drugi predsednik Zedinjenih držav je bil dvakrat izvoljen, pričenši s prvim predsednikom Washingtonom. Za tretji termin pred-sedništva pa doslej še noben predsednik ni bil izvoljen. George Washington je bil izvoljen dvakrat, in ko so mu ponudili še tretji termin, je odločno odklonil, češ, da ga ni ameriškega državljana, ki bi bil vreden, da bi bil trikrat zaporedoma izvoljen. Dasi ustava sama ne nasprotuje tretjemu predsedniškemu terminu, pa je nekako upoštevano ustno izročilo, ki preprečuje tretjo izvolitev.
Kandidate za predsednika postavljajo predsedniške konvencije dotičnih strank. Vsaka politična stranka mora imeti predsedniško konvencijo. Na taki konvenciji se zberejo .odposlanci dotične politične stranke, ki izberejo kandidata svoje stranke. Tako bo letos imela republikanska stranka svojo predsedniško konvencijo 14. junija v Chicagi, in ravno tako demokratska stranka v Chicagi dne 24. junija. Socialistična stranka bo imela svoje predsedniško zborovanje v kratkem v New Yorku. Tudi komunisti bodo izbrali svojega kandidata, in mogoče je, da se pojavf še kaka drugo stranka.
Kakor hitro so izbrani kandidati posameznih političnih strank za predsednika, se začne ogromna agitacija po vsej deželi. Bijejo se boji za načela, Za programe, za ideje, za način vlade. In ravno letos bo ta boj še toliko hujši, ker so razmere napete do skrajnosti, ker so na površju gotovi principi, ki bodo odločevali. 1
Od leta 1920 je bila republikanska vlada na krmilu vlade. Harding, Coolidge in Hoover so trije predsedniki, ki so j vodili zadnjih enajst let usodo ameriškega naroda. Kako so jo vodili, do danes vsakdo ve sam za sebe, ker živi v razmerah, ki so neznosne in ne morejo dolgo trajati in mora priti do spremembe.
Na vsak način bo v predsedniški kampanji igralo največjo vlogo troje vprašanj: brezposelnost, tarif in prohibi-cija. Okoli teh treh vprašanj se bo sukala vsa predsedniška kampanja. Leta 1928, ko je Hoover kandidiral in bil izvoljen, so republikanci po vsej deželi prerokovali, in Hoover je neštetokrat povdarjal, da bo Amerika imela sijajne čase, ako sprejme Hooverja za predsednika, kajti visoki tarif ga-rantiravsakomur poln lonec živeža in polno bančno knjižico.
Cleveland (Newburg), O. —
Solnce nam lepo sije. Izgleda, da je pomlad. Travca zeleni po dvoriščih in pred hišami. Kljub lepemu vremenu je pa vseeno predpustni čas. Vsak človek se v predpustnem času kaj rad nekaj pozabava. Tu me žene, članice Gospodinjskega kluba, želimo podati občinstvu nekaj zabave in razvedrila. To se bo vršilo v soboto večer, 16. januarja »v dvorani S. N. Doma na 80. cesti. Začetek programa bo ob
osmih zvečer.
Kaj bo na programu? Igralo se bo na karte pri vseh mizah. Kdor bo najboljši igralec, dobi prvo nagrado, dalje drugo itd. Šest lepih nagrad bo razdeljenih med najboljše igralce. Do sedaj smo imeli mnogo prostega časa, da smo se lahko izučili v igranju na karte, zato smo prepričane, da bo dvorana polna samih igralcev. Ko bodo igre končane in nagrade razdeljene, bo nekaj okrepčil za telo in noge, potem pa ples. Naj enkrat za malo časa pozabimo svoje vsakdanje težave ter se za nekaj uric prav po domače pozabavamo. Povem še toliko, da bo ves čas navzoč šulen s svojo krasno harmoniko, da bo veselje popolno. Zabave bo za vse: za stare in mlade.
Ves preostanek gre v blagajno Gospodinjskega kluba. Klub pa zopet skrbi za vso opravo v kuhinji S. N. Doma. Ker je pa Dom last nas vseh, se tudi prosi, da se povoljno odzovete in nas . posetite v velikem številu. Tako boste pomagali povečati in spopolniti kuhinjske priprave v S. N. Domu. Vabimo vse Slovence od blizu in daleč.
Odbor Gospodinjskega kluba.
v duhu dnevno, akoravno ne več pismeno.
Mirno počivajte, draga mamica in večna luč naj Vam sveti!
Vedno Vaša udana hči v življenju kakor tudi v večnosti: Johanca Smerke-Mervar, Cleveland, O.
Pred 16. leti v Clevelandu in po svetu.
Iz arhivov "CIcv. Amerike," leta 1916
i
V SPOMIN
moji pokojni mamici Johani Smerke, ki smo jo položili k večnemu počitku 15. decembra, 1931 v Pueblo, Colo.
(Pisano na vlaku ob povrat-ku v Cleveland, O.) Preljuba mamica!
Zaspala ste mirno v Gospodu dne 12. decembra, ne da bi bila jaz ob Vaši strani ob trenotku Vaše ločitve s tega sveta. Toda draga mamica, bila sem z Vami v duhu, kakor še danes.
Kako čudno je človeško življenje! Prihiteli smo iz daljnih krajev zopet domov: brata Frank in John iz Texasa, sestra Rose iz Kalifornije in jaz iz Clevelanda v zadnji pozdrav Vam, ljuba že pokojna mamica in v tolažbo dragemu očetu.
Doma — — Zopet doma, v sredini bratov in sester— pri očetu, v kraju nepozabnih nam otroških dni . . . Napolnili smo domačo hišico z našo navzočnostjo, in vendar še ni bila nikdar tako prazna . . . Naše mamice ni več med živimi ... Ni več one zlate duše in blagega srca ... .Ni več prave domače hiše! Kamor sem se ozrla, pač pa sami sladki spomini na na-
r, . A v -	, ... .- , ,. , , , šo skrbno, blago in pridno ter
Kak° SlaŠn,°	reP^bhk^n„CiV„'e!?allV AZ°b„!';,.ka.k? krščansko mater, ki je vse svo-
je življenje žrtvovala in se tru-
silno so se zlagali narodu, to ve danes sleherni Amerikanec Visoki republikanski tarif ni samo, da ni ohranil normalnih časov, pač pa je zapeljal Ameriko tako globoko v mizerijo, da kaj,enakega še nikdar ne pomni zgodovina ameriškega naroda. Kako more v takih razmerah Hoover stopiti pred ameriški narod in prositi ga, da ga ponovno izvoli, je stvar, ki nam je nerazumljiva, toda republikanska predrznost je velika dovolj, da pripravi kaj podobnega.
In tozadevno si republikanska stranka niti pomagati ne more, kajti politikarji, ki imajo prvo besedo v stranki, morajo na vsak način izposlovati, da bo na republikanski predsedniški konvenciji izvoljen Herbert Hoover ponovnim kandidatom stranke. Ako republikanska predsedniška konvencija zavrže Hooverja, si s tem sama sebi izbije tla, ker pri-pozna, da Hoover kot predsednik ni našel odziva med ameriškim narodom, da je bil slab predsednik, in da je torej stranka prisiljena iskati druzega. Da pa republikanska stranka kaj takega ne bo naredila in si sama napisala smrtno obsodbo že naprej, je očividno, in bo torej Hoover ponovno kandidat republikanske stranke za predsednika.
—------—------------—S....---------------------------
I
DOPISI
dila za pravo vzgojo svoje družine. Še sedaj Vas čujem, mama, ko ste večkrat omenili še za časa mojih šolskih let: "Ljubi Bog mi podeli zdravje in življenje toliko časa, da mi otro-čički dorastejo, da bodo preskrbljeni in na pravem potu življenja!"
Uslišal Vas je mili Bog. Vsi imamo že svoje družinice in vsaj upam, da smo vsi na pravem potu. Skušam in bom vedno izpolnjevala Vaše nauke in želje.
Kako mi v srcu odleže, mama, ko z Vami kramljam—v duhu!
Spominjam se, kako Vas je Vedno veselilo petje društva "Prešeren." In Vi st« te pevce mirno tudi v rakvi poslušali, ko so Vam zapeli žalostinko, ozi-
Cleveland (Newburg), O. — slavija, saj ga ni bilo dosti pri- r0ma nagrobnico. Kako gan-Vse toži o slabih časih, kateri j da. Dobro pa je bilo zato, ker jU*™ je Vam zapel dva solospo-nas pritiskajo k tlom, da mar-|šmo bili zdravi in srečno doča- Va Mr. John Germ s svojim sikatero družino skrbi, posebno j kali leto 1932. Dal Bog, da bi:zv°nečim in čistim tenorjem pa še gospodinje, kako bo pre- ■ dočakali še konec tekočega le- med črno sv. mašo "Blagor življala svoje otroke in jih do-j ta, pa bomo zopet izrekli svojo j mu»" i" "The Rosary." Še se-stojno oblekla. Pa bodimo po- sodbo o tem.	daj ga čujem in gotovo tudi Vi,
gumni in upajmo v božjo pomoč in v boljšo bodočnost. Kakor povsod, tako smo tudi mi, na
Na poslovilni večer starega mama. leta in na častni sprejem nove-j V pucblski farni cerkvici Ma-ga leta je nas posetilo več naših ; rije Pomagaj sem oni dan obu-Clevelandskem hribu, več ali j prijateljev iz sosednjih 1 našel-; dila zopet, sladke spomine, ko manj prizadeti. Pa smo odšlo-; bin. Tudi naš vedni prijatelj in : in kjer sem prejela prvo sv. vili minulo leto in pričeli novo i podpornik, Mr. Louis L. Ferfo- obhajilo, sv. birmo in bila pokaj veseli. Podružnica št. 47 i!ia, slovenski pogrebnik iz New- ročena. O sladki spomini šo'l-SžZ je priredila v prostorih Mr. jburga, je bil med nami ter claro- jskih dni od prvega razreda rutin Mrs. Zalar na Vineyard kaj, val .$5.00 v blagajno. Najlepša j prej! Sladki spomini na eer-lepo odhodnico letu 1981 na zad-! hvala, Mr. Ferfolia! Hvala tu-! kveni kor, kjer sem z največ-
Ciril Zupan krasen kip Matere Božje v to priznanje, ko sem se poročila pred 14 leti?
Slišali ste, ko so č. g. Rev. Ciril Zupan v poslovilnem govoru med črno sv. mašo omenili, kako ste bili vedno pridna, skrbna krščanska mati. — In kdo to bolj zna kakor jaz, mama? Kako obžalujem, ker ste tako malo dobrot tega sveta uživali v svojem življenju; gotovo Vam bo vse to poplačal vsemogočni Bog.
Obiskale smo s sestro Rose
Radi opeklin, dobljenih pri pranju, je 27. januarja, 1916, umrla v Clevelandu rojakinja Mary škerjanc, stara šele 21 let. Doma je bila iz Velike Loke na Dolenjskem. Tu je zapustila moža, otroka in brata, v starem kraju pa očeta, tri brate in sestro. Bila je članica dr. Danica št. 11 S.D.Z.
Dne 1. februarja, 1916, so se sledeči poročili v Clevelandu: Frank Starin in Jožefa Urbani-ja, Frank Matevž in Jennie Ber-nač, Martin Marinko in Rosie Rokavec, Anton Gregorič in Rosie Križman, Frank Blatnik in Rosie Arko, Josip Rebolj in Fannie Kozmak.
Državna komisija za delavske nezgode je začetkom februarja, 1916, prisodila vdovi Mrs. Schlesinger $3,744.00 odškodnine za smrt njenega moža, rojaka Schlesingerja, ki je bil nekaj mesecev prej ubit v tovarni.
Dne 5. februarja, 1916, so se v Clevelandu poročili sledeči rojaki: Frank Kastner in Mary Cesar, Theo. Germanovič in Mary S e k u 1 i č, Josip Bergič in Louise Ratajc, Louis Mertelj in Mary Puželj, Tomaž Ralenovič in Mary Rozetič, Louis Katrn in Ana žnidaršič, Tom žužek in Ana Faber.
Nezavestnega so našli dne 6. februarja, 1916, delavca Louis Kovača na progi N. Y. Central železnice. Odrezana mu je bila leva noga.
Dne 8 .februarja, 1916, je znani rojak Martin Poljanec, ki ima danes gasolinsko postajo v Madison, Ohio, odprl na 5810
Vaš novi dom v soboto pred od
hodom in položile na Vaš grob St. Clair Ave. restavrant. okrašeno božično drevesce z ze-1 Umrla je rojakinja Mary Ho-lenim smrečjem in rudečimjbat, 8, februarja, 1916, vdova, cvetjem. Grob je okinčal po j stara let. Bila je doma iz Lo-najunem naročilu neki mlad ke pri Trzinu. Zapustila je tri človek. Ko zapazi najine sol-;male otroke. Bila je članica dr. ze, pravi: "Ne žalujte, bodite i Složne Sestrk le brez skrbi, bom že jaz pazil Isti dan Je umrla komaj 19
za sedanji dom Vaše mamice, ker so bili tudi meni draga in dobra. Ali se spominjate, ko smo bili sosedje in kot otroci skupaj?"—In seveda, ko ga dobro opazujem, je bil to sin nekdanje naše sosede Mrs. Go-lobove, ki je že več let oskrbnik pokopališča.
Kakor v življenju, tako za večnost vse ste si dobro preskrbeli, mama. Povedali so gospod Ciril Zupan in sestre učiteljice, kako ste bili redno pri sv. misijonu par tednov pred smrtjo. Pisali ste mi odgovor na moje pismo v nedeljo, dne 7. decembra, in odpeljali so Vas v bolnišnico v torek. Potem v soboto ste po prejetih sv. zakramentih zaspali za vedno *. . .
V onem pismu, mama, ste omenili, da je to Vaše zadnje pismo, in vendar tisti čas še niste bili bolani. Res je bilo to Vaše zadnje pismo, ampak v duhu bomo vedno skupaj, do mojega zadnjega dne . . .
Težka je bila ločflev iz Pue-
let stara poročena Rozi Mezgec. Tu je zapustila soproga. Doma je bila iz Cerknice pri Rakeku, kjer je zapustila še starše, brata in 2 sestri.
Dne 8 februarja so odšli štirje slovenski fantje v armado strica Sama. Njih imena so: Jakšič, Ravan, Knific in Križman. Vsi so bili člani Slovenskega Sokola v Clevelandu. Vsi štirje so bili potrjeni h konjenici. Ob istem času se je poročalo, da je po raznih naselbinah Zedinjenih držav se vpisalo 41 slovenskih fantov^v ameriško armado. Večinoma so bili poslani v Texas.
Dne 8. februarja, 1916, je umrla v Clevelandu Uršula Ma-lenšek, stanujoča na 70. cesti. Zapustila je moža in osem malih otrok. Stara je bila 52 let.
"Clevclandska Amerika" dne 11. februarja, 1916, prinaša resen apel na članstvo vseh slovenskih društev v Clevelandu, da se v največjem številu udeležuje društvenih sej do 15. marca V tem času se je bilo treba
nji dan, 31. decembra.	j tli vsem, ki ste nas posetili ome-
Vse je bilo veselo in zadovolj-j njeni yečer. Le žal je lahko no, da se staro leto od nas po- vsem, ki niste mogli biti navzo-
jim navdušenjem in veseljem pela 17 let. Ali se spominjate, mama, ko so mi podarili č. g.
blo do mojih dragih, osobito od jcdločiti, katera d r u š t v a bodo ubogega, potrtega očeta. Da- podpirala ustanovitev Sloven-nes, 22. decembra, so gospod, <,]tega Narodnega Doma v Cleve-Ciril Zupan kot za sedmino da-!iandu. časopis je dognal, da rovali za Vas sv. mašo zadušni- drugače ne bo šlo, kot da se ide-co po naročilu društva Krščarj- jo Narodnega Doma inkorpori-skih mater in Altarnega druSt-jra z obstoječimi društvi, kar se va. Mrs. Frances Raspet mi i je tudi pozneje izkazalo, da je je povedala, da bodo vse člani-!bilo pravilno, ce navzoče pri sv. maši in vse! Frank Poje, znan po širnem za Vas, mama, sprejemajo sv. Clevelandu, je 5. februarja, obhajilo. Kako sem vesela, da 1916, poleg svoje krojačnice na ste bili članica tega društva; le.4015 St. Clair Ave. odprl še tr-žal, da mi ni bilo mogoče bili go vino z moško opravo. Priredi' pri tej sv. daritvi.	je takoj ob otvoritvi razprodajo.
Sem na potu proti domu. ko je imel celo stran oglasa v Vračam se k svoji družini ili j časopisu. Srajce so bile po 50e.. zvestim prijateljem z žalostnim j klcbfck! po $1.00, itd. srcem, da bom v njih sredini 12. februarja, 1916, sta se poza Božič; ampak Vi, ljuba itta-jroeila v Clevelandu John Kre mica ste mi pa bliže kakor še; menšek in Mary Dekleva. nikdar prej in kramljale bomo I Društvo Slovenski Sokol je pri
svoji seji 13. februarja, 1916, sklenilo vzeti 20 delnic Slovenskega Narodnega Doma in je plačalo na račun takoj $50.00.
Koncem leta 1915 je štela Slovenska Dobrodelna Zveza v Clevelandu vsega skupaj 936 članov in članic. Premoženje je znašalo $29,726.70.
Dne 16 februarja, 1916, je umrl v Clevelandu rojak Frank Štamcar, star 42 let, doma iz Vipave. Bil je vdovec. Spadal je k društvu Sava SNPJ.
Društvo "Zvon" v Newburgu je priredilo dne 20. februarja, 1916, v M. Plutovi dvorani v Newburgu šaloigro "Trije ptički." Tedaj v Newburgu še niso imeli Narodnega Doma.
Dne 16. februarja, 1916, sta se v Clevelandu poročila Stanko Klasnič in Katarina Simončič.
Anton Bensa, znani brivec, ki je imel dalj časa svojo brivnico poleg gostilne A. Žavirška, je umrl dne i7. februarja, 1917. Bil je član pevskega društva Edinost.
Dne 19. februarja, 1916, so se v Clevelandu poročili sledeči: G. Ljubič in Margareta Novak.
Dne 22. februarja, 1916, je umrl v Clevelandu v Lakeside bolnici rojak Frank Jerič za naglo in hudo boleznijo. Stanoval je na 1160 E. 60th St. Doma je bil iz Dobrniča pri žužemberku. Zapustil je ženo in dva otroka. V Ameriki je bila kakih 6 let.
Slovenska Dobrodelna Zveza, domača podporna organzacija v Clevelandu, je začetkom leta 1916 začela dajati večja posojila >na prvo vknjižbo. Ta organizacija ima danes skoro 800,000 dolarjev posojenih pri domačih ljudeh.
Do 20. februarja, 1916, so slovenska društva v Clevelandu podpisala 153 delnic za Slovenski Narodni Dom. Delnice so bile po $10.00.
Rcjak Anton Peterlin je koncem februarja meseca, 1916, odprl kavarno in restavrant na 6307 St. Clair Ave.
Dne 23. februarja, 1916, so se v Clevelandu poročili: John Bavcon in Mary Mestek, Frank Lipušček in Fannie Rostohar.
Dne 24. februarja, 1916, so sledeči Slovenci postali ameriški državljani: Anton Oswald, John Suhadolnik in John Požun.
V Collinwoodu je februarja meseca, 1916, prevzel podjetni rojak Anton Seršen prej znani hotel Gilbreath.
27. februarja, 1916, je umri v Clevelandu rojak Viktor Pri-bošek, ki je zapustil ženo in štiri otroke. Star je bil 32 let.
Poročili so se 26. februarja, 19i6, v Clevelandu sledeči: Anton in Julija Kapus, Josip Kralj in Agnes Roth, Jos. Kranjč in Cecilija Ravnikar.
Packard Auto družba je 1. februarja^ 1916, naznanila, da bo zanaprej sprejemala samo ameriške državljane na delo. Kcmpanija je imela tedaj 5,000 uslužbencev. Ne vemo, ali se še danes drži istega načela.
Začetkom februarja, 1916, je začel izhajati v Clevelandu nekak cglaševalni list v slovenskem jeziku — "Oglaševalnik-Advertiser." List je doživel le par številk.
—L-o-
RIBE NISO GLUHE
Prirodopisci so dolga leta delali razne poizkuse da bi ugotovili, ali imajo ribe posluh. Zadnje čase pa se je posrečilo dokazati nekemu nastavljencu zavoda za libe v Londonu, Plymou-thu, da slišijo tudi ribe in da imajo posluh. Plymouth je ribe v nekem velikem ribniku tako navadil,- da na zvonjenje z močnim zvoncem vse priplavajo na kraj, kjer jih navadno krmi.
Ce verjamete al' pa ne.
Kovačev študent je pričel na božične počitnice. Ljudje so imeli vanj veliko upanja in zaupanja, da zna več kot hruške trest, ker hodi v črno šolo, kjer se uči, kako se napravlja toča in kako se užene celo samega peklenščka, če bi se ta tako daleč izpozabil, da bo hotel to ali ono grešno dušo odnesti seboj.
Vsak večer se je zbralo vse polno očancev pri Kovačevih, da so poslušali modre besede modrega študenta, ki je vaščanom rad povedal o raznih novotari-jah, o katerih so možakarji sicer zmajevali z glavo in soglasno sklenili, da je današnji svet narobe, a verjeli so pa večinom vse.
Tako jim nekega večera raz- " klada o zdravstvenih rečeh in omeni tudi, da je najboljše ako se zmrznjenega človeka drgne s snegom, da se ga na ta način najlaglje oživi.
Možakarji so kar strmeli, ko so slišali to novost. Da bi človeka, ki je zmrznil, drgnili s snegom, ko je vendar popolnoma naravno, da ga je treba takoj deti na peč, da se otaja. Končno sex pa rekli, da bo morda' res tako, če dohtarji tako pravijo. Samo sosed Brjaga nekako zamišljeno vleče iz svoje pipe in gleda v tla. Končno pa dvigne glavo, puhne oblak dima pod strop, debelo pljune tje za vrata, pa počasi reče:
"Ne bodi nakazano, da si učeni ljudje kaj takega izmislijo. Ti prešmentana reč, ti! Je že mogoče res, ampak ti, študeirf Kovačev, ki hodiš v črne šole, povej nam pa tole: Kaj pa če bi kdo zmrznil poleti, ko ni sne-
ga?"

Na Menišiji sem poznal dva Jurija: eden je bil Jurij Malen-ski, prvi bogataš v vasi, ki je imel malin in žago in v gozd« take hoje, da trije možje niso megli obseči ene. Pa je to tudi dobro vedel in edini človek, s katerim je govoril par besed, je bil domači župnik.
Drugi Jurij je bil pa Vidrihov Jurij, ki je bil doma iz Planine, in je služil za hlapca pri Vidrihovih dolgo vrsto let, menda prav do svoje smrti. Ta je bil vedno vesel, zgovoren, »poln dovtipov in vse ga je rado imelo. Ker je bil še fant, se je seveda drifžil z našimi fanti, s katerimi so skupaj marsikatero uganili. Tako sklenejo nekega večera, da mora Vidrihov Jurij Malenskega Jurija malo potegniti, da se bodo fantje smejali-Kmalu nanese*prilika, da se srečata Vidrihov Jurij in Malenski Jurij, pa se Vidrihov Jurij široko postavi pred Malenskega Jurija in ga ogovori:
"O, dober dan gospod Juriji Pa ste res tudi vi Jurij?"
"Sem ja, pa nisem tako prekleto neumen kot si ti!" mu jP zabriše Malenski Jurij in obrne drugemu Juriju hrbet. To je bila edina debata, ki sta jo imela ta dva Jurija med seboj v vsem svojem življenju.
A
Soseda je pripovedovala sosedi, kako skrbno pazi, da ne bi otroci česa slabega slišali doma-"Veš," je rekla, "kadar se jatf prepiram z možem, vedno pošljem otroke z doma."
"A, zato vidim tvoje otroke vedno na cesti!" pridene soseda-
A
•
Nekdo je pripeljal nekom« krepko zaušnico in bil radi teg« ; pozvan pred sodnika, da se ope' re čast in izbriše madež s paragrafi. Pa reče sodnik obtožencu1 j • "Za zaušnico, ki ste jo dal1 j Iiooverju, boste plačali petdeset j dolarjev za brezposelne."
"Oho!" se' oglasi sedaj Httevefc :ki je dobil zaušnico; Tako pa n'(; bo 'šlo! Kdo je pa dobil zaušrfi' Ico: jaz ali brezposelni?"
PRVI SMUŠKI DOŽIVLJAJI
Nekdaj ni bilo tako. Ko smo pred dobrimi 15 leti še tablico in vadnico v šolo nosili, smo bili veseli, če smo lahko sedli na sanke, da je drčalo, pa smo bili zadovoljni. Kepali smo se tudi in po zmrznjeni Savinji podplate trgali — to je bil nekdaj naš zimski sport. Kdo bi takrat verjel, da je še kaj lepšega od sani, od klancev pri šrangah ali na Toplici . . . Današnji hlačarji pa gledajo sani po strani, malim punčkam jih prepuščajo. Nekaj čisto novega imajo, stokrat lepšega: smuči, zlate dilce! *
Prvič sem jih kupil v Berlinu pred štirimi leti, prav na sveti večer. Takrat še nisem bil vajen mesta in hotel sem se s podzemsko železnico zapeljati domov na stanovanje v Sportforumu. Uradnik mi je dopovedal, da ne smem s smučmi v vagon in ni mi prestalo drugega, kakor da po-lscem državno železnico. Tako sem iskal kolodvor v Friedrich-strasse, ko so začeli prižigati tisoče žarnic v izložbah in na ulici, ko so ljudje veselih obrazov in z zavoji obloženi razodevali božično razpoloženje. Kmalu sem sedel v vlaku, ki je drdral mimo visokih sivih hiš. Iz stoterih oken so blestela božična drevesca, možje so zadovoljno vlekli svoje cigare, jaz pa sem držal črne smuči v rokah in mislil na prihodnje dni, ko bomo imeli prvi smuški tečaj na Tirolskem. V duhu sem gledal klance in gore, polne najboljšega pršiča, pogovarjal sem se s tirolskimi hribovci in sem vozil in delal pike. Vlak pa je vozil nemoteno naprej in pokrajina, ki sem jo gledal skozi okno, mi je bila nova. E, fant, napačno se voziš, sem se spomnil. V Char-lottenburgu sem pozabil prestopiti. Kdo bi se na sveti večer jezil nad svojo nepazljivostjo! Kakor da sem hotel tako, sem v Grunewaldu prestopil iri počakal na naslednji vlak nazaj ih končno sem le imel smuči doma. Hišnica in hišnik sta navijala hripa-vi gramofon in od časa do časa zapela kako pobožno pesem; jaz Pa. sem se prvič oblekel za smučarja; vse sem pomeril in bilo je prav.
*
Bilo je nekaj dni po Božiču, ko smo se napotili na smuški te-
fantDrUZba If bila Prav pisanr-fantje iz vseh dežel Nemčije in
nekaj inozemcev, Za 24 ur smo
e utaborih v železniškem vozu,
udobno, kakor je kdo znal. Eni
polegli na palice, drugi so raz-pregl,i mreže iz kota v, kot, tretji so sedeli, kvartali in peli. Noč in
X,®mo Se VOzili' zvečer smo iz-vnT X-!n-Se napotili Pr°ti mali
vasi, k! lezi v gorovju kakih 1,300 m visoko.
Zimski mir je vladal v dolini,
1* tam so se smučali
Ka.Ii otroci, ki
je mraz nekaj prijetnega,, pa gre.
čez dobre pol ure smo že čakali gori za cerkvijo, opremljeni z vsem potrebnim: na nogah smučke, v rokah palice in na sebi obleko, ki ni radi lepšega, temveč zoper sneg in mraz. O začetku ne bom govoril, vsak začetek je težak in bolje je pozabiti nanj. No tako-le je: predrio se človek zave, da se pelje po klancu, že napravi kozolec ali kakršnokoli "piko" in z nosom zarit v sneg gleda, kako bi vstal. Tako se godi začetnikom, in če se desetkrat pelje, desetkrat pade. Sicer pa je vsak padec dobrodošel meh za smeh. Da smo vadili zlasti obrate, hojo, tek in prosto vožnjo, to se razume. Kakor v telovadnici: najprej se učiš trebušnega toča, potem še veliko vmes in nazadnje pride ve-letoč. Delali smb v vrsti, prav po vojaško, dr. Diem, naš učitelj, to dobro zna. Ko smo se sešli k večerji, je bilo že nekaj polomljenih smučk, tudi s tem mora računati, kdor ima korajžb in hoče napredovati. Zato sem si kupil močne dilce, iz treh plasti zlepljene, na Sveti večei* sem jih kratil in še danes držijo.
Tako smo vadili dan za dnem z večjim veseljem in večjim uspehom. Nebo nam je natrosilo pršiča in lažje smo obvladovali klance, tudi kristjanije smo začeli razvijati. Skoraj vsak dan so bile v načrtu daljše ture in pravi užitek je bila vožnja domov. Tista pot, ki se je preje vlekla po več ur v hrib, je bila sedaj malenkost: lahek predklon, nogi v počepu, desna spredaj — tako smo drčali drug za drugim proti vasi.
Le ob vrhovih gora je divjal veter in meš/al sneg z oblaki, v vasi pa je bil mir. Vstopil sem v cerkev, ki je bila lepo razsvetljena. župnik je spovedoval, pobožni Tirolci pa so molili rožni venec, moški naprej, ženske pa so odgovarjale. Bil je Silvestrov večer. Tudi mi smo ga prazno-ali, da, se po stari navadi poslovimo od starega leta. V solon, kjer smo sedeli pri dolgih mizah, so prišli domači £antje in peli tirolske "jodlarje." Po večini nosijo kratke hlače, zelene naramnice in lovske klobuke, njih temna polt pa priča, da so prave a,l-pinske rase. Harmonik menda ne poznajo/ pač pa radi igrajo na citre in kitaro. V sosednji gostilni je igrala vaška godba na pihala. Godci so imeli pristne stare narodne noše: na glavi visok cilinder, modro suknjo, rumen telovnik s srebrnimi gumbi, kratke hlače in bele nogavice. Njih kapelnik je domači župnik. Plesali so kakor pri nas, pili pa mnogo manj; ljudje tudi niso čakali polnoči, temveč so se porazgubili okrog desete in enajste ure.
Na novega leta dan smo dopoldne počivali radi praznovanja praznika. In oddaljenih vasi so prišli ljudje v cerkev: moški na smučeh, ženske pa na saneh. Sploh služijo Tirolcu smuči kakor nam poleti kolo. Tudi pismo-noša jih dobi od države, in se vezi z njimi od hiše do hiše.
Z nami je bil tudi Kamitz, profesor na berlinski visoki šoli za telesne vaje, smučar od mladih nog. Sam pogled na njegove divje in drzne vožnje je vzpodbujal vsakogar k treningu. Videl sem ga, kq je drvel po silno strmem , klancu. Telo prožno kakor pero, zavoji divji, da mečejo sneg na j vse strani. Zopet sem ga videl pri skoku. S hitrim naletom je švignil čez skakalnico, splaval po zraku, nagnjen močno naprej, in izvozil s sigurnostjo, da je bilo veselje.
Vsak dan je bit novo veselje, res košček solnca v življenju, čudovito lepe so gorske pesmi: la-vine šumijo proti dolini, vrhovi se svetijo v s61ncu, po beli planjavi potujejo mladi smučarji svojo pot brez cilja. Povsod je .sneg bol in mehak, povsod je modro nebo, povsod so smreke oblo-p	■ — ... i-—.žene z belimi blazinami. Na smli-
ovem pa, da ni bilo nič hudega; Ičih pozabiš na vse skrbi in si uei je treba zapreti in misliti, da i kakor otrok, ki meri svoje sani
v nepohojen sneg.
Skoraj težko je bilo slovo od družine, kjer smo stanovali, od salona, kjer smo imeli večerne zabave in zlasti od klancev, ki so nam dali prvo smučarsko spretnost. Ona dolga pot do kolodvora je vodila navzdol. Srebrnobela je bila Zugspitze, nad Berwangom je zablestela modrordeča večerna zarja, smučke pa so drvele po začrtani strugi vedno hitreje v dolino. . . D. U. -—o-
PRVI UPOR ANGLEŠKIH MORNARJEV
Te dni pridejo pred sodišče častniki in mornarji angleškega atlantskega brodovja, ki so nedavno pričeli stavkati, ker so jim znižali plače in prispevke za njihove rodbine. V zgodovini največje mornarice sveta je to šele drugi slučaj, da je prišlo do upora. Prvi upor se je zgodil pred 150 leti. Uprlo se je'moštvo vojnega broda Bounty. Ladja je bila odposlana v južno morje, da v tamkajšnjih kolonijah na-tovori sadike znanega drevesa "kruhovca" ter jih odpelje v za~ padno Indijo. Mesece je plovila ladja po indijskih in polinezijskih vodah. Trpljenje in hude muke, posebno pa še kruto postopanje kapitana, je ogorči-lo moštvo in med njimi Vzbudilo duh upornosti. Sklenili so, da bodo pri "Otokih prijateljstva" vkrcali kapitana in častnike na rešilni čoln ter jih prepustili usodi, sami pa se naselili na kakem zapuščenem ol^oku. Dogovorjeno—storjeno, častnike so naložili v čoln,
kmalu našli večje otočje in se ustavili na otoku Pittcairu. Nameravali so tu ostati do konca življenja. Delali so pohode na sosednje otoke, si v borbi z domačimi priropali žene, radi katerih je kmalu tudi med njimi samimi prišlo do spopadov. Prebivalstvo se je kljub' temu množilo, zato so se organizirali po vzorcu iz stare domovine. Za svojega voditelja so izvolili mornarja Adamsa, ki je užival največjo avtoriteto. Nesreča ali sreča je hotela, da so Holandci rešili izpostavljene častnike, ki so bili kmalu zopet v Angliji. Angleška vlada, ki ji je stal na čelu minister Pitt, je sklenila, da ta upor ne sme ostati brez posledic in je zato sklenila poslati za uporniki z ladje "Bounty" kazensko ekspedicijo. Dvajset let je trajalo, preden so jih izsledili. Otok Pittcairu je postal pozorišče strašnih dogodkov. črne žene so prosile za svoje može milosti. Vse jokanje in vse prošnje so bile zaman. Vsi uporniki so najprej pretrpeli strahotne telesne kazni, nato pa so jih zvezane odpeljali v London, kjer so končali na ve-šalih. Samo Adams je ostal na otoku.
POSTAVNI UMORI
Med angleškimi zdravniki se je pojavilo gibanje, da se naredi postava, da ima človek, ki je neozdravljivo bolan, pravico, da si postavno vzame življenje, oziroma, da mu da njegov zdravnik strupa, ki deluje brez vsa-sami pa kih bolečin.
m san-
ti nri o, • * i se niso mogli loči-rS ";" Mancev. P„t v Ber-
r i'
U karavana nani-ei j nrm m	ej ln vedno na-
nakovanp ^ Sem nosil »«ve k wane smu.skc čevlje in vsak
o ak je bil nesiguren. Ko sem
v daljavi zagledal tri lučke, sen
si mislil: Bog nas varuj, pa vet
dar ne gremo tako daleč! Niko
gar nisem vprašal, kajti ljudje-
miPlrbiTfdCČ UganiIi> kak° "» god!. Hodili smo še dolgo
Zo v 1 in ŠG	naPosled
mo venchirle prišli do vasi, ki se Ji Pravi Berwang.
Nastanili smo se pri vaščanih.
ijJudje v Berwangu imajo ako-
raJ vsi nizke in široke enonad-
stropne hišice; spodaj stanujejo
;"ami'	Pa imajo sobe za
•ujce.
Prvo noč sem spal kakor Na-PMecn in vse prekmalu je napočilo jutro. Kar se oglasi tovariš: K<fo gre v sneg, da se skopi jemo !" Tako topla je bila postelja m tako divja, burja zunaj — vendar korajža velja! Zdrčali smo v sne g, se kepali in premetavali.
12,500 brezposelnih iz Pennsylvanije je potovalo 'v Washington, da se pokažejo predsedniku in zahtevajo dela. Zgo-rej na sliki je governer Pinchdt, ki navdušuje potovalno kolono k ustrajnosti, spodaj pa kaže slika, kako prenočujejo brezposelni kar ob cesti.
JOHAN BOJER
IZSELJENCI
ROMAN
Kaj je nameraval tukaj? Nameraval je prodajati konje. Izvedel je, da imajo tudi v teh krajih ljudje denar. Na svojem ranehu v preriji je imel še nekaj tisoč konj, če bi jih se kaj potrebovali.
Ljudje so se zbirali in si ogledovali vse te rjave, rdečkaste, črne in lisaste konje. Izkušnja-va je bila prevelika. Možje so kupovali. Videli so, da z voli ni šlo več dalje. Kal Skaret je prišel, da bi si jih ogledal, morebiti bi kupil enega. In nazadnje jih je kupil šest. Seveda je bil spet Anders, ta vražji fant, ki si je to izmislil.
In to jesen so peketali hitri konj i preko ravnine, po štirje pred vsakim plugom in plug je imel po dva lemeža. Le pazite, ali ne bo zdaj vse drugače. O, da, to bo nekaj zaleglo. Zdaj zor-jejo v enem samem dnevu toliko zemlje, kolikor jo obsega v domovini kako veliko posestvo.
Ker pa je pošta tako blizu, so si ljudje pričeli naročati časopise. Večidel norveško-ameri-kanske časopise z vsemi novicami iz domjovine. Prebirlali so jih naglas v nedeljo zvečer. Vsaka številka je bila kakor pismo z doma. Ali tam je bilo pisano marsikaj tudi o Ameriki, da, iz vseh pokrajin te ogromne dežele. Ali se to morebiti naseljencev ni nič tikalo? Ali niso prebivali v Ameriki? Torej tudi tukaj so imeli politiko in stranke in strankarske boje, vsaj tako je
stiti njemu, če ne bi hotel, je tudi Peter nameraval priti v Ameriko.
Morten se je nekaj dni izogibal misli na to vprašanje. Da bi se odpovedal pravici, ki jo je imel do Kvidala? Lahko bi se ji odpovedal. Ali se je sploh še kdaj nameraval povrniti tja? Kaj ni bila ta večna misel na ona mala siva poslopja in na pokrajino okoli njih samo nekak prisilni jopič, katerega bi moral prav za prav odvreči? Končno pa le ni mogel. Ne, ni mogel. Kdo ve? Mogoče se bo nekega dne odločil povrniti se tja za zmeraj. Ampak danes ne, o ne. Trajalo bo še nekaj let, preden bo tukaj končal z delom.
Tako je Peter nekega dne prišel preko morja in je imel sestro Randi s seboj. In Randi je bila poročena in je imela s seboj moža. Morten je stal in strmel vanje. Da, da, saj je bil kakor previdnost božja za mlajše brate in sestre. Simenu je bil pripomogel, da je dobil četrt zemlje malo dalje v preriji kot homestead land. Moral je pač tudi tem tukaj pomagati, dokler še ni bila zasedena vsa prosta zemlja od drugih, ki so se neprestano zgrinjali sem.
In mati? Moral jo je spet po* tolažiti z nekaj šilingov. Ko le njemu samemu ne bi bili tako hudo potrebni.
Neki stvari pa se je čudil. Vsi ljudje naokoli so si izposojali denar v banki, vsi so hoteli imeti zmeraj več konj, zmeraj več strojev in novih in večjih hiš. Eden pa je bil, ki si nf nikoli izposodil niti centa, in ta je bil Kal.
No, sicer je bil že nekoliko let prodajal od žetve več kakor drugi. Denarja pa ni nalagal v banki, ampak hranil ga je v starem
bilo videti. Kdo bi si bil to mi slil? Ti prvi naseljenci so žive- izseljenskem kovčegu pod poste li tako zelo sami zase. Njihove 1 jo in ta še je dal zakleniti. Za
misli so bile v domovini, živeli so v tujini samo zato, da bi
to se je tudi zmeraj, kadar je bil dalje časa z doma, nepresta-
obdelcvali zemljo in bi obogate-lno bal, da ne bi hiša pogorela, li. Iz časopisov pa so se na-j Zdaj so ga otroci prosili in mu učili tudi' spoznavati deželo, ki j prigovarjali, naj bi sezidal no-
jim je podarila zemljo in dala prostost, da bodo nekega dne bogati, če bodo le sami hoteli.
Prihodnje poletje so bile predsedniške volitve. Prihajali so govorniki in imeli zborovanja pod milim nebom. In govorili so angleško in norveško. In Morten Kvidal je bil med njmi. Kako ne bi bil med njimi! Ali pa je bilo res tako važno, kaj so ljudje v tukajšnjem okraju mi-
slili o vodstvu in upravi velik? pomeni dolg na vratu.
vo spodobno hišo kakor drugi ljudje. Moral je zgraditi lopo za veliko število konj in ko so prišli spomladi in jeseni najeti delavci, so morali tudi oni jesti in spati v lopi. Kalova. farma se je kmalu izpremenila v majhno mesto samih lop. Ampak, da bi si izposodil denar za hišo? Izposodil? Kal se je skremžil in zmajal z glavo. Predobro se je spominjal še iz domovine, kaj
Anders, saj ga menda nisi zavrgel? Daj sem kladivo.
Prihodnji dan mu je hotel Kal pokazati, da tudi oni tukaj niso pasli lenobe. Vzel ga je s seboj na nova polja in fant je moral voziti vezalni stroj s štirimi konji, stari sam je vozil s štirimi drugimi, in tako hitro je šlo, kakor bi se peljala na svatbo. Da, da. Zdaj naj fant kar poizkusi pridigati konjem in jim govoriti latinski, ta škric.
(Dalje prihodnjič) -o-
Unijski vodja dobil dosmrtni zapor
Mt. Sterling, Kentucky, 15. januarja. Porotniki na tukaj-šni sodni j i so danes spoznali William Hightower krivega za-vratnega umora treh deputy šerifov. HightoWer je predsednik tukajšrie premogarske unije. Obsojen je bil v dosmrtni zapor. Kot znano, je bila ta obravnava ona, pri kateri je sodnik prepovedal vstop časnikarskim poročevalcem. Pozneje je sodnik spremenil svoje mnenje.
MALI OGLTST"
Delo dobi
dekle za splošna hišna opravila. Nič kuhanja. Telefonirajte Yellowstone 1693-R.
VABILO
na
PLESNO VESELICO katero priredijo članice Slovenske Ženske Zveze št. 10 v soboto, 16. januarja, v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Pri-četek veselice točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina je 25c. Igrala bo godba Klun Trio. Članice, pokažite, da ste članice Slovenske Ženske Zveze in pridite polnoštevilno na veselico. Vabljeni ste tudi vsi drugi, da nas obiščete nocoj večer. Garantira se vam pristna domača zabava z najboljšo postrežbo. K prav obilni udeležbi vas vabi ______Odbor.
Dr. Marije Vnebovzete
članicam tega društva se naznanja, da se gotovo udeležijo društvene seje v nedeljo 17. januarja, v navadnih prostorih.
Amerike! Ali je bilo res odvis-; Zdaj se je povrnil Oluf iz De- Nekaj bo ^ progralmu česar
i-tf\ Afl 4- liii^l +iil.-oi	I	Ali ____ •. .-»Ji. .. „1... : .. t *i ...	'
no od teh ljudi tukaj, kdo bo jcorah. Ali pa mislite, da je bil predsednik? Mali ljudje v do-J že izučen župnik, čeprav je bil movini niso imeli volilne pravi- že štiri leta z doma? Ne, zdaj ee, tukaj pa sta bila Ola in Kal i šfele naj bi se prav pričelo v ne-prav tako važna kakor kak mili- j kem mestu, ki se je imenovalo | jonar. Tako je bilo v Ameriki, j St. Louis in ki je ležalo tako od O tem so morali prav res pisati j vraga daleč, da je morala Ka-sorodnikom in prijateljem do- ren samo za potne stroške žrtvo-mov v staro Norveško.	vati celega prašiča. Ampak le-
. Tukaj v preriji so se nekega p0 ga je bilo spet videti. Vsa dne prebudili in bili novi ljudje, štiri leta ni bil prišel na počitni-
ln nova doba se je vendarle šele komaj pričela.
VI.
Ko sta Bergitta in Morten dobila prvega sina, sta mu dala pri krstu ime Erik Foss Kvidal.
ce, stroški so bili preveliki, rajši se je udinjal kot delavec na neki farmi na vzhodu. t Zasluženo je zasluženo. Tako ni bilo treba materi prodajati kokoši I Za tistih par šilingov. Zdaj pa
pri našem društvu še nismo nikdar imele, čeprav naše društvo že obstoji nad dvajset let. Torej ste prošerie, da se gotovo udeležite. Sedaj vam pa voščim veselo in zdravo Novo leto 1932. —Josephine Jevnikar, 18208 Rosecliff Rd;, predsednica.
Odda se
v najem družinska hiša z osem sobami, poleg La Salle gledališča. Tudi garaža na razpolago. Oglasite se pri Frank Vesel, 787 E. 185th St.	(25)
Soba
(13)
c-	„ i .	j - , . , I se da v najem. Kopališče. Vura-
Sicer pa je pričela mlada zena i je stal pred njimi v mestni ob- i šajte na 1238 E 71st St pevešati glavo. Morten je bilileki, velik in lep, pegav po ob- ' '	" * ' '
toliko z doma in je imel roke peine naj razno vrstne j šega dela.
nizu kakor Turek. Karen pa je j	Garaža
morala neprestano hoditi okrog j se da v najem, 40x80 prostorne pa je bil kak dan doma na po- j njega in se ga dotikati in gladi- i nine. Na 1331 E. 53rd St. Od-I stestvu, je bilo vse v znamenju! ti njegovo obleko. Zdelo se ji je, I da se tudi trgovski lokal. Rent silne naglice, vse bi moralo biti; da še nikoli ni videla kaj tako j $25.00 na mesec. Stanovanje, naenkrat storjeno. Nekaj časa lepega. Siri je prišla in ga ta-j obstoječe iz štirih sob se odda ;se mu je Bergitta smejala, nje- koj pričela dražiti s tem, da ga jža $17.00 na mesec. Vprašajte mu, njegovi silni naglici, preriji je klicala Mojzes. Anders bi sejna 5805 St. Clair Ave. (14)
j irt sivim kopam slame, ki so se | bil rad boril s pestmi in ko se jO -—-tt-:-—
! izpreminjale v pošasti, ko so pri- Pavlina vrnila s polja, kjer je	JNaprodaj je
j šli mračni jesenski dnevi z me- vozila stroj za vezanje snopov, vsa °Wa za ^ccrijo in mes-glo iri viharji. Nekega dne pa je uprla svoji veliki težki roki i ^ 0dda se tudl Prodajalm-| je stopila k njemu bleda in sjv bok in strmela vanj. "Torej <a Pastor v najem. Naslov se temnimi progami pod očmi in ' sč še zm'era'j nisi naučil pridiga-|pozve v uradu tega lista. (13) ga vprašala, ali rie bi prodala; ti!" je rekla. "Jaz pa sem bila tttmmtmm:tmmttmtm::miimtmtt::t farme in se Vrnila v domovino, žfe župnik in sem poročila kravo
Tedaj se jo on zasmejal. Se- in vola, ko sem bila še čisto maj- ij - KUPON - ||
veda bi jo lahko prodala, am-,lina!" ga je podražila Siri. Ma- jI T k . J5 } , | pak rie danes . Tri morebiti tudi ščeval se je nad njimi tako, da it ,a v	C" '0V V- H
ne jutri. Najprej je bilo treba se je ustopil prednje in vsem i! da"es VSa'aQ odras 1 ,7 " || še to in orio napraviti, s&j zdaj skupaj govoril latinsko.	l! Vstop v U Sa,,ft' ^llahi?ie H
... ± ............---s	—K-
. J5(fr#, Jo&mtiii ■BonneU 'iz Weston ^ V a,, Je ustrelila svojega ljubimca McDonalda, ko je sedel v /'čstcivranlu ž Mrs. Watson, zgoraj levo. Vzrok umora Je bila ljubosumnost.
je imel tako malo časa.
Nekega dne ga jč vznemirilo. Pisžil rito je brat Peter iri ga vprašal, ali ne bi hotel odstopiti domačega posestva in ga prepu-
Zvečer pa je pripovedoval n i! šoli in učiteljih in o vseh tbvari- If ših, ampak naenkrat je zagle-:j! dal staro stensko uro iz Skare- ||
ta, ne, kaj takega. In kH&iV0; i iM****«!!*
Iz prijaznosti Ameriške Domovine in I-a Salic Theatre
-16-
Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o veliki izgubi zveste žene in blage matere
Cleveland, O., 16. januarja, 1932
Betty. Znana je bila po vsem okraju zaradi svoje prekanje-nosti, malenkosti in ker je imela posebno navado, da je kar na lepem, morda sredi pomenka, izustila kak surov izraz, se ža-grabila za prsi in strmela z divjimi očmi okoli sebe, kakor da je je strah kake grozne prikazni, ki jo preganja.

DOBER PREMOG! |
Točna postrežba I
The Hill Coal Co.
1261 MARQUETTE Itl>.
Start Ciinpermanovl prostori
UEnderson 5798
FRANK ARKO, zastopnik @
A. J. ŽUŽEK
ODVETNIK
Urad: 210 Engineers Bldg. — Main 80S8 Stanovanje: 15708 Parlcgrove Ave. — Kenmore 2857-J
NAZNANILO IN ZAHVALA
JOHANA STRAZISAR
Leopold Kushlan
SLOVENSKI .. ODVETNIK Čez dan: 513 ULMEB BUILDING
Zvečer od 0. do 8. 6411 ST. CLAIR AVE. Soba St. 7 Tel. HEnd. 5195
Ob sreduh ivečer no 837 E. 237th St., Euclid, O.
\	Tel. KEnmore 4458
Tel. CHerry 3982
Nato ga je vnovič prijela čudna muha. Zopet je zaukal ter se z ohlapno povešenimi rokami opotekel proti gruči; delal se je na smrt pijanega. Osupli so se mu umeknili. Stal je sredi sobe in se oziral okrog.
"Kaj blebetate?" je vlekel težko ter se zibal nazaj in naprej.
Strmel je od obraza do obraza, ali vsako oko se mu je umek-nilo. Veselila ga je groza, ki jo je zbudil. Za pultom je Italijan, še vedno smehljaje, zagrabil dolg nož in stal čisto mirno. Deklica je čepela na tleh. Nato je Gypo bušil v glasen krohot, vto-knil 'roke v hlače in odkorakal proti vratom.
Zunaj je trenutek okleval. Nato je mahnil navanost čez cesto. Vsi so stekli k vratom ter gledali za njim Njegova visoka orjaška postava v modrem katunu, ki se mu je oprijemal beder, so je svetila v luči, ko je križal široko cesto; počasi je postavljal nogo pred nogo, hlačnice 80 se mu brusile, da je šumelo, kakor seno pod koso Nato je postava stopila iz svetline ter se zabrisala, ko je dospel do hodnika na drugi strani ter se obrnil v senci posamične visoke hiše na levo. Tedaj je utonil v noč.
Takoj nato se je splazila suha, mahedrava postava čez cesto in po njegovem sledu. Tudi ta je izginila v senci samotne visoke hiše. Nihče ga ni opazil. Bil je Mulholland, ki je za lezoval Gypa.
DEVETO POGLAVJE Za vogalom se je Gypo ustavil. Oprl je roko ob steno za se boj, stal nepremično z nazaj obrnjeno glavo ter vlekel na ušesa. Slišal je, da ga zasledujejo koraki. A tudi ti koraki so se ustavili. S pridržano sapo je prisluškoval nekaj sekund in ni čul ničesar več. Nato je posmr-knil in počasi obrnil glavo na-prej. Zaspano je pogledal predse v temo. Stal je čisto tiho.
Nato se mu je obraz polago ma razpotegnil v nekak smehljaj, in oči so se mu zameglile. Lahno se je otresel. Naskrivaj se je večkrat ostro ozrl okrog sebe. Bil je nekak zagoneten skorajda skrivnosten pomen njegovih kretnjah, lahnih, sun kovitih, pritajenih kretnjah.
Nato je strmel naravnost doli po temni, ozki ulici, ki je tekla pred njim in se je tam daleč končavala pred visokim zidom, kjer je na enem vogalu brlela svetiljka v znamenje, da se tam cepi druga cesta na levo. Z desnim očesom je pomežiknil proti svetil j ki in pri tem se mu je začrtal v lice lopovski izraz.
"Zakaj ne?" je mrmral na glas. "Zakaj ne bi šel in si privoščil malo zabave? Kaj? Nekaj fickov za babnice in malo pijače, da si pogrejem večerjo."
Val strasti mu je zaplal po životu. že je hotel odpreti usta, da bi zavriskal, pa je samo stra-homa vteknil roko v hlačni žep in tipal za svojim šopom. Našel ga je. Potolažen si je od-dehnil.
"Lahko bi mi ga bili sunili," je momljal z resnim pogledom v drobnih očeh. "Ta plaža tod okrog je malopridna sodrga. Kako zimsko noč jim ne bi brez skrbi zaupal svoje srajce. Strašne hudodelske klape se potepajo zadnje čase tod okrog."
Nato se mu je obraz kar zasvetil od poželjivosti, ko mu je misel krenila nazaj k svetiljki na onem koncu ... in tja, kamor je cesta držala. Hrope je zajel sape ter krenil proti svetiljki.
Skoraj isti hip je pogledala izza ogla glava za njim. Glava jo oprezovala, dokler ni zavil Gypo za svetil j ko na levo. Tedaj je šinil izza ogla možak in
zdirjal za njim. Bil je Mulholland, ki je zalezoval Gypa.
Ko je Gypo krenil za svetilj-ko na levo, je prišel v ozko ulico brez hiš. Na desni strani je bil visok zid, kakor pri vojašnicah. Oklepal je veliko skladišče nekega podjetja, kjer so izdelovali slatino ali nekaj takega. Na drugi strani ceste ni bilo zidu. Stali so samo še temelji nekakih poslopij. Tu pa tam je pošastno molel iz tal kak vhod, par tovarniških dimnikov ali opeka-sto ogrodje okna. Za njim je bil odprt prostor poln odmeč-kov, grobelj, opeke, loncev, stare obleke. Cesta sama je bila vsa premrežena z mlakami, če se ni hotel zmočiti do kolen, je moral Gypo hoditi po ilovnatem obrovu, ki so ga nasipale kru-šeče se hiše.
Bil je puščoben pogled. Vsa okolica je skoraj kričala svojo zgodovino, in če bi bila res kri čala, bi bila govorila s tistim brezkončnim, glasnm brbljajo-čim vreščanjem, s katerim govore blazniki in bebci, živela je na tisti posebni način, kakor žive razvaline ponoči, ko je zem-ja pokrita s temo in vse stvarstvo spi.
Toda Gypo ni bil občutljiv. Njemu je bila cesta s svojim blatom in svojo nesnago samo divje drastilo, da ga je še bolj mi-calo razbrzdano veseljačenje. Naglo je korakal. Skakal je od kupa do kupa, zdaj spodrsnil ter zaklel, zdaj se prijel za razrah-ljeno opeko kje v steni, da se je obdržal v ravnovesju. Zdaj pa zdaj mu je zapstikalo od stene na drugi strani ceste, kjer je nekaj starih izmozganih žensk iskalo mraku, da bi skrile svoje razdejane obraze pijanim očem kakšnega razdražljivega fanta, ki je iskal brezumne zabave. Ti šumi, vreščanje pogubljenih duš, ti zvoki, nedolžnim dušam tako neznansko strašni, na Gypa niso vplivali. Njemu so bili to samo zvoki, odrazi vsakdanjega življenja. Enkrat je spoznal eno od žensk, ki je stopila korak naprej in si položila roko na zgubano čelo, da bi ga bolje videla.
"Ho, da bi te vrag, Maggie Casey," je zamrmral, "da si res še živa?"
Kar zakokodakal je od smeha, ko je slišal njen bogokletni odgovor.
Kakor se je približaval drugemu koncu ceste, je tišina po-nehavala. Slišal je šepetanje in mrmranje, oddaljenega petja, odmev korakov, nekaj taktox godbe. Ti zvoki so učinkovali nanj kakor bojni klici. Spustil se je skoro v dir, ko se je polagoma približal območju glasov. Naposled je planil skozi star obokan prehod in bil je na bližnji cesti. Zmešnjava glasov je bila okrog in okrog njega. Na levi so se raztezale! dolge zanikrne ceste z bordeli, vpletene kakor tkanina med razvaline hiš, v katerih je v osemnajstem stoletju prebivalo dublinsko plemstvo.
Bil je v ozki ulici samih nizkih enonadstropnic. Nekatere so imele zelene beneške oknice, vežna vrata so bila široko odprta, vsa pritlična okna na pročelju razsvetljena. Cesta sama: pa je bila temna, ker je pršelo. Zdaj pa zdaj je prhnila po nji kaka ženska. Nekaj moških je neodločno hodilo sem in tja. Cesta je bila videti mračna in zapuščena. Iz hiš pa se je razlegala zmešnjava veseljh glasov.
Gypo se je za hip vznemirjen oziral okrog. Nato je šel počasi po cesti navzdol in si mimogrede vsako hišo pazno ogledoval. Vedel je, da je Katie Foxova zdaj že pri Biddy Burkovi. Njene krčme se je hotel ogniti. Hiša Biddy Burkove je bila tam čez
na drugi strani. Nocoj ni ho-1 različnim moškim pohotne želje, tel iti tja. T-o je bila borna bez- Vse v sobi je bilo skrajno čisto, niča, kamor so zahajali revolu - zrak pa je bil gorak in težak od cijonarji in zločinci iz delavske- silne vročine, ki je žehtela od og-ga ljudstva, ženske tam so bile nja in od parfumov, pomešanih grda slabo oblečena sodrga, ki z duhom po alkoholu, se je nacejala z whiskyjem. Ta gosti mehkužni vonj je Gy-Tam je bil prav dobro znan. On pa podžigal. Oči je sukal po soje poznal vse ženske. Tam se bi in skozi široko razprte nosni-je točilo samo pivo in še to tako ce je globoko potegnil sape. Vse redko in zoprno, da ti je bilo, ga je gledalo. Bilo je osem mo-
kakor bi pil ricinovo olje. čim- ških, trije dijaki z univerze, en bolj si ga pil, tembolj te je žeja- umetnik, en zdravnik in trije o. En šiling za kozarec takega mladi posestniki,, ki so prišli s strupa!	kmetov "rojit." Najeli so bor-
Uh! Stran z Biddy Burkovo del za to noč in naročili lastni-in Katie Foxovo in Sligo Cissi- ci, naj ne spusti nikogar noter; jevo in vsemi drugimi! Danes vendar jih Gypov prihod ni mo-hoče iti kam, kjer ga ne pozna- til. Bili so prav na tisti stopnji jo. Iti hoče med lepe ženske, prijetne pijanosti, ko postane-Čedne, zale, v svilo oblečene žen- jo najčudnejši dogodki navadni
ske! Nore ženske! ženske s temnimi iskrimi očmi in ostrimi belimi zobmi! Ha! Znoreti hoče. Saj to je nora noč. Kri mu gori. Roke bi mu rušile gore. Zvračal bi po cele vrčke. Odto-
rn dobrodošli, ker so možgani prepojeni z alkoholnimi duhovi in pričakovanjem telesnih užitkov. Nad rvanjem pred vrati in načinom Gypovega vstopa se niso niti malo spotikali. Njego-
na ženska srednjih let, debele glave z vražje črnimi lasmi, na-štuljenimi na visoko čučko, za katero je bil zataknjen lesketajoč se črn glavnik. Lasje so bili zadnji ostanek njene lepote. Sicer pa ji je bilo obličje od zoprnega poklica posiirovelo. Obraz ji je bil mozoljast, zguban-čen in bled. Oči so bile rumene, trde, vdrte in podplute. Usta so ji bila zdrgnjena, kakor da ji je kak šušmar hotel sešiti ustnice in se mu je delo pokazilo. Oblečena je bila v višnjevo krilo in belo bluzo. Rokavi pri bluzi so ji bili zavihani malone do ramen, da so bili vidni strašno tolsti lakti. Klicali so jo za teto
čiti mora to nakopičeno zalogo va ogromna, visoka postava v
moči iz svojega telesa. Mora. r;e ne, ga raznese, že ga je prijelo, da bi butal z glavo ob stene. šest mesecev se je vlačil okrog kakor berač, odrezan od vsakega veselja, odvisen od milosti Katie Foxove. Fej! Zdaj ga prav nič več ne miče ta vreča kosti, ki misli samo na je-ruš.
Nenadoma se je brez pomisleka, težko sopeč, zaripel, vznemir jen, kakor da vdihava kloro-form, opotekel skozi neka vežna vrata. Stal je v dolgi, temni ve ži. Slišal je smeh in pijano petje, ki je prihajalo od desne nekaj metrov dalje po veži izza vrat, skozi katera je sijala luč Stopil je k vratom. Skušal je pritisniti kljuko, da bi stopil v sobo, toda vrata so bila. zapahnjena. Skoraj hipoma so glasovi utihnili. • S škornji je večkrat sunil v vrata.
"Kdo je?" je vprašal jezno ženski glas.
"Odpri vrata, pa boš videla," je zarjul Gypo.
"Počakaj malo Betty," je dejal hripav moški glas; "pusti mene ven."
Drsanje z nogami in šepetanje.
"Kar lepo za vrati se drži," je rekel nekdo drugi.
Nato je nekdo potegnil zapah in oprezno pritisnil kljuko. Vrata so se počasi odprla nekako za tri palce. Gypo je opazoval to početje nervozen in togoten.
"Tak dajte no, dajte," je naposled zavpil, "kakšne kozlarije so pa to? Zakaj ne odpreš vrat in ne umakneš svojega gobca s poti?"
Možak se je nenadoma kakor maček izmuznil iz sobe. S hrbtom naslonjenim na vrata, z desnico štrlečo v žepu od suknje, je strmel v Gypa. Bil je zavaljen, trščat dečko z zločinskim obrazom. Planil je ven z na menom, da bi Gypa premlatil z žilavko, ki jo je skrival pri sebi, toda ko je videl, s kake vrste ti-čem ima opravka, se mu je povesila čeljust. Gypo je srdito srepel v možaka.
"Tak ti si, rufijan," je divje zagr gr al.
Naglo in nakratko je zajel sape, sprožil desnico in zgrabil za grlo. Zvodnik je zgagal. Desnica mu je izpustila žilavko. Vzdignil je obe roke, da bi za grabil orjaško roko, ki ga je držala za vrat.
"Izpusti me," je zacvilil. Gypo pa ga je prezirljivo peh-nil od vrat, da je po dolgem tre ščil po veži v temo. Nato -je s pleči sunil v vrata, da so širom odletela, ter mežikaje stopil v sobo.
Soba se je trla ljudi. Bila je zelo prostorna. Imela je kame-nita tla in široko odprto ognjišče, kjer je na veliki mreži gorela šota z velikanskim plamenom, na obeh straneh pa so se kadili kotli na ploščah. Kuhinjska omara je bila obložena s svetlim delftskim posodjem vseh barv. Strop je bil visok in pobeljen. Stene so bile pokrite s podobami na vse mogoče načine razgaljenih žensk v kočljivih položajih, ki naj bi vzbujale vsem
katunasti obleki z okroglim klobučkom, ki mu je čepel na obilni obanji, jih je navdajal z občutkom, da je to nova vrsta zabave, namenjena njim za razvedrilo. Pogledali so ga napol sme-homa, napol resno, s tistim kalnim, daljnim pogledom v očeh, ki se pojavlja s prvimi znaki pijanosti.
ženske pa so gledale Gypa z lenaklonjenostjo. Bilo jih je deset. Nekatere so bile skoraj nage, ta bolj, ta manj opita, sedele so s čašami v rokah in cigaretami v ustih moškim na kolenih. Druge so dostojanstveno sedele na svojih stoleh oprav. Ijene za na cesto, kakor da so oravkar samo mimogrede kanile loter. Trdi obrazi so se jim na-mršili, ko so zagledale Gypa Bil je oblečen kakor delavec. Potemtakem je brez denarja. Zato so ga pisano gledale To je bil bordel za boljše sloje. Vse enske tukaj so bile "dame." Njegova zanemarjena obleka in leolikani obraz sta jim vzbudi-a razredno zavest.
Ena edina ženska se zanj sploh ni zmenila. S prekrižani-mi nogami, s cigareto med ust-licami, ogrnjena z modnim kratkim krznom je sedela v kotu in čitala časopis. Gypu so šle oči po sobi, dokler se mu niso istavile na nji. Tam so obtičale.
"Kaj hočeš??" je zaklical ra-ikav glas za njim.
Gypo se je obrnil. Lastnica bordela je stala pri vratih. Prsti leve roke so se ji igrali na pr-jih s srebrnim križcem, ki ji je visel od vrata na črnem žametnem traku. Desnica ji je počivala na vratih, kratka, bela tol-?ta roka, kakor bi čakala, kedaj Gypo odide, da bo vrata zopet zaprla. Bila je majhna, zajet-
i barvanje!
avtomobilov
Za januar in februar so zelo	J
znižane cene: od S25 naprej,	j
Najfinejše delo in kakršno barvo	j
želite. _	*
5 G. & G.	\
*	Auto Paint Shop	\ J 1971 E. 65th St.
*t UEnderson 6446	J
*	*
f\\vw\v»v\v\wvw\vw\wvw\\\\\V
gBjjwwapWffwUSW
DR. J. V. ŽUPNIK |
zanesljiv zobozdravnik
S '
i I
i
l
Uradne ure od 9. zj. do 8. zv.
ROJENA GORNIK
Mnogo let na istem mestu. St. Clair vos. 63. ceste. Vhod samo iz 62. ceste. Knausovo poslopje.
GOVORI SLOVENSKO
ki je po kratki in mučni bolezni pljučnici, previdena s svetimi, zakramenti v sv.
Aleša bolnišnici v Gospodu zaspala dne 16. decembra, 1931, v starosti 42 let. K preranemu počitku je bila položena dne 19. decembra, 1931 na Calvary pokopališče.
Doma je bila iz fare Ribnica, vas Kot pri Novi Štifti. V dolžnost si štejemo lepo se zahvaliti vsem našim sorodnikom in prijateljem, ki so mi stali ob strani v času prevelike žalosti. Lepa hvala vsem, ki so jo obiskovali v času bolezni, posebno Mrs. Zelle in Mrs. Kresse in sestrični Johani Lesar, ki so ji pomagali v njeni bolezni. Lepa hvala moji sestri Mrs. Zgonc za vso postrežbo in pomoč ob času, ko je ranjka ležala na mrtvaškem odru. Lepa hvala družini Stu-pica za njih tolažbo ob času pogreba. Posebna hvala Miss Mary Messe za njeno veliko pomoč in tolažbo ob času bolezni in smrti in za njeno pomoč, ko je ranjka
ležala na mrtvaškem odru.
Iskrena hvala vsem darovalcem krasnih vencev, ki so ji tako lepo okrasili krsto v zadnji spomin in sicer: Družina Joseph Zgonc, družina Messe, družina M. Tomšič iz 237th St., družina Joe Stupica, družina Leo Kolar, Mr. in Mrs. A. Lunder, Leo in Mary Stefančič, družina Anton Tavzel, družina Marija Gornik, družina Možek, družina John Intihar, družina Louis Cimperman, družina Kresse, družina Victor Opaskar, družina Joe Cimperman, Mr. in Mrs. Matevž Ogrinc, družina Andolek, družina Colarič, društvo sv. Cecilije, št. 37 SDZ, društvo Srca Marije (staro), društvo sv. Marije Magdalene, št: 162 KSKJ.
Nadalje izrekamo iskreno zahvalo za darovane svete maše sledečim: Družina Johana Lesar, družina Joseph Zgonc, družina Louis Zgonc, Mary Gornik, Anna Gornik, Mayme Kolar, družina Ed. Možek, družina Zelle, družina Kresse, Mr. in Mrs. Podpadec, družina Petkovšek, družina Koželj iz West Parka, družina Lušin, družina Adamič, Mr. in Mrs. Langenfus, družina Mohorčič, družina Kosmerl, družina Praznik, Frank Mrhar, družina F. Cimperman, družina Joseph Zabukovec, Mr. in Mrs. Anton Zgonc, družina Kremžar, družina Dolenc, Mr. in Mrs. John Ivovačič, družina Klun, družina Žust, družina Čebul, družina Josip Sterle, družina John Kadunc, družina Louis Tomšič, družina Joseph Okorn, James Bartol, Mr. in Mrs. Oražem.
Prav lepa hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in sicer: Anthony Gcrnik, John Messe, Frank Kačar, Louis Zgonc, Tom Zelle, Frank Snyder, Louis Cimperman, Joe Zakrajšek, John Cimper-man, Frank Ivančič, Joseph Zgonc, John Adamič, Louis Burger, Frank Opaškar. In vsem, katerih imena nam niso znana.
Prav prisrčno se zahvaljujemo Rev. Matija Jagru za njih tolažbo ranjki v času bolezni, za podeljene svete zakramente v bolnišnici za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče in za opravljene pogrebne obrede in za ganljiv in v srce segajoč govor v cerkvi.
Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so prišli ranjko pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru, vsem, ki so pri njej čuli in vsem, ki so jo spremili na tej zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Lepa hvala članicam društev, ki so jo tako lepo spremile na pokopališče.
Hvala lepa Mrs. Hočevar, Mrs. Pikš in Mrs. Oražem za poslovilne govore ob grobu nepozabne. Lepa hvala tudi vsem, ki so prišli molit osem večerov po pogrebu. Lepa hvala pogrebniku Frank Zakrajšek za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba.
Ti pa, nadvse ljubljena in nepozabna soproga in mati, ki si se morala tako nepričakovano naglo ločiti od nas, veseli se v nebeški slavi za plačilo svojega zemeljskega trpljenja. Bila si zvesta soproga in dobra mati ter skrbna gospodinja. Naj Ti večni Bog zato podeli svoje plačilo v svetem raju. Spominjaj se naju tam v rajskih višavah; tudi mi se Te bomo vedno spominjali v molitvi v tej solzni dolini, dokler nas ljubi Bog ne pokliče za Teboj. — Žalujoči ostali:
JOHN STRAŽIŠAR, soprog.
JOHN, sin.
Tukaj zapušča brata Antona, v starem kraju pa brata Franka in več sorodnikov.