PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXVffl. Št. 276 (8369) TRST, sreda, 22. novembra 1972 primorski DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edina tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni vropi. PONOVNA ZAOSTRITEV KRIZE NA BLIŽNJEM VZHODU OB NAVZOČNOSTI DIPLOMATSKIH PREDSTAVNIKOV 34 DRŽAV Izraelski letalski napad na Sirijo Danes.v Finkih posvetovalno zasedanje tv , i . i . . . za pripravo evropske konference o varnosti Deset ur bojev ob črti premirja V borbo so posegle oklepne sile obeh držav - Nasprotujoči si vojaški poročili izraelskega in sirskega poveljstva - Izrael naj bi zgubil 14 oklepnih vozil k* ,^L AVIV, 21. — Po 27 mesecih relativnega premirja se je po-, al na meji med Sirijo in Izraelom ponovno zaostril. Izraelska . , a s° v zgodnjih jutranjih urah napadla sirsko vojaško postojanko, «ledv S° S' V *e* napadu naj bi Izraelci zgubili dve letali, ki jih je sestrelijo sirsko protiletalsko topništvo. Ob 11.30 stopi v akcijo sirsko težko topništvo, ki obstreljuje izraelske položaje onstran črte premirja. Obenem se začne tudi izraelsko artilerijsko bombardiranje. Začnejo se tudi spopadi med tanki obeh držav, ki se bodo nadaljevali do večera. V prvih popoldanskih urah stopi spet v akcijo izraelsko letalstvo, ki napade sirske položaje ter uniči vojaško radijsko postajo. Izraelskim •Ulili,n, l,iii|iii||||m||||||)|||||||||||||||m|||||mVi,||im,|||||||||||immiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiii|||i,,H|a||||m| ZARADI OBOLELOSTI PREDSEDNIKA DE MARTINA Seja novega CK PSI °dložena na 30. t. m. pozivna posvetovanja med strujami o bodočem vodstvu PSI ™ zahteva parlamentarno razpravo o obnovitvi konvencije z RAI-TV Rim 21. — prvo sejo novega 'j-tira.lrega komiteja PSI, ki so s« na strankinem kongre- su Jte.novi’ s0 v zadnjem trenut-^ložili zaradi obolelosti pred-(V. a stranke De Martina. Zasego CK, ki bi moralo biti jutri, VpJl 0 sklicali v četrtek 30. no-«tibra. Oja odložitev seje so se odločili toj.R^vetovanju med namestnikom w;a Mosco, tajnikom Mancinijem ^ Poslanci Bertoldijem, Craxi-Se . -n Lombardijem. Mancini pa Skat ^ prei sestal z Bertoldijem, ki je preučil položaj v stran-K°ngresu in pred zasedanjem pa še s predstavnikoma Maj em in Vittorellijem leve struje v stranki -tiinove struje «riscossa» Pie- Ciš" 'ANES ttov^ae'ska letala so danes polo ,n° napadla Sirijo, pri čemer lo 19 vnela huda bitka, v katero C« L0,?91® *udi oklepne čete in obj ez*° topništvo. Kaže, da sta kar *‘ranl imeli dokajšnje zgube, Sila *fdeva letala in oklepna volj 'sraelski napad je povzročil ja|; °v®tkih žrtev. Spopadi so tra- St" ur in so se zaključili Ha . ar'5u so se nadaljevala tal- ^hovaaiania mecl P°s®bn‘m N'!‘ »kita,Vlrt1 odposlancem in hanoi- 0 r Pa9ajalcem Le Duc Thojem. »ha .9oyorih ni nobene vesti, obe bgj n'sta niti sporočili, kdaj se 'Sle P-°9aia'ci zopet sestali. Kis-HprP0Sv®'ovalnem zasedanju za ',arHos't° evropske konference o V« 'n sodelovanju. *a zu^1' I® bil v Trs,u minister I« j“n,anio trgovino Matteotti, ki 9nsb j več stikov s tukajšnjimi 'lfUgirt,ars*<'mi krogi in je med vins|, SJovoril na sedežu Trgo-»tikiu zbornice o gospodarskih t‘kviru * drugimi deželami. V Hhv0|... volilne kampanje bo dane* So ' ,Ia KD Andreotti, medtem .'s vodstva PSI javili, da •s O* stranke De Martino, ki 1 Tri*9 , .ma obolel, ne bo prišel ''iufr,;' *i®r bi moral imeti za- G|a yo|Hni govor. Ho _ ni odbor Slovenske kultur-*Voj| »9osPodarske zveze je na ?l>0r »J *®i' določil, da bo občni j?*aho\,-i decembra letos, in kida)'1 komisijo za sestavo kan-?l®Vri_ 's'® za izvolitev novega la p0 9a odbora. Tajnik dr. Cupin N„v , o delovanju komisij in kobju ®n'b organov SKGZ v raz-**llc g l.ac*njih dveh let, predsed- ,.s°fod'S **ace pa ° sllltlb SKGZ !''*Hci| II0 zvezo slovenskih orga-la- P, *°r°SI<" '®r SZDL Slovenl-k^bo, ®ini dol seje je glavni .. Prok?*Ve*il vazpravi o mladin-' izč,. ematikl pri nas na osno-!*'milj! bnega poročila načelnika *,!a *P°r' in mladino pri ' A|d« Rupla. Lombardi je med pogovorom s časnikarji pojasnil stališče svoje skupine o vprašanjih strankinega vodstva. Osrednji problem, ki . ga bo treba razčistiti na prvi seji centralnega komiteja, je po mnenju Lombardija vprašanje, če De Martino namerava voditi politično linijo kot jo je sam začrtal na kongresu in ki je različna od Nenni-jeve, ali pa misli na organsko zavezništvo z Nennijevomd avtonomisti. To se bo pokazalo, ko bo šlo za izvolitev predsednika stranke in imenovanje političnega urada, v katerem naj bi bili voditelji posameznih struj. Lombardi pravi, da levica nasprotuje imenovanju Nerrni-;a za predsednika sranke, ker bi to pomenilo zavezništvo z avtonomisti. Pač pa njegova struja podpira zamisel o ustanovitvi političnega urada, ki bi pomenil tudi organ za nadzorstvo nad politično linijo, strankinega vodstva. Medtem sili v ospredje politične debate vprašanje obnovitve konvencije med državo in RAI-TV, ki bo po vsej verjetnosti med glavnimi političnimi temami v prihodnjih tednih. Konvencija namreč zapade 15. decembra, medtem ko je vlada že napovedala, da jo misli za sedaj podaljšati še za eno leto. Levičarska opozicija pa zahteva, naj bi pred podaljšanjem konvencije vlada vprašala za mnenje parlament. Tako so komunistični poslanci člani nadzorne komisije nad radiotelevizijskimi oddajami, poslali pred sedniku vlade pismo, v katerem zahtevajo parlamentarno razprave o tem vprašanju. Poslanci KPI zahtevajo tudi, naj bi v prvih dneh decembra sklicali nadzorno komisijo. Danes sta zasedali obe zbornici. Poslanci so odobrili dekret v korist prebivalstva Ancone, ki ga je prizadejal nedavni potres letalom so se postavili po robu sirski «mig 21», od katerih pa naj hi dva strmoglavila. Nadaljujejo se spopadi tankov ter obeh topništev. V teh akcijah naj bi Sirija zgubila 12 tankov. Izrael pa 14. Po 16. uri, poročajo iz izraelskega letalskega poveljstva, so bila sestreljena še štiri sirska letala. Spopadi so se nadaljevali do večera, ko se je obstreljevanje z obeh strani prenehalo. Poročajo, da so bili boji na vseh 60 km, kolikor je dolga črta premirja med Izraelom in Sirijo. Po drugem današnjem letalskem napadu na Sirijo, je radio Damask prekinil oddaje ter poročal, da so sirske oborožene sile preprečile napad izraelskih letal v notranjost države ter da je sirsko topništvo začelo obstreljevati sovražnikove pozicije na Golanskih višavah, ki so jih Izraelci zasedli po šestdnevni vogli in za katere so že večkrat izjavili, da jih ne bodo vrnili Siriji, češ da so neobhodno potrebne za obrambo zraelskih meja. Po smrti izraelskih športndkpv na olimpijskih igrah v Muenchnu so se izraelski napadi na arabske države .zaostrili, čeprav so bili tudi v preteklosti na dnevnem redu. Začeli so z napadi na Jordanijo, ki je kaj kmalu odločila, da se bo znebila oporišč palestinskih gverilcev na svojem ozemlju. Jordanski kralj Husein je septembra 1970 napadel s svojo vojsko gverilce, kar je povzročilo več tisoč žrtev ne samo med gverilci samimi, temveč predvsem med civilnim prebivalstvom. med otroki in ženami. Na črti premirja z Jordanijo od takrat ni prišlo več do spopadov, saj se Izraelci dobro zavedajo, da je jordanska vojska šibka in da se ne bi mogla postaviti uspešno po robu gverilcem, če bi jo izraelski napadi še bolj ošibeli. Isto velja za Libanon, tako da je na tistem področju edina država, ki odprto podpira Palestince samo Sirija. Izrael bi hotel s svojimi nasilnimi akcijami, s čeccccccccccccccpviksnolašk mi, s čedalje bolj ostrimi napadi, doseči, da bi tudi Sirija odpovedala gostoljubnost gverilcem- Povod za današnji napad naj bi bila najdba dveh min nekje na Golanskem višavju. ob črti premirja, ki naj bi ju postavili palestinski gverilci. Že pred dnevi je izraelsko oklepno vozilo naletelo na mano in zletelo v zrak. Gre očitno le za pretveze, k' naj bi opravičevale izraelske vojaške akcije na Bližnjem vzhodu. Značilne so izjave višjega izraelskega časnika po današnjem napadu: govori o «opozorilu» Sircem in o vprašanju, ali je bilo dovolj prepričljivo. Napoveduje tudi zaostri-te» napadov, če ne bo Sirija preprečila vdorov oalestinskih gverilcev proti ozemlju Izraela. V zvezi z izraelskim napadom na Sirijo je egiptovski ministrski svet pod predsedstvom Aziza Sidkija sprejel nekaj «važnih ukrepov* vojaški pomoči Siriji. Govor je bil tudi o delovanju posebne komisije, ki ji je arabska zveza naročila, naj izdela načrt za skupen nastop arabskih držav za preprečitev stalne izraelske agresije, ki trajajo od junija 1967. RIM, 21. — Problemi izseljenstva v Evropi ter položaj mladine na delovnem mestu bodo na dnevnem redu konference evropskih ministrov za delo in družbene zadeve, ki bo v Rimu od 23. do 25. novembra. Zasedanje, ki se ga bo udeležilo 17 evropskih držav, bo odprl italijanski minister za delo Coppo. Podtajnik Pedini potrdil obstoj načrta NATO o minah na Krasu RIM, 21. — V senatni komisiji za obrambo je podtajnik za zunanje zadeve Pedini odgovoril danes na vprašanje komunističnih senatorjev Bacicchija in Calamandreia v zvezi z namestitvami atomskih min na Krasu Pedini je potrdil obstoj načrta NATO za namestitev atomskih min na Krasu, na opozorilo poslancev, da to ni v skladu s politiko dobrih odnosov s sosedinimi državami, pa je dejal, da gre za obvezo, ki spada v okvir odločitev vojaških organov pakta NATO, katere članica je tudi Italija. Senator Bacicehi je izrazil nezadovoljstvo zaradi odgovora podtajnika Pedini ja. Vhod v palačo na periferiji finskega glavnega mesta, kjer se danes začne posvetovalno zasedanje za pripravo evropske konference o varnosti in sodelovanja aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii NIXONOV ODPOSLANEC JE VČERAJ ODPOTOVAL V BRUSELJ BREZ OTIPLJIVIH REZULTATOV TAJNI POGOVORI MED HANOISKIMI POGAJALCI IN KISSINGERJEM Napadi partizanskih enot na saigonske postojanke Kissinger v spremstvn drugih članov ameriške delegacije ob prihodu na tajna pogajanja PARIZ, 21. - V vili, oddaljeni približno 60 km od francoskega glavnega mesta, so se nadaljevala tajna pogajanja med posebnim Nixo-novim odposlancem Heoryjem Kis-singerjem ter hanoiskim pogajalcem Le Duc Thojem, ki ga spremlja šef sevemovietnamskega odposlanstva na pariških pogajanjih o Vietnamu, Xuan Thuy. Danes sta bili na vrsti dve srečanji, o katerih pa ni nobene vesti. Nekateri opazovalci so skušali pripisati ne vem kakšen pomen dejstvu, da sta si Kissinger in Le Duc Tho po zaključku današnjih pogovorov segla v roke in da sta bila oba nasmejana. Gre za vsakdanjo rutino, ki ji ni pripisati nobenega posebnega pomena. Kissinger bo jutri odpotoval v Bruselj, kjer se bo sestal z indonezijskim predsednikom Suhartom. Indonezija je ena od držav, ki naj bi bile članice mednarodne kontrolne komisije, ki bo nadzirala izvajanje premirja. Bruselj je vsekakor precej blizu Pariza, tako da ni izključeno, da se bosta Le Duc Tho in Kissinger jutri ponovno srečala. V Vietnamu se nadaljujejo boji. Govorice o skorajšnjem premirju so tukaj precej oddaljene. Osvobodilne sile so obstreljevale več sai-gonskih postojank v pokrajini Quang Tri, na skrajnem severu Južnega Vietnama. Gre za napade, ki si sledijo že devet dni zaporedoma in so spravili čete južnovietnamskega lutkovnega režima v dokajšnje težave. Osvobodilne sile obstreljujejo postojanke s topovi in z raketami. Samo danes so južnovietnamski marinci imeli deset mrtvih. Ameriško letalstvo skuša omiliti j pritisk partizanskih enot z nepre-| stanim bombardiranjem položajev. ................................................................................mu.................. DANES IN JUTRI NA POBUDO CCtL CISL IN UIL Vsedržavna stavka javnih uslužbencev za obnovitev delovne pogodbe kategorije Meddeželne stavke gradbincev • Končano zasedanje CK UIL RIM, 21. — Državni uslužbenci, včlanjeni v CGIL, CISL, UIL in UNSA, so napovedali 48-urno vsedržavno stavko za jutri in pojutrišnjem. Stavke se bodo udeležili u-službenci osrednje in periferičnih uprav ter osebje ANAS, medtem ko ne bodo stavkali vodilni funkcionarji. Stavko so proglasili v znamenje protesta proti stališču vlade, ki ni pripravljena na globalna in hitra pogajanja o zahtevni platformi, in proti nedavnim vladnim ukrepom v korist visokih državnih funkcionarjev. Generalni tajnik sindikata državnih uslužbencev CGIL De Angelis je ugotovil kompaktnost delavcev tega področja v boju za obnovitev delovne pogodbe. Po drugi strani pa je De Angelis obsodil molk ministra za reformo pet tednov po prvem srečanju s sindikati. Prav tako je izrazil nezadovoljstvo zaradi zadržanja predsednika vlade, ki je sicer izrazil pripravljenost na pogajanja, istočasno pa izdal dekret o vodilnih funkcionarjih, ki je pomenil hud udarec za nameravano reformo tega sektorja. Danes je bila prva od treh med-deželnih stavk gradbenih delavcev, ki so jo proglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Stavkali so delavci Lombardije, Veneta, Tridentinske - Gornjega Poadižja, Furlanije - Julijske krajine, Toskane in Umbrie. Jutri in pojutrišnjem pa bodo stavkali gradbeni delavci v vseh ostalih deželah. Danes se je zaključilo zasedanje centralnega komiteja UIL, na katerem so soglasno odobrili resolucijo o kongresnih tezah, ki jih je pripravilo zvezno tajništvo. Vsedržavni kongres UIL bo od 21. do 25. marca 1973 v Riminiju. MOSKVA, 21. - Tukaj poročajo, da bo ob polovici prihodnjega meseca zasedal plenum CK KP SZ. Zasedanje naj bi bilo 15. decembra, tri dni pred zasedanjem vrhovnega sovjeta. Predsednik vlade SFRJ na obisku v Turčiji ANKARA, 21. — V glavnem mestu Turčije so se danes v prisrčnem in prijateljskem ozračju končali uradni razgovori med turškim predsednikom vlade Melenom in predsednikom zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Džemalom Bijedi-čem, ki je v nedeljo, na vabil« turške vlade, prispel na večdnevni uradni obisk v Ankaro. Medtem ko sta na včerajšnjem sestanku predsednika s sodelavci izmenjala misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih. so na današnji plenarni seji proučili poročila strokovnih komisij za gospodarska in za pravno -konzularna vprašanja. Ugotovljene je bilo, da od uvedbe konvertibilnega načina plačevanja trgovinska izmenjava raste, da pa je še vedno nezadovoljiva, kajti letna blagovna izmenjava v vrednosti okrog 10 milijonov dolarjev ne ustreza ravni medsebojnih odnosov. Osnovna ovira krepitvi gospodarskega sodelovanja je, po mišljenju obeh delegacij, nezadostno poznavanje gospodarskih možnosti obeh držav. Predloženo je bilo, da se ponovno oživi delo medvladnega odbora za gospodarske odnose, ki je bil ustanovljen pred skoraj desetimi leti. a se je do sedaj sestal samo eidirat. Ta odbor bi predložil določene ukrepe za napredek, ne le trgovinske izmenjave, temveč drugih oblik gospodarskega sodelovanja. Skupina, ki je obravnavala pravno konzularno vprašanje, je sprožila razpravo o mnogih nerešenih vprašanjih s področja kulture, znanstvenega in tehničnega sodelovanja, v zvezi z lastninskimi vprašanji državljanov obeh držav itd. Skupno poročilo o razgovorih bo, kot se pričakuje, objavljeno ob koncu obiska predsednika Bijcdiča, to je v petek. 24. t.m. kjer naj bi se skrivale. Danes so odvrgli 1.250 ton bomb v sedmih zaporednih akcijah. Velebcmbniki B-52 so opravili deset misij nad ozemljem Južnega Vietnama ter 11 na Severni Vietnam. Partizanske enote so obstreljevale tudi veliko ameriško oporišče Da nang z raketami, kar je povzrečdo mnogo materialne škode, medtem ko je bilo število človeških žrtev minimalno. Hudi soopadi so tudi na področju osrednjih planot. Poveljstvo ameriškega letalstva v Indokini je sporočilo izgubo dveh *phantorr»v». Eden je strmoglavil iz neznanih razlogov 64 km vzhodno od svojega oporišča v severnem Tajskem, pri čemer sta oba pilota zgubila življenje, drugega pa je zadel sevemovietnamski protiletalski izstrelek in je padel v morje 25 km severno od Thanh Hoe. Pi lota sta se rešila. Saigonski vladni časopis «Tin Song* poroča, da so južnovietnam-ske čete dobile ukatz, naj »očistijo* neposredno bližino južnovietaamske-ga glavnega mesta Saigona od partizanskih enot še pred podpisom sporazuma o premirju. Vest sicer ni uradna, saj je saigonsko povelj stvo ni potrdilo, dejstvo pa je, da se je dejavnost saigonske vojske na tem področju v zadnjih dneh dokaj okrepila. Iz Saigona tudi poročajo, da bodo ustanovili posebne skupine, ki naj bi po podpisu premirja vodile ilegalno bitko proti komunistom. «Po prekinitvi ognja, pravi radio Sai-gon, ki jo bodo prej ali slej dosegli, bo treba uvesti nove oblike boja, če bomo hoteli, da bo južno-vietnamsko ljudstvo živelo v svobodi.* Thieu se torej pripravlja na možnost, da ga Američani prisilijo, da pristane na podpis premirja. Medtem pa prihajajo vesti iz Wa-shingtona, da bodo Američani ohranili v Južnem Vietnamu tudi po podpisu sporazuma vojaško misijo, katere edina naloga bo ta, da nadzoruje pošiljke ameriškega orožja Južnemu Vietnamu. Oskrbovanje juž-novietnamskih oboroženih sil, ki so ga Američana zadnje čase, v predvidevanju podpisa mirovne pogodbe, okrepili, se je zaključilo. V slabem mesecu so Američani pripeljali v Saigon nad 600 letal in 10 tisoč ton druge opreme. HELSINKI, 21. — Diplomatski predstavniki 34 držav se bodo sestali jutri v Helsinkih na posvetovalnem zasedanju za pripravo evropske konference o varnosti in sodelovanju, ki naj bi bila prihodnje leto. Zasedanje bo odprl zunanji minister Finske, ki je organizirala posvetovanje in razposlala vabila. Doslej jo že potrdilo prisotnost petnajst držav članic NATO med njimi tud’ ZDA in Kanada, sedem držav članic varšavskega pakta in dvanajst držav ki ne pripadajo nobenemu bloku: med njimi, poleg Jugoslavije, sta tudi Vatikan in San Marino. Med po vabljenimi državami je vabilo odklonila samo Albanija, ki je sporočila, da ne verjame v koristnost konference, na kateri bi imele glavno besedo ZDA in Sovjetska zveza. Kot je znano, se je za organizacijo konference o varnosti in sodelovanju v Evropi zavzemal predvsem vzhodni tabor s SZ na čelu. Prvi predlog o sklicanju te konference je dal že leta 1954 tedanji sovjetski zunanji minister Molotov, v naslednjih letih pa sta jo spet sprožila posebno poljski zunanji minister Rapacki in sekretar poljske partije Gomulka. Leta 1966 sta predlog obnovila Brežnjev in Gromilio, šele v zadnjih letih pa so države članice NATO začele jemati predlog v ooštev. Kot je znano, so države oakta NATO zavzele stališče, da mora pred sklicanjem tovrstne konference priti do dejanskega popuščanja napetosti v Evropi, kar pa se je letos dejansko zgodilo bodisi z Nixonovim potovanjem v Moskvo, kot z Brand-tovo politiko odpiranja na Vzhod. Zadnje ovire za sklicanje konference pa so bile odstranjene, ko so letos poleti podpisali zaključni protokol štiristranskega sporazuma v Berlinu ter pogodbo o prometu med obema Nemci jama, končno pa tudi sklenitev temeljnega sporazuma med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, ki ga bodo podpisali še pred božičem. Ena prvih nalog pripravljalnega posvetovanja bo sestaviti dnevni red evropske konference. Ena o-snovmh točk v razpravi naj bi bila slovesna deklaracija o temeljnih načelih, ki naj bi v bodoče urejevala mednarodne odnose Poleg tega naj bi se dogovorili še c ukrepih za utrditev medsebojnega zaupanja in politične stabilnosti. V tej zvezi bi prišli v poštev tudi vojaški ukrepi, ki pa bodo predvsem predmet ločene konference za uravnovešeno omejevanje vojaških sil obeh blokov v srednji Evropi. Kot je znano, naj bi se ta konferenca začela v Švici 31. januarja 1973. V zvezi z jutrišnjim pripravljalnim zasedanjem se je danes sestala v Bonnu politična komisija NATO, na kateri pa so se kot se je zvedelo v diplomatskih krogih, pojavili nekateri kontrasti med posameznimi članicami predvsem glede Nbonove politike direktnih pogajanj s Sovjetsko zvezo Na zasedanju naj bi celo odobrili resolucijo. ki obsoja Nixonova neposredna pogajanja s SZ kot «vir hude napetosti* v atlantskem zavezništvu. Evropski partnerji v bistvu zahtevajo od Američanov, naj se v svojih prizadevanjih za zbližanje z Moskvo stalno posvetujejo z zavezniki v NATO. LJUBLJANA, 21. — Med obiskom v Jugoslaviji je danes prispela v Slovenijo študijska delegacija komunistične partije Sovjetske zveze. Sovjetska delegacija se je danes najprej pogovarjala v centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije o kadrovski politiki, o osnovnih načelih partijskih in državnih organov pri izbiri in razporejanju kadrov ter o izbiri kadrov spričo mnogonacio-nalne sestave ZK Jugoslavije. Delegacija sovjetske komunistične partije je popoldne obiskala še Litostroj, kjer se je pogovarjala s predstavniki uprave podjetja, zveze komunistov, samoupravnih organov in sindikatov. Jutri pa bo sovjetska delegacija obiskala ljubljansko univerzo in slovensko skupščina Matica izseljencev Hrvaške obsodila prctšjugoslovansko gonjo na Koroškem (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. —• Izvršni odbor Matice izseljencev Hrvaške je na včerajšnji razširjeni seji proučil vesti o šovinistični in protijugoslovanski gonji v Avstriji in dogodkih na Koroškem. Izvršni odbor Matice je dal polno podporo noti, ki jo je jugoslovanska vlada poslala avstrijski vladi v zvezi z dogodki na Koroškem in najodločneje obsodil šovinistične izpade proti slovenski manjšini. Izvršni odbor Matice izseljencev Hrvaške je nadalje opozoril javnost, da na Gradiščanskem žive že 450 let Hrvati, ki so do današnjega dne ohranili svoj jezik in nacionalno zavest. Zato presenečajo izjave nekaterih odgovornih avstrijskih osebnosti, da so gradiščanski Hrvati dejansko že asimilirani. U-deleženci sestanka so izrazili prepričanje, da bo avstrijska vlada brez odlašanja sprožila korake za prenehanje protijugoslovanske gonje in za uresničitev pravic hrvaške in slovenske manjšine v Avstriji. B. B. PARIZ, 21. — Nemško demokratično republiko so sprejeli kot 131. članico v mednarodno organizacijo Unesco. Odločitev so sprejeli soglasno. TRŽAŠKI DNEVNIK S PREDVČERAJŠNJE 9. SEJE GLAVNEGA ODBORA Priprave na občni zbor SKGZ in razprava o vprašanjih mladine Poročilo tajnika dr. Cupina o delovanju naše osredje organizacije, njenih komisij in vodstvenih organov - Odločno stališče SKGZ glede Koroške V okviru priprav za redni občni tega je Predan dejal, da je Bene- , pravilno predvideva da bodo iz-zbor, se je v ponedeljek zvečer j čanom potrebna solidarnost ne le j plačali ob razlastitvah ceno, ki jo sestal v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9 na svoji 9. seji glavni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze. Razen vprašanj v neposredni zvezi s skorajšnjim občnim zborom sta bili na dnevnem redu še mladinska problematika in poročilo tajnika o delovanju SKGZ v zadnjem razdobju. Občni zbor SKGZ, ki se sklicuje vsako drugo leto, bo 17. decembra v prostorih Kulturnega doma. Poleg poročil predsednika in tajnika (obe poročili bosta razdeljeni delegatom že prej) bodo na dnevnem redu še volitve novega glavnega odbora in sprejetje zaključne resolucije, ki bo vsebovala vse glavne postavke razvejane dejavnosti SKGZ in narodnostno - politične problematike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji v razdobju zadnjih dveh let. Glavni odbor je na predlog predsednika Borisa Raceta in po izčrpni razpravi sprejel predlagani dnevni red za občni zbor, prav tako pa je tudi sprejel predlog za sestavo posebne komisije, ki bo pripravila kandidature za novi glavni odbor SKGZ. Za predsednika komisije je bil izbran inž. Stanislav Renko. Štela bo 9 članov in sicer po enega člana Izvršnega odbora za tržaško, goriško in videmsko pokrajino oziroma Beneško Slovenijo, ter še tri člane za tržaško, dva za goriško in enega za videmsko pokrajino. Glede izbire kandidatov se bo komisija posvetovala s članicami SKGZ in upoštevala njihove predloge. U-poštevala bo tudi težnjo po pomladitvi vodstvenih organov. Končno .je bil sprejet tudi predlog, naj se kot gostje povabijo na občni zbor predstavniki vseh strank ustavnega loka, predstavniki osrednjih organizacij iz Koroške, predstavniki SZDL Slovenije in Hrvaške ter gen. konzulata SFRJ v Trstu. Dr. Darij Cupin je v svojem tajniškem poročilu strnjeno poročal o delovanju organizacije, njenih komisij in vodstvenih organov. Pri tem je dejal, da delovanje komisij ni bilo vedno zadovoljivo in da je zato teža dela slonela na Izvršnem odboru, ki se je redno sestajal. Njegovo delo je potekalo v glavnem v treh smereh. V smeri splošno političnega delovanja glede na današnji položaj manjšine, je prišlo do stikov s strankami ustavnega loka, med katerimi je prišla do izraza želja in pripravljenost, da bi se podrobneje' seznanile z našo problematiko. Iz te pobude izhaja velik pomen informiranosti italijanske javnosti za probleme naše narodnostne skupnosti. V okviru te dejavnosti .je tajnik dr. Cupin ga-voril tudi o odločnem stališču SK GZ glede dogodkov na Koroškem, pri čemer je poudaril, da je prav Izvršni odbor SKCt prvi postavil vprašanje internacionalizacije koro-škega vprašanja. Omenil je tudi razgovore delegacije SKGZ s predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in skupno izjavo obeh organizacij, v kateri je prikazan položaj obeh manjšin. Vedno v tem okviru je tajnik Cupin omenil stike z ANPI in stalno prisotnost v Tržaškem antifašističnem odboru ter stalne in plodne stike s SZDL Slovenije in obmejnih občin. Obžaloval pa je, da ni bil uresničen sklep o stikih s siijdikalnimd organizacijami. V okviru prikaza delovanja v smeri problematike včlanjenih organizacij. je tajnik dr. Cupin navedel nekatera vprašanja kulturne politike, Beneške Slovenije, pri čemer je izrekel zadovoljstvo, da je bila večina sklepov izpolnjenih, Stalnega slovenskega gledališča, začetka prizadevanj za publicizacijo Glasbene matice, volitev v kmetijsko bolniško blagajno in končno gradnje kulturnega doma v Gorici in ostalih ljudsko - prosvetnih sedežev. Glede funkcionalnosti naših organizacij pa je menil, da so nas dogodki včasih prehitevali predvsem zaradi pomanjkanja študijskega preučevanja problematike. Tretja smer delovanja Izvršnega odbora SKGZ je bila usmerjena k reševanju tekočih vprašanj, med katerimi je tajnik dr. Cupin zlasti podčrtal zakon o šolstvu in razpra-vj o deželnem urbanističnem načrtu, s čimer se ukvarja posebna komisija. Tajnikovo poročilo je dopolnil še predsednik Boris Race z informacijo o sestanku in sklepih predsedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije, katerega se je udeležil skupno s predsednikom ZSO Koroške dr. Zwittrom in na katerem so podrobno in zavzeto razpravljali o problemih slovenske manjšine v Avstriji in Italiji. V razpravi o tajniškem poročilu in o informaciji predsednika v zvezi z dogodki na Koroškem je član Izvršnega odbora Izidor Predan seznanil prisotne s težavami in ne razumevanjem videmskih in krajevnih oblasti do življenjskih problemov beneških Slovencev. Dejal je, da je položaj Slovencev v videmski pokrajini dejansko slabši, kot je položaj Slovencev na Koroškem, «Koroški Slovenci imajo vsaj nekaj svojih šol — je dejal Predan — beneški pa nobene. Še več — krajevne šolske in državne oblasti so celo zavrnile prošnjo kulturnega društva «Ivan Trinko*, da bi mu dali na razpolago učilnico v Špetru Slovenov za izvedbo drugega tečaja slovenskega .jezika. To dejstvo zgovorno potrjuje — je še poudaril Predan — da je danes položaj beneških Slovencev dejansko slabši kot je bil lani*. Spričo SKGZ temveč širše slovenske javnosti. Pretežni del svoje seje pa je glavni odbor SKGZ posvetil mladinski problematiki, pri nas, o čemer se je na osnovi izčrpnega, poglobljenega in kritičnega poročila, ki ga je podal načelnik komisije za šport in mladino pri SKGZ. Aldo Rupel, razvila daljša in zavzeta razprava, v katero so posegli člani glavnega odbora Marino Košuta, Stanislav Renko, Miloš Kodrič, Samo Pahor, Josip Tavčar, Karlo Primožič, Šva-gelj, Stanko Bole, Stanko Oblak, Dušan Košuta, Nadja Pahor in drugi. Razpravo, ki je osvetlila problematiko z različnih stališč, je nato povzel poročevalec Rupel sam, v sklepni besedi pa je predsednik Boris Race strnil splošno ugotovitev, da je bilo poročilo res skrbno sestavljeno, poglobljeno, in analitično z narodnega in idejnega stališča in izrekel v imenu Glavnega odbora pohvalo vsem. ki se v naših vrstah ukvarjajo z mladino. Mnenje vseh je izrazil tudi, ko je dejal, da glavni odbor sprejema poročilo in ga odobrava ter ko je zagotovil, da bo SKGZ naredila vse, da se smotri, ki so bili nakazani v poročilu, tudi uresničijo. Prav tako je glavni odbor osvojil predlog, naj komisija za šport in mladino naveže stike z mladinskimi komisijami posameznh strank in s sindikati. Poročilo Alda Rupla bomo objavili v izvlečku. imajo zemljišča s kmetijskega vidika. Najemnine pa ne bodo več določene po kriteriju «čimvečjega zaslužka ampak pravične cene.* Temu se seveda protivijo določene gospodarske in politične sile, ki so dobro zastopane v parlamentarni desnici, od zastopnikov MSI do Ar.dreottijeve vlade, ki še ni ukrenin ničesar, da bi zakon o reformi začel delovati. Za uresničevanje reform bo treba točno določiti pristojnosti dežel in krajevnih organov, ki so najbiižji ljudskim potrebam in ki imajo za le-te več posluha kot osrednja vlada. Zanimivemu predavanju je sledila krajša razprava. Tržaška pokrajinska zveza obrtnikov (Trst, Ul. Artisti, 4) obvešča obrtnike z miljskega področja, da bo v dneh 23., 24. in 25. novembra ob 20. uri v občinski dvorani «Lo Squero» v Miljah tridnevni tečaj o novem davku IVA. Podrobnejše informacije po telefonu (36-847). Uspela stavka gradbincev Včerajšnja stavka delavcev gradbene stroke je povsem uspela. U-deležilo se je je nad 90 odstotkov delavcev. Stavko so oklicali zato, da bi pospešili pogajanja za obnovitev delovnih pogodb Na skupščini so delavci izrazili upanje, da bodo ta pogajanja, bodo 27. novembra v Rimu, končno rešila nekaj problemov, ki tarejo uslužbence te stroke, kot so zagotovitev letnih plač, poviški, sindikalne pravice itd. Na koncu so izglasovali resolucijo. v kateri so izrazili pripravljenost, da se še naprej borijo, če ne bodo ugodno rešili vprašanje delovne pogodbe. V tem primeru bodo delavci gradbene stroke povabili osrednje sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL naj okličejo splošno stavko za dokončno obnovitev pogodb, za polnoštevilno zaposlenost ter za socialne reforme. ZARADI VOLITEV Pouka ne bo od 23. do 29. novembra Zaradi upravnih volitev ne bo pouka na nobeni šoli v tržaški občini od jutri, 23. novembra, do srede, 29. novembra. Pouk se bo torej spet začel v četrtek, 30. novembra. Pouka ne bo tudi v šolah, kjer niso se- SNOCI V SLOVENSKEM KLUBU PROF. BRANKO MARUŠIČ O ISTRSKIH FRESKAH Prav gotovo bi ne mogli trditi, da Tržačani ne obiskujejo Istre. Vzdolž obale bomo na vsakem koraku srečali avtomobil s tržaško evidenčno tablico in to seveda veliko več poleti, toda tudi v zimskih mesecih Pa tudi v notranjosti Istre so vsaj o praznikih avtomobili s tržaške evidenčno tablico zelo pogosti. In vendar si ob tej ugotovitvi upemo trditi, da je bolj malo tržaških ljudi, ki vsaj kolikor toliko poznajo ogromno umetniško bogastvo ki ga krijejo razni večji, po večini pa skromnejši cerkveni objekt' Gre za velikansko bogastvo fresk iz dobe od 11 do 16. stoletja, o bogastvu, ki nam aa je v okviru torkovih večerov sinoči Gregorčičevi dvorani na kratko, toda nazorno, prikazal direktor arheološkega muzeja v Pulju prof. Branko Marušič, ki je svoja izvajanja dopolnil še s kakimi petdesetimi diapozitivi Predaleč bi nas privedla razlaga o nastanku teh fresk o njihovi didaktični vlogi za razlago krščanske doktrine, zato se bomo ustavili le pri navajanju nekaterih bistvenih ugotovitev puljskega strokovnjaka, ki je začel s svojim prikazovanjem fresk v baziliki sv. Sofije v Dvigradu, nato nas popeljal v cerkev sv. Foške v Peroje, v samostan v Limskem kanalu, nato v Hum, v Sv. Vinčenat, v Draguč, ZA IZVOLITEV KONZULTE Javno zborovanje v Miljah Sinoči je bilo v Miljah javno zborovanje občanov, ki oivajo v mestnem središču. Inž. Cesta je orisal svoi osnutek za ureditev mestnega centra, nato so izvolili esem članov rajonske konzulte, ostalih osem pa bodo predlagale stranke. Podrob neje bomo še poročali. Predavanje W. Brigantija o stanovanjski reformi Sinoči je v sedežu PSI v Ul. Mazzini predaval predsednik državnega združenja stanovanjskih zadrug Walter Briganti o temi: «Sta-novanje kot socialna služnost*. Po nekaj uvodnih besedah tržaškega zastopnika stanovanjskega zadružništva Segheneja, ki je poudaril, da je parlament sicer odobril zakon o stanovanjski reformi «865», da pa ni nobene norme, ki bi urejevala delovanje reformnega zakonn. je prevzel besedo sam Briganti Orisal je glavne namene zakona. ki predstavlja «pomemben korak naprej na poti dodeljevanja stanovanja vsakemu, ki ima pravico do njega». Predavatelj je med drugim dejal, da je bil zakon in reforma, ki bi mu morala slediti, naperjen v prvi vrsti proti špekulaciji, ki je dveh vrst: zemljiška in stanovanjska. Cene zemljišč so pretirano visoke in zato reforma deži volišč. .................iiumiiumiiimiiiniiiii.llllliu.■mnillni.■■■.■■■m.lini....n.... MED VČERAJŠNJIM OBISKOM V NAŠEM MESTU Minister za zun. trgovino Matteotti o pomenu sodelovanja z Jugoslavijo Tudi v naši deželi «središce za zunanjo trgovino» . Več sredstev za kreditiranje izvoza - V Zagrebu bodo postavili nov paviljon Minister za zunanjo trgovino Matteo Matteotti je bil včeraj na obisku v našem mestu, kjer se je sestal z deželnim odbornikom za industrijo in trgovino, v večernih urah pa je imel na trgovinski zbornici konferenco o sedanjem stanju in perspektivah za bodoči razvoj gospodarskih odnosov med Trstom in tujino. Srečanja z deželnim odbornikom se je udeležil tudi predsednik druge stalne komisije pri deželnem svetu Dal Mas. Dulci je ministru obrazložil nekatera vprašanja, ki zadevajo izvoz industrijskih izdelkov iz naše dežele ter orisal pobude, ki jih je za njegov razvoj v zadnjem času prevzela deželna uprava. Minister Matteotti je obljubil, da se bo zavzel za rešitev] prikazanih vprašanj, nato pa je obrazložil nekatere novejše pobude na ravni ministrstva in vlade za okrepitev trgovinskega sodelovanja s tujino. V tej zvezi je dejal, da se vlada ne strinja z načelom, po katerem naj bi Italija zavrla izvoz blaga in storitev v tujino, češ da bi tako ostalo za domače tržišče na razpolago več izdelkov in neblagovnih dobrin. Glede na to, da je Italija predvsem prede-lovalka surovin, bi takšna gospodarska politika kmalu dovedla do škodljive avtarhije. Minister je tudi omenil, da je vlada sklenila povečati sklad za kreditiranje izvoza s sedanjih 500 na 750 milijard lir. VOLILNA KAMPANJA PREHAJA V ZAKLJUČNO FAZO DANES GOVORI ZA KD PREDSEDNIK ANDREOTTI V petek bo za KPI zaključil volilno kampanjo tajnik Berlm-guer • Oboleli De Martino ne bo zaključil kampanje PSI Volilna kampanja prehaja v zaključno fazo, saj nas loči samo še nekaj dni od nedeljskih upravnih volitev KD bo danes zaključila svojo Kampan,jo z najvidnejšim vsedržavnim predstavnikom stranke, ko bo v Trstu predsednik vlade An dreotti, ki bo prispel popoldne in se bo najpreje sestal z vodstvom tržaške KD. Andreotti bo ob 19- uri govpril v kinu Grattacielo. Socialdemokrati bodo zaključili predvolilne posege najvidnejših predstavnikov stranke s podpred sodnikom vlade Tanassijem, ki bo govoril v četrtek. Socialista so nameravali zaključiti volilno kampanjo z zborovanjem, na katerem bi moral govoriti predsednik stranke De Martino, id pa je nenadoma zbolel in so morali zaradi tega tudi preložiti za danes napovedano sejo centralnega komiteja v Rimu. Zaradi tega trenutno še ni znano, kateri vsedržavni predstavnik bo v petek v Trstu. Govori se o možnosti, da pride ali Mancini ali namestnik tajnika Mosca. Za komuniste bo v petek ob 20. uri v kinu «Nazionale» govoril tajnik partije Enrico Berlinguer. Poleg teh osrednjih zborovanj so vse stranke priredile tudi vrsto manjš>b letečih zborovanj, zlasti pa so aktivne pri prirejanju konferenc ir. sestankov v zaprtih prostorih kjer se lahko določena vprašanja poglobe in se jih obravnava na stvamejši način kot na ulicah in trgih, na katerih je tudi zaradi ne preveč ugodnega vremena obisk občinstva zelo nizek. Socialisti bodo danes ob 19. uri priredili v krožku «Salvemini» o-kroglo mizo o upravljanju tržaške občine, na kateri bodo govorili kandidati za izvolitev v občireki svet Hreščak, Tringale. Pesante in Kervin. Slovenska skupnost je imela včeraj dopoldne vrsto shodov v središču mesta, v popoloanskih urah pa po tržaški okolici. Dopoldne je pred tržaško postajo, na Trgu O-berdan in na Ponterošu govoril deželni poslanec dr. Štoka o problemih slovenske narodne skupnosti ter o perečih socialnih in gospodarskih problemih tržaškega mesta. Popoldne pa je Slovenska skupnost imela shode v Bazovici, Gropadi, Treb-čas. uri Banih in na Opčinah. Govoril je nosilec kandidatne liste Slovenske skupnosti dr. Rafko Dolhar, ki je poudaril probleme razlaščanja slovenske zemlje in se .je zavzel za pravične zakone, ki bi malemu posestniku in našemu kmetu omogočili rosest in obdelavo svoje zemlje. Za Dolharjem so spregovorili še Mljač, Harej in Šah. Opoldne je na seji odbora za volilno premirje zastopnik Slovenske skupnosti Boris Rutah obvestil prisotne, da so plakati Slovenske skupnosti v mestnem središču stalen cilj uničevanja s strani dobro znanih ljudi. Rutar je protestiral proti takim podlim akcijam proti slovenskim plakatom in zahteval, da odgovorne oblasti preprečijo taka dejanja. Za KD je včeraj govoril namestnik tajnika Rinaldi na Trgu Ca-vana o obsežnih dosežkih prejšnje občinske uprave ki so rezultat točnih načrtov tržaške KD. Rinaldi je nato govoril o vlogi Trsta in o nujnosti, da se zagotovi mir ter mednarodno sodelovanje. Odbor sekcije KPI u, Zgonika se je sestal včeraj, na svoji redni seji. Odbor je izglasoval resolucijo, v kateri izraža svoje ogorčenje nad podlim fašističnim napadom, katerega žrtev je bil v soboto zvečer Jurij Kocjančič. Odbor obenem obsoja nenavadno ravnanje policijskih in sodnih oblasti. Odbor izraža tovarišu Kocjančiču popolno solidarnost in mu želi takojšnje okrevanje. Na konferenci je ministre pozdravil predsednik trgovinske zbornice Cai-dassi. ki je v svojem posegu omenil, da znaša vrednost izvoza na Tržaškem poprečno 160.000 Ur (na leto), poprečna vrednost zunanje trgovine, to je izvoza in uvoza skupaj, pa dosega pri nas 545.000. medtem ko znaša v Italiji 337.000 lir. K temu je treba dodati tudi druge valutne postavke, predvsem pa maloobmejni promet, ki dosega 20 do 30 milijard lir na leto. Deželni odbornik Dulci je ministra opozoril na tri vprašanja, in sicer na poslovanje Krožnega sklada, ki bi mu bilo treba priUti novih sredstev, ker so bile dosedanje razpoložljivosti izčrpane, na vprašanje pomorskih zvez pretežnega državnega pomena in na potrebo po novih prometnih zvezah z zaledjem, zlasti pa z Avstrijo in Jugoslavijo. Minister Matteotti je uvodoma prikazal sedanje gospodarsko stanje v Italiji ter ga označil za resnega, v tem okviru pa je na dveh področjih zabeležiti kljub vsemu nenehen razvoj. To sta področji turizma (letni priUv 1.380 miUjard Ur) in zunanje trgovine (vrednost letne izmenjave s tujino 20.000 milijard). Da bi pospešili blagovno izmenjavo s tujino in hkrati olajšaU poslovanje uvoznikov in izvoznikov, nameravajo v kratkem odpreti v vsaki itaUjanski deželi posebno »središče za zunanjo trgovino*, za kar je že na razpolago vsota 300 milijonov Ur. V svojem posegu je minister posebej omenil gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo in izrekel priznanje tržaškim gospodarstvenikom, da so znali prvi v Italiji vzpostaviti poslovne zveze s sosedno repubUko in ustvariti zametke sedanjega prijateljskega vzdušja. Italija je dovolila Jugo-slaviji visok kreditni plafond, je nadaljeval minister, zdaj pa gre za to, da bi ga v okviru omenjenih 750 miUjard še povečali. O tem vprašanju, kakor tudi o nekaterih drugih temah in zlasti o poslovanju po avtonomnih računih, bo razpravljala mešana komisija za gospodarsko in industrijsko-tehnično sodelovanje, ki se bo prihodnji mesec sestala v Beogradu. Minister se je nato dotaknil vprašanja italijanskega paviljona na zagrebškem velesejmu, ki je postal pretesen in za katerega je pred časom zapadla tudi ustrezna koncesija. V tej zvezi je minister dejal, da bo na pristojnih mestih skušal doseči, da bi v okviru letnega sklada 4,05 milijarde lir za sejemske prireditve v tujini, ali pa iz posebnega sklada za velesejem v Pekingu, ki odpade, iztisnih 300 milijonov lir, kolikor je potrebnih za gradnjo novega paviljona v Zagrebu. V razpravo so posegli predsednik luške ustanove Franzil, ki je orisal nekatera vprašanja s področja svoje pristojnosti ter poudaril zlasti zahtevo po višjem letnem prispevku iz državnih blagajn, predstavnik vodilnega odbora zbornice Vatta, ki je opozoril ministra na vprašanja izvoza. predsednik Caidassi, ki je orisal sedanje gospodarske stike z zalednimi deželami in Stanko Bole, ki je opozoril ministra na nujnost prožnejšega postopanja na področju izvoza in širše kreditne poUtike, na vprašanje obrobnosti naše dežele v okviru EGS in na težave, ki bodo na področju zunanje trgovine nastale z uvedbo IVA. Zadnji je spregovoril trgovec Ciano, ki je med drugim predlagal, naj bi v primeru, ko bi država ne zmogla stroškov za novi paviljon v Zagrebu, zbrali potrebna sredstva sami prizadeti trgovci. skega odloka štev. 1 z dne 15. januarja 1948 prenese za 15 dni. Odlog, ki poteke za «Istituto Bancario Italiano* in za «Credito Italiano» od 15. novembra, pri «Banca Antoniana dl Padova e Trieste* in «Banca Cat-tolica del Veneto» od 17. novembra, velja tudi za bančne operacije, ki so zapadle v petih dneh po stavkah na posameznih zavodih. Žminj, Roč, v Beram in spet v Oprtali ter še v razne druge več ali manj znane ali pa tudi povsem neznane kraje. Po navadi so se istrske freske pri mnogih ljudeh ki se kolikor toliko zanimajo za umetnost, omejevale na sloviti mrtvaški ples, ki sta ga Vincent iz Kastva in Ivan iz Kustva v 15. stoletju mprizo-rila» v Beramu in v Hrastovljah, sinoči pa smo na zanimivem predavanju spoznali, da je bogastvo starih fresk v Istri mnogo mnogo večje da imamo tu stičišče italijanskih vplivov in vplivov s celine da imamo dvojni vpliv in dvojne mojstre celo v enem samem objektu, da imamo na primer v Pazinu edinstveno fresko v Evropi itd. Občinstvo, ki se je tako vsaj približno spoznalo s tem bogastvom, je predavatelja nagradilo s toplim aplavzom, predsednik kluba Miroslav Košuta pa je sporočil, da bodo v sodelovanju med Slovensko prosvetno zvezo in Kulturno prosvetno zajednico iz Pulja organizirali v Kulturnem domu razstavo 28 kopij istrskih fresk. Razstavo bodo odprli v petek 24. t.m. ob 19. uri. Počastitev zaščitnice na poveljstvu orožnikov mmomm R ' . : ' ' i i Obvestilo Sindikata slovenske šole v Trstu , Danes, 22. novembra ob 16. uri bo redna odborova seja. Dnevni red: 1. Naloge slovenskega učitelja in profesorja v šoli in družbi. 2. Položaj slovenskih otroških vrtcev. 3. Pripravljalni učiteljski tečaj. 4. Razno. Udeležba vseh članov sindikalnega odbora je obvezna. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom FILIBERT BENEDETIČ PRAVILA IGRE Drama upanja ali kakor se to vzame (Slovenska novost) SVETA JOVANOVIČ Slikarska izvedba DEMETRIJ CEJ Kostumi ANJA DOLENC Glasba MARJAN VODOPIVEC Režija ANDREJ HIENG Osebe: Oče, proletarizirani kmet — Jožko Lukeš: Mati, njegova žena — Leli Nakrstova; Stojan, njun sin — Livij Bogateč; Mojca, Stojanovo dekle — Bogdana Bratuževa; Advokat, aktivni politik, predstavnik družbenega reda — Stane Starešinič; Vzgojitelj, prizadevni politik — Silvij Kobal; Vzgojiteljeva žena, prizadevna partnerka — Zlata Rodoškova; Ester, Stojanova sestra — Lidija Kozlovi-čeva; Finančnik, Esterin zaročenec, nato njen mož — Adrijan Rustja, Igralka, osamljena ženska — Mira Sardočeva; Gospod X, simbol — Anton Petje; Upokojenec Alojz Milič; aktivni upokojenec, član posebnega oddelka Stane Raztresen. Premiera: V petek, 24. novembra ob 21. uri (ABONMA RED A — premierski) Šola Glasbene matice " Trst Dvorana «J. Gallus« Ul. R. Manna 29 Danes, 22. novembra 1972 ob 20.30 SOLISTIČNI KONCERT IRENA GRAFENAUER - flavt0 (Akademija za glasbo v Ljubljani) — pri klavirju Gita Mally RAVEL KODRIČ - klavir (Visoka šola Glasbene matice) Vljudno vabljeni. Vstop P1®5*' Kino Gledališča Na karabinjerskem poveljstvu Trstu, Istrska ulica 54, so včeraj slovesno počastili XXXI. obletnico bitke pri Culqualberju v severni Afriki ter zaščitnico karabinjerjev »Vir go Fi-delis*. Po cerkvenem obredu je poveljnik orožnikov v Trstu, podpolkovnik Alessandro Marzella (na sliki), orisal prisotnim pomen obeh obletnic, ki sta živ zgled, kot je dejal poveljnik, zvestobe, odpovedi ter duha požrtvovalnosti. DEŽELNO ZASEDANJE O OBMORSKEM TURIZMU Eugenu Pahorju je žena povila novorojenčko IVANKO Kulturni krožek Devin-Štivan jima iskreno čestita, mali Ivanki pa želi mnogo sreče in zdravja v življenju. Zavržena natolcevanja o onesnaženju Jadrana Govorice sirijo zainteresirani nemški krogi # Zaradi stavk, ki so jih pretekle dni uprizorili uslužbenci denarnih zavodov »Banca Antoniana di Padova e Trieste», »Banca Cattolica del Veneto*, »Istituto Bancario Itaiia-no» in »Credito Italiano*, je prefekt dr. Abbrescia odredil, naj se zapadlost vseh bančnih operacij pri omenjenih zavodih v smislu zakon- Včeraj je bil v Trstu deželni sestanek v zvezi s propagandno kam pan jo, ki jo vodijo določeni nemški krogi, češ da so italijanska morja povsem onesnažena. Ti krogi, ki so med drugim izvedli veliko turističnih investicij v Španiji in severni Afriki, bi radi preusmerili tok nemških turistov v te kraje in zato omalovažujejo predvsem obale Lagun je, Kampanaje in Furlanije-Julijske krajine. Včerajšnji sestanek, ki ga je vodil deželni odbornik za zdravstvo in higieno odv. De-vetag, je bil v prvi vrsti namenjen ugotovitvi stanja, tako da bi lahko resno zavrgli lažne vesti. Uvodni govor je imel ravnatelj deželne službe za turizem inž. Piša, ki je označil turizem za »najvažnejšo gospodarsko postavko dežele v zadnjih letih*. Predvsem pomemben je obmorski turizem, ki predstavlja 75 odst. vsega turizma v deželi in ki zagotavlja nad 7 milijonov prenočevanj v obdobju junij - september. Inž. Piša je zaključil z ugotovitvijo, da je najboljši način za pobijanje lažnih govoric navajanje točnih podatkov. Odbornik Devetag je dejal, da ni samo higiensko stanje pod popol nim nadzorstvom, ampak da so tudi ugotovili, da je onesnaženje v zadnjih letih znatno nazadovalo. K temu je v precejšnji meri pripomogla deželna uprava, je med drugim dejal odbornik, ki je odobrila vrsto ukrepov, ki so jo postavili na prvo mesto med vsemi italijanskimi deželami za varstvo pred onesnaženjem. V razpravo, ki je sledila, je posegel predsednik goriške turistične ustanove Del Ben, ki je naglasil potrebo po takojšnjih posegih na tem področju in še zlasti po nadziranju tistih občinskih uprav, ki še niso izvedle vseh potrebnih ukrepov. Predsednik tržaške turistične ustanove Fragiacomo je poudaril nevarnost onesnaženja od nafte, medtem ko je zastopnik miljske občine in deželni svetovalec KPI Do-nadel zahteval večje nadzorstvo nad industrijskimi izplakami. Zborovanja KPI 11.U0 Drevored XX. septembra — Cuffaro, 16.30 Trg Sv. Jakoba — Vidali, 10.00 Trg Giuliani - Zen-chi, 12.00 Trg Goldoni — Gialuz, 12.15 pred IRET — Francescato, 12.15 Ul. Archi - Poli, 17.00 Ul. Domus civica - Poli, 17.30 Trg Cavana — Martone. Ob 20. uri bo v krožku »Zvezda* v Podlonjerju zborovanje, na katerem bodo govorili tajnik federacije Rossetti, Kocjančič in Roncelj. • Na sedežu CISL v Ul. Spiridio-ne 7 je bila skupščina zasebnih prevoznikov. Skupščino so sklicali z namenom, da bi proučili socialne in sindikalne probleme taksistov ter skušali nanje zadovoljivo odgovoriti. Obravnavali so predvsem vprašanje poviškov cen pri zasebnih prevozih. Med drugim so povabili vse odgovorne organe naj si s svoje strani prizadevajo, da bi končno prišlo do zadovoljive rešitve na tem področju. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAngelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Via Belpogglo 4; Ai Due Luc-ci, Ul. Ginnastica 44; Miam, Mira marski drevored 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dott. Gmeiner. Ul. Giulia 14; Man-zoni, Largo Sonnino 4; INAM, Al Cedro. Trg Oberdan 2; Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c. DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI KULTURNI DOM V petek, 24. L m. ob 21. uri Filibert Benedetič «Pravila igre* — premiera Abonma red A. Ponovitve: v soboto, 25. t. m. ob 20.30 za abonma red B — prva sobota po premieri; v ponedeljek, 27. t m. ob 16. uri za abonma red G; v sredo, 29. L m. ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo; v soboto, 2. decembra ob 20.30 izven abonmaja; v nedeljo, 3. decembra ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265. POLITEAMA ROSSETTI V petek, 24. t. m. bo v gledališču Rossetti krstna izvedba komedije Wal-terja Chiarija »Io con te, tu con me», v kateri znani italijanski igralec tudi igra glavno vlogo skupaj z Omello Vanoni, vrh tega pa je delo sam režiral. Poleg Chiarija in Vanonijeve nastopajo še Carlo Campanini, 111 and Roy, vokalni ansambel O. Vanoni in plesna skupina »The Rudes Dancers*. Predprodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372-38547). 29. t. m. bo recital znane portugalske pevke Amalie Rodriguez. VERDI Slavnega skladatelja Igorja Stravinskega poznajo domala po vsem svetu. Njegove skladbe so na prvih mestih repertoarjev največjih svetovnih gledališč. Med njegova slavnejša dela štejemo tudi edino opero «The Rake's Progress*. s katero je Stra-winski dosegel višek v poenostavljenju svojega glasbenega doživljanja. To delo so prvič uprizorili v Benetkah leta 1951 in sam Stravvinski je tedaj spremljal priprave za uprizoritev. Pozneje so to delo uprizorili večkrat tudi v milanski Scali, kjer je vodil priprave Ferdinand Leiter. Kljub uspehu pa opera ni imela v začetku zaslužene pozornosti. Ljubitelji operne glasbe so raje ostali pri klasičnih operah in zato je le malo italijanskih opernih gledališč, v katerih so uprizorili to delo. Poleg milanske Scale, je opera prišla na oder samo v torinskem in sienskem opernem gledališču. Ravno zato je pobuda tržaškega gledališča Verdi, da bo opero uprizorila, toliko bolj dobrodošla- Režijo za to opero, ki nosi v italijanščini naslov »La carriera di un libertino* je pripravil Roberto Guic-ciardini, orkester pa bo vodil Gian-franco Rivoli. Nastopili pa bodo Lajos Kosma v vlogi Toma Rakovvella, Romana Righetti v vlogi Ann, Mario Basiola (Nick Shadow), Anna Maria Rota, Ferrando Ferrari, Leonardo Monreale, Rosemarie De Riva in Lu-eio Rolli. Sceno in kostume si je omislil Emanuele Luzzati, zbor gledališča Verdi pa bo vodil Gaetano Riccitelli. Premiera za abonente reda A bo v soboto. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (tel. 31948). Nazionale 15.00-18.30-22.00 «n P*®' no*. Barvni film. Marlon Bia®® Film je za vse. Fenice 14.50-18.15—21.40 «11 Pad^T Barvni film. Marlon Brando. Al cino, Richard Castellano, B*®* Keaton. j Eden 16.00 «Gli spogliati*. Bar« film. Prepovedano mladini P°® Grattacielo 16.00-22.20 «7 scialli di se» gialla*. Silva Koščina in An®® Steffen. Barvni film. Prepove® mladini pod 14. letom. j, Excelsior 16.00 zadnja predstava 22.15 «R generale dorme in PieL Ugo Tognazzi in Mariangela lato. Barvni film za vse. Ritz 15.30 «11 genio della raP®^ Warren Beatty in Goldie Ba Barvni film za vse. j. Aurora 16.30 «Storia di fifa e ® . tello*. Franco Franchi in ® Ingrassia. Barvni film za vs°„ Impero 16.00 «11 violinista sul Barvni film. ... Cristallo 16.45-21.00 «Via col ven'0. Barvni film. Clark Gable in Leigh. j, Capitol 16.30 «Beati i ricchi*- “ Villaggio, Lino Toffolo. Barvni za vse. u Filodraminatico 16.30 «La mazurk*, svedesi la ballano a letto*. film. Prepovedano mladini P0® letom- .. resse Moderno 16.30 «La banda di J James*, Clif Robertson. Barvni 1 Vittorio Veneto 16.00 «Cane di Paf „ Prepovedano mladini pod 18-Abbazia 16.00 «Indagine su un accusato di omicidio*. M. B°ne C. Rossier. Barvni film. „-|j3 Ideale 16.00 «11 tesoro di Pancho ( — il pistolero del Messico*. ^ Roland in Rory Calhoum. Ba1* film. a Astra 16.30 «1975 - Occhi bianCM > pianeta Terra*, Charlton Prepovedano mladini pod 14- *® iett01: pafA Razstave t« V TRŽAŠKI KNJIGARNI razstav do konca meseca najnovejša PaS ■ olja slikar Rudolf Saksida. V piranski Mestni galeriji je spektivna razstava del slikarja At ta Sirka. V galeriji Torbandena razS^vs. svoja dela Giuseppe Cesetti. Ba® j, ki bo trajala do 29. t. m. je ^ ob delavnikih od 10.30 do 12-39 F ^ 16.30 do 19.30, ob nedeljah pa °d do 13. ure. V občinski umetniški £aleri^v0ja do 25. novembra razstavljal s ^ dela Guido Antoni. Razstava J® $ prta ob delavnikih od 10. do 1_• ^ od 17. do 19. ure, ob nedeh8® od 10. do 13. ure. V galeriji Cartesius, Ul. Marco®* jj bo do 30. novembra razstavlja) s dela Fritz Baumgartner. V umetniški galeriji Mignon Italia 9-f, Pasaža Rossoni) bo d® r t. m. razstavljal svoja dela s Giuseppe Duren. Razna obvestil*. KASTA organizira tečaj srnont'^ ne. Vpisovanje in informacije Pr’ L, či Zavadlai, Ul. Geppa 9. B-stropje. Včeraj-danes Izleti SPDT priredi 3. decembra avtobusni izlet v Istro. V jutranjih urah vzpon na Orljak (1106 m) v čičeriji, v popoldanskih urah ogled Buzeta, Mota vuna ln Grožnjana z vodičem. V primeru slabega vremena bo namesto vzpona na Orljak ogled srednjeveških fresk v Hrastovljah in v Beramu pri Pazinu. Prijave pri Norči Zavadlai v Ul. Geppa 9 do 24. t. m. Danes, SREDA, 22. novem®1'8 CECILIJA ol Sonce vzide ob 7.14 in zaton® ^ 16.28 — Dolžina dneva 9.14 ~~ na vzide ob 17.42 in zatone °® Jutri, ČETRTEK, 23. novem®1 KLEMEN Vreme včeraj: na j višja temp®08 10,8 stopinje, najnižja 7,3, °®Jq ni® 9,0 stopinje, zračni pritisk l0®“vero stanoviten, veter 8 km na uro. f® $ vzhodni, vlaga 83-odstotnu, ne®® p lačno, morje mirno, temperatura 13,5 stopinje ; • Ji ROJSTVA, SMRTI IN PO*®jSii Dne 21. novembra 1972 se j® v j,, rodilo 12 otrok, umrlo je U <)Sfra- UMRLI SO: 88-letna Serafi"®^ giacomo vd. Correnti, 75 letni B 0)et do Pozzi, 75-letna Giuseppina 'Jjii. tich vd. Silla, 53-letni Mario 89-letna Maria Hastenteufel. ’ 0-Edoardo Moraro, 80-letna Anna ^ sovani vd. Derossi, 87-letna Sa®'?L|j]a sitti, 83-letni Marcello Orsini. < q(h Palmira Prešel, 54-letna Fulvia naro por. Demeio. 21. t. m. nas je zapustila naša draga ALBINA GRGIČ roj. GRGIČ Pogreb bo jutri, 23. t. m. ob 15. uri iz mrtvašnice splošne nišnice naravnost v cerkev na Padričah. Žalostno vest sporočajo mož deajP’ sinova Luclano in Silvano, mian® Miranda, vnuki Gianlranco, Paola in Martina, bratje, svafcB«* in drngo sorodstvo Trst, 22, novembra 1972 Pogrebni zavod Zimolo, Ul. Torreblanea 28 PRIMORSKI dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 22. novembra 1972 PO ZAMENJAVI V PONEDELJEK ■*, , ' 'T: 'k Ena izmed petih ladij, ki bodo vzdrževale novo redno zvezo med Trstom in Avstralijo '•»MHiumHmiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinmiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiminiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiniiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu jgjg HITRA TOVORNA PROGA TRST AVSTRALIJA Ladja «Albertoemme» bo prvikrat natovarjala že prihodnji teden Pobudo jo dala tržaška pomorska agencija «Adria Lines» /k dalj časa nima Trst nobene j šča. In ravno ta ekonomska politika, pomorske zveze z Avstralijo, g™ temu, da je Tržaški Lloyd »conference* (pomorskega spo-žsi8- za Avstralijo ter soudele-Ij"1 Pri mednarodni družbi Austra-so ** Eur°Pe Container Service, ni-. lrneli pristojni organi FINMARE samo vodstvo družbe za u-^‘Ho, da bi uvrstili tudi Trst tgj? Pristanišča te proge. Ravno ob* n*so bila zagotovljena vsaj stp„,sna pristajanja ladij za Av-Tako nelogično in nego-početje je lahko samo Celot0 ekonomiji pristanišča in dicin 6fa me®ta prizadelo toa-, nalne uporabnike tržaške luke. so nam primeri proizvajalna,1* n.ePosrero®0 s Perzijskim zali-«e0n.p“ririba ni vezana na nobene Hu,jj . ooe* m zaradi tega lahko He 'Voznikom določene razčlenje- • Drevi ob 20. uri se bo sestala na sedežu v Ul. Colautti 6 rajonska kon-zulta za Sv. Vid - Staro mesto. Opozorilo KZ vinogradnikom Kmečka zveza opozarja svoje člane - vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina. Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči v osmici. Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona lir globe). Prijave je treba napisati na po sebndh obrazcih. Rok za njihcvo oddajo zapade nepreklicno 29. novembra. Ni torej moč računati na možnost prijave po tem roku. Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ do 27. novembra, da jim izpolni in vloži prijavo. iiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiNi PROUČEVANJE ZGODOVINE DELAVSKEGA GIBANJA Komisija pripravila zahteven program dela V pripravah so številne monografije Nova ekipa zdravnikov v umobolnici je pričela s svojim rednim delom Novi ravnatelj namerava nadaljevati s sistemom «odprte bolnišnice^ Do sedaj je vodil v Padovi odprti oddelek tamkajšnje umobolnice Pred nekaj dnevi je bila v Kopru seja komisije za proučevanje zgodovine delavskega gibanja, ki deluje pri komiteju obalne konference ZK. Poleg članov komisije sta se seje udeležila Branko Babič in Julij Beltram, člana podobne komis.'-? pri CK ZK Slovenije. Na seji so obravnavali program dela komisije za obdobje 1972 do 1974, ki predvideva pripravo naslednjih monografij: «Recolucionarm tisk v Slovenski Istri» (delavni naslov), t.j. oris zgodovine KP od leta 1932 cio 1945. Avtor monografije je profesor Janez Kramar, ravnatelj Pokrajinskega muzeja iz Kopra. Omenjena publikacija naj bi izšla ob 30-let" ci ustanovitve okrožnega komiteja KP Slovenije za Slovensko Istro (11.4. 1943 11.4.1973); «Primorsko partizansko gospodarstvo», t.j. oris zgodovine partizanskega gospodarstva na Primorskem od leta 1941 do 1945 Avtor monografije je dr. Frane Juriševič. Knjiga naj bi izšla v jeseni leta 1973; 0(idartr'Orske tar*fe' *ri upoštevajo Suh02fnost proizvajalca ter stroške ^J«?rnskega prevoza do pristani- ,l,l*l||||||,|||||||||||||||||||m||||||||||||||||,||n|||||||||||||||||||||U,||,||,||ll||,|M,||l||,ll||||||1||||||,|||||, vesel slovenski popoldan je j^aragovem domu v Ricmanjih staVa a prei*njo nedeljo prva pred-130 otvoritvi doma v juniju, je dramska skupina iz ki jo vodi Aleksij Pre-pravljično veseloigro »Hodi Sfceža - Mi dve vedri vode*. Na S* S 'igrnb^i je nastopil domači an-. °mlacb- ki je že po vsem ro znan. ^dob, _______ Veaak je na »Veselem slo- Popoldnevu* nastopil an-V-nci 1’a'mes z Opčin. Mladi O-s° igrali in peli od domačih slovenskih viž do motivov sodobne lahke glasbe, vsem pa so pripovedovali smešnice. Razpoloženje se je še bolj razživelo, ko so med prisotnimi izžrebali dva konkurenta, ki so jima zastavili razna vprašanja. Dobitniku .je darovala Tržaška knjigarna lepo knjigo o Alpah, drugemu pa je Ognjišče darovalo svoj abonma za celo leto. Nato so izžrebali še dva. Tokrat je dobitniku darovala diskoteka Docibel z Opčin ploščo, drugemu pa Ognjišče svoj abonma. «Koprski zaporu. Knjiga bo vsebovala tri obdobja: 1820 do 1918, nato 1918 do 1941 ter obdobje NOB od 1941 do 1945. Avtor je Salvator Žitko, profesor zgodovine na gimnaziji v Kopru. Monografija naj bi izšla ob 30. obletnici prve osvoboditve Kopra in ietnikov iz koprskih zaporov (27.9.1943 - 27 9.1973); tKronika razvoja slovenskega pomorskega gospodarstva» (delavni naslov) Avtor Knjige je dr. Milko Koršič. Knjiga naj bi izšla prihodnje lečo ob izidu monografije »Slovenski pomorščaki v NOB na Jadranu* avtorja kontradmirala Janeza Tomšiča; tSlorenci v Italiji 1918 - 1941» t.j. tema, ki jo obravnava komisija CK ZK Slovenije. Avtorica omenjenega pogla\Ja je dr. Milica Kacin - Wo-chinz iz Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Naša komisija bo sodelovala pri zbiranju dodatnega zgodovinskega gradiva in bo prispevala nekatere raz prave poznavalcev razmer na Primorskem med dvema vojnama; «Kr mika Južnoprimorskega okrožja OF» t.j. oris zgodovine delovanja osvobodilne fronte omenjenega okrožja Priprave so v teku in ob sodelovanju odbora nekdanjih aktivistov OF Južnoprimorskega okrožja, ki deluje pri obalni konferenci SZDL Zastavljene so tudi druge akcije, ki jih posamezni tovariši pripravljajo. tako na primer: «Tržaško področje v NOB* (delavni naslov), avtorja Branka Babiča, predvojnega komunista in organizatorja partizanstva na Tržaškem. Razprava: »Ob 70. obletnici memoranduma», itd. Kormsija si je zadaia nalogo, da zbere spomine od predvojnih revolucionarjev in udeležencev NOB. Za realizacijo tako zastavljenega programa bodo odločujoče prispeval kulturne inštitucije na obali, ki so prevzele naloge za pospešene dejavnost po omenjenih vprašanjih. Tako bo Pokrajinski arhiv v Kopru evidentiral arhivsko gradivo, ki se nanaša na zgodovino delavskega gibanja našega območja. ki se sedaj nahaja v raznih muzejih, arhivih, itd. Študijska knjižnica iz Kopra oo pripravila bibliografijo periodičnega tiska od 1918 do 1945; Pokrajinski muzej v Kopru bo organiziral posvetovanja zgodovinarjev (na razne pomembne teme), razstave, itd. Na koncu seje so sklenili ponovno sprožiti vse pou-ebno za dopolnitev oddelka NOB v Pokrajinskem muzeju v Kopru, kjer naj bi postavili stalno razstavo »Primorske v borbi za svobodo* ki so jo odkupile tri obalne občine. Prav tako naj bi uredili oddelke NOB v Pokrajinskem arhivu in v Študijski knjižnici v Kopru ALBERT KLUN Vprašanje goriške psihiatrične bolnišnice je še vedno v ospredju. V nedeljo popoldne se je prejšnji ravnatelj dr. Casagrande poslovil ob bolničarjev in bolnikov v ponedeljek zjutraj je prišlo do «izmenjave ključev* med njim m novim ravnateljem dr. Ca-ruccijem, v ponedeljek popoldne je imel novi ravnatelj prvi stik z bolniki in bolničarji. Istega dne zvečer se je dr. Carucci sestal z novinarji, katerim je predstavil tudi svoje nove sodelavce. O stvari razpravljajo tudi v političnih strankah. Dr. Carucci je od leta 1965 v Padovi, kjer imajo, tako je dejal novinarjem, celo vrsto zunanjih centrov za zdravljenje umsko bolnih. v katerih skupno delajo zdravniki, sociologi in socialne asistentke. »Nikdar nismo v Padovi slabo ravnali z bolniki, ti so prosti, lahko gredo svobodno na ulico, nanje pa smo pazili, tako da ni prišlo nikdar do zapletljajev. Dve leti sem vodil mešani oddelek, v katerem je 28 žensk in 31 mož, nikdar ni prišlo do nevšečnosti.* »Profesorja Basaglio in njegove zdravstvene teorije spoštujem*, je še dejal dr. Carucci, «vendarle sem mnenja, da je treba zdravstvo voditi brez prevelike reklame*. Novi ravnatelj je še dejal, da se z odprto bolnišnico udejstvujejo številni zdravniki v raznih bolnišnicah v Italiji in drugod, da si svoje izkušnje izmenjujejo v strokovnih revijah. »Prof Basaglia pa je znal to stvar približati širši javnosti, znal je mobilizirati tisk in druga občila. Ko je prišel v Gorico pred enajstimi leti, je dobil zaprto bolnišnico, z vso vnemo se je lotil dela in tu ustvaril moderno. luksusno izložbo psihiatričnega zdravljenja. Priznavamo njegov pogum in solidarni smo z zdravniki ,ki so doslej delali v tej bolnišnici. Zaradi tega mislim da ne obstajata dve razl čni si šoli, skušal bom nadaljevati od njih začeto delo v korist bolnikov in vse javnosti. Povedal sem odločno*, je dejal dr. Carucci, »da sem za sistem odprte bolnišnice. Pri svoji vesti prisegam, da bom takoj dal ostavko, če bi imel vtis. da me kdo od politikov skuša ovirati pri tem delu.* Njegove izjave so torej zelo jasne. Dejal je še, da ni imel do-sedaj stika z ostalimi zdravniki. Ti so štirje, vsi so mladi, prihajajo iz raznih krajev države. V bolnišnici so mesta še za druge zdravnike V bolnišnici je ostala še dr Maniori, primarij prejšnje ekipe. Solidarna je z ostalimi zdravniki, vendarle ne bi mogla zaradi starostne dobe, sodelovati pri drugih natečajih. Novi zdravniki so našli dober odziv med bolničarji, dejali so tudi, da je bolnišnica urejena, boljše kot so pričakovali. Tudi s strani bolničarjev vlada do novih zdravnikov za sedaj solidarnostno zadržanje Bolničarji namreč pričakujejo kaj bodo novi zdravniki delali. Najboljši med bolničarji so bili namreč zelo navdušeni nad terapevtskimi metodami prejšnje zdravstvene ekipe. O stvari bo v prihodnjih dneh še govor,* v okviru političnih strank. V občinskem svetu je predložena interpelacija. Svet se bo sestal v ponedeljek. riški umobolnici po ostavki zdravstvenega osebja in imenovanju novega ravnatelja, ki nima ničesar skupnega z dosedanjimi zdravstvenimi metodami. Zaradi tega je prof. Basaglia podal ostavko na mesto člana komisije za imenovanje novega ravnatelja. V svojem pismu prof. Basaglia ugotavlja, da nima nobenega smisla, da bi izražal svoje mnenje v komisiji, ko pa so že vse sklenili v pokrajinskih organih. «Pokrajina lahko končno zaključi dolgoletno izkušnjo,* piše nadalje prof. Basaglia, »ki je dala pobudo za spremembo celotnega psihiatričnega sistema v Italiji, kot je priznati sam predsednik Chientaroli, ki pa je obenem ustvarila toliko napetosti in polemik, da je predočila vsej javnosti probleme, ki bi raje videli, da bi ostali prikriti.* Pokrajina je sedaj zapravila zadnjo priložnost, da bi praktično dokazala svoj namen nadaljevati s tako imenovano »metodo Basaglia, ki jo je uradno podpirala, v dejstvih pa ovirala*. Zatem znani psihiater ugotavlja, da ni brez pomena, da so se okrog tega vprašanja strnile najbolj reakcionarne sile, od MSI do zastopnikov nazadnjaških sil v raznih stran- 9III1HI ii iiii n iiiiiiiiiiiiii n n um m iii m n iiiiiiiiimii**iii um iiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiii mi iimmi Humi mil umi mlin m iiiitmii m iiiiiiiiin milili ii* kah. Tudi sami zdravniki si niso enotni in se globoko delijo v pojmovanju zdravniške znanosti kot sredstva za osvobajanje adi pa za zatiranje. Potem, ko v svojem dolgem pismu želi, da bi nova izkušnja le koristila bolnikom, saj ga veže nanje dolgoletno poznanje, prof. Basaglia zaključuje, da nima namena dalje motiti življenja bolnikov in da se zato ne bo več vmešaval v zadeve bolnišnice «ne s polemikami ne z napadi, v upanju, da ne bo neodgovorno dejanje, ki ga je jasno narekovala užaljenost pokrajinskih upravnikov, škodovalo bolnikom*. Praznik karabinjerjev Včeraj zjutraj so v vojašnici karabinjerjev v Ulici Sauro počastili praznik zavetnice karabinjerjev in 31. letnico bitke pri Culqualbertu. Priložnostni govor je imel podpolkovnik Vinido Ferrari, ki je povezal žrtve pri Culqualbertu z onim v Petovljah. Prisostvovali so zastopniki vseh karabinjerskih skupin iz naše pokrajine ter drugih rodov vojske. [UVODNI SESTANEK V VIDMU V treh obmejnih deželah razstave beneške umetnosti Razstavo bodo prikazali v Ljubljani, Gradcu, Celovcu, Innsbrucku in Gorici prihodnje leto - Na videmskem sestanku so bili prisotni tudi diplomatski predstavniki V V.dmu bodo pripravili potujočo razstavo beneške umetnosti o-semnajstega stoletja. Prikazali jo bodo v Ljubljani, v Gradcu, v Celovcu, v Innsbrucku in končno v Gorici. Razstavo bo pripravil dr. Rizzi. ravnatelj videmskega muzeja in urednik lanske uspele Tiepo-love razstave v Vili Manin v Pas-sarianu V razstavi bodo zbrana dela najboljših slikarjev beneške šole. O razstavi so razpravljali v ponedeljek na videmskem županstvu, kjer so se zbrali diplomatski predstavniki treh držav ter vodje u-metnostnih galerij. Sejo je vodil videmski župan prof. Cadetto o ureditd razstave pa je govoril dr. Rizzi. Prisotni so bili jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž, generalni konzul Avstrije dr Biechner, italijanski konzul v Celovcu dr. Venier. Poleg njih so bili prisotni ravnateljica Narodne galerije iz Ljubljane dr. Cevče-va, ravnatelj goriškega muzeja Bra-daschia, ravnateljica narodnega mu. žeja v Celovcu dr. Sphingschitz, kulturni ataše občine Gradec dr. Mayer in podravnatelj muzeja v Innsbrucku dr. Pizzinini. Razstavo bodo odprli aprila 1973 v Ljubljani, nato bo romala v tri zgoraj omenjena avstrijska mesta, jeseni prihodnjega leta bo zaklju- čila svoje potovanje v goriškem muzeju Attems, kjer jo bodo priredili, tako predvidevajo, istočasno z mittelevropskim kulturnim srečanjem. Videmski župan prof. Cadetto je podčrtal važnost takih srečanj, ki zbližujejo različne narode. STATISTIKA TRGOVINSKE ZBORNICE Pismo in ostavka prof. F. Basaglie Ravnatelj tržaške umobolnice prof. Franco Basaglia je včeraj naslovil na predsednika goriške pokrajine Chientarolija pismo, v katerem u-gotavlja stanje, ki je nastalo v go- V oktobru so zabeležili na Goriškem rahlo izboljšanje v industriji Nekaj manjših industrijskih obratov še vedno v težavah - Trgovinske izmenjave so na običajni ravnil Na Goriškem so v oktobru zabeležili ma.enkoctno izboljšanje na področju industrije. To je ocena, ki jo je dala trgovinska zbornica na podlagi statističnih podatkov, ki jih izdelajo vsak mesec. Kljub temu, da smo v mesecih, ko se skoraj vse delavske kategorije borijo za obnovo delovnih pogodb, je vendar proizvodni ritem ostal na istem nivoju kot v prejšnjem mesecu, če se ni še celo nekoliko izboljšal. Dokaz temu je tudi dejstvo, da se je zelo majhno število delavcev v tem mesecu zateklo k dopolnilni blagajni. Ob začetku oktobra je obstajala bojazen, predvsem zaradi delavskih agitacij; pokazalo pa se je, da so nekatere kategorije prišle do obnove delovne pogodbe po maloštevilnih stavkah. Med te je treba prišteti elektromehanike in kovinarje. Težki problem, ki se že dolgo časa vleče, je problem gradeške prehrambene industrije Safica, kjer so stavke in delavske agitacije na dnevnem redu. Vsekakor kaže, da bo stvar rešena, s tem, da bodo preuredili notranjost tovarne. Tudi v industrijskem obratu Marina v tržiškem pristanišču je položaj zelo težak zaradi stavk, še posebno potem, ko je vodstvo obrata odpustilo dva uradnika. Prav taso so v težkočah še nekatere druge manjše industrije na tržiškem področju, vendar so to občasne težkoče, v katere zaidejo vsi manjši industrijski obrati. Zelo dobro napreduje tovarna vijakov in tovarna gre-Vev; slednji imata v načrtih razširitev delovnega pr storo in s tem seveda tudi večjo zaposli*?* delovne sile. Lesne industrije so tudi v precej dobrem položaju in prav tako tudi papirne, četudi so bile v hu-vocah se komaj pred enim mesecem. Na splošno je torej treba oceniti položaj goriške industrije kot dober, če izvzamemo seveita gradbeno industrijo, ki stagnira zaradi številnih vzrokov. Na trgovskem področju ni prišlo v mesecu oktobru do posebnih novosti. Blagovna Izmenjava v okviru maloprodajnega trgovinskega dogovora je dosegla vrednosti prejšnjega meseca: za 258 milijonov uvoženega balga in za 183 milijonov izvoženega. Kot po navadi je z uvoženim blagom prišlo največ mesnih izdelkov, lesa, suhih gob in podobnih prehrambenih izdelkov. Med izvozom je bilo pa največ oblačil, električnih aparatov, kmetijskih pripomočkov in drugih izdelanih industrijskih proizvodov. Iz naše pokrajine je poleg Jugoslavije šlo veliko proizvodov tudi v druge države Bližnjega vzhoda, v Avstrijo, Madžarsko, Španijo in D''~‘"'".’sko. V te države smo pori- ; '1 sanitarnih proizvodov in ele itričnih aparatov. SINDIKALNE VESTI Včeraj 24-urna stavka gradbenih delavcev Pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kategorije gradbenih delavcev so v naši deželi prišla do važne točke. V četrtek, 16. novembra, se je odzvalo državni stavki, ki so jo organizirale FILLEA, FIL CA in FENEAL več kot 95 od sto Včeraj je na tržaški univerzi z uspehom diplomirala iz naravoslovnih ved dr. SANDRA BAVCON iz Gorice Prijateljice in prijatelji ji iskreno čestitajo. UIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIUHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIliiUIIIIIIIIIIIHUlHUlllllllllllinilllllllllllllllHIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHUI VESTI Z ONSTRAN MEJE TOLMINCI IN AJDO VCIZA ŠOLSTVO Na Tolminskem bodo zbrali občani 1.200 milijonov, v Ajdovščini pa 300 milijonov starih dinarjev za graditev šol in varstvenih ustanov Hitro naraščanje števila prebivalstva v občinskih središčih ter s tem povečanega števila učencev v osnovnih šolah terja tudi hitro graditev novih šolskih objektov. Občinske skupščine, ki jim je naložena skrb za osnovne šole pa nimajo dovolj denarja, da bi lahko zadovoljevale potrebe mladih občanov. Zato skušajo pospeševati graditev novih in obnovo starih šol tudi z neposrednimi prispevki občanov. V nedeljo so imeli v tolminski občini ter v Ajdovščini dva referenduma, na karetih so se odločali o samoprispevku prizadetih za obnavljanje šol ter graditev novih prostorov. V Tolminu in njegovi neposredni okolici bodo zaposleni občani dajali prihodnjih pet let po 1,5 odstotka od osebnih dohodkov, kmetovalci pa po štiri odstotke od katastrskega dohodka, v skupno blagajno za nove šole, v širšem okolišu pa po en odstotek od osebnih dohodkov ter dva odstotka od katastrskega dohodka. Po približnih predračunih bodo tako zbrali v prihodnjih letih 1,200 milijonov starih dinarjev ali okoli četrtino potrebnega denarja za izpolnitev srednjeročnega programa razvoja šolstva v občini. S tako zbranim denarjem, h kateremu bodo dobili republiško posojilo v višini okoli milijardo dinarjev ter druga občinska sredstva, bodo zgradili v Tolminu novi šolski center za otroško varstvo, osnovno šolo ter dve poklicni šoli. Na podeželju bodo obnovili 11 šolskih zgradb kjer predvidevajo, da se bo število otrok v prihodnjih letih večalo, v Mostu na Soči in v Kobaridu pa bodo postavili nova otroška vrtca. Za tako rešitev je glasovalo 93 odstotkov od približno 16 tisoč upravičencev. V ožjem tolminskem okolju jih je bilo za predlagano obremitev 84,4 odst., v občinskem merilu pa 81,9 odst. Prav tako pomemben kot tolminski je bil tudi ajdovski referendum. Na njem so se odločili tisti, ki imajo do 300.000 starih dinarjev mesečnih dohodkov ,da bodo prispevali po 1 odstotek od tega denarja, tisti pa, ki prejemajo še več kot 300.000 din, bodo dajali po 1,5 odstotkov sredstva. Samoprispevek bodo pobirali pet let Predvidoma bodo zbrali okoli 300 milijonov dinarjev. S tem denarjem bodo imeli potrebno soudeležbo za zgraditev otroškega vrtca za 220 otrok, ki bo veljal okoli 450 milijonov dinarjev ter telovadnice z dvema dvoranama in bazenom, ki bo veljala nad eno milijardo dinarjev. Zdai pripravljajo potrebno dokumentacijo, da bi začeli čimprej z deli. Nocoj v Verdiju gle 'ališka predstava Nocoj ob 21. uri bodo v Verdijevem gledališču ponovili Carpin-terija in Faragune komedijo *Noi delle vecchie province». Nocojšnja predstava ni za abonente. Izvaja dramska skupina Stalnega deželnega gledališča iz Trsta. V bolnišnici je podlegel poškodbam V Ul. Torriani se je pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je umrl 80-letni upokojenec Enrico Mullon iz Ul. Tomani 40. Mulona, ki je bil namenjen na svoj dom, je zbil na asfalt avtomobilist, 30-letni Mario Giust iz Ul. Sile 13, ki je s pe vinskega mosta vozil proti Ulici Brigata Pavia. O vzrokih nesreče cestna policija ni marala povedati dosti, ker bo še morala zaslišati Giusta. Ponesrečenca so takoj prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo zaradi močnega možganskega pretresa in številnih hujših telesnih poškodb. Dve uri pozneje pa je upokojenec podlegel poškodbam. vseh delavcev zaposlenih v gradbeništvu. Istega dne so v Gradišču organizirali skupno manifestacijo, katere se je udeležilo veliko število delavcev iz vse pokrajine. V včerajšnjem dnevu pa je bila 24 urna stavka te delavske kategorije. Med stavko se je v Gradišču zbrala dolga vrsta avtomobilov, ki so s transparenti krenili proti Tržiču, da bi tako priklicali pozornost vsega javnega mnenja o problemu njihovega gibanja za dosego pravice, za katero se grgdbeni delavci bojujejo več kot šitiri mesece. Ta delavska kategorija in kovinarji sta namreč najbolj prizadeti zaradi nepopuščanja od strani njihovih vodstev. Zaradi tega ne bo njihov boj za dosego nove delavske pogodbe nadaljeval, dokler ne bodo prišli do konkretnih sprememb. V ponedeljek bo seja občinskega sveta v Gorici V ponedeljek ob 18.30 bo spet seja občinskega sveta. O tem so razpravljali na ponedeljkovi seji občinskega odbora. Odbornik za javna dela Agati bo predlagal spremembo gradbenega načrta za Ulico Ba-iamonti, kjer je sedaj sedež ECA. Tu bodo zradili polivalentm socialni center, ki bo občino stal 310.000.000 lir. Isti odbornik bo predlagal tud gradnjo dveh avtobusnih čakalnic v Ločniku in Štandrežu. Odbornik Tomassich je na seji poročal o oskrbi na domu, odbornik Paulin o vprašanjih osebja, delovanje finančne službe pa je obravnaval odbornik Ciuffarin. Isti odbornik je še poročal o spremembah, do katerih bo prišlo v občinskem proračunu z začetkom izvajanja davčne reforme v prihodnjem letu. Decembra v Novi Gorici razstava diapozitivov V Novi Gorici bodo decembra odprli republiško razstavo barvnih diapozitivov. Posebna žirija strokovnjakov je te dni ocenila prispele diapozitive ter ugotovila njihovo dokajšnjo oblikovni? pestrost in vsebinsko ter tehnično dovršenost. Zlati plaketi za kolekciji diapozitivov je prisodila Milenku Peganu iz Nove Gorice ter Jelki Simončič iz Ljubljane. Za posamezne diapozitive pa so prejeli zlate plakete Bogdan Mikuž in Rafael Podobnik iz Nove Gorice ter Ivan Kristan in Peter Stare iz Maribora. Žirija je podelila tudi deset diplom za najboljše kolekcije oziroma barvne diapozitive. _ Na republiški razstavi, ki bo sočasno tudi s primorsko razstavo diapozitivov, bo skupaj razstavljenih 164 diapozitivov. Na Primorski razstav pa jih bo 105. Eksperimentalni oder PDG iz Nove Gorice bo na pobudo MLADINSKEGA KROŽKA IZ GORICE nastopil v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 v petek, 24. t. m. ob 20.30 z novostjo VITOMILA ZUPANA: BELE RAKETE LETE NA AMSTERDAM Režija: V. Soldatovič; scena: M. Vipotnik; kostumi: M. Kumar; song: I. Mignozzi. Nastopajo: Jerica Mrzel, Tone Šolar in Jure Kavšek. Za mladino pod 14. letom neprimerno. Obvestilo Mladinskega krožka Zaradi tehničnih vzrokov odpade danes, 22 novembra, srečanje s člani Eksperimentalnega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Razgovor je prenešen v petek, 24. novembra, pred predstavo. Izgubljeno, najdeno Na postaji mestnih stražnikov v Ul. Mazzini so na razpolago sledeči izgubljeni - najdeni predmeti: 6 denarnic z vsoto denarja, 6 ženskih koles, 3 pari naočnikov za vid, 3 vsote denarja italijanske valute, 2 moški kolesi, telefonska žica, 4 ženski dežniki, vsota denarja v tuji valuti, verižica iz dragocene kovine, moška srajca, moped, zaponka iz dragocene kovine, oblekca za dojenčka, dekliška torbica, kolo »gra-ziella*. knjižica za moped, fotografski aparat. Kdorkoli lahko dokaže, lastnino, jo lahko dvigne na tem uradu. Iz goriškega matičnega urada V Gorici so se dne 20. novembra rodili trije otroci, 5 oseb je umrlo. ROJSTVA: Sara Mervi. Barbara Monfardini, Roberta Altin. SMRTI: delavec 42-letni Bruno Marcon, upokojenec 72-letna Reden-ta Orsel, gospodinja 89-letna Bernardina Midc vd. Cotič, upokojenec 82-letni Gregorio Braulin, upokojenec 79-letni Desiderio Visintin. Razna obvestila SPD sporoča, da se bo v petek, 24. novembra, nepreklicno zaključilo vpisovanje za smučarski tečaj. Kdor do omenjenega datuma ne bo prinesel potrebnih dokumentov, tega ne bodo vpisali. Kino Obvestilo Kmečke zveze Slovenska Kmečka zveza obvešča vse kmete, ki si še niso pravno uredili posestnih pravic za zemljišča, ki jih že dolgo let obdelujejo, kot predvideva zakon »o olajšavah za ureditev lastninske pravice nad kmetijskimi zemljišči in zgradbami* št. 1610, ki je bil izdan 14. novembra 1962 in podaljšan 9. oktobra 1967, da bo omenjeni zakon v kratkem zapadel. Zakon namreč predvideva, da si današnji lastniki, brez nobenih stroškov ali davčnih bremen, uredijo svojo lastninsko pravico. Kdor si torej še ni uredil lastninske pravice, naj pohiti in se vsaj do konca tega meseca zglasi pri odvetnikih, ki zastopajo Kmečko zvezo, da začnejo pravne postopke za priznanje posesti. DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. št. 72341. Gorica VERDI 21.00 Nastop stalnega deželnega gledališča iz Trsta s komedijo »Noi delle vecchie provincie*. CORSO 17.15—22.00 «C’e Harry Kel-lermann e perchč parla male di me?», D. Hoffmann in B. Harris. Ameriški barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 »Colpo gros-so... grossissimo... anzi probabile*. T. Thomas in R. Neri. Barvni film. MODERNISSIMO 16.45—22.00 »Anoni-mo veneziano*. F. Bolkan in T. Musante. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA 17.15—22.00 «Conoscenza carnale di una ninfomane*. J. Sarli in J. Adams. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. / ržič AZZURRO 17.30 «Dio in cielo, Arizona in terra* Barvni film. EXCELS10R 16.00 »Le calde notti del Decameron*. Barvni film. PRINCIPE 17.30 »Non predicare... špara*. Barvni film. \ovu Gon. SOČA (N. Gorica) »Superdiabolik*. ameriško - italijanski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA »Vrt Fincija Continija*, italijanski barvni film — ob 18. in 20. RENČE Prosto. ŠEMPAS Prosto. DESKLE »Maščevanje nevidnega človeka*, ameriški film — ob 19.30. PRVAČINA Prosto. PRVAČINA Prosto. KANAL «Gusarski svetilnik*, ameriški barvni film — ob 20. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurni, lekarna Marzini, Korzo Italija 89. tel. 2443. PRI PTUJU SE KONČUJEJO ZADNJA DELA Zagorska magistrala bo tesneje vezala Zagreb z Mariborom Gre za 75 km nove zelo moderne ceste, ki vodi skozi področje, ki je bilo zaradi slabih cest bolj malo znano m upoštevano Saj ni treba, da bi se kdo poklicno ukvarjal z antropologijo, da bi zvedel kaj več o krapinskem človeku ali celo o krapinskem pračloveku, kot so ga še pred nedavnim imenovali. O tem davnem predniku sedanjega človeka smo zvedeli kaj več že v srednji šoli, ko je bil govor o evoluciji človeka. Toda bolj malo je naših ljudi, ki so si Krapino, to davno domovino krapinskega človeka, pobliže ogledali, jo obiskali, kolikor jih niso tja privabile slovite Krapinske toplice. Razlog temu je bil verjetno predvsem ta, da je bila Krapina do pred nekaj leti slabo povezana z ostalim svetom, kolikor odštejemo tistih nekaj kilometrov nove dobre ceste, ki je povezovala bližino Krapine z Zaprešičem pri Zagrebu. Sedaj pa se končujejo zadnja dela pri velikem križišču ob koncu te ceste pri Ptuju. Res je, hitra cesta, ki povezuje Zagreb s Ptujem še ni neka avtomobilska cesta, tudi ni to neka dolga relacija, vendar pa zasluži toliko pozornosti, da se ob njej malo dlje ustavimo. Slovenija je prekrižana v glavnem z dvema glavnima arterijama, in sicer s cesto od Trsta do Maribora in Šentilja na meji z Avstrijo, ter s cesto od Jesenic do Ljubljane in dalje proti Zagrebu. Štajerska je bila doslej bolj slabo povezana s Hrvaško, pa čeprav v precejšnji meri z njo meji. In posebno velik in močan avtomobilski promet s severa proti osrednji Jugoslaviji, ni imel prave povezave, ker je pot šla vedno ali iz Maribora preko Ljubljane na Zagreb, ali pa iz Maribora na Varaždin in šele nato proti Zagrebu. Vrhu tega je bila in je še vedno poslednja cesta dokaj izrabljena. Sedaj pa je na voljo uporabnikom cest tako iz Štajerske in iz tujine na severu kot tudi Zagrebčanom oziroma severo-zahcdni Hrvaški 75 km zelo dobre ceste, ki povezuje Zagreb s Ptujem, od koder je le obilnih 20 kilometrov do Maribora, središča, od koder se promet lahko nadaljuje proti Koroški, proti avstrijski Štajerski ali pa proti jugo-zahodu v smeri Ljubljane. Cesta Zagreb - Ptuj .je cesta, ki sta jo gradili dve republiki, Hrvaška in Slovenija. Pravzaprav so Hrvati začeli graditi to cesto pred obilnim desetletjem in zgradili so obilnih 20 kilometrov zelo dobro trasirane ceste. Nato se je začela gradnja še preko Krapine do Djur-manca in dalje proti Ptuju. Če smo rekli, da sta cesto gradili Hrvaška in Slovenija, bo to držalo le do neke meje, kajti večino del je o-pravila jugoslovanska ljudska armada, ki je prevzela ne le pretežni del deia, pač pa v precejšnji meri tudi finansiranje gradnje. Sedaj, ko so dela pri koncu, bomo navedli nekaj podatkov in izjav ljudi, ki so cesto gradili, in ljudi, ki zastopajo oblast področij, koder se cesta vije. Predsednik odbora za promet in zveze pri republiškem svetu sabora SR Hrvaške Edvard Cenčič je med drugim rekel: «To je ena od tako imenovanih magistralnih cest ne le s stališča dveh republik, pač pa vse Jugoslavije. Posebno pomembna pa je v tem, da v smeri sever - jug Evro- pe povezuje velika turistično zainteresirana področja srednje Evrope z Jadranom. Zagorska magistrala, kot ao imenovali cesto, izpolnjuje praznino v cestni mreži tega področja, kajti doslej smo imeli več longitudinalnih cest mednarodnega značaja, s to cesto pa dobivamo novo kvalitetno transverzailo, ki je brez dvoma tudi mednarodnega pomena. » Tajnik za pomorstvo in promet pri SR Hrvaški Nikola Gril p>a je mnenja, da «ta cesta bo še ena važna povezava med Hrvaško in Slovenijo, ker povezuje gospodarsko zelo zanimiva in komplementarna področja, na primer industrijska bazena Maribora in Zagreba, v krajevnem p>ogledu pa bo to zveza razvitih področij z ene ter nerazvitih področij z druge strani. Direktor splošnega sektorja republiške skupnosti za ceste SR Slovenije dr. Ivo Bernard pa je mnenja, da je cesta, o kateri je govor, zelo važna za slovensko republiko in da je v dolgoročnem programu Slovenije vključena v prometni sistem, imenovan «cestni križ Slovenije*. V zvezi z zaključnimi deli na cesti je rekel naslednje. «Zaključek del na Zagorski magistrali je še ena ponovna potrditev zelo uspešnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško. Hkrati pa je treba poudariti tudi vlogo JLA za zbliževanje in reševanje prometnih problemov med tema socialističnima republikama.* Kakor smo že omenili in kakor je poudaril Ivo Bernard, ima za to cesto velke zasluge jugoslovanska ljudska armada. Ta bo v letošnjem letu dala Jugoslaviji nad sto kilometrov novih asfaltnih cest v raznih predelih Jugoslavije. Pri tem je zanimivo to, da prevzema JLA gradnjo prav tistih odsekov novih cest, ki so najtežji. In tudi odsek ceste med Djurmancem in Ptujem je tisti del Zagorske magistrale, ki je bil najtežji. Polkovnik Petar Montan, ki je kot inženir sodeloval pri gradnji te ceste, je v zvezi z dokončanimi deli rekel: «To gradbišče je pravzaprav, bilo eno izmed desetine gradbišč po vsej Jugoslaviji, kjer gradi JLA. Že pred dobrima dvema letoma in pol so vojaški strokovnjaki izjavili, da bi mogli ta cestni odsek, — ki je najtežji na vsej magistrali od Za-prešiča do Ptuja — dokončati do dneva republike 1972 in to obveznost smo pravočasno tudi izpeljali. Major Franc Slavec, ki je že dvajset let na raznih podobn-h delovnih prostorih in ki vodi zaključna dela pri Ptuju, pravi, da mu nobeno delo doslej ni bilo tako pri srcu kot mu je pri srcu gradnja te ceste. Podpolkovnik inž. Božidar Kraš pa je dal nekaj strokovnih ocen o cesti. Cesta Zaprešič - Ptuj, za katero smo rekli, da je dolga 75 kilometrov, velja okoli 30 milijard dinarjev. To se pravi, da to še ni cesta v smislu naših avtomobilskih cest. In vendar je to cesta, ki je bila tako po načrtu kot po izvedbi izpeljana po najsodobnejših načelih. Cestišče brez robnikov meri 7,5 metra in je cesta sposobna tudi za najtežji promet, dopušča pa brzino do 120 km na uro. Zato bo možno od Zagreba do Maribora priti v eni uri, FLAVTISTKA IRENE GRAFENAUER, slušateljica na Akademiji za glasbo v Ljubljani v oddelku znanega glasbenega pedagoga in tudi flavtista prof. Borisa Čampe. Irene Grafenauer bo nastopila danes zvečer na solističnem koncertu Glasbene matice v dvoranici «J. Gallus* v Ul. R. Manna. Na istem koncertu bo nastopil tudi PIANIST RAVEL KODRIČ, gojenec visoke šole za klavir pri G.M. v razredu prof. Ermi- nija Ambrozeta V SOBOTO ZVEČER V KRANJU Koroška v pesmi plesu in besedi V soboto, 25. t. m.. ob 19.30 bo v kinu Center v Kranju kulturni večer v naslovom: Koroška v pesmi, plesu in besedi*. Pogram je zelo obsežen in bogat. Poleg govorov in recitacij, na katerih bodo nastopili Milka Hartman, Stanko Nakounig, Gustav Janusch, Janko Messner in Andrej Kokot, bodo nastopili naslednji koroški pevsk zbori: Moški zbor Slovenskega prosvetnega društva iJepa - Baško jezerom bo pod vodstvom Šimeja Tries-niga zapel dve pesmi Pavla Ker-njaka in sicer «Lastovke so priletele» in pa znano «Jaz pa moj hvažek», moški zbor SP rTrta*, ki ga vodi Jože Starc, bo zapel Mam dro fletno navajeno*. C. Preglja in «Dober večer ljubo dakleo Oskarja Deva. Trijo «Ko-rotam bo pod vodstvom H. Ke- NiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii PO ZAPISKIH FRANCA LUPINA PRIREDIL IVO MARINČIČ V veleblagovnici GUM dobiš vse kar se v SZ sploh more dobiti Pred oddelkom za žensko obutev je bila gneča - Bogata in razkošna podzemeljska železnica te za neznaten strošek pripelje kamor hočeš 9. V LENINOVEM MAVZOLEJU Naš obisk Leninovega mavzoleja pod kremeljskim obzidjem je bil že vnaprej javljen in pripravljen, ker imajo za njegov »obisk inozemski turisti prednost pred domačimi. Leninov mavzolej je nekako v sredini te strani Rdečega trga pod kremeljskim obzidjem Za njegov ogied se vsak dan zbere pred njim kilometrska vrsta obiskovalcev. Ko smo se približali Rdečemu trgu, as je prevzela posebna straža in morali smo se podvreči discipliniranemu redu ter se postaviti v vrsto po dva in dva Dodeljeni stražniki pazijo, da gre vse v lepem redu in kmalu smo bili sredi dolge vrste, ki se je vila pred nami in tudi za nami. Sprevod se je le počasi pomikal naprej in nekateri med nami so postali že nestrpni Še preden smo izstopili iz avtobusa, s katerim smo se pripeljali do Rdečega trga, so nas opozorili, da ne smemo vzeti s seboj v mavzolej niti torbic niti fotoaparatov. ker v notranjosti ni dovoljeno fotografiranje ali snemanje. Ukrep je razumljiv, saj bi bilo v resnici nedostojno v mavzoleju slikati ali snemati v krsti ležečega Lenina Vrsta leze počasi naprej in že se bližamo širokim stopnicam. Pred nami stoji straža nepremično, kol bi bila okamenela. Stražniki sc sami mladi a dobro izurjeni vojaki. Ob straneh pri vhodnih vratih so prislonjeni številni venci ki so jih prinesli kdo ve odkod v počastitev spomina velikega Lenina. Stopili smo nekaj stopnic navzgor, krenili znotraj malo na desno nato pa zopet po stopnicah navzdol. Povsod smo srečavali vojake, ki strogo pazijo na red in dostojnost ter da siemo po Je bila zares «Sivka» kriva da je bilo tele tako majhno? Živinorejca Anton in Johana Cek, xj domače Feričeva, iz Hrušice >ri Podgradu v Brkinih, sta že >riletna, saj imata že kakih se-lem križev na plečih. Vse življe-lje se ukvarjata s kmetijstvom n živinorejo, vendar nista še ni-:oli doživela, celo niti slišala ne, la bi krava povrgla tako majhno ele, kot jima ga je pred mese-:em dni povrgla njuna «Sivka», ti je sicer normalna krava švi-:arske pasme. Tele, ki ga je povrgla «Sivka*, je tehtalo 8 kilo-»ramov. »Kako se je to zgodilo?*, smo vprašali Feričevo Johano. «Bila sem sama doma — je hi-ela praviti. — Vsi so onega dne idšli na polje, dol proti cesti. z,i ’ naposled pa so ga po nalogu hovnega štaba poslali na Vis za R g misarja 3. prekomorske brigada- ^ katero je opravil dolgo borbeno P . od Visa do Soče. Sodeloval Je P„ osvobajanju dalmatinske obale . , notranjih centrov Knina, Mo stari ’ Bihača, Gospiča. Like ter hrvas* ga in Slovenskega primorja. ,j Ob reorganizaciji JA sponah’ 1945 je bil imenovan za pornocm komisarja 31. slovenske divizij«; to je bil komisar letalske div'z načelnik personala komando K g stva ter komisar letalsko - ofic’1-®, šole. V vojski je ostal do 1953. . ko je bil demobiliziran s činom P kovnika. Bil je nato osem let L slanec v skupščini SR Slove® J?' nato sekretar občinskega kom® ZK Ljubljana - Polje in član nih drugih organizacij. Za aV hrabrost in dejavnost je bil od* ^ van s številnimi odlikovanji-njegovem življenjskem jubileju . čestitajo njegovi nekdanji bo predvsem preknmnrei, ki so Z a). delili vse dobro in zlo na a skem gibanju, zlasti pri organi^, ciji stavke v papirnici «Vevče», PJ! demonstracijah brezposelnih in *-u v drugih akcijah. V KP sp ga SP1^ jeli v začetku leta 1935. Delal K predvsem z mladino. Leta 1931 F odšel ^ republikansko vojsko v SP® nijo, vendar so ga na otoku Brač aretirali in ga poslali spet v LjuD' ljano. Od ted je ponovno ubral P° v Španijo, tokrat pa skozi JeS^ niče, preko Avstrije in Francije-Španiji so ga dodelili bataljonu «P*' mitrov», kjer je s svojp enoto deloval v številnih borbah in P' dvakrat ranjen. Prvič v kraju Cm®' to lažje, pri kraju Belchete pa je. Zato so ga v avgustu 1938- 1. ta kot težkega pohabljenca evak®1 rali v Francijo, kjer je preživel er sem mesecev v Parizu, nakar se F po navodilih partije 1939 vrnil v domovino. ;yrbO iunaški poti od Visa do as: ditve. ŠPORT ŠPORT ŠPORT Y NARAŠČAJNJŠKI NOGOMETNI ligi REKORDNA ZMAGA MLADIH BREŽANOV ^ mladinskem prvenstvu naše ekipe brez poraza - Costalunga 10:0 (2:0) ,«EG: Ota, Novello, Zobec, Za-Lovriha M., Košuta, Jež, Bržan, Lovriha, P. Strnad, tl ,TALUNGA: Balbi, Grio, Fer-Novacco, Parovel, Zoch, rt Spada, Nussdorfer, “uernm, 13 Ardessi. ^DETKI: 2 Strnad, 2 Bržan, 3 in 2 avtogola. Voza (TS)' Gledalcev /Plavi* so v tej tekmi dosegli kar tošnifJi 0V *n Je rekord v leje S, Prvenstvu. Costalunga, ki gl^T^la na doiinsko igrišče s ambicijami, je le v pr-SDešnn6 U ■ l^He kolikor toliko u-jaialt. 2ajezila brežanski naval. V ttavlMu Pa so bili «plavi* neu-ianiii 1 ln 80 ob hrupnem navi-Hjj^^avdušene publike poslali v Kot .“Ukovo mrežo še osem žog. bila razvidno iz rezultata je 1« neli enosmerna, saj je Ota Ob tr?,Jkrat posegel. S tema dve-Ščtiot°C •^ma s' ie Breg materna- yn»y. , —jv- maicina' Hov bnbopiI vstop v finalno tek tj e,-J®’ obenem pa je Brežanom l**ma služila kot dober trening bj šil™ 2 Giarizzolami, kjer se Naj a. za Prvo mesto te stupine. BrMs„. ornenimo, da so tokrat vsi Stma{|1 2a’Srali dobro, vendar pa Posf>K„ ln oba Lovriha zaslužijo ^bno Pohvalo. IST D mladinci Jacori _ Gaja 0:1 (0:0) Dj^ACORI; Steile, Cambruzzi, ti, r 5,’ Cotnelli, Gerboni, Rocco-tajf'1’ Spagnoletto, Codarin, Biz-p, ' Gugiia, (13 Martinis). I c A: Škabar, D. Grgič, Brass, Betirjn ' Tp- Križmančič, Milkovič, lič J , B- Križmančič, Marc, Mi-(12 Kralj). i&m^LEC: B. Križmančič v 52. It i^nc* Gaje so si v drugem ko-tiii J'atne6a del2 prvenstva pribo-D^P^nembno zmago nad ekipo ti j5j|Cori- Naloga «zeleno-rumenih» da .1 lahko, saj so se zavedali, Veseli e 113 lestvici zanje ni raznim'0 ^Sri®ee so števili s Se ji® Ramenom, da zmagajo, kar Bruna ir6- tucb Posrečilo po zaslugi Pol^~ Erižmančiča, ki je v drugem seitfd z močnim strelom pretre-0 domačega moštva. Že v tahjj Prvega polčasa so gajčVci brai.fritisniii in nasprotnikova o-|(7'a| je le s težavo odbijala žo-Ptjjojt. Napadalci so imeli izredne it tZ108.*?, z« gol, vendar jih Marc ('Bši niso znali izkoristiti na Sla« Igrišču- Do odmora so it izvedli le hitre protinapade bi n. • tm so negotovost v obramba vendar je bil vratar ška- V (2®10 u® svojem mestu, vl^m delu srečanja je pre-dar a .ua igrišču Demacori, ven-ževj^0 .nieg°vi igralci preveč zadr-tnebno Žogo. *n se spuščali v nepo-Preigravanje v kazenskem K r,i ' s0 tako postale la-Pen Pacifiških igralcev, ki so imeli v Marcu in B. Križmančiču najboljša predstavnika. Gotovo pa gre zasluga za zmago tudi trenerjema Fajdigi in Rismon-du, ki sta znala ekipo pripraviti, da si je opomogla od nekaj zaporednih porazov in je znala pozitivno odgovoriti. Darko Grgič Costalunga — Union 1:1 COSTALUNGA: Sivigliani, Susa-ni, Gregori, Sahar, Grimalda, Sain, Vigimi, Bonargento, Alessio, Burni in Marzullo. UNION: Vedana, Malalan, Benčič, Koc, Gliona, Boschetti, Stigli, Čok, Suber, Babuder, Lapi, (13 Grego-retti). STRELCA: v 31. min. Suber in v 51. min. Alessio. GLEDALCEV: 100. Unionovi mladinci so v nedeljo ponovno izenačili, tokrat proti Co-stalungi, ki si je zagotovila točko v drugem polčasu. Takrat so namreč Tržačani prevzeli vajeti igre v svoje roke, potem ko so v prvem polčasu igrali podrejeno vlogo. Pod-lonjerci so sicer dobro začeli, kar dokazuje tudi vodstvo v prvem delu srečanja, v nadaljevanju pa so popolnoma popustili in po prejetem gelu je pretila nevarnost, da bo Costalunga še nekajkrat realizirala, kar pa se k sreči ni zgodilo. Na vsak način pa so Podtonjerci vzeli tekmo preveč na lahko in so bdi prepričani, da je gol prednosti dovolj za zmago. Naj omenimo še, da je Costalunga zgrešila enajstmetrovko, ki jo je zakrivil Boschetti. Najboljši na igrišču je bil nedvomno Babuder, ki je v vlogi prostega igralca odlično vodil celotno obrambo, žal, pa ni imel komu podajati v ospredju, kjer so napadalci neodločni. Precej pod svojo običajno ravnijo je igral Čok, Suber pa je dokazal, da bi lahko z nekoliko sreče in prisebnosti precej več napravil, prav tako kot Lapi. Radi ZAČETNIKI Oplclna Supercaffe - Breg 4:0 (3:0) SUPERCAFFE’: Sardi, Milani, Bi-doli, Ziani, Maschietto, Modesti, Cian, Cracovia, Potasso, Fabiani, Stricca, 13. Caraffa. BREG: Krmec, Kuret M., Mičič, Grizonič, Klun, Krevatin, Prašelj, Kuret D., Ferluga, Lovrečič, Kalin, 12. Mauri. Sodnik: Medos. Brežanski začetniki so se v nedeljo pomerili z openskim Supercaffe. Nastopili so brez svojega najboljšega igralca — vratarja Giacominija, ki ne sme zaradi bolezni nadaljevati s športno aktivnostjo. Ta odsotnost v obrambni vrsti jim je bila usodna. V vratih je bil večji del tekme Krmec, ki očividno ni pripravljen za vlogo vratarja. Igra je bila zanimiva. Openci so bili očitno boljši od naših predstavnikov ter so povedli kmalu po prvih minutah s Po- enajsterica Sovodenj je letos opravila vrsto zelo dobrih nastopov v 3. amaterski ligi tassom in Modesti jem (2-krat). To je potrlo Brežane, ki niso bili sposobni učinkovito odgovoriti. V d. p. so se «plavi» bolje branili in so dopustili nasprotnikom, da so dosegli le še en zadetek, ki ga je spet podpisal Modesti, nedvomno najboljši na igrišču. Brežani bi lahko prišli do častnega zadetka s Ferlugo po Krevatinovem kotu, a obramba se je rešila z nekoliko sreče. Kljub težkemu porazu pa gre Brežanom pohvala za borbeno igro. Jolo NOGOMET BELFAST, 21. — Disciplinska komisija mednarodne nogometne zveze je izključila za tri tekme svetovnega nogometnega prvenstva angleškega reprezentanta Georgea Besta. Best ne bo mogel tako nastopati v mednarodnih srečanjih s Sev. Irsko. Ciprom in Portugalsko. * * * MILAN, 21. — Športni sodnik lombardske nogometne zveze je izključil za vse življenje štiri amaterske nogometaše, ker so v nedeljo napadli sodnike med srečanji druge a-materske lige. Visoki Poletov center Edi Kraus vedno uspešneje polni koše nasprotnih košarkarskih ekip Rekreacijskega in kondicijskega tekmovanja, ki ga je SPD Trst organiziralo pod imenom «križ - kraž - kros« v bližini Bazovice, se je udeležilo več kot 40 mladih in starejših smučarjev in planincev. Kljub hladnemu vremenu, je tekmovanje doseglo lep uspeh iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifHiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaAi NA TEKMOVANJU SPDT «KMŽ-KBAŽ-KItOS» PRI BAZOVICI Kljub slabemu vremenu lepo število tekmovalcev Proga j« bila delno zasnežena - V vsakem letnem času po ena podobna prireditev V nedeljo, 19. novembra, je SP 1 go približno 3 km, ki je v soboto DT priredilo svoj prvi «križ - kraž - • zaradi slabega vremena ri bilo mo- kros», M je prvi v nizu krosov --------------~ i~l— za vsak letni čas, za vsako vreme, za vse mlade, od enega do devetdesetega leta. Že v naslovu je torej program, ki naj bi razgibal zatišje v rekreativni dejavnosti, ki je zavladalo na tem področju po skupinskih in posameznih podvigih v tej sezona. Ledina je sedaj zaorana — zaradi vremenskih neprilik je tokrat bolje reči: led je prebit — in kaže, da se splača vztrajati na začeti poti. Uspeh tega prvega krosa lahko merimo po tem, koliko .je bilo tekmovalcev. Pod Kokošjo se je zbralo kar lepo število tekmovalcev, njihovih staršev, sorodnikov in znancev, ki se niso odtegnili razvedrilu, kljub ostremu zraku skoraj zimskega dne. Tekmovalni teren je po sobotnih nalivih in mrazu, ki je pritisnil čez noč, kazal že pravo zimsko podobo. Od prvega snega pobeljena gmajna se je lesketala v nepričakovano sončnem in hladnem jutru, ko se je staro in mlado začelo zbirati. Treba je bilo malo počakati, da so organizatorji pripravili progo, dol- liiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiniinniiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiuniiiiiiiiiiii 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA .... ■■ " 1 1 " 1 ’ .—.- — j* V g o riškem derbiju zmaga Vozil nad Adrio Novogoričani so zdaj na 3. mestu lestvice Vozila — Adria 1:0 VOZILA: Vuk, Kogoj I., Uršič, Čubela, Linzender, Bučan (Leban), Kogoj II., Korpar, Marukič, Klanjšček, Bensa. ADRIA: Leban, Marvin, Gorkič, Cotič, Ivčev, Benedetič, Saksida, Jerončič, Klanjšček, Frančeškin in Fornazarič. STRELEC: v 77. min. Klanjšček za Vozila. To je bil pravi gjoriški derbi, ki je na stadion privabil, kljub hladnemu vremenu, kar 1200 navdušenih privržencev te igre. Gostje iz Mirna, ki so bili pred tem kolom pred Novogoričani, so po nekaterih napovedih veljali za favorite, toda kdor pozna goriški nogomet, je bil gotovo prepričan v zmago Vozil. Tekma je takoj v začetku postala živčna, saj so igralci obeh moštev želeli zmago. Gostje iz Mirna so prvi resneje ogrozili vrata Vuka, toda v moštvu ni bito sposobnega realizatorja, ki bi to potrdil z zadetkom. Domačini, ki so vse bolj urejevali svoje vrste so redkeje napadali, a tudi Marušič in tovariši niso imeli športne sreče. V nadaljevanju se je sreča obrnila in tudi igra se je obračala v korist domačinov, ki so tudi tokrat pokazali, da se nogomet ne igra samo z nogami, temveč tudi z glavo. Njihovi napadalci se niso spuščali v nepotrebne dvoboje, temveč sta Marušič in Klanjšček poskušala prodreti le tedaj ko je bila priložnost res idealna. Po zamenjavi Bučana z Lebanom, pa je napad Vozil še pridobil, predvsem na hitrosti in res je Klanjšček, po hitrem protinapadu silovito streljal in že je bito 1:0 za domače. Tudi v nadalje vanju so imeli domačini več od igre in bi lahko še dosegli gol. žal pa Korpar stoodstotne priložnosti ni izkoristil, tako da je tudi ob koncu ostal rezultat enak. Ta zmaga je Vozila dvignila ob koncu na odlično tretje mesto, Adri-ja pa je padla na četrto mesto. Rajmund Kolenc ROKOBORBA ZAGREB, 21. — Prvaki Jugoslavije v rokoborbi, člani zagrebške Like, so ge uvrstili v finale mednarodnega turnirja, na katerem bodo nastopile štiri najboljše evropske ekipe. Včeraj so namreč v Zagrebu premagali italijanskega prvaka FIAT s 16:14. goče označiti. Medtem so si tekmovalci nadeli startne številke in se ogrevali, kar je bito še toliko bolj potrebno za navijače in tekmovalce. Precej opravka je bilo tudi z vpisovanjem in s pripravo toplega čaja. da bi mlajšim po končanem teku lahko postregli z okrepčilom. Za odrasle je bito tudi poskrbljeno, vendar «destilirano» . . . Marsikdo se je v pričakovanju starta že ponašal z novo društveno čepico. Okrog enajstih se je pisana druščina tekmovalcev, 45 jih je bito, spustila po progi in takoj je bito razvidno, kdo bo začel sopsti, komu leta ne bodo v breme; vendar so kaj kmalu vsi izginili za vzpetino. Zagnanost in borbenost sta tokrat nekatere mlajše zapeljala . .. izven steze, da niso opazili na zasnežena pobočju plapolajočih belih zastavic. Na cilju so bili časovni presledki zmožnostim posameznikov primerni, vendar pa bodo tisti, ki so imeli smolo z orientacijo ali s sapo, še lahko prišli na svoj račun. Kot rečeno, je bil to prvi kros v nizu podobnih prireditev, ki si bodo sledile ena za vsak letni čas: vsak tekmovalec bo primemo uspehu ocenjen ,in končni, rezultat Jao dobljen iz seštevka doseženih točk v vseh tekih. Da ne bd bito pričakovanje kanone lestvice predolgo, so bili mno-.: gi udeleženci, od najmlajših do najmanj mladih, deležni okusnih in mastnih nagrad, pač primemo tekmovalnim pogojem in letnemu času. REZULTATI Letniki 1964 in mlajši: 1. Paoli Peter 14’57” 2. Gombač Igor 18’50” 3. Vekjet Dimitrij 19’01” Sledijo: Zubalič Irena, Slokar Martina, Škamperle Janka in Mikeli Peter. Letniki 1961-1963 — dečki: 1 Majovsky Sergij 12’49” 2. Brana Igor 12’59” 3 Prašelj Andrej 13’14" Sledijo: Majovsky Kazimir, Pegan Andrej, Škamperle Igor, Škerlj Igor, Orel Valter, Zobec Pavel, Zubalič Marko. Mikeli Vasilij, Ban Valter. Letniki 1961-1963 - deklice: 1. Paoli Rosana 17’32” 2. Cibic Tatjana 18’15” 3. Cibic Valnea 18’18” Sledijo: Štoka Kati, Margon Adrija- na, Guštin Ines, Junc Erika, Vekjet Mootanari Sandra. Letniki 1957-1942: 1 Križman Bruno 1010” 2. Hrovatin Zvonko 1105” 3. Pahor Adrijan 12’27” 4. Guštin Egon, 5. Ruzier Fabij, 6. Peroša Aleks. Ženske: Škerlj Erika 1417” Križman Lučka 1513” Letniki 1920-1941: L Purič Jordan 10’35” 2. Škabar Milan 10’38” 3. Mikeli Pina 20’43” Letniki 1920 in starejši: 1. Brezavšček Marija 20’28” Odstopile: Trampuž Marija, Orel Ada in Černigoj Meri. ŠPORT NA TV Koprska barvna televizija bo danes zvečer ob 20.30 oddajala boksarsko srečanje med Casiusom Ciayem in Bobom Fosterjem. Italijanska televizija pa bo isto srečanje prenašala ob 22. uri po prvem sporedu v oddaji -sšportna sreda«. BOKS ODBOJKA PRVENSTVO DEČKOV Sloga v drugem kolu slabša kot v prvem Vsi slogaši so še izredno mladi Sloga — S. Giacomo 0:2 (7:15, 2:15) SLOGA: Milkovič, Malalan W. in D., Kralj I., D., M. in M., Cibic, Kalc, Gabrijelčič in Grgič. S. GIACOMO: Cardi, Colomban, D’Ambrosi, Di Chiara, Marchesi, Mosca, Pagliaro, Scrignar, Viezzoli, Zubin in Nobile. SODNIK: Ruggieri, zapisnikar: Gal vi. Najmlajši odbojkarji Sloge so bili tudi v drugem kolu poraženi. V prvem nastopu pa so igrali daleč bolje kot v nedeljo dopoldne v Banih. Po vsej verjetnosti so se bali nasprotnika, ker so bili njihovi odbojkarji starejši in v poprečju najmanj za glavo višji. Proti takemu tekmecu se niso mogli najmlajši zastopniki Sloge enakovredno boriti in so jim nudili nekoliko večji odpor samo v prvem nizu. Razmeroma dobro so igrali v polju, medtem ko ni napad sploh obstajal. Tudi v tistih primerih, ko so se slogaši odtočili za napad, je žoga ostala na njihovem igrišču, ker jo je zaustavil nasprotnikov blok. Potem, ko so uvideli, da jim preti najhujše in je poraz neizbežen, so v drugem setu močno popustili in na koncu je bil njihov izkupiček precej nižji kot v prvem srečanju. Najvažnejše je to, da so Furlanovi varovanci izredno mladi, na treningu pa marljivi in željni znanja ter polni dobre volje. To pa so izredno pomembni dejavniki, ki so predpogoj za uspeh ne samo v športu, ampak v vsaki dejavnosti. G. F. ODBOJKA ZRENJANIN, 21. - V prvi tekmi za odbojkarski pokal evropskih prvakov je v Zrenjaninu domači GIK Banat klonil močni ekipi CSKA iz Sofije s 3:1. V zadnjem setu so domačini že vodili s 13:11, ko so zgrešili servis in prepustili zmago Bolgarom. po seriji dvanajstih mednarodnih turnirjev uvrstilo osem najboljših teniških igralcev: Newcombe, Ashe, Okker, Cox, Drysdale, Riessen, Pi-lič in Lutz. Manjkal bo dvakratni zmagovalec tega prvenstva Avstralec Ken Rosevvall, ki je že v prvih srečanjih izpadel iz skupne lestvice. Spored bo naslednji: četrtfinale sreda: Cox — Drysdale in New-combe — Lutz četrtek: Okker — Riessen in Ashe — Pilič Polfinale bo v soboto, finale pa v nedeljo. OBVESTILA RIM, 21. — Tajnik evropske boksarske zveze Piero Pini je zahteval naj španska boksarska zveza prepove za dve leti sojenje v mednarodnih dvobojih svoiemu sodniku Perottiju zaradi nerazumljivega sojenja v dvoboju med Italijanom Du-ranom in Francozom Kechichianom v sredo v Vicenzi. lllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllIMlIllIlIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIMmilllfllllllllllllllllllimilllllllHIIIIIIIIIH TENIS RIM, 21. — Jutri zvečer se bo pričel v Rimu finale svetovnega prvenstva profesionalnih teniških igralcev. V finalno skupino se je SPDT obvešča, da se je pričelo vpisovanje za SMUČARSKI TEČAJ 1972-73 Kolikor bodo dovoljevale snežne razmere, bo 1. ciklus tečaja v dneh 3., 8., 10. in 17. decembra, 2. ciklus pa januarja meseca ln bo v sledečih krajih: SV. ANTON PRI TRBIŽU: začetniški tečaji za odrasle in mladince ter 2. razred (učitelja Bravina in Mešnik). TRBIŽ: nadaljevalni tečaji (učitelj Nikolau-čič). ŽABNICE (slalom) in TRBIŽ (veleslalom) za tekmovalec in tiste, ki nameravajo letos nastopati na tekmah (učitelj Lu-ciano Giatti). Vsi tečajniki bodo vpisani v FISI. Lanski tečajniki prejmejo po pošti potrebna navodila, ostali lahko dvignejo Ust s pojasnili v Ul. Geppa 9 ali » Tržaški knjigarni. Tečajnino bo mogoče plačati letos le po pošti ali na tek. rač. št. 1029 Kreditne banke v UUci Filzi 10. Tečajnik bo vpisan !c po plačilu. Plačilo mora biti enkratno (brez obrokov). Zaključek vpisovanja danes, 22. novembra. • * • SPDT priredi jutri, 23. novembra v prostorih PD Ivan Cankar od 16. do 18. ure 2. sejem smučarske opreme. Naprodaj bodo tudi nove društvene smučarske čepice. • « « SPDT priredi sejem smučarske opreme za smučarje gornjega Krasa jutri, 23. novembra, na Proseku v baru Majovski od 16. do 19. ure. KOŠARKA MLADINSKA PRVENSTVA VSE NAŠE ŠTIRI EKIPE V NEDELJO PORAŽENE Najbolje so se odrezali poletovci, ki so doživeli le tesen poraz MLADINCI Radie? Arte B — Bor 66:36 (30:19) BOR: Vatovec 2, Kalc, Deško 5, Košuta, Kapic, Klobas 11, Koren 11, Francia 2, Barazutti (k) 5. Borovi mladinci so v soboto v Gorici igrali dokaj slabo. Bili so netočni pri, metih na koš ter pri podajah in so tudi v obrambi (igrali so v coni skoraj skozi vso tekmo) bili prepočasni, s čimer so seveda olajšali nalogo domačinov, ki so z vtekanjem in z meti od daleč takoj povedli s 14:0 in 20:2. Vse menjave, ki jih je izvede! Borov trener, so bile neuspešne. Fantje so odpovedali na vsej črti Upajmo, da je bil to le «čm dan* ekipe, ki je s svojo telesno višino in tudi s tehničnim, znanjem zelo obetajoča. NARAŠČAJNIKI Inter 1904 — Kontovel 93:35 (44:16) KONTOVEL: Klavdij Starc 2, Regent, Perini, Ivo Starc 2, Bukavec Proti bolj izkušenim nasprotnikom so morali v svoji prvi uradni prvenstveni tekmi košarkarji Kontove-la poraženi z igrišča. Kljub porazu pa lahko ocenimo igro, ki so jo pokazali naši košarkarji, kot zadovoljivo. Proti tehnično boljšim igralcem Interja 1904 so Kontovelci igrali zelo -požrtvovalno in so bili v obrambi borbeni. Žal, pa so se večkrat pustili presenetiti v napadu, ko so jim hitri košarkarji Interja vsilili protinapad in so tudi uspešno zaključili. Najboljša v vrstah Kontovela sta bila Klavdij Starc in Lukša, ki je bil obenem tudi najboljši strelec moštva (11 točk V Ricreatori — Bor 50:36 BOR: Žerjal 3, Furlan, Košuta 7, Volk, Mazzucca 4, Parovel, Ražem 18, Perko, čok, Siega. Borovi košarkarji so v nedeljo proti Ricreatorijem zelo nerodno zgubili tekmo s precejšnjo razliko. Tekma je bila izenačena vse do začetka drugega polčasa, ko so naši košarkarji zakrivili več nepotrebnih napak, kar so izkoristili spretni nasprotniki, da so si zagotovili zanesljivo prednost in so tako tudi zasluženo zmagali. V Borovih vrstah je letos prvič nastopil center Karel Ražem, ki je sicer zadovoljivo opravil svojo nalogo, pozna pa se mu. da ni treniral. • • « Italsider — Polet 52:46 (26:19) POLET: Marko Sosič 13, Škabar 9, Taučer 1, Ivan Sosič, Kalin 8, Ferluga 8, Daneu 4, Rismondo 3. Poletovci so tudi v nedeljo pokazali velik napredek. Proti znatno višjim nasprotnikom (najmanjši košarkar Italsidra je bil približno tako visok kot najvišji pri Poletu!) so naši košarkarji dobro igrali v obrambi, v napadu pa so s hitro in učinkovito igro večkrat spravili v težave okorne nasprotnike. Pri tem se je zlasti izkazal Pavel Ferluga. Sicer pa je celotna ekipa zadovoljivo igrala, kar dopušča dobre upe za bodoče nastope. Bor — Italsider Prvenstvena tekma mladincev Bor — Italsider, ki je bila na sporedu v soboto, ob 19. uri, bo jutri, v četrtek, ob 19.30 v Ulici Caravaggio. Do spremembe je prišlo zato, ker bo telovadnica v Ulici Caravaggio v soboto zasedena zaradi volitev. b. 1. iMDMJM aiia 'NI PARTIZANSKEGA ZDRAVNIKA 44. ^ViW Gčka je v Zakrižu nad Cerknim ustanovil bolnišnico za iožjjjJ0 Prebivalstvo. Posamezne oddelke je razmestil po razpo-1*1 Lr1 sobah kmečkih hiš. Kot zdravnik je v tej bolnišnici de-y Zoran dr. Dietz. Gerknem je bilo več zdravstvenih ustanov, kjer sem o-več manjših operacij. Dr. Očka me je prosil, da bi v 6oUt-.u 0perira? ženo, ki ima raka na maternici. Hudo je j?10 komprc mi tirana, kakor hitro bi se pokazala v Gorici 5trfclih ' 1x1 JO takoi) aretirali in najverjetneje brez sodbe u-Rak je že precej razvit in edina možnost, da se po-Je čimprejšnja operacija. 4 sem mnogo pomislekov, končno pa me je dr. Očka "tovoril. V 0ivbko smo v «Franji» sestavili kirurško ekipo in se odpravili Qn° bolnišnico v Zakriž. jJ^rtrald smo v zelo neugodnih okoliščinah. Električna luč, is r° srno se zanašali, Je bila zelo slaba, med operacijo ksjj^trat ugasnila in smo sl morali spet pomagati s karbidov-0peraoiJa se je zavlekla. Možnosti za transfuzijo ni bilo. Jo difuzijam Ju poskusom dr. Očka in dr. Dietza, da bi Artoiila pri življenju, Je čez dvanajst ur umrla. Se danes ne vem, ali smo storili prav. Mogoče bi jo bili le lahko pod nepravim imenom spravili v Ljubljano ali v Trst, če že ne v Gorico. Včasih imaš na izbiro dve zdi. Ko se odločiš, ne veš, ali si se odločil za manjše ali večje. Niti vest niti rezultat odločitve te ne moreta potrditi v tvoji izbiri, saj rezultata, kako bd bilo, če bi se drugače odločil, ni. Okrog 20. novembra se je vnel boj za Železnike, v katerem bi lahko sodelovala KE. Vendar nismo dobili niti ukaza, da jo formiramo, niti povelja za premik. Vse težje ranjence iz te akcije so prenesli preko javke naravnost v «Franjo» 24 do 36 ur po ranitvi, potem ko jih Je za prvo silo oskrbela brigadna saniteta. Trije so imeli težke poškodbe trebuha in prsnega koša. Vse smo operirali in po operaciji prenesli takoj na udobna ležišča, od koder jih nismo več premikali. Tu so imeli vse potrebno zdravljenje po operaciji. S strahom in skrbjo smo čakali, kaj bo z njimi. Kljub najhujšim časom je bilo pri Štravsovih v Cerknem čisto domače. Cutdi si, da iskrenost, s katero sprejemajo partizane, ni narejena. Z njimi me je seznanil dr. Edvard. Oče je nosil naočnike. Za debelimi stekli so bale njegove dobre, temno rjave oči videti še bolj žametne. Mama je imela za ljudi, ki so se ustavljali pri njih, vedno kak skrit prigrizek aili kozarček domačega žganja. Spet sem prišel v hišo, ko so se hčerki Miri po porodu vnele prsi. Z dr. Edvardom sva jo operirala doma. Ko se je zbudila iz narkoze, je bila presrečna. Bolečine zaradi operacijske rane so bile dosti manjše kot tiste, ki jih je morala prej že več dni prenašati. Naslednji dan sem moral po naročilu dr. Edvarda navsezgodaj v bolnišnico «Pavlo». Do Spodnje Trebuše me je spremljal Danilo Šuligoj, naprej sem šel pa sam. «ESESOVCI» V GORNJI TREBUŠI 5. 12. 1944 Ker sem nosili poln nahrbtnik instrumentov, me je pot kmalu ogrela, čeprav je bilo hladno. V senčnih krajih so ležale bede lise prvega snega, ki ga sonce ni moglo stopiti. Titovko sem potisnil v žep in si na široko odpel plašč in suknjič. Iz neke grape ob cesti se je pojavil partizan, ki bi ga še danes na prvi pogled spoznal. Kakor smo sklepali pozneje, ko sem tovarišem pripovedoval o tej svoji poti, je moral biti sodelavec skrite tehnike ali celo tiskarne. Potožil sem mu, da sem lačen. Dal mi je velik kos kruha. Koliko lažje sem potem nadaljeval pot! Partizani in civilisti, ki sem jih srečaval, so vsi nekam hiteli. Besedo, dve sem spregovoril z vsakim, a vsem se je silno mudilo naprej. Komandant mesta mi je povedal, da ima težave z mobilizacijo ljudi in sredstev. Dr. Marušiča iz Gorice sem komaj utegnil pozdraviti, tako je hitel. Angleška vojaška misija se je ustavila le za trenutek, toliko, da sem povprašal Ashvrortha, kako je z njegovim stopalom. Prišel sem v Zgornjo Trebušo in zagledal pred gostilno lepo motorno kolo. Vedno sem se razveselil in navdalo me je s ponosom, če sem opazil v naši vojski kaj modeme tehnike. To je pomenijo, da se razvijamo v sodobno opremljeno armado. Mojega veselja pa je bilo kmalu konec. Skozi okna sem zagledal v hiši polno esesovcev, ki so pili in se navidez brezskrbno pogovarjali Torej le še ne premoremo modernega motornega kolesa. Samo čudno, da nimajo straže pred hišo. Čutil sem, da mi strah leze v kosti. Ali naj se obrnem in zbežim, preden me opazijo? Ni mogoče, da me še ne bi opazili, saj sem Jim prišel naravnost v žrela Kako, da še niso penili po meni? Najbrž mislijo, da sem nenevaren civilist. Razogl sem in nosim planinski nahrbtnik. Ce bi začel bežati, bi tak posumili, da z menoj nekaj ni v redu in bi udrli za meni Primem za bombi v obeh zunanjih žepih in grem, kot ■ ni nič, naprej. Ko sem prišel za vogal hiše in ni nihče skočil za men niti ustrelil, sem mislil, da sem rešen. Podvizam se, pa se skoro zaletim v skupino pri vodnjak Eden je bil esesovski oficir, drugi je nosil zelo lepo partize sko uniformo, tretji duhovnik v črnem. Vsi so govorili nemš: Torej tako! Tudi na Primorskem so duhovniki izdajal esesovci pa se oblačijo v partizanske uniforme, da prevari lahkoverne in jih potem pobijejo ali odženejo v taborišča Kot esesovci v gostilni tudi ti trije niso pokazali napadi nih namenov. Verjetno si ofieirjj v družbi duhovnika noče umazati rok s civilistom. Ko bodo prišli v gostilno, bodo ; slali patruljo za menoj. Duhovnik me pozdravi, jaz odzdravim, kolikor mogoče m no, in grem skrajno brezbrižno mimo njih. Prav počasi k da se mi nikamor ne mudi in da sem vesel da jih vidii Z očmi sledim vsakemu gibu oficirja, če bo potegni. 1 Stdo, iščem kako vzpetino, kjer bi našel kritje in stiska bombi. Zdaj mi je postalo jasno, zakaj so se partizani civilu in angleška vojaška misija umikali iz Gornje Trebuše! Za se jim je tako mudilo, da so spregovorili z menoj samo r kaj besed. Toda zakaj me niso opozorili, da prodira v Trebu četa esesovcev? Pa saj sem že slišal zame zelo nerazumlji’ partizansko geslo: «Varuj se sam!» Zdaj ga doživljam 1 lastni koži. Že sem bil mimo njih. Vsak čas sem pričakoval za seb krik: «Hal! Hande hoch!» še zadnji korak pred robom, : katerim je vsaj nekaj možnosti, da jim uidem. (Nadaljevanje sledi) Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 794 638 833 82 Uredništvo TRST Ul Podružnica GORICA Uprava TRST Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 22. novembra 1972 Za SFRJ 7ekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT. - DZS, Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefor 22M Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400, osmrtnice e je le, če bo krilo začasne irske vojske »provi-sionals* odstopilo od svojih zahtev ter prenehalo s svojim terorističnim delovanjem v Severni Irski. Po aretaciji McStiofana so privrženci organizacije IRA priredili manifestacijo na kateri se je zbralo veliko število ljudi. Do spopadov s policijo ni prišlo, toda demonstranti so nosili transparente na katerih je bilo napisano z velikimi črkami: «Lynch izdajalec irskega naroda*, «Lynch lutka v rokah angleških imperialistov*. Na zborovanju je govoril David 0'Connell, ki je obljubil Angležem še hujši odpor. Joe Cahill, višji voditelj organizacije v belfaškem okrožju pa je izrazil mnenje, da je zmaga blizu: »Danes smo na poti zmage in ustaviti*. nič nas ne more Razprava o novi slovenski himni LJUBLJANA, 21. — Delovna skupina pri republiški konferenci socialistične zveze, ki ima nalogo izdelati predlog za slovensko državno himno je dopoldne v Ljubljani seznanila novinarje z načrtom javne razprave o novi slovenski himni. Sporočili so, da bodo tri doslej izbrana in uglasbena oesedila Prešernovo «Zdravice», Jenkove »Naprej* in Klopčičeve »Naše zemlje* predvajali v radijskem programu 29. novembra, in sicer v štirih iz vedban Oddaja bo trajala pol ure, spremljali pa jo bodo komentarji. Oddaj: bodo ponovili 30. novembra. S tem bo odprta javi a razprava. V ta ramen pa bo v časopisih začela izhajati posebna rubrika v kateri bo širša javnost lahko izpovedala mnenje o predloženih himnah. O predlogih bodo do začetka februarja razpravljale vse občinske konference sociadstične zveze in vodstva družbeno političnih organizacij, nato pa še predsedstvo repub' ške konference socialistične zveze Slovensko državno himno bo. do objavili hkrati s sprejetjem nove slovenske ustave. D. K. Nova metoda ljubljanskih zdravnikov za zdravljenje išiasa LJUBLJANA, 21. — Na včerajš-njem pogovoru z novinarji sta predstojnik otropedske klinike v Ljubljani docent dr. Franc Debevc in asistent dr. Janko Popovič razložila novo metodo zdravljenja 1-šia, posledice pritiska na živčno korenino v brbtnenici. Strokovnja ka sta pred nedavnim obiskala dve sovjetski kliniki, kjer že nekaj časa z velikim uspehom uporabljajo novi način zdravljenja. Doslej so tovrstne bolezenske spremembe odstranjevali z operacijo, po novi me-todi^ pa bolniku vbrizgajo v oboleli predel ferment papain, ki razkroji tisti del jedra elastične medvretenčne ploščice, ki je začel pritiskati na živčno korenino in povzročal bolečine. Prejšnji teden so na ljubljanski ortopedski kliniki po tem postopku že ozdravili tri bolnike, kmalu pa se bo metoda po vsem uveljavila, tako da bodo z operativnimi posegi popolnoma pre nehali. jutri odkril avtorje atentata. Pn1a' vil bi jih za «poskus vzbujanja napetosti z eksplozivi* (in torej n pokola, ker so to izključili sodni že včeraj zvečer), kar pa zapan pod amnestijo... Tako bi krivd ostali na svobodi, še kroniko včerajšnjega dne. PJ}‘ čeval je marešal Aquino CambreUt ki se je decembra 1969 vrinil ®e fašiste v Drevoredu XX. septefflbr in ki je nepričakovano pozabil sito raj vsa imena ljudi, o katerih rj vodil preiskavo,. Res je, da ® ostal v Trstu, saj je bil premešce na višje mesto v glavno poveljstv karabinjerske službe v prestolni^ Kljub temu je povedal, da se J srečal z nekom, ki ni bil Tržacs ^ in ki mu je ponudil dinamit-tem naj bi razpolagal Ferrara, *j pa na napovedani sestanek prišel. , Marešalo Cambrelli je po®*®jj preko istega posredovalca, na Severija, kateremu se je Postavil kot terorist iz Padove, ^ potrebuje dinamit za neki atem«" Tako mu je Severi zaupal, da tak atentat že pripravili, a br uspeha. Tedaj je tudi nave** imena. j Iz razsodbe izhaja, da je Sev zares povedal marsikaj zanimive kap. Lembi in marešaiu Cambto ju, a se je nekje zataknilo. mo, da bomo to izvedeli (če bon' po možni drugi preiskavi, saj J jasno, da se pravi atentator.]1 vedno sprehajajo na svobodi P" Trstu. ,. Naj za zaključek članka nave . mo le govorico, za katero smo šali na hodnikih tržaškega tribun la. Vemo, da se ta tribunal ukv ja tudi z nacistom Fredo (z sta obtožena Neami in Porto* , rU e* ■Ml______________________ skrivno* no izginulega dr. Forziatija- in poskusnem izsiljevanju o*)1,‘w~ proces so odložili, ker so (P00*!^ ma?) določili za Severi jev in Fre°” proces isti datum. Sedaj pa ^ K vo-ri o nečem veliko, veliko jem. Gre za celotno preiskavo o 2 činski dejavnosti fašistične ‘ « iz Padove, v kateri sta bila Freda in Ventura in torej za P iskavo o milanskem pokolu, k®«-* ga nepojasnjen člen verige osw^ bomba na slovensko šolo. se, da bodo odvetniki fašistov f de in Venture zahtevali, naj idrijsko sodišče odvzame dr. D brosiu iz Milana preiskavo iz Tr-Motivacija bi bila ista kot za P‘ mer Val prede, češ da je Milan • mimo mesto. V takem primeru bi vso preiskavo o milanskem Pj kolu izročili preiskovalnemu s°° z ku v Trstu, ki se že uk vari® zadevo Fredove »rdeče knjlZ1 proti sodniku Stizu. VČERAJ V RIMU Babudieri ju izročili «Zlale«a sv. Jusla» Posebna delegacija iz Trst®’ kateri je bil tudi župan inž. M,.]S cello Spaccini, je včeraj izr°^0f, nagrado »Zlatega sv. Justa* P . Brennu Babuoieriju. Kot je z*18 ’ podeljujejo tržaški kronisti to grado vsako leto na dan mes ga praznika zaslužnim Tržačan ki so se proslavili v svetu. Gb*^ no podeljujejo nagrado v °.\1ie-palači Letos pa so naredil* mo. Prof. Babudieri, znanstve jj ki je vse svoje življenje P°^ ^ raziskavam na področju medicn% parasitologije, je pred časom M zbolel, najbrž zaradi posledic ^ nega kontakta z najrazličnej ^ in zelo nevarnimi virusi in gj. čili. Nagrado so tako izročil* v j mu, kjer se prof. Babudieri zn ... na kliniki Gemelli. »Zlatega ^ Justa* je uglednemu znanstvu zaslužnemu tržaškemu rojak*1' v ročil predsednik tržaških kro11 eIn Ponis, ki se je nagrajencu ol,e. za zahvalil z občutenimi besed****1 v trud in znanje, ki ga je vk^jj svojo dolgo raziskovalno deJa, gi ter posebej poudaril skrom*]0®^!. je vselej spremljala to deje^e^ Podelitvi letošnje nagrade 6° župana prisostvovali člana °° fvi zveze tržaških kronistov *n nagrajenec z »Zlatim sv. J11® prof. Valdoni, Orožniki zaplenili 4.000 parov hlač nepoštenega izvora Osebje letečega oddelka karjjj ild*1* njerjev je včeraj kasno pcP^ir malo po 18. uri, ustavilo 03 .iraškem križišču tovornjak z rc® ojačijo mesta Brescie. Šofer tov jj ka, 31-ietni Silvano Locatel*1 ^ Brescie, je skrival v kasom* \1 4 tisoč parov hlač za Dribj!Lžniki milijonov lir vrednosti. or razširili pa so jo na Trs^' in Brescio