PRIMORSKI DNEVNIK
ik^a plačana v gotovini p	..
ttb- i gruppo - Cena 90 lir
Leto XXVII. Št. 257 (8055)
TRST, sreda, 3. novembra 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi._
CIKLON IN MORSKI VAL OPUSTOŠILA INDIJSKO DRŽAVO ORISA
Katastrofa prizadela 4.000.000
prebivalcev
neuradnih vesteh naj hi doslej ugotovili že 25.000 mrtvih - Otežko-čena pomoč zaradi uničenih cest, železnic in drugih zvez
j KAIKUTA, 2. — Ciklon in ogromen morski val, ki sta prizadela Ptiin področia indijske države Orisa v Bengalskem zalivu, sta ^ j* *a seboj nepopisno opustošenje. Očividci poročajo o človeških tjL ki plavajo v umazanih vodah, o uničenih cestah in železnici,,' Podrtih hišah in tisočih koč, ki sta jih veter in voda odnesla. «bsl#n ’e unič'l velike gozdne površine ter vse pridelke na obsežnem n*m Področju.
So ?. Poročila iz prizadetih krajev (U. r'l° o 6.000 mrtvih na področju St 9r'sa- **° neuradnih vesteh 25Ofln dos,ei *e ugotovili okrog OyL ^rtev. Bivši indijski poslanec toL,*!.' j« obiskal prizadeto
tfclo |ln,°’ 1)3 *e iziavil' da *ta
nii n ,in ogromen val povzročila •oj 20.000 mrtvih. Oblasti pri-4 .*?* Področja pravijo, da okrog Id 1 'ioni |ju(ji £jm prej potrebu-
W|° Pomoč.
([P?rotnni morski val, visok 4 me-ki je nastal zaradi’ pod-^*ega potresa v Bengalskem °baln je s takšno silo zadel v to • da je v pristanišču Parata Povrnil skale težke od 7 do 8 ^del ^>oc*ro^je & c^'on najbolj
^Poročajo iz Novega Delhija, iw, ,,Y|)e oblasti mobilizirale vse jojOtljive ljudi in dale na raz-sredstva za pomoč pri
je 3/rm, Prebivalstvu. Doslej pa j^wnoc težko prišla v prizadete stov	porušenih cest, mo-
ftdročii feleznice ter poplavljenih tse tpi p Pole8 tega pa so še vedno prefevn . °nske in telegrafske zveze VwJene- Reševalci in kolone toži raza°^ s* tekajo utirati pot sko-®“3eJano pokrajino.
funkcionarji državne u-v ®r's* su izjavili, da tako 1JJ97 c**clcma ne pomnijo od le-■ k° je podobna katastrofa dio a 20.000 žrtev. Indijski ra-tUdiJnJPoročil, da je med žrtvami l*akistr~g0 beguncev iz Vzhodnega v T1.a> ki so bili nastanjeni
da (j^ISC|h ob morski obali. Vla-bjo vu ye Orise je zaprosila osred-naj pošlje čimveč potno-n ^Qetemu prebivalstvu.

države vi Pri
dpi
; 1 ;ig
1 * * sporočil,
ti^fSnik »,
.31 je ogledal uničena pod-
indijske tiskovne agen-
da je morski T na obrežju vse kar je Jš oSBTJavd je: »Ni ostala niti e-«žj sg a’ ki bi lahko povedala, ^ Je pravzaprav zgodilo*.
iv (kJ^jl minister države Orisa b>tjih ,. uejal, da je bilo na pod-k ivu, ilh je obiskal, uničenih Ptujo totkov stanovanjskih hiš.
da je področje, ki je •*!, tvmki katerega je obisko-'itnkeuj^tepma opustošeno. Vladni £5®$ Pa so izjavili, da je k odnp? , Judi brez strehe. Ciklon ^vah j1 vse kar je raslo na «W n J^tevih, ter uničil vsa a Svil. Prav tako so uni-
čene vse cestne in železniške proge, ki vežejo državo Orisa z notranjostjo Indije.
Pred skoraj letom dni je v Bengalskem zalivu prišlo do podobnp katastrofe. Močan ciklon in orjaški val, ki sta prizadela obalo vzhodnega Pakistana, zlasti pa področje izliva Gangesa. Doslej še ni znano, koliko ljudi je tedaj umrlo, čeprav so nekatere vesti govorile o 78.00 mrtvih, druge pa celo o 300.000 mrtvih.
Kot poročajo iz Vatikana, je papež Pavel VI. izrazil danes željo, da bi ves svet pomagal prizadetemu indijskemu prebivalstvu v Bengalskem zalivu.
PO VSTOPU PEKINGA V OZN
Kitajska vlada imenovala delegate v skupščini in VS
Ni še znano, kdaj bodo kitajski predstavniki dospeli v New York
NEW YORK, 2. — Pekinška vlada Je imenovala člane delegacije, ki bo zastopala Ljudsko republiko Kitajsko v Organizaciji združenih narodov. Namestnik zunanjega ministra Či Peng-fej je v dveh brzojavkah sporočil generalnemu tajniku svetovne organizacije U Tantu sestavo delegacije, ni pa še sporočil, kdaj bodo pekinški predstavniki dospeli v New York. Po neuradnih vesteh naj bi Kitajci dospeli v kratkem, mogoče že v četrtek. Govori se, da naj bi
že rezervirali sobe v newyorškem «Waldorf Astoria«, vest pa ni bila potrjena. Ameriški državni departma je že sporočil Pekingu, da kitajski diplomati ne bodo potrebovali vizuma za vstop v ZDA, za kar bodo poskrbeli pozneje.
Kitajska delegacija bo štela deset diplomatov, glavno besedo pa bosta imela dva: Čao Kuan-hua, ki bo vodil delegacijo v generalni skupščini, in sedanji veleposlanik v Ot.tawi Huang Hua, ki bo stalni kitajski zastopnik v varnostnem svetu. Poznavalci kitajskih razmer prištevajo oba med najspretnejše kitajske diplomate in ugotavljajo, da imata dolgo prakso v najbolj težavnih mednarodnih pogajanjih. Huang Hua je bil tudi med protagonisti zbližanja med Washingto-nom in Pekingom, saj je kot veleposlanik v Ottawi vsaj v začetni fazi vzdrževal stike med obema prestolnicama ter bil tudi prisoten
DANES SE PRIČNEJO URADNI POGOVORI S KANADSKIMI VODITELJI
Prisrčno srečanje z Američani jugoslovanskega porekla zaključilo obisk predsednika Tita v Združenih državah
Predsednik SFRJ ugotovil pozitiven in koristen razvoj odnosov z ZDA
LOS ANGELES, 2. - Predsednik Jugoslavije je včeraj, zadnji dan bivanja v ZDA, imel želo naporen, toda zanimiv dan. Med drugim je bil gost na kosilu, ki ga je njemu v čast priredil svet za mednarodne odnose. Sestal se je s skupino jugoslovanskih izseljencev ter se udeležil sprejema, ki sta ga priredila župan Los Angelesa in združenje filmskih producentov in katerega so se udeležile številne filmske »zvezde*, ki so izkazale posebno pozornost predsedniku Titu.
Na slovesnem kosilu v plesni dvorani hotela Century Plaza, ki se ga je udeležilo okrog 2.000 povabljenih, je župan mesta Jorty v svojem pozdravnem govoru ugotovil, da nikdar prej pri obisku znamenitih osebnosti (Churcilla, De Gaul-la in drugih) se ni zbralo tako veliko število uglednih osebnosti v Kaliforniji, kar dokazuje veliko zanimanje za predsednika Tita in Jugoslavijo. Na pozdravne besede je Tito odgovoril z govorom, ki so ga navzoči pogostoma prekinili z aplavzom. Tito je v svojem govoru med drugim pojasnil, zakaj relativno majhna Jugoslavija tako aktivno so-
deluje v svetovni politiki. Dejal je, da so zgodovinske izkušnje narodov Jugoslavije skozi stoletja vsem pokazale, da je njihova usoda vedno bila odvisna od tega, kar se dogaja okrog njih in na svetu. Danes, ko je svet tako tesno medseboj povezan, še posebno nihče ne sme ravnodušno gledati na to, kar se okrog njega in na svetu dogaja. Vsaka dežela mora po mišljenju Tita vplivati na mednarodne tokove, in to v lastnem interesu in interesu drugih. Prav zato menim, je poudaril Tito, da je organizacija Združenih narodov, katere listina je bila podpisana prav v Kaliforniji, tisti dejavnik miru, kateremu moramo vsi posvečati naj večjo pozornost. Tito je izrazil prepričanje, da bo sprejem LR Kitajske povečal sposobnost svetovne organizacije v reševanju mnogih nerešenih mednarodnih vprašanj. Kot posebno pereče vprašanje je omenil potrebo premagovanja razlik med razvitimi in nerazvitimi državami in na kratko pojasnil pomen politike neuvrščenosti, na kateri temelji zunanje - politična dejavnost Jugoslavije. To je politika, ki se zavzema za odstranjevanje raznih
Jap
m

< . V


	
. . %

Prebivalci dvigajo iz ruševin koče žrtev ciklona.
(Telejoto ANSA)
pregrad v mednarodnem sodelova-. se počutili kot Jugoslovani — ame-nju, za demokratizacijo mednarod- riški državljani, lih odnosov, za neodvisnost, miri j	* . *
neovirani razvoj vseh držav, za
medsebojno povezavo vseh držav na osnovah enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja. Z zadovoljstvom lahko ugotovim, je dejal Tito, da se prav na teh osnovah razvijajo tradicionalni, dobri in prijateljski odnosi med Jugoslavijo in ZDA. Tito je dejal da sedaj na koncu obiska v ZDA, lahko ugotovi, da so bili obisk in razgovori zelo uspešni in koristni.
V Los Angelesu je predsednik Jugoslavije imel sinoči na sprejemu, ki ga je priredil jugoslovanski generalni konzul Ljubič, zelo ganljivo srečanje z okrog 500 Amerikand jugoslovanskega porekla. Računa se, da na zahodni obali Združenih ameriških držav, živi okrog 500 tisoč Amerikancev, katerih predniki so se izselili sem iz Jugoslavije. Njihovi zastopniki so sinoči prišli iz raznih krajev ZDA, da bi osebno pozdravili predsednika Jugoslavije. V imenu izseljencev je predsednika Tita pozdravil John Žani novic, ki je med drugim poudaril, da izseljena niso nikdar pozabili svoje stare domovine in da so med narodnoosvobodilno borbo bili na strani narodov Jugoslavije in jim pomagali. Tito je v odgovoru omenil razmere pred vojno, zaradi katerih je socialistična Jugoslavija tako hitro postala plen Hitlerjevih zavojevalcev in poudaril, da so se jugoslovanski narodi borili ne le zato, da operejo čast, temveč, da ustvarjajo nove družbene odnose, bratstvo in enotnost in polno enakopravnost. Narodi, ki niso popolnoma enakopravni, ne morejo biti enotni, je poudaril Tito in pripomnil, da je Jugoslavija po vojni šla skupno s stistimi, ki se bore za mdr. Pogostoma se govori o tem, kaj bo jutri z Jugoslavijo, je dejal Tito in omenil, da bo Jugoslavija tam, kjer je danes, da ne bo šla niti na desno niti na levo, da želi dobre odnose tako z Združenimi ameriškimi državami kot s Sovjetsko zvezo. Na kraju svojega govora je Tito izrazil željo, naj bi izseljenci gojili v ZDA bratstvo, da se ne bi delili na Srbe. Hrvate. Slovence in druge narode, temveč
....................mm...im............................................i...
Todorovič o nalogah zvezne skupščine
Treba }e predvsem razviti samoupravni sistem na vseh ravneh
našega dopisnika)
*v6^RAD, 2.	— Predsednik
je ^Upščine Mijalko Todoro-:H>V a današnji skupni seji vseh %vnjLVezne skupščine poročal o 4>i ^ngah skupščine in njegov*, V0 Poteka mandata. Po t%ho *tesedah mora skupščina ^drugimi družbenimi čdni-tp* glavna vprašanja: tptb dojetih ustavnih spre-P^ojno politiko in gospo-ti (Sfkro oziroma stabilizaci-iv t'eforJKor°^oi program in konč-S'% u^.političnega sistema ozi-^ SpivJteloenje druge faze ustav-'SlterPb. Todorovič ie ugoto-
vi, da tak program zahteva rešitev nekaterih problemov in v zvezi s tem posebno omenil gospodarske težave in zastoj v raizvoju samoupravljanja, ki je v praksi omejeno samo na delovne organizacije in to predvsem v gospodarstvu, medtem ko so vsa ostala področja praktično še vedno na proračunski o-snovi. Predsednik zvezne skupščine sodi, da se tudi v političnem siste mu nezadostno razvija neposredna demokracija. Za razširitev osnovnih vprašanj družbeno gospodarskih in političnih odnosov bo skupščina morala v svojem bodočem delu odstraniti iz ustave, iz zakonov in
drugih predpisov vse, kar ovira razvoj samoupravljanja, delovati za razvoj samoupravljanja kot integralnega sistema in za razvoj enotnega modernega tržnega mehanizma. V tem sklopu, je poudaril Todorovič, moramo formulirati skupno politiko gospodarskega razvoja, ki naj upošteva spremembe v strukturi proizvodnje. Skupno s sprejemom petletnega družbenega načrta, je po besedah Todoroviča potrebno rešiti nekatera važna vprašanja gospodarskega sistema in gospodarske politike, kot so predvsem devizni in zunanjetrgovinski režim, politika cen in kompenzacija ter
davčna politika. Todorovič je poudaril potrebo, da skupščina pokaže polno iniciativo in odgovornost, da bi lahko to zahtevala tudi od drugih.
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Jakov Sirotkovič je na skupni seji sveta narodov, gospodarskega sveta in družbenopolitičnega sveta zvezne skupščine poročal o tekočih gospodarskih gibanjih in ukrepih, ki jih ZIS predlaga za polno uresničenje stabilizacijske politike. Gre za dopolnilne ukrepe na področju cen in potrošnje, zunanje trgovine in na deviznem področju.	B. BOŽIČ
OTTAWA, 2. — Kanada pripravlja topel sprejem predsedniku Titu. ki bo nocoj ob 18.30 po krajevnem času prispel na prvi uradni obisk v Kanado. Predsednika Tita in njegovo soprogo bodo na letališču glavnega mesta Kanade, pozdravili generalni guverner Kanade Roland Michener in druge ugledne osebnosti. Med bivanjem v Ottawi se bo predsednik Tito razgovarjal s kanadskim predsednikom vlade Ellio-tom Trudeaujem. Istočasno bo zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac imel razgovore z zunaniim ministrom Mitchellom Sharpom. Pričakuje se, da bo predsednik Tito med bivanjem v Kanadi obiskal kanadski parlament in se seznanil z delom kanadskega raziskovalnega sveta ter obiskal veliko tavamo pa-riria blizu Ottavve. Na programu je tudi obisk mesta Quebeq in vseučilišča v Haifaksu, kjer bo predsednik Tito proglašen za častnega doktorja.
na nekaterih sestankih med Čuen-lajem in Nixonovim zunanjepolitičnim svetovalcem Henryjem Kissin-gerjem. Huang Hua je star 58 let; v diplomacijo je stopil še leta 1949, štiri leta pozneje pa je že vodil kitajsko delegacijo na konferenci v Panmunjcmu, na kateri so dosegli premirje v Koreji. Naslednjega leta je bil glasnik kitajske delegacije na ženevski konferenci o Indokini. Od 1960 do 1965 je bil veleposlanik v kulturno revolucijo se je vrnil v Gani, nato pa še v Egiptu. Med domovino, letos pa je bil imenovan za veleposlanika v Kanadi. Treba je pripomni^ da ima ta država •za Kitajce poseben pomen, saj pomeni nekakšno najbolj neposredno opazovalnico za dogodke na Zahodu, tako kot je Hong Kong zahodna opazovalnica za Kitajsko.
Čao Kuan-hua, 63 let, ki bo vodil delegacijo v skupščini, velja prav tako za velikega poznavalca razmer na Zahodu, pa tudi v Aziji in Afriki. Zanimivo je, da je doktoriral na filozofski fakulteti nemške univerze v Tiibingenu, po vojni pa je v Hong Kongu vodil kitajsko uradno tiskovno agencijo Hsinghua. V diplomacijo je stopil leta 1949 (prav tako kot Huang Hua), v naslednjih letih pa ga najdemo v spremstvu Čuenlaja na mnogih mednarodnih konferencah. Tako je bil leta 1954 v Ženevi (konferenca o Indokini) sodeloval pa je tudi na konferenci v Bandungu, kjer so bili postavljeni temelji politike neuvrščenosti. Leta 1962 je bil spet v Ženevi, kjer so razpravljali o Laosu, prepotoval pa je praktično ves svet. Čao Kuan-hua je imel najbolj odgovorno nalogo, ko je vodil kitajsko delegacijo na pogajanjih s Sovjetsko zvezo za rešitev mejnih vprašanj. Letos je bil postavljen na čelo departmaja za zahodno Evropo in ZDA v pekinškem zunanjem ministrstvu. V ZDA so njegovo imenovanje ocenili kot dokaz, da namerava Peking imeti aktivno vlogo v svetovni organizaciji
Iz Rima medtem poročajo, da je vseh 34 članov sveta FAO (organizacije OZN za poljedeljstvo in prehrano) naročilo glanemu ravnatelju organizacije, naj povabi LR Kitajsko, da zaprosi za vstop v ta mednarodni organizem. Formoza je iz te organizacije izstopila že pred dvajsetimi leti.
obisk na Kitajsko. V šargaju, kjer so ga na letališču pričakale visi*« osebnosti kitajske vlade ki zunanjega ministrstva, so mu prireckli izredno topel sprejem. Točen program Nennijevega obiska ni bil še določen, predvideva pa se, da bo senator ostal dva dni v Šangaju, nato pa bo šel v Peking. Nennija spremljajo hčerka in vnukinja ter zunanjepolitični urednik <Avantija».
Volilni izidi parlamentarnih volitev v Švici
BERN, 2. — Danes so objavili dokončne podatke nedeljskih parlamentarnih volitev v Švici ko so prvič volile tudi ženske. Dvesto sedežev v poslanski zbornici je bilo takole razdeljenih: radikalci 49; socialisti 46; demokristjani 44; agrarci 21; neodvisni 13; liberalci 6:	komunisti 5;
evangelisti 5; Narodna akcija in Republikanska stranka 11.
Od strank, ki so sedaj na vladi, so največ izgubili socialisti, in sicer 5 sedežev. Kljub temu pa bodo radikalci, demokristjani, socialisti in agrarci še naprej brez težav vladali z gotovo večino. Presenetila je nekoliko okrepitev dveh stamk, ki vodijo kampanjo proti tujim delavcem, ki sta dobili skupaj 11 poslancev.
Umrl je
msgr. Jakob Ukmar
Pozno ponoči smo prejeli vest, da je umrl znani slovenski duhovnik, teolog in znanstvenik msgr. dr. Jakob Ukmar. Dosegel je častitljivo starost, rodil se je namreč 13. julija 1878 na Opčinah. Za duhovnika je bil posvečen leta 1901, leta 1917 je promoviral na Dunaju za doktorja bogoslovnih ved, ljubljanska teološka fakulteta pa mu je 29. februarja 1970, ob proslavi svoje 50-letnice, podelila častni doktorat iz bogoslovja.
Avstroogrske oblasti so ga med I. svetovno vojno konfinirale na Dunaj, ker jim ni bilo po volji, da se je že mlad uveljavil v javnem življenju. V času fašizma je msgr. Ukmar kot zaveden Slovenec vedno ostal ob strani našemu ljudstvu ter v svojih pridigah obsojal fašistično nasilje. Bil je velik prijatelj tedanjega tržaškega škofa Alojzija Fogarja. Fašisti so mu večkrat grozili s konfinacijo in zaporom, vendar si niso upali nastopati proti njemu, ker je užival velik ugled ne samo na Tržaškem.
Pogreb bo jutri, v četrtek, ob 15.30 iz župne cerkve v Skednju na domače pokopališče.
Sen. Nenni na Kitajskem
PEKING, 2, — Dosmrtni senator Pietro Nenni je dospel danes na
iiiiiiimmnmiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmimniiimniniimiunniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiim
«Delo» opogajanjih za ureditev meje
Italijanski desničarski krogi si prizadevajo preprečiti pogajanja med Italijo in Jugoslavijo
LJUBLJANA, 2.	— Tukajšnje
«Delo» objavlja danes članek svojega dopisnika iz Rima o ezulski demonstraciji v Rimu in o kam-canji, ki so jo nekateri italijanski desničarski časniki sprožili proti pogajanjem med Italijo in Jugoslavijo o ureditvi meje pod zna::im geslom italijanska suverenost nad cono B». «Delo» piše med drugim: «Kot vse kaže. gre za politično kvalificiran pritisk, kajti tudi italijansko zunanje ministrstvo ie pred nekaj dnevi dalo vedeti, da ne vidi razloga, zaradi katerega bi se morala v tem hipu nadaljevati pogajanja veleposlanikov in strokovnjakov o dokončni ureditvi mejnega vprašanja. Drugače namreč skoraj ni moč pojasniti dejstva, da se ie kampanja, v kateri sta bila najbolj aktivna bojevnika rimski desničarski «11 Tempo* ter tržaški,
niiiiiiimiiiinuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
PO NEUSPEŠNIH PODAJANJIH Z MINISTROM ATTAGUILEJEM
24-urna stavka paralizirala vsa italijanska pristanišča
Stavke so jo udeležilo 30 tisoč pristaniških delavcev
RIM, 2. — 24-uma stavka pristaniških delavcev, ki se je začela danes zjutraj ob 6. uri, je praktično paralizirala vsa italijanska pristanišča. Stavko so odklicale tri sindikalne organizacije pristaniščnikov FILP (CGIL), FILP (CISL) in UBL TATEP (UIL) po neuspešnem srečanju, ki je bilo 28. oktobra med sindikalnimi predstavniki pristaniških delavcev in ministrom za trgovinsko mornarico Attaguilejem.
Po tej prvi vsedržavni stavki bo na vrsti še druga med 5. in 12. novembrom. Stavke se je udeležilo kakih 30 tisoč delavcev; v skoraj vseh italijanskih pristaniščih so prekinili nakladanje in razkladanje, zaradi česar so bile skoraj vse ladje prisiljene čakati v pristaniščih. Tako je na primer v Genovi blokiranih 53 ladij, v Benetkah pa 21.
Nadaljuje se stavka železničarjev avtonomnega sindikata SFA. pri kateri pa ne sodelujejo CGIL, CISL in UIL. Stavka ni povzročila večjih težav v železniškem prometu, samo nekateri tovorni vlaki so imeli manjšo zamudo.
Sindikalisti iz Sev. Vietnama na obisku v Milanu
MILAN, 2. — Delegacija severno-vietnamskih sindikatov, ki jo vodi prvi tajnik sindikatov pokrajine Hanoj Vu Dinh, je v teh dneh na obisku v Milanu, gost tamkajšnje delavske zbornice. Milanski delavci in sindikati — kot je rečeno v poro-
čilu — so želeli konkretno izraziti solidarnost z vietnamskimi delavci ter izročili sevemovietnamskim sindikalistom vsoto 10 milijonov in 852 tisoč lir.
k normalnemu stanju omogočil porast prodaje na tujih tržiščih in predvsem v ZDA
RIM, 2. — Malteški premier Dom Mintoff je odpotoval danes iz Rima na uradni obisk v Bukarešto na povabilo romunske vlade.
TURIN, 2. — Kitajska delegacija, ki jo vodi minister za zunanjo trgo-
MILAN, 2. — 1.800 delavcev tovarne avtomobilskih gum Pirelli v Settimo Torinese, ki od julija letos dela s skrčenim urnikom 32 ur. bo s 15. novembrom začelo ponovno delati z normalnim urnikom 42 ur na vino Pai Hsiang-Kuo, si je danes v teden. Kot je povedal ravnatelj, Turinu ogledala tovarno FIAT, nato cPirellija* inž. Veronesi, je povratek | pa je bila gost Olivettija v Ivrei.
.........
OB PRIHODU KRALJICE V PARLAMENT
6.000 policistov zastražilo W estminster
LONDON, 2. — Oprtje novega zasedanja britanskega parlamenta, na katerem je imela govor kraljica Elizabeta, je bilo danes pod vtisom bombnih atentatov v preteklih dneh. Angleži ne pomnijo, da bi kdaj toliko policije zastražilo Westminster in pot med kraljevo palačo in parlamentom, po kateri se je peljala kraljica. Več kot 6.000 policistov je bilo mobiliziranih. Policija je zasedla ključna
mesta tudi v notranjosti parlamenta in je ob vstopu v palačo legitimirala vse goste, tudi člane vlade in parlamentarce.
Toda slovesnost ob novem zasedanju parlamenta je potekala v popolnem redu. Kraljica je v svojem govoru zavzela zelo trdo stališče do dogodkov v Severni Irski. O tem je med drugim dejala: «Moji ministri so odločeni storiti vse, da se napravi konec nasilju v Severni Irski*.
prav tako nepopravljivo nacionalistični «11 Piccolo*. začela prav v trenutku, ko so se v lUmu morala nadaljevati pogajanja diplomatov in strokovnjakov o mejnem vprašanju. Prav v petek je namreč rimski «11 Tempo* objavil »glasove*, po katerih naj bi med Rimom in Beogradom tekla pogajanja o «odstopu cone B Jugoslaviji*. Ta terminologija ie povsem desničarska. saj ie cona B že od leta 1954 jugoslovanska. Ta kampanja zoper pogajanja — jugoslovanska stran meni. da so že dosegla stopnio. ko bi diplomati zadevo lahko prepustili vladama v politično odločanje, medtem ko italijanski vladni predstavniki menijo, da so zadeve še vedno v »dozorevanju* — si je do zdaj nadela nekaj izrazitejših značilnosti. Predvsem skuša prekvalificirati formalni predmet pogajanj, to .ie dokončno razmejitev, ter jih predstaviti kot pogajanja o prepustitvi cone B Jugoslaviji. Druga značilnost kampanje ie, da tisk postavlja tudi vprašanje zakonitosti pogajanj, češ da po ustavi o ozemeljskih vprašanjih lahko določata samo predsednik države in parlament. Nadalje ie nekaj puščic uperjenih tudi zoper zunanjega ministra Mora. češ da ie prevzemal obveznosti v nasprotju s stališči dela italijanskega zunanjega ministrstva. ki svojih »tehnokratskih* pogledov niti kaj prida ne skriva: Farnesina je namreč od nekdaj mnenja, da je vprašanje cone B odprto vprašanje, za katerega ie treba v morebitnih pogajanjih iztržiti kar največ, pa četudi bo treba čakati še 25 let. Zadnji element politike pa zadeva obseg pogajanj: kot pravi «D Messaggero*. katerega politična prijateljstva segajo izrazito v desno, se diplomati lahko pogajajo samo o manjših obmejnih popravkih, tako imenovanih »žepih*. vse ostalo pa ni v njihovi pristojnosti.
Zanimivo ie. da večina tiska polemike ni povzela, pa tudi zborovanje Istranov je naletelo v časnikih na zelo omejen odmev. Pač pa je moč pričakovati, da se bodo strasti vnovič vnele — ne nazadnje tudi zato. ker bodo v Italiji čez’ 5 tednov predsedniške volitve — 12. novembra. ko nai hi zunanji minister Maro v parlamentu odgovarjal na interpelacije poslancev o zunanji politiki. Tudi ob tej priložnosti je namreč moč pričakovati, da se bodo nadaljevali kvalificirani pritiski. ki bodo skušali vprašanje dokončne razmejitve med obema državama in pa vprašanje polnopravne ratifikacije te razmejitve, prekvalificirati v vprašanje italijanske suverenosti nad cono B*.
Diplomatski odnosi med Perujem in Kitajsko
LIMA, 2. — Peru je navezal redne diplomatske odnose z LR Kitajsko. Sporočilo je dal po televiziji perujski zunanji minister Jarrin.
TRŽAŠKI DNEVNIK
POPISOVALCEM SO NAROČILINAJ VRNEJO SPREJETE SLOVENSKE POLE!
Tržaške oblasti ovirajo reden potek letošnjega ljudskega štetja
Vsi državljani smo dolžni nuditi zahtevane informacije - Nihče nima pravice zavrniti odgovorov samo zato, ker so v slovenščini - le oddanih slovenskih pol ne bomo sprejeli nazaj! Po 10. novembru bomo neoddane pole odposlali po pošti
Praznično vzdušje ie sicer neko ti ko odvrnilo pozornost od doda jania okoli bega spornega ljudske ga štetja, vendar ne moremo mimo tega. kar se ie včeraj zgodilo. Pristojni rajonski popisni funk caonarji naročajo popisovalcem, ki so prejšnje dni sprejemali izpolnjene slovenske popisnice in s svo jim ravnanjem samo izpolnjevali prejeta navodila in naravne pravice slovenskega prebivalstva, da marajo sprejete Dopisnice vrniti občanom na dom in zahtevati, nai izpolnijo italijanske obrazne.
Za popis pristojne oblasti v tržaški občini so torej ponovno obnovile svoj politični pritisk na slovensko prebivalstvo in upajo, da se bo pod težo ustrahovanja omililo naše stališče, ki ie edino pravilno. dosledno in ki so ga potrdile tudi najvišje politične oblasti ter sam rimski ISTAT. Za ponis pristojne oblasti tržaške občine so v tej svoji akciji v bistvu izolirane, saj so okoliške slovenske občine sklenile, da bodo naše jezikovne pravice spoštovale in mirno sDre-jemajo izpolnjene slovenske popisni ce.
V nedeljo smo ponatisnili navodila. ki .jih .je izdal pokrajinski po-pisovalni urad. V niih je jasno navedena številka veliavnih obrazcev in vsakdo, ki ni slep. lahko opazi, da številka na slovenskem popisnem obrazcu ustreza tisti, ki io navaja rimski ISTAT v svojih navodilih. Gre za kodeks ISTAT — CP — 1 — TS. ki je označen na obeh veliavnih popisnih polah. O tem se lahko vsakdo prepriča na svoje oči. če si ogleda slovensko popisnico. zgoraj desno, nad erbom.
Tržaške za popis pristojne oblasti se torej, kljub nasprotnim političnim izjavam, ne držijo prejetih navodil in s svohm diskriminacii-skim početjem dejansko ovirajo reden potek tega ljudskega štetja Kolikokrat so nam pristojni funkcionarji govorili o »sodelovanju* in »dobri volji*.
Drži: Slovenci bomo sodelovali, ker bomo iskreno odgovorili na postavljena vprašanja. Odgovorili bomo v slovenščini na slovenski poli, ki prav tako velja kot italijanska. S tem smo izpolnili državljansko dolžnost in ustregli navodilom zakona? Zakon namreč od nas zahteva, da nudimo za popis pristojnim oblastem potrebne in zah-htevane informacije. Nismo pa mi krivi, če nam teh informacij nočejo sprejeti iz političnih (m ne tehničnih) razlogov.
Pobiranje pol se bo končalo 10. novembra. Do tedaj bodo za popis pristojne oblasti v Trstu morale
spremeniti svoje stališče, ker je njihova trma očitno neosnovana in neutemeljena. Ni slučaj, če smo še enkrat, po treh tkieh. prisiljeni ponoviti vprašanje:	čemu nam ne
posredujete točnega besedila brzojavke rimskega ISTAT, ki jo je sprejel občinski tajnik tržaške občine dr. Vucusa? Čemu se vsi na to brzojavko sklicujejo, ne da bi jo citirali? Morda zato, ker bi se s tem razkril ustrahovalni pritisk na slovensko prebivalstvo?
Sloveči ne bomo popustili. Izbojevali smo načelno zmago, da je ISTAT v Rimu priznala veljavnost naših popisnic. Če se v praksi to načelo ne uveljavlja v eni1 izmed šestih občin tržaške pokrajine, ni naša krivda.
Kaj bomo torej storili? če bi nam popisovalec hotel vrniti že sprejete slovenske popisnice, ker da je prejel nova navodila, naj jih nese nazaj v svoj urad. Polo smo oddali in je ne sprejmemo več nazaj.
Če pa imamo slovensko polo še doma, bomo počakali do 10. novembra. Pravilnik namreč predvideva sledeče: pole, ki jih do 10. novembra popisovalec ni sprejel, lahko po pošti odpošljemo popisnemu uradu. Zato bomo tedaj OBE POPISNId, izpolnjeno slovensko in prazno ter nepodpisano italijansko, odposlali na »URAD ZA ŠTETJE (Ufficio censimento)* — TRST, Ulica Lazzaretto Vecchio 24. Pismo bomo odposlali PRIPOROČENO.
lucije.
V spomin na 35. obletnico obrambe Madrida bodo predvajali Hemingvva-yev in Ivensov film »Španska zemlja*. Vstop prost.
Urnik trgovin za praznike
Sestanek odbora Sindikata slov. šole
V petek, 5. novembra ob 16. uri se bo sestal odbor sindikata slovenske šole. Na dnevnem redu bodo:
1.	zakonski osnutek za univerzitetno reformo — ustanovitev na univerzi posebnih tečajev za bodoče profesorje na šolah jezikovnih manjšin:
2.	določitev sestanka s profesorji, ki imajo pravico do posebne habilitacije po čl. 7 zakona 603 (Bellisario);
3.	bodoče delo pedagoškega odseka;
4. razno.
Giuliano Pajetta v nedeljo v Trstu
V nedeljo, 7. t. m. bo prišel v Trst komunistični poslanec Giuliano Pajetta. ki bo v kinu Grattacielo dopoldne ob 10. uri govoril na javni manifestaciji ob obletnici oktobrske revo-

VČERAJ VSEDRŽAVNA STAVKA PRISTANISCNIKOV
Ponovna 24-urna stavka v tržaškem pristanišču
Tržaški pristaniški delavci so oklicali še en dan stavke, ker so nekatera podjetja na lastno roko razkladala svoje blago
Po vsej Italiji so včeraj stavkali pristaniški delavci in s tem protestirali zaradi nepopustljivosti ministra za trgovinsko mornarico glede predloženih sindikalnih zahtev stroke.
V	Trstu so tokrat stavkali vsi. Sindikati zatrjujejo, da je stavkalo 100-odstotkov delavcev.
V	pristanišču je bilo zasidranih kakih 14 ladij, ki so zaradi stavke ostale na sidrišču. Pač pa so nekatera zasebna podjetja samostojno, s svojimi delavci, razkladala sovje blago in kršila pristaniška pravila.
Sindikati pristaniščnikov so proti večeru ugotovili, da je to nov napad na pravični boj pristaniških delavcev, ki ne more ostati brez ustreznega odgovora. Zato so — po posvetu s stavkajočimi — oklicali nadaljnjin 24 ur stavke. Zaradi tega bo tržaška luka tudi danes paralizirana, medtem ko bo v drugih italijanskih pristaniščih delo obnovljeno. Sindikalno za stopstvo pristaniških delavcev je tudi sporočilo, da bo med jutrišnjo stavko ocenilo zadržanje omenjenih podjetij. Če bodo vztrajala in še enkrat poskusila razkladati ladje z lastnim osebjem, bo stavka pristaniških delavcev še enkrat podaljšana, in tako v nedogled, dokler se ne bo spor končal in ne bodo ta podjetja sprejela stališča, da smejo ladje razkladati samo pristaniške skupine, ki so za to pristojne.
Lepo priznanje pogumnemu mladeniču
Danes ob 12. uri, na praznik tržaškega patrona sv. Justa, bo tržaški župan inž. Marcello Spaccini svečano izročil Wolfangu VVolfu iz Ul. Croci-feri 5 bronasto kolajno za civilno hrabrost, ki mu jo je podelil predsednik republike zaradi njegovega pogumnega dejanja. Wolf, ki se je rodil v Trstu 8. januarja 1952, je 30. novembra 1969 s svojim pogumnim dejanjem preprečil eksplozijo plinske jeklenke in pogasil požar v stanovanju Attilie Cavalieri vd. Sanzin na Trgu S. Lucia 1. Požar in eksplozija jeklenke bi lahko povzročila veliko škodo in hude posledice za stanovalce v omenjeni hiši, Wolf pa je mnogo tvegal. Požar je nastal, ker gospa Attilia ni ugasnila pečice za ogreva-
nje stanovanja, ko je odšla z doma.
Neka ženska, ki je stanovala v isti hiši, je 30. novembra okrog 17. ure opozorila Wolfa, da v nekem stanovanju v Ul. Crociferi gori. Fant je naglo skočil in pohitel v III. nadstropje, toda zakonca Riemtschnig sta mu odgovorila, da se v njunem stanovanju ni nič vnelo. Gorelo je v spodnjem stanovanju, vrata pa so bila zaklenjena. Wolf je vdrl v stanovanje, skočil v kuhinjo in zapazil, da gori vse okrog jeklenke. Ne da bi dosti premišljal, je takoj zaprl pipo jeklenke, nato pa pogasil sicer mali, toda zelo nevarni požar.
Slovensko gospodarsko združenje javlja urnik trgovin za praznike. DANES, 3. 11. 1971 Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn 8. -13., mlekarn 7. -12, slaščičarn in trgovin s pripravljenimi jedmi 8. - 21.30.
JUTRI, 4. 11. 1971 Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn 8. -13., slaščičarn in trgovin s pripravljenimi jedmi 8. • 21.30.
Tretji občni zbor
Združenja staršev liceja F. Prešeren
Preteklo sredo, 27. oktobra, so imeli na znanstvenem liceju v Trstu že tretji redni občni zbor združenja staršev. Zbralo se je kar precejšnje število staršev, vendar bi zaradi pomembnosti takih združenj pričakovali, da bo zanimanje članov za povezavo med domom in šolo dosti večje. Starši bi se morali zavedati, da je to njihovo združenje in ob taki priložnosti bi ne smel manjkati nihče.
Na občnem zboru je lanskoletni odbor prikazal uspehe svojih prizadevanj in obenem nakazal pot naprej. Poročila so prebrali predsednik prof. Ivan Artač, tajnica Lelja Sandnova in blagajnik Bori-voj Švagelj. Po krajši diskusiji, ki je sledila izčrpnim poročilom, so bile volitve novega odbora. V njem je poleg nekaterih lanskoletnih članov tudi več novih. Novoizvoljeni odbor se bo sestal na prvi seji v sredo, 10. t.m. Takrat bodo odborniki volili iz svoje srede predsednika, tajnika, blagajnika in še dva člana ožjega odbora. Po uvodni seji bomo objavili' imena in sestavo novega odbora ter poročali o bodočem programu.
Rižarna Je odprta do četrtka, 4. novembra, od 8. do 17. nre.
SKLEP SKUPINE TRŽAŠKIH KRONISTOV
«ZLATI SV. JUST 1971» GIORGIU STREHLERJU
Datum predaje nagrade uglednemu tr-žaikemu režiserju bo določen kasneje
Z veliko večino glasov je organizacija tržaških kronistov sklenila podeliti letošnjega cZlatega sv. Justa» 1971 znanemu režiserju tržaškega porekla Giorgiu Strehlerju. Kot znano podeljujejo to nagrado Tržačanu, ki je s svojim ustvarjalnim delom na katerem koli področju uveljavil v svetu ugled našega mesta.
Giorgio Strehler se je rodil v Trstu 14. avgusta 1921. Pravne študije je končal v Milanu, kjer je kot igralec obiskoval tudi tamkajšnjo igralsko akademijo, na kateri je diplomiral leta 1940. Prvič je režiral leta 1941, ko je pripravil tri Pirandellove enodejanke. Že v prvih letih svoje gledališke kariere je sodeloval s Paolom Grassijem pri organizaciji raznih skupin mladih igralcev, ki so skušali uvesti novo smer v italijanskih gledališčih, da bi se iztrgal dotedanji provincializadji. Po 8. septembru 1943 se je iz rasnih razlogov zatekel v Švico, kjer je v Ženevi pod psevdonimom Georges Firmy ustanovil skupino tCompagnie des masgues*. ki je delovala do leta
mimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiii
SKORAJ NI GROBA BREZ CVETJA
Delegacija tržaške občine položila vence v Rižarni in na spomenike padlim
Mnogi Tržučuni so izkoristili praznike in odšli na obisk k sorodnikom
Ta teden je teden praznikov, saj imamo v osmih dneh kar pet praznikov in nedelj (31. oktobra nedelja, 1. novembra Vsi sveti, 3. novembra sv. Just, 4. novembra državni praznik, 7. novembra nedelja). Zato si je marsikdo, če je le mogel, vzel včeraj dopust, da bo imel skupaj kar 5 prostih dni. Toliko praznikov in lepo jesensko vreme je kot nalašč za daljše izlete in obiske. Tako vidimo te dni mnogo meščanov, ki gredo v Istro, na Kras, v Jugoslavijo na izlet in na obisk k sorodnikom, na pokopališča, kjer so pokopani njihovi svojci in prijatelji.
V ponedeljek in včeraj popoldne je bilo množično romanje na vsa pokopališča, tako v mestu kot na podeželju, nepretrgoma so prihajali ljudje, odrasli in otroci s šopi cvetja, v glavnem krizantem. Ni ga skoraj groba brez svežega cvetja. V cvetličarnah imajo te dni zares polne roke dela, čeprav so cvetlice precej drage.
Delegacija tržaške občine, ki so jo sestavljali župan Spaccini, podžupan Lonza, nekateri odborniki, vodje svetovalskih skupin in predsedniki rajonskih konzult, je včeraj dopoldne položila vence v Ul. Ghega, v Ul. M. D’Azeglio, pri Sv. Justu, v Rižarni in na strelišču na Opčinah ter pri Bazovici. Na spomenik padlim italijanskim vojakom v I. svetovni vojni pri Sv. Justu je položil venec dežele, podpredsednik deželnega sveta Pit-toni. Predstavniki dežele, občine in organizacij so se udeležili tudi maše zadušnice v katedrali Sv. Justa.
Predstavniki italijanskega generalnega konzulata v Kopru so včeraj položili vence na kostnici italijanske vojne mornarice v Pulju in na spomenik - kostnici na Ko-zali (Reka), danes ob 10. bodo položili venec v Kobaridu, v petek pa na koprskem pokopališču.
Za državni praznik bo priplula danes v tržaško pristanišče ladijska eskadra italijanske vojne mornarice, ki jo vodi križarka »Vitto-rio Veneto*. Križarko bo verjetno obiskal tudi predsednik vlade Co-lombo ob povratku s svečanosti v Redipuglii.
Teden boja proti raku
V našem mestu traja do nedelje, 7. t.m., »teden boja proti rakastim obolenjem*, za katerega je dala pobudo tržaška sekcija »Italijanske zveze za boj proti tumorjem*. V proglasu na meščane Zveza izraza prepri Čanje, da se bo javnost z velikodušnostjo odzvala tej človekoljubni akciji.
Center za gospodarski razvoj Trsta ukinjen
Predsednik republike je s posebnim odlokom, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku št. 247 z dne 30. septembra 1971, odredil ukinitev in likvidacijo »Centra za gospodarski razvoj Trsta*. Center je bil ustanovljen avgusta leta 1950 (ukaz ZVU št. 164) z namenom, da bi s posvetovanjem in tehnično pomočjo stal ob strani industrijskim in trgovskim organizacijam s Tržaškega področja. Center je nadzirala in finansirala država. V zvezi z njegovo ukinitvijo, predsedniški odlok precizira, da center nima več možnosti, da bi izvajal svoje naloge, in da so slednje v sedanjem položaju povsem preživele.
Chargeurs Reunis in Compagnie des Messageries Maritimes ter japonski družbi Mitsui Osk Lines in Nippon Yusen Kaisha. Družbe imajo naročenih v raznih ladjedelnicah nekaj novih ladij za prevažanje kontejnerjev, pod okriljem novega sporazuma pa bodo med tem časom plule tri ladje z zmogljivostjo 720 kontejnerjev vsaka. Ladje zmorejo hitrost 20 vozlov.
• Včeraj Je bil pogreb prof. Luigija Pifferja, tasta podkomisarja prefekta Molinarija. Pogrebnih svečanosti so se udeležili prefekt dr. Abbrescia, podprefekti, bsebje prefektumih uradov in druge osebnosti.
Tržaški LIoyd v sporazumu za kontejnerski promet
Šest pomorskih družb, med katerimi je tudi Tržaški Lloyd, je te dni sklenilo novo konferenco (sporazum) za kontejnerske prevoze med zahodnim Sredozemljem in Daljnim vzhodom. Pri sporazumu (»Mediterranean Far East Container Service*) so soudeležene grupa Lauro, Tržaški Lloyd, francoski družbi Compagnie Maritimes des

ZARADI SVOJEGA DELOVANJA V PRID KMETIJSTVU
Kmečke in obrtniške posojilnice pomemben dejavnik v gospodarstvu
V to kategorijo spadajo slovenski zavodi na Opčinah, v Nabrežini, Sovodnjah in Doberdobu
Kmečke in obrtniške posojilnice igrajo v italijanskem gospodarstvu pomembno vlogo, ki je vidna zlasti na področju kmetijstva. Za razliko od drugih bank, namenjajo namreč posojilnice največ sredstev prav razvoju te dejavnosti. Lansko lato, na primer, so redne banke naložile v kmetijstvo le 2,7 od sto vseh dovoljenih posojil, in sicer po obrestni meri, ki je znašala v poprečju 10,33%. Kmečke in obrtniške posojilnice pa so naložile v kmetijstvo 24% vseh dovoljenih kreditov, in to po znatno nižji obrestni meri.
Po podatkih, ki se nanašajo na stanje konec lanskega leta, deluje v Italiji 705 takšnih posojilnic. Po svojem številu predstavljajo 59,8 odstotka vseh italijanskih bank. Posojilnice razpolagajo skupno z 827 sedeži in podružnicami, ustrezni delež v italijanskem bančnem sistemu pa ne presega 7,6%. Omenjeni podatki potrjujejo, da gre v večini primerov za manjše denarne zavode, ki delujejo tudi zemljepisno na omejenih področjih. Zato tudi njihov številčni razvoj ne more slediti razvoju drugih bank.
Tako se je število novih sedežev in podružnic kmečkih in obrtnih posojilnic v državi od leta 1964 do konca lanskegaleta povečalo vsega le za 16 enot, medtem ko so v istem časovnem obdobju druge banke odprle 788 novih okenc.
število članov vseh posojilnic se suče danes na višini 150.000, medtem ko so jih leta 1964 našteli okoli 132.000. Skupna vrednost imetja se ceni na 15 milijard lir, medtem ko je znašala leta 1964 okoli 8 milijard. V poprečju je imela konec lanskega leta vsaka posojilnica po 202 člana, poprečna vrednost imetja pa Je znašala 24 milijonov Ur.
Posojilnice so imele konec lanskega leta skupno 800 miUjard Ur prihrankov (v letošnjem letu se je vsota dvignila za okoU 61 miUjard), to je približno 2% vseh bančnih depozitov v državi. OkoU 80 od sto depozitov pri hranilnicah predstavljajo denarne vloge, medtem ko prevladujejo pri drugih bankah depoziti na tekočih računih (60%). Skupna vrednost naložb je dosegla konec lanskega le-
bančnih naložb v Italiji.
Najmočnejša posojilnica deluje v kraju Čarate Brianza. Ta je imela konec lanskega leta 12 miUjard 35 mi-Ujonov Ur depozitov. Najšibkejša pa je v Varanu ter je imela lani komaj mUijon Ur depozitov.
Izmed slovenskih denarnih zavodov v Italiji spadajo v kategorijo kmečkih posojilnic posojilnice na Opčinah, Nabrežini, Sovodnjah in Doberdobu. Po pregledu, ki ga je nedavno tega objavila »Ruralcasse*. zavzemajo naši zavodi na spisku, ki Je urejen po padajočih vrednostih depozitov na dan 31. decembra 1970, tale mesta: Posojilnice Mesto Depoziti na Opčinah 144.	1.782 miUjonov
v	Sovodnjah	571.
v	Doberdobu	634.
v	Nabrežini	635.
Ce bi upoštevaU
267 172 172 skupaj
depozite
ta 347 milijard , to je 1,4% vseh | obrtnih posojilnic.
openske in nabrežinske posojilnice, ki sta na tem, da se uradno združita v enotno bančno organizacijo, bi združena posojilnica s skupno vsoto 1.954 milijonov Ur zasedla 99. mesto na lestvici vseh italijanskih kmečkih in
Padec priletne ženske
v Acegatovem filobusu
Nepričakovano zaviranje avtobusa št. 5 na Trgu Belvedere je včeraj dopoldne presenetilo 77-letno Olgo Merzack por. Pemardch iz Ul. Commerciale, ki je padla na pod vozila. Potniki so ji priskočiU na pomoč in jo nato naložili v rešilni avto Rdečega križa, ki jo je odpeljal v bolnišnico. Ker so ji zdravniki ugotovili hud udarec v kolk, zaradi česar je Pemarcicheva le s težavo premikala levo nogo, so jo pridržali na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja, da bo okrevala v 20 dneh.
Giorgio Strehler
1945, ko se je po osvoOodftri vrnil v Milan. Tu je prevzel gledališko kritiko pri dnevniku Milano sera ter navezal stike z milanskimi gledališkimi krogi in postal član krožka Diogene. Pripravil je režijo 0’Neillove drame «Žalovanje pristaja Elektri» za skupino Torrieri-Benassi, Camusovo Kaligulo za Ric-cijevo skupino in komedijo cPick-up gril» za skupino Laure Adani. S skupino igralcev, ki so sestavljali prvo jedro Piccolo Teatra je pripravil Gorkega *Malomeščane». Ko je bil Piccolo Teatro ustanovljen tudi formalno, je postal njegov stalni režiser in umetniški vodja. Gledališče je z njim postalo svetovno znano. Pred tremi leti pa je zaradi različnih pogledov na vlogo gledališča oziroma svobodo i-gralskega in režiserskega ustvarjanja prekinil odnose s Piccolo Teatrom. Prevzel je mesto direktorja gledališča «Metastasio» v Pratu, dela pa tudi s svojo skupino *Teatro e azione», s katero pravkar pripravlja neko mladostno Brechtovo delo. Izreden uspeh je dosegel v lanski sezoni z režijo protestne VHeissove drame «Pesem o luzitanskem strašilu». Baje je imel ponudbo za mesto stalnega režiserja v dunajskem Burgteatru.
Doslej je v svoji režiserski karieri režiral okrog 150 predstav.
«Zlati sv. Just» ni prvo veliko priznanje, ki ga je deležen Strehler v našem mestu oziroma v naši deželi. Leta 1960 mu je tržaška občina podelila zlati tristoletni pečat tržaškega mesta, leto prej va je predel v Vidmu nagrado tMo-retti d’oro>.
Datum predaje «Zlatega sv. Justa» nagrajencu še ni določen.

PISMA UREDNIŠTVU
SAIZ. COJNIGLIO
V vednost smo prejeli naslednje pismo (objavljamo ga v prevodu), ki je bilo poslano uredništvu »Pic-cola* za rubriko »Segnalazioni*:
»Argumenti gospoda Saiza v vaši rubriki »Segnalazioni* z dne 26. okt. 1971 se mi zdijo zanimivi. Dvakrat zanimivi, ki so sovpadaU z 26. oktobrom, 17. obletnico vrnitve Trsta Italiji in 17. italijansko-jugoslovanskim zasedanjem za manjšine.
Po moji kratki polemiki o tem, kar je — bolj ali manj — dejal gospod Saiz, bom dal njemu — in takim kot je on — majhen, toda koristen nasvet.
Kot sem imel priložnost brati in razumeti, se je gospod Saiz v »Segnalazioni* nanašal na televizijsko oddajo, ki je obravnavala nekatere probleme naše dežele.
Ta oddaja bi gotovo šla mimo v tišini — še za dve minuti — ušesa gospoda Saiza ne bi slišala govoriti v slovenskem jeziku.
Zaradi tistih dveh minut — kaj pravim, dveh dobrih minut — se je škandalizirani gospod Saiz pridružil svetovalcu MSI. MiUjoni I-talijanov, pravi, so morali poslušati iz Trsta jezik, ki ga ne poznajo.
Nepoznani jezik torej, toda kar je še pomembnejše, jezik, ki je nepoznan v Trstu.
Gospod Saiz daje primer: Jugoslovani, ki prihajajo v Trst govorijo samo hrvaško in zaradi tega je stik z njimi samo v tem jeziku.
Sedaj bi želel vedeti od gospoda Saiza, na koga se ti ljudje o-bračajo in s kom se sporazumevajo? Tisoči Jugoslovanov se gnetejo po naših ulicah. Nihče pa ni nikoli prosil za pomoč prevajalca.
Res, prav se mi zdi, da živi gospod Saiz izven časa. Vidi televizijo, ne pa realnosti dejstev.
In sedaj moj nasvet: Obišče naj Ponteroš! Razumel bo, da so tudi prodajalke s Proseka brez poznavanja cirilice sposobne prevesti hrvaškega SAIZ v perfektnega italijanskega CONIGLIO.
MOSCA (za vedno)
MUHA (za dve minuti).
Še o razgovoru delegacij ZKS In KPI za Veneto
Dragi tovariši uredniki!
Čeprav sem še mlad. vrsto let prebiram Vaš dnevnik in tudi časnike iz Slovenije, ker se tudi iaz prištevam med tiste Slovence v Italiji, ki zahtevajo narodnostne pravice. Zato se mi zdi. da ste premalo poudarili, da so med razgovori prejšnji teden v Benetkah predstavniki vodstva Zveze komu-
nistov Slovenije in deželneaa vodstva KP za Veneto ipotrdili skupno politiko obeh partij do nacionalnih manjšin». kot sem prebral v sobotni številki ljubljanskega *Dela».
Lepo Vas pozdravlja Vaš bralec
Nabrežina. 1. nov. 1971.
P G
UREDNIŠTVO: Vaša pripomba je umestna, vendar žal izčrpnejših informacij nismo imeli na razpolago. Zato našo sobotno informacijo dopolnjujemo danes po ljubljanskem »Delu*. Delegacijo ZKS ie vodil sekretar sekretariata Andrei Marinc, delegacijo deželnega korniteia KPI za Veneto pa sekretar komiteja Ri-no Serri.
GLASBENA MATICA TRST
V soboto, 6. novembra ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu n. abonmajski koncert
Slovenski
oktet
Jože Kores	Andrej štrukelj
Danilo Čadež	Tone Kozlevčar
Peter Ambrož Marjan Štefančič Božo Grošelj	Peter čare
Umetniški vodja dr. VALENS VODUŠEK
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel 29-779) od torka, 2. nov. dalje, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom BERTOLT BRECHT
Bobni v noči
drama in komedija
Jutri, 4. novembra ob 16. uri (Abonma red F — okoliški)
Vozni red avtobusa za okoliški abonma:
Veliki Repen 14.20, Mali Repen 14.25. Zgonik 14.30, Koludrovca 14.30, Salež 14.35, Prečnik 14.45. Cerovlje 14.55, Vižovlje 15. (železniška postaja), Sesljan 15.05 križišče Sesljan - Vižovlje). Nabrežina 15.10, Sv. Križ 15.15, Prosek 15.20, Kontovel 15.20.
Prodaja vstopnic jutri, 4. novembra eno uro pred predstavo.
Abonmaji so še na razpolago !
SESTANEK ŠOLSKEGA ODBORA
V petek, 5. novembra ob 18. nri se bo sestal na sedežu sindikata slovenske šole šolski odbor.
Razpravljal bo o združenih zakonskih osnutkih poslancev Bel-cija in škerka.
Včeraj-danes
Danes, sreda, 3. novembra
JUST
Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 16.50. — Dolžina dneva 10.03. — Luna vzide ob 16.45 in zatone ob 7.37. Jutri, četrtek, 4. novembra PRAZNIK ZMAGE
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 13,9 stopinje, najnižja 7,8, ob 19. uri 11,9 stopinje, zračni pritisk 1029,8 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 59-odstotna, nebo 2 desetinki pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 15,2 stop.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 2. novembra 1971 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 26 oseb.
V pogovorih, ki so potekali v pri-1 atol iškem in bratskem vzduš ju, sta delegaciji izmerili informacije o položaju v svojih deželah v okviru nacionalne in mednarodne stvarnosti ter o problemih, s katerimi se obe partiji v različnih pogojih dela srečujeta. V pogovoru so predstavniki obeh partij potrdili skupne dlje v borbi za mir. proti imperializmu, za popuščanje napetosti in krepitev varnosti v Evropi in v Sredozemlju. Posebno so poudarili pripravljenost za razvijanje prijateljstva med obema deželama in potrdili skupno politiko obeh partii do nacionalnih manjšin.
Ob koncu srečanja sta obe strani sprejeli sklep, da bosta tudi v prihodnje vzdrževali redne stike in posebno poglobili tiste oblike sodelovanja. ki imogočaio spoznavanje izkušeni obeh partii pri reševanju podobnih problemov.
Odbor GOSPODARSKEGA DRUŠTVA na KONTOVELU obvešča vse člane, da bo dne 6. novembra 1971 ob 20. uri sestanek vseh članov v prostorih društva.
Odbor
Mali oglasi
UGODNO PRODAM čistokrvne nemške bokserje, stare 8 tednov. Naslov: ŽGANK ANICA. 63000 CELJE, Cankarjeva ul. 3 — Tel. 063-32-22 — JUGOSLAVIJA.
SLOVENSKA KNJIGARNA V TRSTU nudi takojšnjo zaposlitev 18- do 22-let nemu vojaščine prostemu fantu s srednješolsko izobrazbo za notranje in zunanje delo. Ponudbe na upravo lista pod šifro: Knjigama.
Razna obvestila
KASTA organizira tečaj srbohrva Sčine. Vpisovanje v UL Geppa 9, II. nadstr.
Umrli so:	73-letna Maria Auber
por. Fontanot, 77-letna Giovanna Ier-manis por. Vatta, 74-letni Adolf o Tudor, 94-letna Edvige Rascovich vd. Bernardino, 29-letni Paolo Cadenar, 86-letna Emilia Nicolausig vd. Sala, 83-letna Michela Mauro vd. Morgan. 72-letna Giovanna Zaccaria vd. Val-lon, 84-letna Paola Cechovin vd. Gi-metri, 67-letna Clara Zuliani vd. Domini, 77-letna Giuseppina Gardel por. Glessi, 68-letna Eufemia Gruden vd. Andriolo, 80-letna Giovanna Bibalo vd. Sossi, 76-letna Maria Rasman vd. Tassini, 77-letni Ervino Butkovich, 77-letni Cristiano Maganja, 73-letni Er-minio Sain, 75-letni Carmelo Galmon-te, 77-letna Antonia Trevisan por. Smolars, 79-letna Maria Voivoda vd. Cossetto, 93-letni Luigi Piffer, 49 letni Adriano Puzzer, 76-letni Giovanni Buttignon, 77-letna Luigla Maver vd. Vecchiet, 66-letni Alighieri Cavalieri, Angela Bertocchi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do IS. ure)
Busolini. Ul. P. Revoltella 41. Piz-zul-Cignola, Corso Italia 14, Prendini. Ul. T. Vecelllo 24, Serravallo, Trg Ca vana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
AlTEsculaplo. Ul. Roma 15, INAM, Al Camello, Drev. XX. septembra 4. AUa Maddalena. Ul. Istrla 35, Chiari-Crottl, Ul. Tor S. Piero 2.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Ludovike Štolfa iz Nabrežine daruje družina Volčič 3.000 lir za Športno društvo Sokol in 3.000 lir za Prosvetno društvo Igo Gruden.
Husu Igor daruje 500 Ur za Dijaško matico.
OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA « BARKOVUE > 1)0 v nedeljo, 14. novembra t. E 17. uri v društvenih prostorih * Ul. Ceretto 12.
Dnevni red bomo objavili P1*' vočasno.
i Nadzorni odbor

GLEDALIŠČE VERDI
Blagajna gledališča Verdi je odprta od 9.30 do 13. ure in aE°n'"
redov A in B lahko prevzamejo je abonmajske .izkaznice. Blagaj®8^ na razpolago za sprejemanje ®“l. in potrjevanje starih abonmaje* sezono 1971/72, ki se bo z g8*8 $ . stavo začela 11. t.m. z Verdijevo ro «Simon Boccanegra* pod vods*"* dirigenta Gavazzenija.
POLITEAMA ROSSETT1 Danes zvečer ob 21. uri M®®* «Don Juan*. Za jutri je na spo ^ popoldanska predstava ob Im** novitve te prve abonmajske Pre ( ve se bodo neprekheno zaklj®0" nedeljo popoldne.
Razstave
V	umetniški galeriji Barisi * _
Rossetti 9 osebna razstava tr®fj slikarke Radenke. Razstavlja pino slik s kraško motiviko.
V	umetniški galeriji »La Lant«*^ Ul. S. Nicolo 6 a. je odprta 00^ novembra, razstava del Oresta quela.
V	Tržaški knjigami je sl*8^ razstava nagrajenih del na e* 1
re KASTA pri Piščancih.	±
/lja S™ Emil
možič - Primosi, ki je za svoj^j samostojno razstavo pripravil 25. pretežno novih del.	^
V	občinski galeriji bo do 6.	^
bra razstava del tržaškega s® t Santa Bidolija. ki je začei s*0J ., stvarjalno delo v Trstu, odkode ^ je izselil v Vicenzo, kjer je le*8 tudi umrl.	ji
V	razstavnem prostora Kras* % še v Repnu razstavlja svoj8 skupina šestih tržaški slikarjev ^
•A a T T- D nr*nin«tM L* « n J V\ T-L O fl O
V galeriji Rossoni razstavlj8 dela tržaški slikar in kipar Em^ ^
pe U*. Razstava bo odprta do in jo bralcem priporočamo. j.
V tržaški galeriji «Russo» v »j Rossoni razstavlja svoja dela slikar Robert Faganel.
Kino
di1
»J!
*et
F
J*
Jav
sve
Nazionale 14.00 »Le 24 u*~	^
Mans*. Steve McQueen, E«*8 dersen. Barvni film .	. ^
Fenice 15.30. 17.30, 19.45, zadnJ8 ^ suva ob 22.10 »Sole rosso*. ^ Bronson, Uršula Andress,
Mifune in Alain Delon —	^
Eden 15.30 «11 Decamerone*. film. Strogo prepovedan	.
ni pod 18. letom.
Grattacielo 14.00 »Homo ey:cjri» Producent in režiser Mario J. Lando Buzzanca, S. K°®	i
Podesti, L. Salce, L Fur**J^ B. Blier. Barvni film. PreP° mladini pod 14. letom. p|jn> Exceisior 14.00 »Roma bene*’ Manfredi, Vima Lisi, Senta L ^ Franco Fabrizi. Barvni
ki
sta
faj
itii H 11 Pa Jej:
e
taj
Po)
Pas
i>
Ud
pfc
bh
I*
povedan mladini pod 14. V
Ritz 14.30 »Detenuto in attesa dizio*. Alberto Sordi. Barvni ^ Alabarda 14.30 »Sei gendarmi
ga*. Barvni film. Louis De * ^ Fiiodrammatico 14.30 «Quando 1
sauri si mordevano la co^i0i-
Hawdon in P. AUen. Barvni ^ Aurora 15.00 «11 grande Jak®*’ nicolor.	,
Itnpero 15.00 »Anonimo Veneri8® jjjp Bolkan, T. Musante. Barvi® Prepovedano mladini pod U- jd Cristallo 15.00 «11 furto e lam1®0 commercio*. Barvni film- .. 9 Capitol 14.00 «11 vichingo vem«^,.
sud*. Barvni film. Lando
Moderno 15.00. 18.15, zadnja P J va ob 21.30. »La figlia di B- fjl* Miles, R. Mitchum. Bar*’81 Prepovedan mladini pod U-	jtI
Viltorio Veneto 14.15 «I-a m<* yf* prete*. Marcello Mastroiann1-Loren. Barvni film.	spt
Ideale 14.00 zadnji dan »Io n°8 ( zo, rompo*. Alighiero Nos®
E. Montesano. Barvni Bim- ^ii - - —	-	......-'-not8 --
Astra 15.00 »Le tigri di po romanu E. Salgarija. ‘
l°r-	^
Ahbazla 15.00 »Corbari* rir®
flltVS fo/lkniAAlAM FtbillOfld ^
■ hari^
predvaja danes ob 16. uri film:
PER SALIRE P1U’ IN ^ Igrata Jane Alexander in Jones.
PD »S. Škamperle* priredi Mt ni jesenski izlet dne 21. n°v.
Vipavo, Ajdovščino. Črni v'rtl' j/. tec in Postojno. Kdor se
Postojno,
žiti izleta, naj se javi tel. 70-834 od 9. do 13. i® do 20. ure.

SPDT priredi v nedeljo, bra izlet v Glinščico s P°^ spomina padlih planincev v spominski plošči in z vz|l°£o v Mali Kras. Sestanek pred k muda ob 9. uri.
Zapustila nas je naša predraga sestra in teta
LUD0VIKA ŠTOLFA
t#
Pogreb drage pokojnice bo danes v sredo ob 15.30 1* žalosti na domače pokopališče.
z družil
žalujoči sestri, bratje in nečaki Nabrežina, 3. novembra 1971
<k>
Šlš'
K
hi.
asi
N
6
«4
N
POJPOMINSKI SVEČANOSTI ZA POKOJNIM ŠKOFOM FOGARJEM V RIMU
Pevski zbor «Rečan» z Ljes danes v avdienci pri papežu
f/o/j/ zbora v narodnih nošah bodo v spremstvu pevovodje kaplana Markiča poklonili Pavlu VI. košarico s pridelki Beneške Slovenije
GORIŠKI DNEVNIK
ZAKONI SO ZATO, DA JIH UPOŠTEVAMO?
VESTI Z ONSTRAN MEJE
JeJatikanu bo Papež Pavel VI
Sce aneS V okv™
generalne
goveda °eneški Sloveniji in nje-^apkifa b?vovodjo kaplana Rina kaj dn?'	zbora, ki se že ne-
Udeležil; ^ v Rimu in so se 1,0 Oremii*1!08 av v SD0™n nedav-Al0j2? p Iega tržaškega nadškofa Papeža ^°Sarj3, bod0 stopili pred Šah, d, slovenskih narodnih no-tem - navzven pokažejo v nrpienu, 5Snem trenutku zvestobo Pravili	Pav,u VI. so pri-
% . darilo, skromno koša-Prideikn "d0Vi beneške zemlje in 5kr'orrln(KH .njer^1 ljudi, simbol MatajUrja m P°,nosa ljudi izpod
114 »i»? ^ va^en tudi ne glede Do Protokolarno težo. Nis-D^ecj 1’• dav.so še pred tremi ti pej em°g^čili temu zboru, da tudi da ®Hern prazniku, kakor bister Tw-Vldn! P°btiki', kakor mi-^Dpper *IV°-.’.n. de?e'ni odbornik 91	2 nesmiselno re
b®p»ad L ni^ ekstremizmov* tudi Hra]a Je'. vemn’ kako bo
Na hierar-h^- WSt videmska cer-!brno, da v™ja’ vsekakor pa mi-*laži’i i- ta sbrejern nekoliko H	l^ti poležal zadnjih t.e-
^i n0ia,r>i-Se b° zidovih beneških
AS,na,pisi proti sl°
?dpotow. «Rečan» z Ljes je No Pa io ž.e Pnejšnje dni, tNnosHJ nast<>pil na spominski fagarjem ? Pokojnim nadškofom Nek «S!orJ'<iSlaVO organiziral u' 'Drkin, v dvorani pri polj-^ stn« .v Ul. Botteghe Oscure,
'K italijanske partije in Ntva Rv^511 Gesu. kjer je sedež ^atijša ,scanske demokracije. Hkeoa ,vorana v pritličju samo Di J, uda zsradho io Kil,
V«;
rDn°rski v! s‘over>ci, temveč tud’ ? Bineti,, ?ls'ovc* In bogoslovci S5 , Slovenije, poleg njih H0 Kot gost — ‘
Clam
koprski’ škof

maši zadušnici za pa so še
SN Sfea.!b?ra 80
2>ini
■ Hi.
dvorec sP°mlnsko svečanost-Hih	Zapeli so nekaj na-
\eseIih in žalostnih, tnV»w,£i kaPlan Markič pri
Dekleva je nato orisal rimska leta nekdanjega tržaškega škofa in se ustavil še pri nedavnem pogrebu. «Na tem pogrebu* — je dejal - «so se v simbolični vrsti zvrstila obdobja Fogarjevega življenja. U-deležili so se ga goriški škof Co-colin, kot simbol prvega mladostnega obdobja na Goriškem in sprave zadnjih let, ter tržaški škof San-tin, kot simbol let preganjanja in žrtev.*	St. S.
bridka pesem odhajajočih — »Oj Božime*.
O nadškofu Fogarju je spregovoril duhovnik Dekleva. Omenil je njegov izvor in dojemljivost za vprašanja sosednih narodnosti, ki so se srečale prav v njegovi družini1, nato leta študija v Innsbrucku, kjer je dozorelo njegovo pastirsko prepričanje in kjer si je izbral grb, ki ga je spremljal kot neizbrisno znamenje skozi dolgo in plodno življenje:	most, med ljudmi,
med narodi, med pastirjem in verniki.
Dalj časa se je ustavil pri sodelovanju duhovnika Fogarja z gori-škim nadškofom Sedejem, ki je tudi bil trn v peti fašistom in nacionalistom, ki so v tistih letih nevarno dvigali glavo. Po izgonu nadškofa Karlina je njegov naslednik sam predlagal Fogarja za tržaškega škofa. Znana je bila Fogarjeva pravičnost in naklonjenost prega njanim Slovencem, znana tudi njegova mržnja do fašizma. Zato se je moral umakniti v Rim in prepustiti svoje mesto Santinu. iiiimiiiiiiimimiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHmiiiiiiutmiiiiiiiimiimiimmiiiiiimiiiimiiiimiuiiii
VESTI S KOPRSKEGA
Zlom reber zaradi padca po stopnišču
Na stopnišču palače CRDA, kjer je zaposlen, je včeraj zjutraj 54-letni Guido Steiner iz Ul. Molino a vento zdrsnil in nerodno padel, pri čemer se je močno potolkel po prsnem košu. Steinerja, ki se je močno pritoževal nad bolečinami, so odpeljali z gasilskim rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma reber na levi stra;ii prsnega koša sprejeli na I. kirurškem oddelku. Steiner se bo moral zdraviti kakih 20 dni.
Občinske uprave so izven zakona: proračunov za 1.1972 niso sprejele
Rok za izglasovanje proračunov za prihodnje leto je potekel 31. oktobra - Le sovodenjska občina je napravila svojo dolžnost - Letošnji proračun pokrajinske uprave še vedno leži v ministrskih predalih v Rimu
v
Številne žalne svečanosti na vsem koprskem področju
Tomosovo podjetje v nosti Italijanov» v
Gani - Ustanavljanje «Skup. slovenski in hrvatski Istri
Ob dnevu mrtvih so bile tudi na koprskem področju številne žalne svečanosti v počastitev spomina padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. V večjih mestih in ponekod tudi na podeželju so organizirali sprevode z godbami, ob grobnicah so govorili predstavniki Združenja zveze borcev, sodelovala pa je tudi šolska mladina z recitacijami partizanskih pesniških in proznih del.
Take prireditve so bile v vseh večjih krajih na obali ter v Ilirski Bistrici, v Postojni in v Sežani. Pred spomenik padlih borcev v Črnem ka-lu je posebna delegacija občinskih družbeno političnih delegacij položila
____venec. V Strunjanu je bila osrednja
llma&I pomen »Rečana*" in komemoracija piranske skupščine. V H , v. beneških dolinah. Za slovenščini je govoril Milan Kavs, v ^ enkrat odjeknila italijanščini pa Milan Nemec. V Izoli
.........itiiNiniimniminiliniminiiiiiii.iiiimiiiiimni.imillllllHIHI
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
^enil je, da so cigarete Proste carinskega davka
®°<fciiki so Grka zaradi tihotapstva 56 zavojčkov C'garet obsodili na 66 tisoč lir denarne kazni
«e	P°ldne 31. avgusta
Hsta* ‘v-ietm grški državiian
grški državljan
če j■ ,.J® Grk na njih vpra-C° bi mili kai Prijaviti, dobro-d1 Carjim^°k^VTnil’ da ne- Ker
Vdnj? “vorffcov cigaret grške Hfis * t<*Tleie 56 Po številu
jSllŠanfe tak°j
j,%stva	Pa P°d obtožbo
sodni „hJ h sodnim oblastem. w ravnavi pred tržaškim
kazenskim sodiščem (preds. Corsi, tož. Brend, zapis. Federid) se je Bonfis zagovarjal, da ni prijavil d-garet iz enostavnega razloga, ker je menil, da so le-te proste carinskega davka.
Javni tožilec dr. Brend je tol-madl Grkovo opravičevanje kot naiven izgovor in zato predlagal, naj ga sodišče obsodi na 100 tisoč lir denarne kazni. Uradni branilec odv. Giacomelli pa je predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodniki so pri razsodbi upoštevali nekatere olajševalne okolnosti, ki jih predvideva zakon, in tako obsodili Bonfisa pogojno in brez vpisa v kazenski list na 66 tisoč lir denarne kazni.
pa sta pred spomenikom padlih govorila v slovenščini Vladimir Duj-movič in v italijanščini inž. Emo Pi-sent.
* * *
Koprska tovarna Tomos, v katerem sestavu dela tudi subotiška tovarna dvokoles, je pred dnevi sklenila pogodbo v Gani o ustanovitvi podjetja Tomos-Gana. Podjetje bo poslovalo po načelu 50:50, izdelovalo pa bo dvokolesa, mopede in druge proizvode iz Tomosovega proizvodnega plana.
* * •
Na redni letni skupščini italijanskega kulturnega krožka v Piranu je poročal o dosedanji aktivnosti krožka predsednik Ricardo Giacuzzo. Predvsem je poudaril, da je krožek razvil široko kulturno prosvetno dejavnost. Na skupščini so sklenili ustanoviti cSkupnost Italijanov*. V zvezi s tem je posegel v razpravo tudi gost, predsednik Italijanske unije za Istro in Reko prof. Antonio Borme. Povedal je, da sedanje oblike delovanja italijanskih kulturnih krožkov neustrezajo več stopnji družbenega razvoja, zato ustanavljajo po vsej slovenski in hrvatski Istri skupnosti Italijanov. Te organizacije si bodo prizadevale vključiti čim več pripadnikov italijanske narodnosti v družbeno politično življenje.
je doslej ta občina imela vsako leto nekai sto tisoč lir dobička zaradi aktivnih obresti. Ali je tako tudi v drugih občinah?
Letos je sicer bilo precej zmešnjave, karti nihče ni vedel kako bo z davčno reformo. To so sedai odobrili, zaradi tega bi bilo prav. da bi se prizadete občine, v prvi vrsti naše slovenske, pozanimale, da bi čimpre.i odobrile svoie proračune za prihodnjo poslovno dobo.
Proglas župana Martine ob 4. novembru
Goriški župan Martina ie ob priliki 4. novembra, praznika vojske in zaključka prve svetovne vojne, izdal proglas v katerem pozdravlja bojevnike iz prve svetovne vojne, ki prihajajo na obisk takratnih bojišč. V svojem proglasu pravi župan Martina, da se ne smemo vdajati retoriki, ampak moramo skrbe-
11 -letni fant se ]e
do nezavesti napil
Predvčerajšnjim so v Ul. Gramsd poklicali policijo in gasilce, da bi pogledali kaj se dagaja z 11-letnim Maurom G. Njegova stara mati je povedala, da sta fantova starša odšla na izlet v Istro, Mauro pa je kosil pri njej in se nato odpravil v kino. Po predstavi se je vrnil domov, vendar na trkanje, pa čeprav so vedeli, da je v stanovanju, ni odgovarjal. Gasilci so se spustili z gornjega nadstropja do oken dnevne sobe, kjer so razbili šipe in tako pršli v stanovanje, kjer so našli fanta nezavestnega na tleh. Nemudoma so ga odpeljali v otroško bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da se je Mauro do nezavesti napil.
ugodih nakup pri zerialu
v SL0GU EMPIRE, belo lakira-k°mbi S Po2la<5enlrni okrasi, kompletna s Htdpl^ano predposteljno preprogo ter s 00 omaro - garderobo . . . 650.000
z SPALNICA. model za opremo, vzglavje daijjj.ajenimi lučmi, petdelna omara s pre-om ter dopolnilnimi elementi 550.000
storne^^ SALON, sestavljen iz tripro-b^kato* ltavža ter 2 foteljev, prevlečen z iz .H"1 antično rumene barve, ogrodje bovine ....................................310.000
trjproj. MODERNIH OBLIK, sestavljen iz ter 2 rnega spalnega kavča s predalom vzotc. °te*iev’ prevlečen s tkanino s škotskim m . .................................... 220.000
KUHINJA, sestavljena iz dveh osnovnih ter enega visečega elementa, stranske kolone, pravokotne mize in 4 stolov, obložena s tikom, model sedanje proizvodnje .... 110.000
KUHINJA, sestavljena iz treh osnovnih in enega visečega elementa, stranska kolona, kompletna z mizo in 4 stoli, obložena z valjan-cem gorčične barve ter z ročaji orehove barve ,,........................ 120.000
PETDELNA GARDEROBNA OMARA z nad-stavkom, znotraj in od zunaj prevlečena s skayem bordo barve ( t . . . 150.000
ZERIAL
Ul.
SETTEFONTANE 58, 62, 64 - TEL 744-620
Italijanski poslanci in senatorji glasujejo za določene zakone, ki so veljavni, malokdo pa jih spoštuje.
V mislih imamo zakon o krajevnih upravah iz leta 1969, ki določa. med drugim tudi da bi morale občine odobriti svoj proračun za naslednje leto najkasneje do 31. oktobra (velike občine do 30. novembra).
Zakon, ki predvideva tudi določene nove prispevke iz državne blagajne občinam in pokrajinam, so pričeli izvajati lani. Občinske u-prave so morale, v primerjavi s prejšnjimi leti, pohiteti in odobriti letošnje proračune, sicer so jim kontrolne oblasti grozile z občasnim komisarjem. V naši deželi so s komisarjem grozili nekaterim občinam. vendar ni do tega prišlo, kajti občine so se za proračun, čeprav nekatere z malenkostno zamudo. pozanimale.
Državna uprava, vlada in parlament, pa se včasih ustaviio na pol poti. Omenjeni zakon ie predvideval tudi izglasovanje nekaterih področnih zakonov. Za nekatere so poskrbeli, za druge pa ne. Tako manjka, n. pr. zakon o delitvi nekaterih vladnih prispevkov pokrajinskim upravam. Vse pokrajine z deficitarnim proračunom v letu 1971 so še vedno brez odobrenega proračuna. Ta leži v predalih rimskega notranjega ministrstva. ker ministrstvo čaka. da hi neka senatna komisija odobrila o-menjeni zakon. V naši deželi sta tako prizadeti goriška in tržaška pokrajina (videmska in oordenon-ska nimata Drimanikliaia v proračunu) in upravitelji seveda ne morejo primemo ukrepati. Tako poslovanje osrednjih oblasti ie nesmiselno. kaiti smo že v novembru, t.j. v enaistem letošnjem mesecu, proračuni na so še vedno v Rimu: po logiki ne bi smeli goriška in tržaška pokrajina letos oorabiti niti lire.
Preidimo na občine. Vse občinske uprave na Goriškem, razen so-vodenjske in goriške, so torei prekršile zakon, kajti proračuna za leto 1972 razen sovodeniske ni še odobril noben drug občinski svet.
To bi bili morali napraviti do 31. oktobra. Na tem področju kraljuje torej tišina. Tako poslovanje ie za občine, ki imaio ororačunski primanjkljaj. negativno, iz preprostega razloga, da kdor prej odobri. Proračun. prei lahko v posebni rimski blagajni zaprosi za posolilo: tako bo lahko kmalu prizadeta občina dobila iz Rima denar, in ji ne bo treba plačevati obresti pri domači posojilnici. V Sovodniah smo n. pr. prejšnji teden na seji občinskega sveta čuli razveseljivo vest, da
iiiiiiiiiiiinnnniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiimiimtiiiitiiuiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
ti za razvoj sveta miru in gospodarskega razvoja.
Kulturno in tudi ostalo javnost v Novi Gorici so vznemirile podrobnosti o težkem finančnem položaju Primorskega dramskega gledališča. Gre za ustanovo, ki opravlja zelo dragoceno kulturno poslanstvo pri širjenju odrske umetnosti na obeh straneh meje na Primorskem ter s tem prispeva pri uresničevanju načela o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Gledališče od u-stanovitve vodi režiser Jože Babič, ki je direktor in umetniški vodja zavoda.
Financiranje gledališča je zamišljeno tako, da polovico potrebnih sredstev prispeva novogoriška občina, ki je ansambel kot poklicno ustanovo tudi formirala. Drugo polovico potrebnega denarja pa mora zbrati ansambel in sicer s prirejanjem predstav, ki jih naročniki plačajo. Seveda je to težaško delo, zakaj igralci so pravzaprav vsak dan po gostovanjih, ker je od števila predstav odvisno finančno stanje zavoda.
Gostovanj po raznih krajih je letos toliko kot prej, saj je novogoriški ansambel priljubljen po vsej | Primorski. Toda denarja ni dovolj
Sestanek Pro Loco
Prejšnji večer ie bil na sedežu Pro Loco eden izmed običajnih sestankov predsednikov in zastopnikov ustanov in društev. Seji je predsedoval dr. Peliis. Govorili so predvsem o koordinaciji raznih nastopov kulturnega, športnega in turističnega značaja v prihodnjem letu ter o stanju goriskega turizma.
V debato ie poseglo več ljudi, med katere omenimo občinska odbornika Agatiia in Moiseia. predsednika EPT Del Bena. predsednika UGG Bigota.
Comm. Giovannd Bigot je bil te dni ponovno izvoljen za predsednika goriške UGG. To je njegova 16. zaporedna izvolitev za predsednika te ustanove.
Vzrok je zapoznelo ustanavljanje kulturnih skupnosti, ki naj bi prevzele glavni delež pri finansiranju gledališča
NEKAJ VESTI Z VRHA
v
Se
za
vedno čakamo na dovoljenje postavitev spomenika padlim
Izvolitev delegatov za pokrajinski kongres ANPI Potrditev dosedanjega krajevnega odbora borcev
Podobno kakor po drugih naših vaseh na Goriškem se tudi bivši borci z Vrha pripravljajo na bližnji kongres ANPI, ki bo, kot znano sredi tega meseca v Gorici.
V soboto zvečer so imeli v domači gostilni na Vrhu zborovanje svoje sekcije, katerega so se udeležili bivši borci - domačini in svojci padlih. Zborovanje je otvarii predsednik krajevne sekcije bivših borcev Franc Gril, ki je pozdravil vse prisotne in nato podal besedo članu pokrajinskega odbora ANPI Giuseppu Lorenzonu iz Tržiča. Ta je govoril o splošnem položaju v državi' in na Goriškem, ter o delovanju ANPI in o njenem pomenu.
Za njim sta govorila še predstavnika slovenskih bivših borcev Ladi Dornik iz Gorice in Avgust Lenardič iz Pevme. Poročala sta o delovanju organizacije bivših partizanov v sklopu ANPI in o potrebi, da se v bodoče še bolj povežemo
POLICIJSKA KRONIKA
Ukradeni avto in blago policija našla v Mestrah
Tudi trgovcu Makaroviču so odpeljali vozilo
V noči od sobote na nedeljo so nočni vlomilci', ki so postali v zad njem času tudi v Gorici izredno aktivni, s preprostim orodjem vlo mili zadnja vrata v urade podjetja UNICONSULT v Ul. 24. maja 5 v Gorici ter odnesli dva računalna stroja, pisalni stroj ter stroj za fotokopije. Pred isto hišo pa je b:il parkiran avto fiat 500 last Raimon da Fajta, ki stanuje v isti hiši nadstropje višje. Ko so prizadeti prijavili obe tatvini, je goriška policija poslala običajno sporočilo tudi policiji po drugih pokrajinah. Tokrat to ni bilo zaman in v ponedeljek so na goriško kvesturo dobili sporočilo, da se je policiji v Mestrah posrečilo dobiti ukraden av to, ki nosi tablico GO 44-753 v njej pa vse, kar so odnesli iz omenjene pisarne. Zločinca, ali zločincev, pa niso prijeli, ker so zavohali nevar-
nost in jo še pravočasno popihali. Avto in ukradeno blago so vrnili lastnikom.
7 udi serija ukradenih avtomobilov se še vedno nadaljuje. V ponedeljek ponoči so neznanci odpeljali avto fiat 1500, ki ga je lastnik bara <A1 giardino* v Gorici, Enzo Munafč, pustil pred svojim stanovanjem v Ul. Morelli 8. Še istega dne popoldne ob 15.30 pa so našli ukradeno vozilo v Ul. Seminario, ne da bi kaj zmanjkalo iz vozila. Pač pa so, po vsej verjetnosti isti tatovi, odpeljali iz Ul. Seminario št. 1 avto alfa romeo 1750, GO 43822, last Jožefa Makaroviča, ki ima trgovino s sadjem in povrtnino v Ul. sv. Gabrijela, pa stanuje v Ul. Seminario št. 1. Očividno so tatovi zamenjali vozilo, ker je bila alfa romeo novejša in močnejša.
in strnemo svoje vrste v obrambi splošnih demokratičnih in naših slovenskih narodnih pravic. Da je to nujno potrebno, so dokaz stalna diskriminacija in zapostavljanje naše narodne skupnosti v zamejstvu Za primer nam lahko služi način, kako izvajajo popisovanje prebivalstva v naših narodno mešanih krajih, dalje nekaznovano izzivanje fašistov in drugih šovinistov ter stalno kršenje določil republiške ustave in deželnega statuta, kar se tiče odnosov do Slovencev v zamejstvu.
Njihovim poročilom je sledila dis kusija, pri kateri se je oglasilo več prisotnih članov in simpatizerjev. Med drugim so hoteli vedeti kako ie z zadevo postavitve spomenika padlim na Vrhu, kier odgovorni organi še vedno odlašajo z izdajo potrebnega dovoljenja, da bi pristopili' h gradnji.
Ob koncu so zborovalci' izvolili štiri delegate, ki bodo vrhovsko sekcijo zastopali na omenjenem pokrajinskem kongresu v Gorici. Ponovno so tudi potrdili dosedanji krajevni odbor ANPI s predsednikom Grilom in tainikom Devetakom
Urnik trgovin danes in jutri
Danes popoldne, na oredvečer praznika, bodo mesnice odnrte od 16. do 20. ure. Vse trgovine bodo lahko odprte pol ure več kot to določa običajni urnik Jutri. 4 novembra, bodo zaprte vse trgovine, razen pekam cvetličarn in mlekarn. Te bodo odprte v jutranjih urah.
Gastonu Brosiu iz Gorice, Ul. Coce-via 1. ki so mu ugotovili udarec v prsni koš: okreval bo v 5 dneh. Bro-sio se je ob 10.10 mudil na cesti, ki pelje na goriški grad, stal na robu pločnika in držal z roko krmilo kolesa. Tedaj pa ga je podrl smetarski voz mestne občine, pri ritenskem manevriranju.
Stavke v Tržiču
V	okviru vsedržavne stavke prista-niščnikov so včeraj stavkali tudi v tr-žiškem pristanišču. Stavka je popolnoma uspela.
Uslužbenci mestnih avtobusov so se danes vrnili na delo,- vendar vozijo mestni avtobusi v skrčenem obsegu.
V	tovarni ASGEN so delavci stavkali danes po eno uro. pri zasebnih podjetjih v ladjedelnici pa po dve uri.
POPRAVEK: V nedeljski številki našega lista se ie v članku o polaganju vencev na partizanske grobove vrinila neljuba pomota. V poročilu o ob’sku osnovnošolskih otrok na vaškem pokopališču v števeria-nu se ie vrinil tiskarski škrat in «vaško» pokopališče ie na mah postalo »vojaško*. Bralcem se za neliubo pomoto oproščamo.
Z mopedom je padel
V ponedeljek ob 23.30 so pridržali v splošni goriški bolnišnici za 5 dni na zdravljenju 22-letnega Aleša Tommasija iz Gorice, Ul. Brig. Etna 2. Zdravniki so mu u-gotovilj rano na desnem ušesu ter poškodbe na levi roki Mladenič je povedal, da se je ranil malo prej, ko je padel z mopedom.
Smetarski voz podrl kolesarja
Včeraj nekaj pred 11. uro dopoldne so zdravniki v splošni bolnišnici v Gorici nudili prvo pomoč 32-letnemu
Nllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||ll||llllllllll||||||||||||||t|||||||||||||||g||||||||||||||||||||||||||||||||||,|l||uiu,IMtlllll|||||||,|||t|||||||||||||||||||||l||||f||||
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI
Preoblečen v žensko je «stopiral» in skušal «zapeljati» šoferja
Ta je poklical policijo v Tržiču, ker mu je sopotnik ukradel zapestno uro
V odsotnosti obtoženca 30-letnega Ital a Fonda iz Tržiča, Ul. Ponziana št. 3, so obravnavali kaj nenavaden primer, ko se je obtoženi izdajal za žensko in skušal »zapeljati* šoferja avtomobila, ki ga je ustavil ponoči in prosil, naj ga zapelje do Tržiča.
Obtožnica se nanaša na dogodek v Sesljanu in Tržiču dne 28. oktobra lani med 2. in 3. uro ponoči. Avtomobilist iz Vidma, Sergio Tol-loy, se je ob tisti uri' peljal z avtom renault proti Tržiču, ko ga je na cesti v Sesljanu povabila neka blondinka naj ustavi in ga z zape ljivimi gestami pripravila do tega, da jo je sprejel v avto in odpeljal proti Tržiču, kamor je izrazila željo, naj jo popelje. Prikupna M0n dinka je govorila s francoskim naglasom in jo je Tolloy le delno razumel. Pripeljala sta se v Tržič in nato do S. Pola preden je šofer iz Vidma lahko ugotovil, da je lepa
blondinka moškega spola in da gre za mladeniča, ki se je preoblekel v žensko, sa nadel lasuljo, pobarval nohte, ustnice in obrvi ter ga tako premotil.
Tolloy, ki se je z avtom vrnil v Ul. 1. maggio v Tržaču, je medtem opazil, da mu je zmanjkala z avtomobila zapestna ura. Zato je ustavil policijsko izvidnico, ki je v njegovi »sopotnici* takoj prepoznala že znanega Itala Fondo iz Tržiča. Po preiskavi so našli tudi uro, Id jo je tat skril tam v bližini pod neki parkiran avto Kljub tajitvi obtoženca, je ta dokaz zadostoval za njegovo aretacijo in pri javo sodišču.
Tolloy je policistom izjavil, da se je »blondinka* v avtu začela slačiti in ga izzivati' ter mu predla gala intimne odnose. Zato sta se odpeljala proti S. Polu, da bi našla samoten kotiček. Tam pa ga je »blondinka* nagovorila z moškim
glasom v tržaškem narečju in tako je spoznal svojo zmoto.
Fonda pa je trdil nasprotno, češ, da ga je Tolloy nagovarjal, on pa da se je »branil*. Fonda je še dodal, da je prejšnji večer okrog 22. ure odšel tako našemljen s prijatelji v Sesljan in da je bil tako maskiran, ko je ustavil avto na cesti ter prosil šoferja naj ga zapelje do Tržiča.
Ker pa je policiji in sodišču obtoženec že dobro znan, in ker so dejstva govorila proti njemu, niso verjeli njegovemu zagovoru. Zato ga je sodišče obsodilo na 2 meseca in 20 dni zapora, 35 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Kazen pa je pogojna. Obtoženca je zagovarjaj uradno odv. Munafd iz Gorice.
Drž. tož. dr. Ballarini; preds. sodišča dr. Cenlsi; sodnika Mancuso in Marinelli.
Društvo zavarovancev goveje živine v Sovodnjah obvešča člane, da bo cepitev govedi prihodnjo nedeljo, 7. novembra.
Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da se bo v torek, 9. novembra ob 20 30 v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu pričela moška predsmučarska telovad ba. Vabljeni vsi, ki jih to zanima.
Šolski patronat v Sovodniah vabi učitelje, ki bi radi imeli popoldanski pošolski pouk na Vrhu, naj vložijo prošnjo do 20. novembra na patronatu v Sovodnjah.
MARTINOVANJE SPD iz Gorice bo v nedeljo 14. novembra v hotelu »Soča* v Mostu na Soči. Vpisovanje in pojasnila na sedežu v Gorici, Ul. Malta 2/1. tel. 24-95 do 6. novembra za udeležence z avtobusom in z lastnimi sredstvi.
V DOBERDOBU je na vpogled seznam družinskih davkov in sicer na tajništvu občine. Prizadeti si ga lahko ogledajo do 15. t. ra., da ugotovijo pravilnost vpisa.
za redno poslovanje. Zakaj? Iz e-nastavnega razloga, ker se kulturne skupnosti, ki bodo prevzele glavni delež pri financiranju kulturnih dejavnosti, in torej tudi gledaliških gostovanj v posameznih občinah, prepočasi ustanavljajo. Ta proces je počasen zlasti ob slovenski obali. Seveda zato ni kulturnih programov in kulturne skupnosti svojih programov, kolikor so jih morda že zasnovale, niso mogle pravočasno soočiti z ustreznimi merili republike.
Posledica takega stanja je 11 milijonov starih dinarjev izgube v prvem polletju, situacija pa se tudi v poznejših mesecih ni izboVšala. V prvih devetih mesecih, torej do konca septembra je gledališče zbralo le 83 milijonov starih dinarjev sredstev, od tega 32 miliio-nov z lastnimi gostovanji, to pa je komaj polovica sredstev, ki bi jih potrebovali za delovanje v letošnjem letu. Poudariti je treba, da je novogoriška občina, ki je, kot omenjeno, ustanovitelj gledališča izvolnila svoje obveznosti.
O finančni krizi je že razpravljal svet za prosveto in kulturo pri skupščini novogoriške občine. Člani tega organa so sprejeli več predlogov, da bi se ansambel čim-prej rešil M sedanjih težav. Predvsem so predlagali, naj bi občinska skupščina v Novi Gorici v primeru spremembe proračuna o-dobrila nekaj dodatnih sredstev za gledališče. Za ustrezen finančni prispevek bodo nadalje zaprosili razna podjetja, sosednje občine in rezervni sklad pri slovenski vladi.
Naj poudarimo, da delo v gledališču poteka normalno, čeprav prejemajo igr^^ci 'e 8 >-or'stotne Vače. Gotovo je, da se bo ansambel rešil sedanjih težav, saj je s svojimi dosedanjimi uspehi izpričal visoko umetniško raven, ki jo gledalci po vsej Primorski priznavajo. Ko bodo težave odpravljene pa bo Primorsko dramsko gledališče lahko začelo uresničevati nadaljnjo fazo svojega razvoja in se naprej izpopolnjevalo v čedalie popolnejšo kulturno in umetvško u-stanovo.	M. D.
CORSO ob 17.00: »D piccolo gran-de uomo», D. Hoffman in F. Du-naway; kinemaskopski film v barvah.
MODERN1SSIMO 17.00-22.00: »I tre avventurieri*, A. Delon in L. Ven-tura; italijanski kinemaskopski film v barvah.
VERDI ob 16.30:	«Le 24 ore di
Le Mans», S. McQuinnes; kinemaskopski film v barvah.
CENTRALE ob 17.00:	«L’arcierc
di fuoco*. G. Gemma in S. Dioni-si; kinemaskopski film v barvah.
VITTORIA 17.15-21.30: »The Scaven-gers*, J. Blis in M. Lease; film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
/ rži d
AZZURRO ob 17.30 »Comando di spie*. Barvni film.
EXCEI.SIOR ob 16.00: »H falso testi-mone», L Kennedy.
PRINCIPE ob 17.30: «1 corvi tl sca-veranno la fossa*. G. Hill in F. Sancho. Barvni film.
ioni Gorim
SOČA (N. Gorica):	»Revolveraši*,
francoski barvni film — ob 18. in 20. uri
S\ OBODA: «In ne vpelji me v skušnjavo*, francoski barvni film — ob 18. in 20.
FRVAčiNA: »Dinamitar Joe*, ameriški barvni film — ob 20.
RENČE: Prosto.
DESKLE: »Beži človek, beži*, italijanski barvni film — ob 19.30.
SEMPAS: Prosto.
KANAL: Prosto.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
Danes ves dan m ponoči je v Gorici odprta lekarna KURNER, Korzo Italija 10. tel. 2576.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike — tel. 72-341.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU IN
PROSVETNI DRUŠTVI <HRAST» IN <JEZER0>
VABIJO NA PRVO PREMIERO LJUDSKEGA ODRA v soboto, 6. novembra 1971 ob 20.30 v DOBERDOBU; ponovitev v nedeljo, 7. novembra ob 16.30:
JAKA ŠTOKA
TRIJE TIČKI
Scena: Demetrij Cej Pesem: Miroslav Košuta
Kostumi: Marija Vidauova Godbo vodi: Svetko Grgič
Režija ADRUAN RUSTJA
Osebe:
Jarm, gostilničar Špela, njegova žena Iglač, krojač
Jožko Štrmencelj, piskrovez
Zajec, urar
Sodnik
Peter, sodni sluga
Stane Starešinič Zlata Rodoškova Livij Bogateč Alojz Milič Adrijan Rustja Dušan Jazbec Danilo Turk
Predprodaja vstopnic v Doberdobu:	Janka Gergolet,
Roža Ferletič, Jestvine in eno uro pred predstava
Agraria;
::::::::::::::

:::::::::::::::::::::::::::
Počastitev spomina padlih
.iill lili..
v;.*k
PONOVNO 0 UGANKAH VESOLJSKIH PROSTRANSTEV
So pulzarji zares nevtronske zvezde?
Odkrili so jih razmeroma pozno • Izredna preciznost nihajev ki jih moremo meriti le z izredno precizno atomsko uro
OPOROKA, KI JO JE PUSTIL «CHE», NI MRTVA
Bratje Peredo so postali simbol odpora v Boliviji
Ko ji je padel prvi sin, je mati Peredo rekla, da so živi še trije
Kakor smo podrobneje poročali včeraj, so predstavniki raznih organizacij in jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu položili vence pred spomenike padlim v narodnoosvobodilni borbi ter pred spomenike žrtvam fašizma. Na sliki na vrhu vidimo delegacijo Slovenske kulturno gospodarske zveze, ko polaga venec pred spomenik bazoviškim junakom na mestnem pokopališču pri Sveti Am, na sliki ob strani vidimo predstavnike jugoslovanskega gener. konzulata v Trstu, ko polagajo venec pred spomenik padlim partizanom v Miljah, na spodnji sliki pa vidimo jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Borisa Trampuža, konzula Zlatka Vidasa ter Draga Žvaba ter predstavnika SKGZ Miroslava Košuta in Darija Cupina med polaganjem vencev pred spomenik padlih borcev jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske na ■vojaškem pokopališču pri Sv. Ani.
Astronomi so imenovali pulzarje (pulsars) skrivnostne nebesne objekte, ki v točnih časovnih presledkih oddajajo radijske valove in vidne ali pa tudi X-žarke. Točnost, s katero si sledijo intenzivni energetski impulzi, ni dosegljiva niti s sodobnimi elektronskimi urami in jo lahko primerjamo z vzorci atomskih ur. Prvi pulzar so odkrili poleti leta 1967 angleški ra-dioastronomi z univerze Cambridge pod vodstvom Anthonyja Hewi-sha, vendar si vesti o tako neverjetnem odkritju niso upali takoj objaviti. Po neštetih preveritvah so ta korak storili šest mesecev kasneje. Od tedaj so si astrofiziki z vsega sveta skušali razlagati te čudne objekte na najrazličnejše načine, medtem pa so odkrili že več kot sto periodičnih radijskih izvirov.
Nihajni čas, to je časovni presledek med dvema zaporednima impulzoma, je precej različen za poznane pulzarje, poprečno pa meni eno sekundo. Najkrajši nihajni čas — 33 milisekund — so izmerili pri pulzarju, ki so ga odkrili v Rakovi meglici. Tej meglici ali nebuli so astronomi1 posvetili veliko pozornosti ne samo zaradi njenega značilnega videza in relativne bližine — saj je oddaljena le katkih 6600 svetlobnih let — temveč ker mislijo, da je to videi ostanek zvezde, ki jo imenujejo supernova. katere eksplozijo naj bi bili opazili orientalski astronomi leta 1054. Močno obarvani plinasti ovoj te zvezde meri danes v premeru že kakih deset svetlobnih let in se še dalje razpenja s fantastično hitrostjo 1300 kilometrov na sekundo. Pri tem seva ogromne količine energije pri vseh frekvencah — optičnih, radio, infra rdečih in tudi X-žarke. Rakov pulzar lahko torej ne samo slišimo, temveč tudi vidimo, saj se nam kaže kakor mežikajoče svetilo v vesolju.
Tudi dolžina impulzov, ki jih pošiljajo poznani' pulzarji, je različna: ena ali dve milisekundi za najhitrejše, 150 milisekund za najpočasnejše. Kljub kratkotrajnosti pa so ti impulzi med najmočnejšimi v radio vesolju. Njihova moč presega moč vseh električnih generatorjev na Zemlji za približno 10 milijonovkrat. Med sevanjem postanejo pulzarji tudi 10 milijard-krat bolj bleščeči kakor Sonce. Vendar so zelo močni impulzi razmeroma redki, poprečni impulzi pa so vsaj desetkrat manj intenzivni. Poleg tega je čas sevanja zelo kratek v primeri' s časom ko pulzar počiva, zato je poprečno sevanje sicer dobro zaznavno, vendar ne posebno znamenito. Upoštevati je tudi treba, da mora biti radio-meter, priprava za odkrivanje radijskih valov, sintoniziran precej točno na valovno dolžino sevanja, zato ni čudno, da so pulzarje odkrili tako pozno in, kakor se večkrat zgodi, popolnoma po naključju.
Mnogi' so skušali razložiti rovi pojav opirajoč se na kratkotrajnost impulzov, poprečno 50 milisekund. To res kaže, da mora biti vir sevanja precej majhen, saj se svetlobni tok svetila ne more znatno spremeniti v času, ki je kratek v primeri s časom potovanja svetlobe preko svetila. Poprečen pulzar naj zato ne bi meril več kot 15.000 kilometrov v premeru. Nobena navadna zvezda ne more
biti tako majhna. Takim razsežnostim se lahko približajo le planeti, zvezde pritlikavke ali pa nevtronske zvezde. Treba je torej izločiti dve od treh možnosti.
Planeti in zvezde pritlikavke so dobro poznana nebesna telesa, za katera se že dolgo ve, da lahko med drugim oddajajo tudi radijske signale. Veliko manj poznane so nevtronske zvezde. To so majhna teoretska telesa, s katerimi so imeli opravka le maloštevilni fiziki in v katerih je snov v izredno zgoščeni obliki. Teoretiki domnevajo, da so te čudne zvezde sestavljene izključno iz nevtronov, težkih delcev brez električnega naboja, ki s prav tako težkimi, a pozitivno nabitimi delci — protoni, sestavljajo vsa atomska jedra, razen vodikovega, ki ga sestavlja en sam proton.
V skladu s teorijo naj bi nevtronske zvezde nastale po gravitacijskem kolapsu starejše zvezde, ko se ta prične krčiti pod vplivom lastne gravitacijske sile. Tedaj se proti središču telesa snov strahotno zgosti, tako da zvezda popolnoma izgubi zunanji videz ognjenega plina in postane bolj podobna psevdokristalizirani snovi, strjeni, gmoti, katere trdnost presega trdnost najboljšega jekla za mnogo milijardkrat.
Inž. ŽARKO URŠIČ (Konec jutri)
Miti nastajajo še danes, na enak način kot so nastajali pred tisočletji. V mirnejših dobah nekoč so ljudje sedeli na zapečku in si pripovedovali’ zgodbe o izrednih mo žeh; domišljija je iskala najbolj razburljive prizore, ki bi vzbujali najbolj junaška čustva. To je bilo nekoč, ko je bil svet «majhen», ko je rod poznal le svojo zgodovino in zato je segal le v svojo preteklost. Danes pa je svet «velik»; po televiziji lahko gledamo dogodek, ki se istočasno dogaja na tisoče kilometrov daleč, a kljub temu miti še nastajajo.
Miru ni povsod kot pri nas; mir je danes celo redek privilegij manjšega dela sveta, kajti drugod so vojne ali pa velika revščina. In prav v takih okoljih se pojavljajo izredni možje. O njih zvemo malo ali nič in ko izginejo, ostane za njimi mit; kajti razburljiva dogajanja in junaška čustva so danes ravno tako zaželena kot nekoč. Vlogo, ki so jo nekoč imeli potujoči pevci, so danes prevzeli časnikarji. z vsemi svetlimi' in temnimi platmi poklica.
Ena izmed dežel, kjer danes nastajajo takšni miti, je tudi Bolivija. Pred štirimi leti je tam podel «Che» Guevara. Kazalo je, da je z njegovo smrtjo gverila in sploh mit gverile pri kraju, a zgodilo se je, kar je Guevara izrazil v svoji oporoki: njegov boj so in
iiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiimiiiiiiiniiimiiiimiiniimiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiii uimiiuiiii im
Zaimek ml. zahteva
od očeta milijarde
BUFFALO, 2. — V Ameriki je vse veliko, pa naj gre za uspehe, ali neuspehe. Richard Zanuck je sprožil sodni proces proti svojemu očetu znanemu filmskemu producentu Darrylu F. Zanucku in njegovim kolegom iz vodstva filmske družbe «20th Century Fox?, od katerih zahteva nič manj kot 14 milijonov in pol dolarjev odškodnine, ker so ga v decembru lani odpustili iz službe, ko je bil predsednik omenjene družbe, če pomislimo, da velja 14 milijonov in pol dolarjev približno devet milijard lir, drži' to, kar smo rekli
v	začetku, da je v Ameriki vse veliko.
Richard Zanuck, ki je star danes 36 let, je predložil «račun» za skupno vsoto 18 milijonov 200 tisoč dolarjev. V tej številki so tudi zahtevki njegove žene Linde Harrison ter Davida Browna, bivšega direktorja enega oddelka družbe. V svoji tožbi Zanuck ml. govori o prekinitvi pogodbe, o žalitvah in o marsičem drugem. Od omenjenih 18 milijonov 200 tisoč dolarjev naj bi šlo Davidu Brovv-nu 3 milijone 400 tisoč, Zanucko-
vi	ženi Lindi pa 311 tisoč dolarjev.
David Brown je mož Helene
Gurley Brown, avtorice dela «Sex and the single girl», Brown m Zanuck mlajši sta napravila več zelo uspelih filmov, med drugim «Butch cassidy and the surrienep Kid», «Patton» in «Mash» Ko je izpeljal izločitev sina in tudi Pivi d a Browna, je Darr.vl Zanuck.
ki je star 68 let, v aprilu letos tudi sam zapustil predsedniško mesto družbe, pa čeprav je eden izmed ustanoviteljev družbe, ki je ustvarila nešteto dobrih filmov. Zanuck star. je vodil družbo od leta 1962.
WelIsova
«Vojna svetov»
spet plaši
BUFFALO (New York), 2. — Kaže, da poprečen ameriški človek bolj slabo sledi kulturnim dogajanjem v samih ZDA. Leta 1938 je slovit|_ ameriški umetnik in avtor H. G. VVells povzročil v malone vseh ZDA pravi preplah, ko je prvič preko radia v povezavi s celo verigo radijskih postaj in družb uprizoril tako imenovani vdor marsovcev na Zemljo, to je njegovo «Vojno svetov*. Pred dnevi in sicer med 31. oktobrom in 1. novembrom so to že klasično delo iz fantastične znanosti ponovili v Buffalu, kjer je tamkajšnja radijska postaja le nekoliko predelala Wellsovo delo. In še ni bil konec predvajanja, ko se je na stotine ljudi v paničnem strahu javilo na policiji, češ da so na bližnjem Grand Islandu pristali misteriozni leteči predmeti, ki' so prišli iz vesoljskih daljav.
			
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne delajte si iluzij, ker novim nalogam niste kos. Dvomi in sumi niso utemeljeni.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Več podjetnosti bi ne bilo odveč. Primemo vzdušje za nova prijateljstva.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Privoščite si lahko večje poslovne akcije. Vaše ideje bodo tudi v zahtevni družbi odobravali.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Preden se lotite nove naloge, jo temeljito proučite. Preveč ste kritični do nekaterih oseb.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne spuščajte se v špekulacije, ker bi vam
to znalo spodkopati gospodarsko trdnost. Otresite se ljubosumnosti. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Možje, da svoje načrte uveljavite,
vendar brez ustreznih materialnih posledic. Izogibajte se spletkam.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V splošnem boste z delom zadovoljni, vendar pa velikega uspeha ne bo. Potreben vam je mir.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pobudo boste uveljavili edinole z
večjo vnemo. Nesporazum, ki pa ga boste pravočasno rešili.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Važna srečanja, ki bodo omogočila nove poslovne zveze. Upoštevajte nasvete prijateljev.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Na kazujejo se vam dobre poslovne možnosti. Važen sklep za bližnjo bodočnost.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) če imate veliko idej, bi se znali sedaj uveljaviti1. Ne nasedajte spletkam.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ohranite sedanji tempo dela čimbolj morete Ne boste vedno enako razpoloženi.
bodo nadaljevali drugi. Med terni so bratje Peredo, ki so ustvarili nov mit.
Bratje Peredo so bili štirje, Antonio, ki se je rodil pred 35 leti, Guido znan kot «Inti», rojen pred 33 leti, Roberto imenovan «Čoco» in rojen pred 32 leti ter Osvaldo, z vzdevkom «Chato», star 31 let.
Izhajali so iz družine, ki je imela že vse značilnosti upornosti, tako oče kot mati sta se aktivno udeležila borb za družbeno preobrazbo države. Od sinov je prvi stopil na isto pot prvorojenec Antonio, ki se je pozneje preselil na Kubo. Inti in Coco sta nastopila skupaj in sta tudi pozneje ostala nerazdružljiva tovariša. Pri dvajsetih letih sta dalj časa živela na severu države, v divjih predelih, kjer sta imela obilo priložnosti za lov in za fizično utrditev. Leta 1963 sta odpotovala za dve leti na Kubo, kjer sta spoznala Guevaro in ga menda ravno onadva prepričala, da je začetek širšega upora v Južni Ameriki najbolj primeren ravno v Boliviji. Dejstvo je, da sta ob Chejevem prihodu v La Paz leta 1966, bila oba brata Peredo — Inti in Coco — med njegovimi prvimi sodelavci.
Coco se je najbolj izpostavljal nevarnostim. Bil je vedno v predhodnicah ali v zaščitnicah in tudi padel je prvi, 26. septembra 1967, trinajst dni pred Guevaro. Bil je star komaj 26 let. Vladni vojaki so ob njegovem truplu slavili zmago, njegova mati pa je rekla: «0-stajajo mi še trije.* Leto pozneje sta ji ostala še dva.
V	bitki, med katero je bil ujet «Che», je bila njegova četa razdeljena v dva dela; četi, ki se je rešila, je poveljeval Inti. Ne da bi vedel, je bil le 300 metrov stran od ostalih: pri proboju iz obroča je izgubil tri tovariše, a z ostalimi štirimi se je rešil in po skrivnih kanalih prišel spet na Kubo.
V	La Paz se je vrnil dve leti kasneje kot vodja bolivijske narodnoosvobodilne vojske, ki je bila sestavljena iz Čilencev, Argentincev, Brazilcev, Kolumbijcev in seveda Bolivijcev. Tretjega septembra je sprožil novo uporniško delovanje, a že devetega je bil mrtev. Bil je namreč izdan. Ob zori je policija obkolila stavbo, v kateri je spal. Po dveh urah je bil ranjen in ujet, ubili1 so ga z injekcijo, ki mu jo je napravil neki zdravnik, katerega so pozneje gverilci likvidirali.
Ob Intijevi smrti je bil Chato v sosednem Čilu. Prej je sedem let prebil v Moskvi, kjer je dokončal medicino in se oženil z bolivijsko študentko. Kot da bi bil med brati obstajal sporazum, da nadaljujejo začeto delo ne glede na žrtve, se je Chato takoj lotil priprav za nadaljevanje oborožene borbe proti generalom na oblasti, za katere je menil, da ne morejo bistveno pripomoči k razvoju dežele.
Imel je prav: moral se je boriti proti generalu Torresu, ki je bil obljubil, da bo v primeru potrebe oborožil ljudstvo, a je vseeno ostal na oblasti le deset mesecev, kar je točno poprečno trajanje vlad v bolivijski zgodovini že 150 let.
Lani, 18. julija, je skupno s 60 drugimi tovariši odpotoval iz pre stolnice z dvema tovornjakoma v mestece Teoponte, na severu drža ve. Ukanil je oblasti: prepričal jih je, da gredo opismenjevat podeželsko prebivalstvo. In to mu je uspelo. ker so bili njegovi tovariši sami znani intelektualci, o katerih si policija ni pričakovala toliko odločnosti Kmalu po njihovem odhodu se je v mestu celo pojavila brošura, kjer so bila, poleg političnega programa navedena tudi imena in osnovni podatki vseh 60 borcev.
Njihovi družbeni položaji so brez dvoma vplivali na javnost, a med njimi ni bilo tako požrtvovalnih in utrjenih ljudi, kakršna sta bila Inti in Coco Niso bili vajeni izrednih naporov in trde borbe za obstoj v pragozdovih. Posledice te šibke strani so se kmalu pokazale. V
začetku je šlo vse prav. -tiili so postojanko v Teopo®*1, jeli dva Nemca kot talca menjali za deset ujetih ki so nato odpotovali na
Irni nn cl<aHi1a	^il
pre&
koj pa je sledila vladna
elitne izvežbane čete so v obroč, prileteli so bon**'®;
v prvem spopadu 30. julij^.
padlo že sedem. Padli so drugim. Vladne čete so je“ufr koj postrelile in 16. oktobra f ujet tudi Chato.	«.,
Moral bi biti ustreljen tj® . a nastopila je res «mitolosK ^ sebnost: major vladne vojs* ben Sanchez. Ta se je tri lf8 L boril proti Guevari, bil F 5
Guevara ga je skušal preš^ naj bi prestopil k njim, ker.fj
izkazal v boju, a on jo °^L \ kljub temu se je smel svojim. In ta major je hitel k Torresu in dosegel'
Sopredsednik z brzojavko PrePo..
vsako nadaljnjo ustrelitev-je še v ječi.
Cf
Kmalu po njegovem aaj^
se razširili glasovi, da je - ju ' s Kube. Dobro
izginil
krogi pa so letos sporočil1’ ^ na področju, kjer je pre® j leti deloval Che, nastala a0!* rišča gverile. Chejeva opor0 torej izpolnjuje.
IZ UMETNOSTNIH
Mara Chmet in Isa Bighetti v galeriji «11 Trittico*

V galeriji «11 Trittico* je' $ predstavljata vsaka z ^as%d stavo slikarki MARA
SORRENTINO in ISA i s to
Chmetova stopa s
resneje med tvorce tržaškemu karstva. Smo pa že
srečavali njene tempere a® jj) nih razstavah, kjer ie ^
nagrajena. Ker je to njeno tržaška razstava, nam jt prikazuje delo zadnjih r'!-,|jč<1 ki se vrsti v ekspresi0"' ^ občutenih pokrajinah, irnv?.. f stično oblikovanih P vse do neoblikovnega ,zT\ j iz poslednje dobe. Chrne1^'
vsekakor temperamentno
jalka. presenetljivo razgib razbrzdani tok aorskego^jtč Nedvomno bi se lahko P°KL t uveljavila v vseh prikaz0"!^ činih, če bi se le hotelo črtno usmeriti v svoje? ^ 'f Pokrajina in figura, obore bro leži. a še najbolj z'® gr a barv v abstraktno ra* f temperi. Kljub vsemu V čas pokazal, kam je Pc" renine njena slikarska nost.	^ >
Temu povsem nasproten ti karski temperament, kr. že v vrsti olj Isa Bighett ^ > ka ferrarskega slikarja ( stija Slika premišljeno. njem. ki se pa ponekod rane vzore francoskih n0:W ' Večinoma so to tiho?^
ikOffi
pr<n"cl
jim sicer ne manjka ritki pa bolj plaho P1 m o skromne tematike Prev\M, ' sode. kot so ta kavna ca. limona, košara, cvete p dobno. Niso pa to barv?0 J vesele podobe, ki posta?* Jr ko otožne, ko Bighettnev>
akt in portret.
MILKO
PREJELI bM®
Cristina Čampo: IL	&
TAPPETO Rusconi ed«®" ,
no.	dasS^'
Francesco Carbonara: PfT $ TE PER LA SVIZZERA• ^
De Robertis & figli.
ANALI LEKSIKOGRAFSb p*
VODA FNRJ. Svezak Vj„/ za pomorsku tennin°l0*u greh, 1955.
—

TOIE SVETINA
226.
VK ANA
0RUGA KNJIGA
Medtem ko sta se pogovarjala, Je vstopil Dule. Bil je nenavadno zaskrbljen. Tudi on je z veseljem pozdravil Bliska. Lc ta je moral še enkrat poročati o vsem. Ko je končal, je dejal Pemc:
«Tega človeka bo gestapo sedaj uporabil drugje, pri vodenju vojnih operacij na območju korpusa. Treba ga bo poiskati in spraviti s sveta, ker nam bo sicer prizadel težke žrtve. Preveč ve o naših navadah in o gibanju ter položajih brigad.«
«Temu tipu res ne bom prizanesel,« je dejal Blisk, ki je bil trdno prepričan, da njegovega koščenega obraza, v katerem je ležalo nekaj oholega, ne bo pozabil.
«No, kaj pa si ti tako razkačen?« se Je Pemc obrnil k Duletu, ki je pestoval na kolenih šmajser.
«Kaj ne bi bil! Ogledal sem si pretrgano cesto, kjer je zletel v zrak kamion s tremi tonami plastika. To se nam je zgodilo prav zdaj, pred velikim napadom. In kaj boš dal ti diverzantom, če Angleži ne bodo odvrgli takoj novega?«
«Kako je s to rečjo?«
((Strašno! Kamion se je s tistimi, ki so se peljali odzad, razletel v atome. Nekaj sto metrov daleč so frčale razbitine in kamenje. Drevje naokrog pa je polomljeno, kot bi priletel meteor. S cesto nekaj časa ne bo nič. Raztrgana je na nerodnem kraju. Samo šofer je imel prekleto srečo v nesreči in nesrečo v sreči. Odpovedale so mu zavore. Izskočil
je in spustil vozilo, da je drvelo z ljudmi vred po strmi cesti navzdol, dokler se ni zabilo v pobočje in eksplodiralo. Ostal je živ. Tri dni je kot blazen taval po gozdovih. Glad ga je prignal k ljudem. Danes, ko se je javil, pa je bil z naglo sodbo obsojen in v globači za štabom ustreljen.«
((Ali niso bili prehitri?« je zmajal z glavo Pemc, ki ni bil pristaš preostrih ukrepov.
«Seveda so bili... Z begom se je sam napravil krivega in se obsodil. Jaz bi postavil pred sodišče tistega, ki je dovolil prevažati razstrelivo skupaj z detonatorji. Sam veš, kakšni so naši, Nemcem zaplenjeni kamioni in zavore na njih. Kdo se spozna nanje?«
Sobo je napolnila mučna tišina, ki jo je pretrgal Pemc:
((Dobro, da imamo Miha j la in še nekaj naših, njemu podobnih. Rus nam kar naprej vlači iz Gorice ukradene avtomobile, včasih prazne, včasih pa natovorjene. Poglejte, kaj je privlekel pred nekaj dnevi.«
Odprl je vrata v kamro. Prostor je bil od vrha do tal napolnjen s svežnji aktov.
«To je arhiv neke nemške divizije in njen plen, arhiv italijanske goriške komande. Pripeljal ga je z mišjimi gnezdi	vred. Vražjo	srečo	ima. Vse se mu posreči.	Preoblečen
v nemškega oficirja je odslovil vojake, ki so ravnokar naložili kamion, poslal šoferja v kasarno, sam pa Je sedel za volan In odpeljal mimo vseh straž naravnost na osvobojeno ozemlje.«
Na cesti ob	reki	je zapel motor z visokim,	vreščečim
glasom. Ozrli so se skozi prašno okno. Motorist je drvel v vas in švignil mimo njih, kot bi dirkal. Sredi vasi je napravil drzen zavoj, tako da je podrsal z nogo in dvignil oblak prahu, se	obrnil	in	počasi pripeljal pred	hišo.
«Rus je kajpa! Kdo ve, kje je spet staknil tega hudiča,« je rekel Pemc.
Dule se je nasmehnil:
«Se vprašaš!	Tam,	kjer	je staknil kamione! To je mo-
tor za podpolkovnika Ribačenkova, šefa sovjetske vojne misije. Pred tednom dni sva se menila, da mu ga bo pri.
peljal. Rad	bi se mu prikupil.	Saj veš, kako	je. Vsak	na
svoj način se trudimo, da bd ugajali tistim, od katerih je odvisna naša usoda, ali pa vsaj opozorili nase. Pred nekaj dnevi smo skupaj pili in se pogovarjali o skorajšnjem koncu vojne. Prekleto smo se ga rabrali in dobre volje smo bili. Sredi veselja se je Mihajlo nenadoma zresnil in postal žalosten. Ko smo le drezali vanj, nam Je dejal: .Zavidam vam, ker se lahko veselite konca vojne. Jaz pa se ga bojim. Kdo ve, kaj bodo napravili z nami... Pregrešili smo se... Najraje bi ostal kar tu, pri vas, če bi me vzeli medse.’ Ko pa sva	bila kasneje sama,	mi je zaupal:	,Pri nas	ni
vse tako, kot si vi mislite. Nebeške predstave imate o našem redu. Pri nas so jo mnogi skupili. Dovolj je, da gledaš na pot do uresničenja ciljev drugače kakor oblast...’ Smejal sem se mu. Samo začudeno me je gledal in nadaljeval: ,Prav gotovo nas čaka vojno sodišče in nekaj let v Sibiriji.’«
«Ali mu ti verjameš?« je vprašal Pemc.
«Mene ima rad in mi mnogo zaupa. Vem, da se izpostavlja dan	za dnem, kot da bi	namenoma izzival smrt.	Do
zdaj ni bdi	deležen še trohice priznanja ln ne	prijazne	be-
sede od predstavnika svoje dežele. To ga spravlja v obup. Ribačenko prezira vse, ki so iz kakršnegakoli razloga oblekli nemško uniformo.«
Na vrata Je močno potrkalo. Vstopil Je Mihajlo, zravnan in živahen. Pozdravil Je in poročal, da prihaja iz Gorice, kjer si Je od mo toku rirjev pred štabom policijskih enot sposodil ta novi BMW, s katerim upa, da bo razveselil šefa sovjetske misije.
((Kako, tovariš Dule? Ali mu ga lahko dam? Ali ga bo sprejel?« je vprašal.
«Lahko mu ga podariš. Govoril sem z njim ln vse ure-ddl. Vzel ga bo. Kar pelji mu ga.»
«Spasiba, spasiba, tovariši,« se Je zahvaljeval, kot bi dobil dovoljenje za dopust. Cme oči so se mu zvesto leske tale. Znal je biti hvaležen kot malokdo. NJ mogel pozabiti, da mu je Dule kot divizijski komandant zaupal na prvi
pogled, ko Je stopil predenj še v nemški uniform1, je imel zanj vedno dobro besedo.	. gftr
Preden je motor odpeljal, so mu morali posodil ^jfjt da si je očistil obleko in škornje. Pred sovjetskega je hotel stopiti urejen.
((Oprostite mi,» se Je opravičeval in se krtačil- “ ^ V me razumeta, če bomo šli kdaj nazaj v domovino, držalo tisto, kar bo napisal podpolkovnik.«	$ L
Skozi okno so ga opazovali, kako se je pred e jetske misije, kamor je pripeljal motor, ustavil 10
tovllnl M n lir *»«-» f el 4 e rvrvrtratrll	7 /4 ni t~\ S6 j *
tavljal. Nekajkrat sl je popravil obleko. Zdelo se^-^
da drhti, da ga je bolj strah, kot če bi šel s kov sploziva med Nemce.	i,
Dule in Pemc sta zmajala z glavo. Tudi	^
bil z Rusom že nekajkrat v akciji, kjer se Je ču<n^ / vemu pogumu in hladnokrvnosti, ni mogel razum®’ 1r kakšno nevidno silo najdrznejši izmed najdrznej=“ okleva.	^
Kmalu so se vrata odprla. Sovjetski podpollc°. p
. si rJ
stopil na dvorišče, kjer je stal motor. Ravnodušno ^ $ ogledoval od vseh strani, kot bi mu ga pripeljali Iz trgovine. Ko je Mihajlo udaril s petami in sa^eJ1\
na ustnicah podpolkovnika zaigral komaj opazen
Mihajlo se Je vrnil vesel kot otrok. ((Harašo, ^ j bilo Je. dobro. Zadovoljen je. Samo da ga je
šef sovjetske misije je bil dosleden človek k* 1 w'-žrtve svoje domovine v boju za obstoj. Vse, ki	1
pred Nemci, Je preziral. Imel jih Je za krivce za(!e razov ln naglih nemških uspehov. Zanj ni bilo P opravičila. Tudi tisti, ki so se vdali sovražniku, rešili glavo, so bili zanj izdajalci sovjetske dom° y svoj prezir in sovraštvo Je pokazal vsem od tsrai^M pusu so imeli že cel bataljon Azerbejdžancev iz j/ ske divizije, ki so iz Rdeče armade prestopili v uflCJ
VOlakn in te, nfim.šk« voiak« v rmrttennakn Ta OS'	V
atf*
vojsko ln iz nemške vojske v partizansko. Ta uporabljali vedno tam, kjer Je bilo najbolj nev so se njegove vrste naglo redčile.
Sle
j*
«!
H
S
S
%
«6
Ha
S
h
st
»K
J8
vft
‘t.
Ki
S
domači šport

rtf,
t
}
'f*
XI
\0
y
O S
»rt
’V3
ijll.
danes
SREDA, 3. NOVEMBRA 1971
nogomet
ZAČETNIKI
J0;00 na Prose ;u
mmorje _ Giarizzole
1°°° v Bazovici
Zar‘a - Ponziana * * *
.1U T151
&TRTEK, 4. NOVEMBRA 1071
0J30JKA
moška b liga
gl'15 v Trstu, Ul. del la Valle
Bor - SPEM Faenza * * *
nogomet
mladinci
10.3° v Trstu, $v s j j
Cfemcaffž _ Primorie * * *
4.3o v Trstu, stadion «1. maj»
Ed*ra ~ Gaja
* * *
,9-30 v Dolini
Br‘9 " S. Anna
ZAČETNIKI
l!;°° v Dolini
Muggesana
Bre,
PRIJATELJSKO srečanje
^■30 v Dolini
' Tabor (Sežana)
otrni rtn° druatvo Polet vabi vse se d° lp*a starosti, ki bi basifele** udeležiti tečaja mini-Oov»e u’ nai Pvldejo v soboto, 6. HtCo m	16- uri v telovad-
K0sn n|zje srednje šole Srečko e* na Opčinah, Bazoviška
1:0
0:1
1:1
2:1
0:3'
3:0
^u9oslovanska nogometna prvenstva SLOVENSKA
Nogometna liga
iS01 9- KOLA:
SSf - Nafta
Ssj- inB
<v,
JKSTVICA:
Ko>S?aD14- Slavija 12, Drava,
črnini; Udar (T> in 12018 n-i,?n. Kladivar 8. Nafta,
Wca j 1V) ln Branik 7 ter Sliv-JfNODNJH! KOLO:
Sirit ~~ Kladivar Slavit~~ K°Per
2ah°dna conska liga
>22 9' K°LA:
Airi^ie ~ Usnjar
2:0
4:0
5:2
1:2
0:2
4:3
fe** .
Litija “a8orje
^-1X1,v
[JTVica:
k i3*a JT- Vozila 14, Primor-
Sicerf^ “• Tolmin 10’
Piran r ' Usnjar in Zagorje 8, »ik (^2)Ad2ia 5- LTH 3. Hrast-
uf3niC)DNJE KOLO:
Trigu ~~ Vozila
KS " LT»
Ziran - T ,Hrastnik
RORT ŠPORT ŠPORT
V NOGOMETNIH POKALNIH TEKMOVANJIH
Danes Inter-Borussia in Bologna-Zeljezničar
Zapleti okrog televizijskega prenosa Interjevega nastopa
V MLADINSKEM IN ZAČETNIŠKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU
Hudi porazi naših enajsteric
Udeleženke Borovega turnirja
MILAN. 2. — Borussda je danes prispela z letalom v Milan, kjer se bo pomerila z Interjem v tekmovanju za poKal evropskih prvakov. Kot ie znano sta se obe ekipi že srečali v Moenchengladbachu, kjer so domačini zmagali s 7:1, vendar je zaradi incidenta z Roninse-gno Evropska nogometna zveza to srečanje razveljavila. Tako bo za obe moštvi uradno to prva tekma, povratna pa bi morala biti 1. decembra v Bernu (vendar, kot kaže. Borussia noče igrati v tem mestu).
Nemško moštvo je prispelo s svojo najboljšo postavo in bo torej postavilo na igrišče svoje najboljše igraice. Vse drugače pa se godi Interju. Več njegovih igralcev je namreč poškodovanih in društveni zdravniki imajo polne roke dela. Mazzola bo sicer lahko igral, ker ne čuti v nogi več tako močnih bolečin, današnjega treninga na se nista udeležila Facchetti in Giu-bertoni. Oba imata zvit gleženj desne noge. Trener Invemizzi .je zato izjavil, da bo sestavil postavo svojega moštva šele jutri zjutraj.
Prav tako seveda ne bo prišel v poštev za to tekmo vratar Vieri zaradi poškodovanega komoica. Vie-rija sploh ni na skupnih pripravah ekipe. Če k tem prištejemo še diskvalificirana Corsa in Bertini-ia. potem lahko res rečemo, da je zaskrbljenost Interjevega vodstva upravičena.
V Bologni se bosta pomerila domača Bologna in Zeljezničar iz Sarajeva v tekmovanju za pokal UEFA. V prvi tekmi, 20v oktohra Sarajevu, je bil izid neodločen 1:1. Glede na ta rezultat, je trenutno v boljšem položaju Bologna, kateri
MLADINCI
Primorje-Ponziana 0:6 (0:1)
PRIMORJE: Ferfolja. Milič. Blazina, Verša. Štoka. Štrekel;. - G. Husu (V. Husu), egina. Locasto, Zanella. Čemjava. 12. Kemperle.
Mladinska enajsterica Primorja je zopet doživela pekoč poraz, tokrat proti Ponziani. ki ie trenutno na prvem mestu lestvice. Prose-čani so prejeli kar pol ducata golov, dali pa nobenega.
Po prvih desetih minutah igre ni nihče pričakoval take katastrofe, saj so začeli »rdeče - rumeni* igrati zelo požrtvovalno. Pokazali pa so tudi nekaj lepih akcij.
Toda po prvem prejetem golu je celotno moštvo zelo popustilo. V drugem polčasu je nato Ponziana pritisnila še odločneje na proseška vrata in je tudi brez posebnih težav dosegla še pet zadetkov.
Pri Primorju so vsi. razen Verše
zdaj zadostuje tudi le neodločen izid brez golov za prehod v višje kolo.
* * #
Ob tekmah Inter-Borussia in Bo-logna-željezničar je prišlo do precejšnjih polemik zaradi televizijskega prenosa milanske tekme. Italijanska teievizija ie plačala 30 milijonov lir za pravico neposrednega prenosa Interjevega nastopam milanski klub ie pogodbo že podpisal. Toda temu se je uprla Bologna. kateri bi televizijski prenos odvzel seveda veliko število gledalcev. Pogajanja o tem prenosu so tekla danes ves dan in so se zavlekla kasno v noč. V trenutku, ko zaključujemo redakcijo ds še ni znano, če so se pogajalca med seboj sporazumeli ali ne.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiMJiliiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Danes 2. kolo pokala evropskih prvakov
Nastopilo bo tudi več italijanskih ih jugoslovanskih enajsteric
in Ferfoije, igrali pod svojimi spo- kazali hitro in učinkovito igro. S sobnostmi. Prvi se ie izkazal pred- številnimi in nevarnimi prodori so vsem v prvem polčasu, ko ie uspeš-1 resno ogrožali vrata Kraševcev, ta-
Danes se bo zaključilo 2. kolo tekmovanj za evropska pokalna prvenstva, z izjemo dveh tekem: Ju-ventus bo igral proti Aberdeenu (Škotska) šele 17. novembra, In-ter pa preti Borussii 1. decembra.
Pokal
evropskih prvakov
Najtežjo nalogo bosta imela CSKA (Bolgarija) v tekmi z Benfico in Standard Liege (Belgija) v tekmi s CSKA Moskva (SZ). Izida prvih tekem sta bila namreč tesna in tako je tukaj možen kakršenkoli rezultat.
Z dokajšnjo lahkoto pa bi se morali1 uvrstiti v četrtfinale iz povrat-
:
-
C
U
«4SiSMii

Zarja v nedelj« sicer ni odigrala ene svojih boljših tekem, kljub temu pa je odvzela ekipi CRDA obe točki
Tekma med Unionom in proseškim Libertasom je bila včasih tudi
kaj boibena
nih tekem Ajax in Feijendoord (Nizozemska), Ujpest Dožsa (Madžarska), Arsenal (Anglija) in Celtic (Škotska). Vsa ta moštva so dosegla v prvih tekmah izdatne zmage.
Negotov je tudi izid Inter - Borussia, vendar je to po razveljavljenju srečanja v Monchenglad-bachu dejansko prva in ne povratna tekma.
Pokal
pokalnih prvakov
Dinamo Dresden (V. Nemčija), Dinamo Moskva (SZ) in Steus (Romunija) bi se morali z lahkoto uvrstiti v nadaljevanje tekmovanja, saj so v prvih tekmah na tujem krepko zmagali in zdaj igrajo doma.
Prav tako bi uvrstitev v četrtfinale ne smela biti pretežka za Cr-veno zvezdo (Jugoslavija), Chelsea (Anglija) in Bayern (Z. Nemčija), ker so ta moštva v prvih tekmah na tujem izsilila izenačenje.
Težjo nalogo pa bosta imela Ran-gers (Škotska) in Torino. Oba ;ma-ta sicer gol prednosti, vendar morata igrati na tujem.
Pokal UEFA
Samo Ferenc varos se je že u vrsto v višje kolo. Zaradi izgredov ob nastopu v Budimpešti so namreč njegovega nasprotnika Panio-nisa (Grčija) črtali iz tega tekmovanja. Poleg Madžarov lahko z veliko mero verjetnosti računa na napredovanje tudi Wolverhamptcn (Anglija), vse ostale ekipe pa se bodo morale temeljito potruditi. Med temi sta tudi Bologna (ki bo igrala z Železničarjem) in Milan, ki pa vendarle nista povsem brez možnosti.
Srednjeevropski pokal
Honved (Madžarska) bo gostil jugoslovansko ekipo Čelik, Fiorenti-na pa beograjskega Partizana. Favoritov v teh dveh tekmah ni in noben izid ne bi predstavljal več jega presenečenja.
no «čistil» svoi kazenski prostor. , ko da je obramba Mladosti imela vratar Ferfolja. ki ni kriv za no- polne roke dela. Zelo dober in obe-ben prejeti gol. pa ie s tveganimi tajoč vratar Ferfolja je preprečil posegi preprečil nasprotnikom še : poraz z večjo razliko v golih. Do
kaz za to so bili tudi burni a-plavzi, ki jih je bil deležen s strani občinstva.
Igralci Mladosti so imeli pobudo igre, vsaj v UVodnih potezah prvega polčasa, v svojih rokah in že v 5. min. je Žuljan, potem ko je preigral tudi zadnjega nasprotnega igralca, sam pred vratarjem, zapravil skoraj gotov gol. Po tem dogodku je tekma potekala dokaj uravnovešeno, akcije pa so se vrstile sedaj z ene sedaj pa z druge strani. To je trajalo do 28. minute prvega polčasa, ko so domačini prešli v vodstvo. Deset minut kasneje pa je San Michele svojo prednost povečal na 2:0.
V drugem polčasu so Doberdobci skušali popraviti rezultat, niso pa znali izkoristiti številčno prednost, saj je San Michele v tem delu igre nastopal v devetih, ker sta se poškodovala Freschi v 13. min. in Zuttini v 29. min. Kljub temu so domačini prepričljivo branili svojo prednost, še več, s hitrim protinapadom so jo v 30. min. celo povečali na 3:0.
Mladinska enajsterica Mladosti je tako še enkrat dokazala svojo nezadovoljivo formo, zaradi katere je morala že petič zaporedoma poražena z igrišča. Upajmo le, da se bo Ulianova ekipa v prihodnjih tekmah bolj potrudila in skušala popraviti svoje dosedanje neuspehe.
F. K.
izdatnejšo zmago.
V drugem polčasu je stopil v moštvo obetajoči igralec Valter Husu, ki je kljub svoji mladosti (komaj 14 let) odlično opravil svojo naiOgo.
Jutri se bo Primorie pomerilo z ekipo Cremcaffe.
M. K.
S Michele - Mladost 3:0 (2:0)
MLADOST: Ferfolja, Kosič; Marušič, Jarc, Gergolet, Ferletič, Černič, Ferfolja F., Frandoljč, Vižintin, Žuljan.
Doberdobska Mladost je odšla tudi s tržiškega igrišča praznih rok. Zmagali so bolj izkušeni in kondicijsko boljše pripravljeni domačini, kj so proti Doberdobcem po-
daj zjutrai pred odhodom na Ipv in sta začela drug drugemu hvaliti svoie lovske sposobnosti. Hvalisanje .ie kmalu prešlo v prepir in nato v tepež, v katerem so seveda imele glavno besedo pesti.
Prenehala sta se tepsti šele ko sta se zelo utrudila. Toda zvečer sta se srečala v nekem baru, in takoj je bil na vrsti drugi «krog». Šele prijateljem in znancem je uspelo razdvojiti oba častilca Diane. ki pa sta že napovedala, da se bosta še srečala in to v ringu. (Seveda bo moral eden prej shujšati, drugi pa se zrediti...).
V povratnem srečanju drugega kola tekmovanja za pokal UEFA je Vasas iz Budimpešte premagal škotsko ekipo St. Johnstone z 1:0. Ker so Škoti v prvi tekmi zmagali z 2:0 je Vasas izločen.
Paninl iz Modene je zmagal na mednarodnem moškem doboikar-skem turnirju \» Franciji. V Avignonu je v finalu premagal Rating Club s 3:0.
Boks izven ringa
Italijanski državni prvak srednie-težke kategorije Domemco Adinol-fi in trikratni italijanski prvak težke welter kategorije Domenico Ti-beria sta se krepko stepla med seboj zaradi športa. Toda tukai ni bil vmes boks. ampak lov, kateremu sta oba boksarja, kot kaže. še bolj vdana kot pesteniu.
Oba boksarja sta se srečala zgo-
NA MIZNI TENIS
Na prvenstvu SFRJ
Kitajci v Novem Sadu
V Novi Sad ie prispela namiznoteniška reprezentanca Ljudske republike Kitajske, kjer se bo udeležila 20. mednarodnega namdznote-tiškega prvenstva Jugoslavije. To tekmovanje se bo začelo jutri. Da-, nes bodo prispeli — poleg drugih — tudi odlični sovjetski in švedski igralci.
• * «
Namiznoteniška reprezentanca Ljudske republike Kitajske bo v decembru odigrala štiri srečanja v Veliki Britaniji.
KOŠARKA
DANES IN JUTRI
Lloyd v Zagrebu
Danes in jutri bo v Zagrebu gostoval tržaški košarkarski drugo-ligaški klub Lloyd Adriatico. Proti tamkajšnji Industromontaži bodo Tržačani nastopili tako z moško, kot tudi z žensko peterko.
NOGOMET
SIR STANLEY ROUS:
«Nič več novih pravil ?»
Predsednik Mednarodne nogometne zveze sir Stanley Rous je izjavil, da v bodoče ne bodo več spreminjali in dopolnjevali pravil nogometne igre. Te spremembe nai bi namreč vnašale med igralce in gledalce več zmešnjave, kot pa reda.
* * *
V Piacenzi se bosta jutri pomerili državni ženski nogometni reprezentanti Italije in Danske.
Zaule — Gaj'a 1:0 (0:0)
Postava Gaje: Sergij Grgič, Milkovič, Brass, Križmančič, Crissa-ni, Verše, Di Leonardo, Marc, Iztok Grgič. Guštin.
Gaja je v nedeljo ponovno zamudila priložnost, da bi osvojila obe točki. Po prepričljivi zmagi proti ekipi Giarizzole so gajevti tokrat igrali nepovezano, poleg te ga pa so imeli dokaj smole pri streljanju v nasprotna vrata. Na, še omenimo, da so naši nogometaši nastopili brez svojega najboljšega predstavnika Čuka, zato lahko razlagamo ta spodrsljaj, ka terega res nismo pričakovali.
Medtem ko so gajevej v prvem polčasu zadržali napade gostov so tudi sami odločno napadali (saj so le za las zgrešili nekaj prilož nosti) pa so napadalci ekipe Zaule v drugem polčasi uspeli ukaniti obrambo Gale in so tako pobrali ves izkupiček.
b. 1.
7AČETNIKI ForUtudo-Primorje 4:0 (2:0]
PRTMORJE: Trobec. Ziani. Buz zai, Harei. Starc, B"kavec. Re gent, Milič, Guštin. GiulFni. Košuta.
Najmlajši nogometaši Primorja so tudi tokrat zapusti i igrišče -raženi. V soboto so se namerili Fortitudom in so zgubili s 4:0 (2:0).
Zopet so prišle na dan hibe iz prejšnjih tekem: neuigranost ter pomanjkanje povezave med napa dom in obrambo. Zato so se morali mladi Prosečani pretežno le braniti. Pri tem pa se ie odlikoval vratar Trobec. Vsa nieeova n riža devnost pa ie bila zaman sai moral kar štirikrat pobrati žogo iz lastne mreže. Poleg Trobca^ sta zadovoljila tudi Guštin in Milič.
Danes se lrv>o pomerili Prosečani na lastnem igrišču z ekipo Li bertasa.
M. K.
V PRIJATELJSKI TEKMI
KOLESARSTVO
Na mednarodni kolesarski dirki po Mehiki vodi do četrti etapi še vedno Nizozemec Den Hartog.
AVTOMOBILIZEM
V Zagrebu bodo zgradili avtomobilsko dirkališče. Za predsednika gradbenega odbora so izvolili znanega hrvaškega političnega voditelja Mika Tripala.
BrefTabor jutri v Dolini
Bo rovke so s avejo ■ ig*o- liri,
■■»tv
m*-

cMi	.	0‘'
L S
sij
OMA je doka] Izenačena in nevarna šesterka
Cd slovenske ekipe iz Ljubljane smo pričakovali več
Čeprav je enajsterica Brega, nastopa v 2. amaterski ligi, v zad njem času pokazala, da prihaja dobro formo, se ne predaja počitku. Fantje namreč vestno trenirajo itn v okviru teh priprav bodo odigrali jutri, v četrtek, prijateljsko srečanje s Taborom iz Sežane.
Tekma se »a začela ob 14.30, odigrali pa jo bodo na igrišču v Dolini.
Corrldoni razpolaga s številnim! in zelo mladimi igralkami
—S—
*šj jJ® *h Penic sta tolažila Mihajla, naj si ne dela skrbi, od partizanov potrdila, kako se je izkazal v Ves Partizanski vojski.
. ganjen, skoraj solzan se je zahvaljeval. Kdo ve, . -lajj ^gibi delujejo v duševnosti tega človeka, ki je ves h	tr(}	neb°g!jen	in osamljen, hkrati pa	nepopisno drzen
Imel Je samo nje — skupino diverzantov okoli ^vij	■	Duleta	in	Lazarja. Zanje	bi	vsak	trenutek tvegal
* e> Ni bilo naloge, pred katero bi se obotavljal. Zme-RšIjSjo, Ogovarjal «ražurnem« in «bom», nikoli ni izrazil Ko ,fK)^lslekov.
"•us	odšel s plastikom	v	kovčku in kapljo no-
v srcu novim podvigom naproti, je Pemc zbral in	skice. Končane	so	bile	zadnje priprave
____________:____________________

Uri® Rus
>jS nja
J*	bili	^j^ega značaja	za napad na belogardiste. Le-ti	so
v hrbet korpusu ter postajali vsak dan bolj jHi m in nevarni. Zbrani so bili zadnji, najnovejši po-Njihovi moči ter bojnih sposobnostih nemških in °čje. Etičnih postojank, ki so oklepale operacijsko pod-
I>^travill so se in se razšli.
C OaJ* 80 klicali na poveljstvo korpusne in pokrajin-e> kjer je bil najavljen prihod enega izmed cen-j	°tai	JJ^Čelnikov,	ki	Je reorganiziral to službo. Ker	je
* ^ethe k Poročati Maksu, sta imela isto pot. Zato mu >2 D,., T^°s°cLii konja.
v^bijj ‘et°m sta odjezdila v sončni dan vzdolž reke proti tvevainfrebu&1> kjer je bilo zakamuflirano poveljstvo ob-K%lan° službe. Spotoma sta se na sotočju rek slekla in
tu Piiv^trali nlsta naSla nikogar izmed poveljujočih, zato v	Se *a konJa	v	gozdu tik za izpraznjeno hišo in	le-
v.,00 košate hruške, katere veje so se šibile od ru-Hj v' Dozoreli sadeži so kar sami cepali z vej, 1 v „Jlma ni bilo treba segati po njih. Bilo jima je
J sta se	v	miru naspala. Zanesla sta se, da	so
vosovci zelo dobro zastraženi in se jima ni treba bati presenečenja med spanjem. Potem ju je iznenada zbudilo brnenje. Skozi veje sta zagledala klinasto skupino nemških letal, ki so obkrožala kotlino in izginila za robom skalne planote. Čez nekaj časa sta zaslišala težko bobnenje.
«Brigade iščejo.«
«Ne bodo jih našli, saj so vsak dan drugje.«
«Ce spet ni	kdo izdal, kaj ima	korpus	v načrtu,« je
zaskrbelo Bliska.
Dule je odkimal:
«Zdaj smo konspiracijo zaostrili do skrajnosti, tako da ve vsak samo tisto, kar se ga neposredno tiče. Pohod divizije z ranjenci je uspel. Če bo spet prišlo kaj na ušesa sovražniku, natanko vemo, kje bomo poiskali izdajalca.«
Blisk je bil	zadovoljen. Povzpel	se	je	na hruško in
močno potresel.	Sočni rumeni sadeži	so	se	usuli v travo,
Z	velikim užitkom sta jedla, saj ju	je	kar naprej žejalo
v sparini poletnega dne.
«Zakaj te kličejo sem, Dule?«
((Mislil sem ti že povedati. Hočejo, da bi prevzel oddelek kontraobveščevalne službe korpusa. Saj veš, da ima zdaj center na skrbi tri pokrajine, vojno in civilno obveščevalno službo m varnost.«
Blisku so zažarele oči:
«Bilo bi sijajno, če bi bil ti naš šef. Nič boljšega sd ne bi mogli želeti. Kaže, da računajo na izkušnje, ki sd si jih pridobil, ko sd se bodel s Hrastom in njegovimi.«
«Menda. To me je stalo dovolj, več kot preveč, zdaj po se ne bi rad znova ukvarjal s temd rečmi. Uprl se bom. Prav zares ne bom sprejel tega položaja. Nič me ne glej tako neverno,« je zavrnil Bliska, ki mu je v očeh vidno ugašal žar navdušenja. Blisk ni razumel, da bi lahko zavrnil tako odgovoren in zaupen položaj, kjer je človek povrh vsega še neposredno zaščiten pred nevarnostmi, ki so jim izpostavljeni vojaški voditelji operativnih enot.
;(Pa si boš upal oporekati? Saj ti bodo naložili funkcijo kot partijsko dolžnost,« je menil Blisk, ki je bdi vzgojen
tako, da o partijskih nalogah sploh ni razmišljaL
Dule se je jedko zasmejal:
«Med nama, Blisk: nisem oporekal, ko so mi vzeli poveljstvo divizije, tudi ne, ko sem postal operativni oficir korpusa. Zdaj pa bom. Sklenil sem, da bom o sebi in svoji usodi razmišljal tudi sam, ker sam sebe poznam bolje, kot me poznajo drugi. Praviš, partijska naloga... Zame je važno, kaj je v prid odporu in revoluciji. Toda kaj je partija? Mi smo odpravili bogove. Tudi v partiji so ljudje, ki delijo naloge. Od njih je večkrat odvisno, kdo bo uspel in kdo bo žrtvovan. Ne bi rad postal žrtev človeških zmot. Tudi med nadrejenimi so ljudje kot midva, ljudje z dobrimi in slabimi lastnostmi in seveda tudi zmotljivi. Pri razporeditvah naj odločajo tudi sami prizadeti.«
«Jaz te ne razumem. Ne vem, zakaj ti ni všeč položaj, kjer boš imel najbolj svobodne roke in boš lahko mnogo koristil.«
«Stvar gledanja, Blisk. V tem poslu imaš roke prav toliko svobodne kakor zvezane. Svoboda je samo pod plaščem navidezne največkrat celo lažne konspiracije. Prav nič mi ni do svobode, ki prinaša neznosno breme odgovornosti. Poleg tega — kdo bo razvozlal stvari, ki so Jih za-pentljali drugi? Mnogo gordijskih vozlov je, ki jih bo treba samo presekati, ne da bi kaj razmišljali o tem, kdo bo presekan. Težko je popravljati stare napake z ljudmi, ki so jih zagrešili. Nisem za te stvari. Vojak sem. Preveč od-krit. Saj veš, da nikoli nisem imel dlake na jeziku. To pa več škodi, kakor koristi. Tudi zvit 'sem premalo in preveč sem občutljiv. Krivica, ki bi jo povzročil nedolžnemu, bi me spravila ob notranji mir.«
«Saj tudi kot vojak lahko povzročaš krivice. Pravzaprav jih povzroča vsak, ki odloča in poveljuje drugim.«
«To so drugačne krivice, Blisk. Tudi brskanje po duševnosti ljudi, zasliševanje in vrtanje po preteklosti me ne privlači. Sam veš, da osumljenci ne priznavajo na lepe besede, na prepričevanje in božanje. Saj si sam pravil, kako
so zasliševali starca pod Krnom. Ne morem nositi odgovornosti za posledice zasliševanja s silo. Spomni se cerkljanske afere in ženske, ki je rekla: ,Naj bo še to za svobodo! Priznam, da sem nosila poročila.’ Nihče ne ve, kaj vse bi priznal, če bi se znašel pod skrajnim pritiskom. V srednjem veku so ženske, ki so bile osumljene čarovništva, na mučilnem kolesu priznavale, da so se parile s hudičem m jezdile na metlah ter spreminjale ljudi v živali. Resnica, ki je bila takratnim cerkvenim oblastnikom sveta, se nam zdi dandanes čista neumnost. Težko je ukrepati pravilno na zmotah drugih. Stvari pa se razvijajo tako naglo, da nihče ne more vsega preveriti sam.«
Blisk se je zamislil. Moral je priznati, da ima Dule prav. Obremenil ga je z dvomom. O teh rečeh še ni razmišljal. Zdaj se mu je zdelo razumljivo, da si je večkrat zaželel iz te službe nazaj v brigado ali pa k diverzantom. Po kratkem molku je pripomnil:
«Kljub vsemu je to nujno. Moramo se boriti s podtalnim sovražnikom. To službo bi morali voditi na-bolj pošteni, trezni, občutljivi ljudje, skratka, čim popolnejši ljudje«.
((Popolnih ljudi ni, Blisk. So samo boljši in slabši. Popolnost je samo približevanje nedosegljivemu cilju. Iskanje resnice je nevarna zadeva. Resnica — to je pogled v sonce. S vel ima. mnogo resnic. Toda čigava je prava? Vsakdo misli, da je njegova resnica edina. Zato nastajajo spori med ljudmi in pokoli med narodi. Ali si videl Rusa? Ne gre mi iz glave, čisto miren je, kadar gre z mino med Nemce. Pred Ribačenkom pa je trepetal že pred vrati kot otrok. Vprašal sem se, zakaj. Strah ga je neznane sile, bodočnosti se boji bolj kot smrti. Vidiš, tudi absolutnih herojev ni. Vsakdo se nečesa boji. Vsakdo je nekje ranljiv in nekje močan. Važno je samo to, da dela na tistem mestu, kjer se lahko izkaže.
Pa nezaupanje in sumničenje... Takšno ozračje mi najmanj prija, če zaupaš vsem, si nor, če ne zaupaš nikomur, si od te ge bolan.
(Nadaljevanje slediJ
Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ posa-
mezna Številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-2?°/j «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon
Oglasi	Za vsak mm v viSini enega stolpca: trgovski 200,
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali , 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se narodi® upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbllcita
Glavni urednik Stanislav Renko	ttt.M
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tis ^
STOPNJEVANJE TERORISTIČNE DEJAVNOSTI V ULSTRU
Dve osebi mrtvi v eksploziji ki je razdejala bar v Belfastu
P0 ŠTIRINAJSTIH DNEH 00 UGRABITVE
Minirana železniška proga Belfast-DuMm • Bomba na uradu za delo v ulstrski prestolnici
Še nobene jasne sledi za zločincem v Maršali
Ugotovitev, da ni bila Antonella žrtev posilstva, je razširila območje preiskave
Tako so videti ceste v Belfasta po zadnjih atentatih irskih gverilcev
MARŠALA (Trapani), 2. — Tragična smrt male Antoneile Valenti in usoda sestric Virginie in Ninfe Mar-chesi sta še vedno zaviti v meglo, še več, prav zadnje ugotovitve zdravnikov so še bolj razširile področje preiskave. Medtem ko so preiskovalci domnevali prej, da je treba iskati krivca v vrstah kakega neuravnovešenega spolnega izprijenca, se je sedaj ta teza dokazala praktično kot neosnovana. Zdravniki so namreč ugotovili, da mala Antonella ni bila žrtev posilstva.
Tako so se preiskovalci znašli skoraj popolnoma na cedilu. Morda še ni mogoče dokončno izključiti možnosti, da je krivec kaka oseba, ki duševno ni popolnoma prisebna, toda preiskovalci si že postavljajo vprašanja popolnoma drugačne narave: ali ni morda strašni zločin zagrešil človek, ki se je morda hotel maščevati nad družino že najdene žrtve, ali nad drugimi družinami, ki so v vrtincu tega tragičnega dogodka?
Dejavnost preiskovalnih organov je bila v zadnjih urah vsaj na videz precej omejena. Javni tožilec Terra-nova je zaslišal več ljudi, toda ni menil, da bi moral proti kateremu koli sprožiti postopek, ki bi zahteval navzočnost osebnega branilca domnevnega obtoženca, šlo je torej samo za osebe, ki so v glavnem nastopale kot priče.
Po trinajstih dneh preiskave je treba zaključiti, da policijski in pre-
iskovalni organi niso še našli nobene in otipljive sledi za morilcem, oziroma ugrabiteljem. Zato je razumljivo, da so karabinjerji in policisti napeli vse sile, da bi našli vsaj kako otipljivo in prepričujočo sled.
še preden je dr. Terranova začel zasliševati razne priče, se je sestal s trideseterico karabinjerskih in policijskih podčastnikov, ki sodelujejo pri tej veliki gonji za morilci in ugrabitelji. Ti podčastniki bodo v prihodnjih dneh vodili ekipe strokovnjakov, ki bodo raziskovali razne kamnolome in jame v okolici Maršale in tudi drugje v bližnji in oddaljenejši okolici kraja, kjer je prišlo do zločina.
Preiskovalni organi so seveda zaradi najnovejših ugotovitev zelo razširili obseg svojega delovanja. Sedaj ne preiskujejo samo okolice Maršale, temveč so postavili cestne bloke v samem mestu, kjer ustavljajo ljudi in jih legitimirajo. Preiskovalni organi se zelo zanimajo tudi za vse mestne prebivalce, ki morebiti razpolagajo s počitniškimi hišicami na podeželju, kjer prebivajo le poleti in ki so pozimi prazne.
Preiskava je zavzela zelo širok obseg, saj so karabinjerji zaslišali celo ljudi, ki živijo v severni Italiji in ki so bili le slučajno navzoči na Siciliji v času ugrabitve treh deklic. Gre seveda le za čisto normalen postopek, ker so ti ljudje slučajno lastniki avtomobilov modre barve
KATOLIŠKA CERKEV IN SODOBNI SVET
Na škofovski sinodi glasovanje o vlogi duhovnika v človeški družbi
Vprašanje celibata predstavlja le del splošne krize, v kateri se je znašlo duhovništvo zaradi velikih socialnih sprememb
VATIKAN, 2. — Danes popoldne so se na škofovski sinodi začela zaključna glasovanja glede duhovništva, ki predstavlja, kot je znano, skupaj z vprašanjem »pra-vičnosti v svetu* osnovno temo tega širokega zborovanja' katoliških škofov in predstavnikov raznih verskih redov na svetu.
Danes torej bodo sinodski očetje sklepali glede vprašanja duhovništva. Neki francoski škof je pred dnevi izjavil, da je «bujno tropsko drevo baobaba-celibata* zakrilo gozdovje številnih in najrazličnejših problemov, ki danes tarejo katoliško duhovništvo po vsem svetu. Praktično je francoski škof hotel s to svojo izjavo poudariti le to: vprašanje celibata ni najvažnejše vprašanje v življenju današnje katoliške cerkve. Poleg vprašanja, ali je mogoče posvetiti za duhovnike že poročene moške, ali pa dovoliti celo nadaljevanje duhovniške službe moškim, ki so se poročili po posvetitvi, obstajajo še razna druga vprašanja, ki so ravno tako težka in ki spravljajo v zadrego, če ne celo onemogočajo učinkovito duševno pastirsko službo duhovnikov v sodobnem svetu.
Pri tem je francoski škof brez dvoma mislil na korenite spremembe sodobne družbe, ki je potisnila tradicionalno obliko duhovništva iz svoje srede, ga spravila na rob vsakdanjega življenja, mu večkrat odvzela gmotne vire pre-
življanja ter ga sploh spravila v položaj, kjer, spričo velikih družbenih in političnih bojev, ki smo jim priča, ostaja v ozadju.
Po mnenju tega francoskega škofa in tudi drugih cerkvenih dostojanstvenikov nj torej celibat najosnovnejše vprašanje današnjega duhovništva, temveč je le delček te splošne problematike. O vseh teh vprašanjih so sinodski očetje debatirali nekaj več kot dva tedna. Med raznimi vprašanji so obravnavali krizo »istovetnosti duhovnika* v svetu, ki se je družbeno popolnoma spremenil, posebno v zahodnih in industrializiranih deželah. Prav tako so obravnavali vprašanja soudeležbe duhovnikov v družbenih, političnih in včasih celo v revolucionarnih bojih, posebno v nerazvitih državah, kar se na primer dogaja v Latinski Ameriki. Potem so še vprašanja avtoritete in težkega sodelovanja med duhovniki in škofi. Končno so se sinodski očetje ukvarjali na dolgo z vprašanji posvetnega dela duhovnikov, ker se mnogokje dogaja, da se duhovniki zaposlijo, ker si pač hočejo preskrbeti sredstva za življenje z delom.
O vsem tem bodo sinodski o-četje začeli glasovati danes, a glasovanje bodo zaključili konec tega tedna. Glasovali bodo glede 19 točk, ki zadevajo celotno duhovniško Droblematiko. Skoraj gotovo je, da se bo 210 očetov ško-
BELFAST, 2. — Dve osebi sta izgubili življenje v eksploziji tempirane bombe, ki je razdejala bar v južni četrti Belfasta. Kaže, da je bil namen atentatorjev minirati bližnji policijski komisariat, ki pa je bil le rahlo poškodovan. Zelo verjetno se bo število žrtev povečalo, ker je bil bar v trenutku eksplozije nabito poln, reševalne skupine pa še niso prekopale vseh ruševin. Kaže, da so irski gverilci udrli v bar in postavili 25 kilogramov eksploziva ter ukazali prisotnim naj nemudoma zapustijo lokal in se podajo na cesto. Preden pa je prisotnim uspelo zapustiti poslopje je naboj eksplodiral.
Včeraj so irski gverilci, prvič od kar so nastali zadnji nemiri v Ulstru, minirali železniško progo Belfast - Dublin, ki je najvažnejša v Ulstru. Železniška proga je dvotirna. En tir je popolnoma pretrgan, drugi pa je prekrit s kamenjem.
V Belfastu je na sedežu delovnega urada eksplodiralo deset kilogramov eksploziva, ki pa na srečo ni povzročil žrtev. To je že tretjič v zadnjih tednih, da so gverilci minirali to poslopje, ki je sedaj popolnoma nestabilno in ga je policija zastražila.
Medtem se pod močnim dežjem nadaljuje delo reševalnih skupin pri baru v Belfastu, ki ga je razdejala bomba. Izkazalo se je, da so policaji iz bližnje postaje streljali za atentatorji in enega od treh tudi ranili.
Stavka
na londonskem letališču
LONDON, 2. — Londonsko mednarodno letališče Heathrow bi lahko v prihodnjih dneh bilo neuporabno, zaradi sindikalnega spora, ki se je v zadnjih urah zaostril. Spor zadeva nosače ter obe največji britanski letalski družbi, se pravi, British European Airways (BEA) ter British Overseas Air Lines (BO AC). Nosači stavkajo od včeraj, ker sta obe družbi poverili raznašanje prtljage kanadskemu podjetju gas:
Sindikat nosačev je odločil, da se bo stavka nadaljevala tudi med pogajanji.
Sovjetski znanstvenik o dejavnosti lunohoda
MOSKVA. 2. — Agencija TASS objavlja nekatere izjave sovjetskega znanstvenika Borisa Nepoklono-va, šefa skupine, ki je nadzorovala delovanje avtomatičnega lunarnega vozila lunohod. Lunohod ie kot znano 4. oktobra prenehal delovati. ker so se njegove baterije izpraznile. Nepoklonov pravi, da ie vozilo posredovalo na Zemljo številne podatke neprecenljive vrednosti ter več kot 20.000 televizijskih slik. Opravilo je tudi 25 kemijskih analiz ter sporočilo podatke o fizikalnih značinostih zgornje plasti Morja dežja. Področje.^ ki ga je lunohod proučil meri več kot 80 000 kv. m.
SZ izstrelila kozmos 454
MOSKVA, 2. — V okviru svojega programa vesoljskih raziskav je sovjetska zveza izstrelila umetni satelit »kozmos 454». V svojem poročilu pravi tiskovna agencija TASS, da vse naprave na novem umetnem satelitu delujejo brezhibno.
Turisti na Kitajskem
PEKING. 2. — V kitajski prestolnici ni bilo še nikoli toliko tujih turistov kot te dni. Gre predvsem
za udeležence velikega afro-azi.iske-ga namiznoteniškega turnirja.
Številni so tudi Italijani. Trenutno je na Kitajskem skupina 25 itali-jan-skih turistov, katerih potovanje .je organizirala kulturna sekcija Združenja staršev iz Bologne.
Iraška vlada izgnala 4 tisoč Irancev
TEHERAN, 2. — Radio Teheran sporoča, da je Irak deportiral več kot 4.000 iranskih državljanov in zaplenil njihovo lastnino. Glasnik teheranskega radia je tudi izjavil, da so bili iranski državljani izgnani iz Iraka ter prepeljani v zahodni Iran. Od leta 1969 so iraške oblasti izgnale dokajšnje število Irancev, zaradi poslabšanja odnosov med Iranom in Irakom. Gre za spor okrog plovbe v šat El Arabu.
KAIRO, 2. — V Abukirskem zalivu so našli razbitine treh napoleonskih ladij, ki jih je verjetno potopilo brodovje angleškega admirala Nelsona leta 1798.
POD AMČITKO BO EKSPLODIRAL PETMECATONSKI NABOJ
PRVA ZMAGA ANGELINIH BRANILCEV
Premestili obravnavo proti Angeli Davis
NEW YORK, 2. — Sodna obravnava proti Angeli Davis, mladi črnski revolucionarki bo na kazenskem sodišču v San Joseju v Kaliforniji, približno 70 kilometrov južno od San Francisca. Tako je določil predsednik kazenskega sodišča v San Rafaelu Richard Ar-nason ter delno sprejel zahteve Da-visinih branilcev.
Branilci Angele Davis namreč trdijo, da dekletu v istem mestu, kjer so se zgodili krvavi dogodki, zaradi katerih je Davisova danes v zaporu, ne bi mogli soditi nepristransko. Stroški sodne obravnave, ki bodo znašali približno miljon dolarjev, pa bo mora-
la prenašati občinska uprava San Rafaela. Angela Davis se mora kot znano braniti zaradi obtožbe večkratnega uboja in ugrabitve. Gre za prekrške, ki so se pripetili med poskusom pobega iz sodne dvorane v San Rafaelu treh pripornikov 7. avgusta 1970 in pri katerem so bile štiri osebe ubite, med katerimi eden od sodnikov.
Val protestov v Združenih državah zoper nov podzemski jedrski poskus
Nasprotniki eksplozije trdijo, da je morsko dno pri Aleutih zelo nestabilno - Protesti kanadske in japonske vlade
STOCKHOLM, 2. — Novelovi nagradi za fiziko in kemijo sta-leto® bili Dodeljeni angleškemu fiziku madžarskega porekla Dennisu Gaborju ter kanadskemu kemiku nemškega porekla Gerhardu Herz-bergu.
■llll»IIIIIIIIIIIIIIIUI»llšlllllllllllššlllllllllllllllllllllllllllllllllllll»ššfHllllllšlllllllilimišššlllllllšllflMšlllllllimill»lššlUlšUllllllllllšllllllllllllšššllllimilšlšlllUlšfššlim»

ista
IFah
SREDA, 3. NOVEMBRA 1971
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 23.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Izbor znanih melodij; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za orgle; 10.00 Praznično glasbeno vezilo; 11.00 Simfonična dela tržaških avtorjev; 11.40 Revija karakterističnih ansamblov; 13.10 Liki iz naše preteklosti; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta ;	15.30 Calvino :	Izpoved
Frančiški, radijska drama; 16.10 Glasbeni vrtiljak: 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Pevec dneva: Mino Reitano; 18.30 Lionel Hampton and his jazz Group; 18.50 Koncert v sodelovanju z deželnimi glasbenimi ustanovami; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Tržaški motivi; 19.40 Zbor M. File j iz Gorice; 20.00 šport; 20.30 Simfonični koncert: 20.50 Knjižna oddaja; 21.30 Večer romantičnih melodij :	22.05 Zabavna
glasba.
TRST
9.15 Glasba za godala; 9.30 Maša: 12.10 Plošče; 15.10 Tržaške popevke ; 15.45 Nekaj poezije; 16.00 Operna glasba.
KOPER
8.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila: 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Orkester in zbor R. Conniff, Dominga, orkester Ambros Seelos; 9.00 Otroški kotiček; 9.15 Juke box; 9.30 «20 tisoč lir za vaš spored; 10.05 Glasbena medigra; 10.15 Z nami je...;	10.30 Poslušajmo jih
skupaj; 10.45 Plošče; 11.00 Kratek koncert; 11.30 Glasba iz filmov; 12.00, 12.45 in 13.05 Glasba po željah; 14.15 Petnajst minut z «1 Cantori modemi di A-lessandroni*; 15.00 Prenos RL; 15.30 Od Triglava do Jadrana: 16.00 Iz naših občin; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Jugoslovanska glasba skozi stoletja; 18.00 Narava in cement; 18.15 Jazz; 18.45 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pop jazz; 22.30 Komorna glasba: 23.00 Spored RL. NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Simfonična glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Zabavni spored; 13.15 Glasbena oddaja ; 14.05 Popoldanska oddaja ;
16.00	Spored za otroke; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Nove italijanske popevke; 19.00 Operna glasba; 19.30 Musiča!; 20.20 Glasba za orkester; 20.55 Neposreden prenos iz Milana nogometne tekme Inter — Borussia.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo Chico Buar-que De Hollandia in Formula 3;
8.40	Galerija melodrame ; 9.35
Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke za vsakogar; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 »Formula uno»; 13.50 in 18.05 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.40 Popoldanski spored; 18.45 Neapeljske popevke ;	20.10 Operni
svet; 21.00 ... in tako naprej ;
22.40	Lagerkvist:	Barabba, 8
nad.; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Paganinijevi koncerti; 11.40 Sodobna italijanska glasba ; 12.20 Vzporedna glasba; 13.00 Medigra;
14.00	Simfonična glasba ; 14.30 Skrčena melodrama; 15.30 E.T.A. Hoffmann ; 18.15 Drama; 18.35 Lahka glasba; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Novi tokovi v pa-leoantropologiji; 21.30 Osmi festival sodobne umetnosti v Ro-yanu 1971.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek: 9.15 Sodobna italijanska glasba; 9.45 Baročni koncert; 10.10 Schumann; 10.20 Operna glasba; 11.00 Medigra; 12.20 Ginasterova baletna glasba; 12.30 Italijanska glasba za orgle; 13.30 Wagner: »Der Ring des Nibelungen*.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00,
14.00,	17.00	18.00,	19.30, 22.00,
23.00,	24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Vesela godala; 9.45 Iz glasbenih šol; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Odlomki iz Beethovnove opere »Fidelio*; 12.30 Kme-
tijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Poje moški zbor »Grafika*; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intec-mezzo; 15.40 Iz ruske glasbe tega stoletja; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom hessenškega radia; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija; 18.15 Popevke s slovenskih festivalov; 18.40 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 21.50 Glasbena medigra; 22.15 S festivalov jazza;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Lahko noč s slovenskimi pevci zabavne glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30 Turin: Odprtje 53. mednarodnega avtomobilskega salona; 12.30 Kulturna oddaja — Komični film; 13.00 Oddaja za lov ce; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše — »D gioco delle cose»; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke — «D principe del cir-co»; 18.45 TV debata; 19.15 Kul turna oddaja — Prve knjige ; 19.45 šport in gospodarske kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Pred logi za novo šolsko leto; 22.00 Športna sreda: 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 »Jack Dia mond, gangster*, celovečerni film
JUG. TELEVIZIJA
8.15 TV v šoli: Ganges, Liki re volucije, Slavonija, Hidrostatični tlak, Sodobne teme. Živčni sistem, Pesmi F. Schuberta, Aktualnosti; 14.25 Jena: nogomet Carl Zeiss — OFK Beograd — prenos, v od mo ru Rezerviran čas; 16.50 Test z glasbo; 17.05 Šahovski1 komentar; 17.50 Doktor Dolittle — serijski barvni fMm — 18.15 Obzornik; 18.30 Glasba za staro in mlado;
19.05	Na sedmi stezi — športna oddaja; 19.30 Naš ekran; 20.00 TV Dnevnik; 20.35 M. Uskokovič: Čedomir Ilič - II. del; 21.40 A Bonodin: Knez Igor — n. in III dejanje; 23.00 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Otroški kotiček — risanke; 20.15 Dnevnik: 20.30 Švicarske poti — dokumentarec.
WASHINGTON, 2. - Pod Aleut-skim otočjem bo vsak čas eksplodiral jedrski naboj, ki ima jakost 5 megatonov. Vlada Združenih držav Amerike je obvestila vse ladje v bližini, naj plujejo vsaj tri morske milje stran od otoka Ameitka, pod katerim je v globini 1.500 m zakopana eksplozivni naboj. Otoček Amčitka, ki sicer pripada ZDA, je bližji sovjetski Kamčatki kot pa Aljaski.
Zoper jedrsko eksplozijo so se v ZDA izrekle številne skupine ljudi, ki se bojijo, da bo eksplozija povzročila veliko razdejanje, ki bo popolnoma spremenilo nekatere značilnosti morske favne. Poleg tega trdijo, da je morsko dno pri Aleutih zelo nestabilno ter da bi eksplozija lahko povzročila potresne sunke in ogromne valove, ki bi resno ogrožali vse tihooceanske obale. Te skupine so tudi predložile sodniku zahtevo, naj prepove ta jedrski poskus. Njihovo zahtevo je sodnik sicer zavrnil, odvetniki pa so se pritožili pri prizivnem sodišču, kaže pa, da bodo tudi tam zgubili svojo borbo za prepoved jedrske eksplozije.
Ameriška komisija za jedrsko energijo je izjavila, da so vsi poskusi, ki so jih opravili pred eksplozijo dokazali, da so bojazni brez sleherne podlage. S svoje strani pa zagotavlja vlada ZDA, da je poskus neobhodno potreben, da bi preskusili učinkovitost ameriškega sistema protiraketnih izstrelkov. Nalog za začetek poskusa je dal sam predsednik Nixon še prejšnji teden. Ogromno brezno, kamor so zakopali jedrski naboj so pokrili, zunanje ministrstvo pa je obvestilo vlade Japonske, Sovjetske zveze, Kanade in Južne Koreje, katerih ribiške ladje se po navadi nahajajo v tistem predelu Tihega oceana, naj se ne približajo Amčitki.
Nasprotniki jedrskega poskusa pod Aleuti so organizirali protestno križarjenje in so za to najeli starega kanadskega minolovca, ki so ga preimenovali »Greenpeace n*. Njihov namen je priti do otoka Am-čitke, da bi preprečili poskus. Ladja je na svoji poti zašla v val slabega vremena, ki ji je zelo otežko-čil potovanje, tako da ne bo prispela na kraj eksplozije do 28. ali 29. novembra. Na krovu ima 25 prostovoljcev, ki so odpotovali prejšnji petek iz Vancouverja. Pokroviteljstvo nad križarjenjem je prevzel zasebni komite, ki je pepričan, da ta poskus zelc hudo ogroža okolje.
Ta jedrski poskus je povzročil toliko protestov, kot skoraj nobeden prej, Sodi v okvir dovoljenih podzemskih poskusov, o katerih so jedrske velesile, razen Francije in LR Kitajske podpisale sporazum. Bojazen pa povzroča jakost naboja, zato sta japonska in kanadska vlada ostro protestirali proti njemu, ker ležita niuni obali ob Tihem oceanu. Bojijo se radioaktivnega izžarevanja, potresnih sunkov ter valov.
Zemlja se bo nedvomno zatresla v bližini otoka Amčitke, občutno škodo pa bi povzročil le naboj, ki bi moral biti od deset do trideset kratov močnejši od tega.
Eksplozijo bodo sprožili med današnjim dnem in četrtkom, upajmo pa, da je imela prav ameriška komisija za jedrsko energijo in da ne bo za tihooceanske obale nobene nevarnosti.
Zginila blagajna s 15 milijoni lir
VIGEVANO, 2. — Prejšnjo noč so neznanci iz avtogrilla na »avtocesti rož*, dva kilometra od postaje Gropello Cairoli ukradli železno blagajno s 15 milijoni lir. Blagajna
je bila v uradu direktorja, kaže pa, da se nihče od uslužbencev ni zavedal ničesar. Tatovi so porušili ves zid okoli blagajne s težkim batom. Direktor avtogrilla je odkril tatvino danes zjutraj, ko je prišel v urad.
fovske sinode strinjalo ^ ^ točk tistega dela, ki obravna^ vprašanja cerkvenega	j
težji pa bo sporazum & jj, vprašanj, ki zadevajo praktični ^ Tri od teh vprašanj zadevaj« libat. Vprašanje, ki se
sinodskim očetom je, ali J? da se ohrani sedanja ur®flK(ja se s tem zavrže zamisel,
zato
,. jjj
dovolili dostop k oltarju štejjp duhovnikom, ki so se P?r\7jo-
______ ._ so se
zadnjih letih in nadalje, da $ voli posvetitev že poročeni« ških.
Za rezultate tega prvega vanja ne bomo zvedeli S®, p-Glasovanje bo namrče P?t6*„)0fal smeno, se pravi, da hodp Jg, sinodski očetje izpolniti ki vsebuje 19 vprašanj. f° ^ snovno zaključeni vrsti ^ sanj, ki zahtevajo zakljueno nje, so natisnjeni na ter® trije kvadrati, enega od * ^ bodo morali sinodski očetje • črtati. V prvi kvadrat bodo ^ šali svoj morebitni «placet> t v drugega «non placet* L(i tretjega «placet juxta spremembami). Če prizade« . p ski očetje nameravajo g^as0 ,^i spremembe, morajo svoje ^"^ ^
napisati na posebne formular;^ se, da so že danes
dovali tajništvu sinode velik vilo teh formularjev.
Kaj se bo zgodilo z ',1asOT ,J
o vprašanju duhovništva? ^ nnmivnv n splošni usmerit*; ^
namigov o splošm usmen*> ^ bili deležni že v prejšnjih dnff; ^
nes lahko ugotavljamo, da p stotkov članov škofovske želi, da bi prišlo do novosti »5* vprašanja celibata duhovni* ^ mo 18 odstotkov cerkvenih janstvenikov bi zastopalo z (joda bi se v izjemnih prime volila duhovniška služba pof. p duhovnikom. Samo 2 odsto Jobi bila zato, da se odpre P” p hovništvu s svobodo odlocaM. |jjt-de celibata (to tezo je zas, dinal Suenens ter delegat, jj
Gra«
navskih škofov msgr.
Osla).	.	u(, W
Glede vseh teh vprašani ^ mnenj v vrstah sinodskihj|f» zelo živahen, kar je raz "jp ker se številne katoliške $
skupnosti, posebno v zelo tft
državah, nahajajo v i^re^|oV'1’’ kem položaju glede novih O1" ških poklicev.	, ^ $ f
RIM, 2. — Karabinjerji postaje EUR so aretirali 28-letnega Vasca De Luco, enega izmed treh moških, k« so ukradli 16. aprila 1970 iz Rimske hranilnice 48 milijonov lir v gotovini ter čeke in vrednotnice v skupnem znesku 100 milijonov lir.
Policija je takrat identificirala vse tri roparje, aretirala pa je samo dva. Za tretjega so ugotovili, da je spremenil ime in da se je preselil. V past karabinjerjev je padel komaj danes.
V prejšnjih dneh se je * jjjokf vorilo o nekakšnem 4rPr<L^st t
mentu* manjšine, toda ta bila pozneje demantirana- jji je bilo namreč, da tudi
na tatnličla' oavi nP 0®« , rt
na v katoliški cerkvi ne,n<kj 1^ nastopiti z namenom, da
vzročila nekakšen razkol- pf Precejšnjo zaskrbljenost	J str
vzročilo v določenem trenu1* ^ lišče ukrajinskih škofov, ki cej otipljivo izrazili svoje	^
vanie zaradi določenega škofovske sinode. Na v®®* 0 P pa so ukrajinski škofi vedali. da podpirajo stal’	g fejf
jega nairidnejšega predstojm dinala Slinija.
Predsednik komisije za jedrsko energijo ZDA je izjavil, da so mož- j nosti, da bi eksplozija povzročila večjo škodo okolju malenkostne.1
MEBLO
TOVARNA
POHIŠTVA
Nova Gorica
Popolna komponlbllnott posameznih elementov omogoča sestavo pohištva po Vaših željah in okusu. Z njimi lahko opremite prav vse prostore razen kuhinje In kopalnice. Preko 120 elementov Izdelanih v različnih stilnih Izvedbah in furnirjih, meri po višini posamezno ali v sestavi 2,40 m. Zahtevajte pojasnita in prospekte pri Vašem trgovcu s pohištvom.
Kolikor ne bo mogel zadovoljiti Vaših želja se obrnite na naslov MEBLO ITALIANA S.p.A., GORIZIA, VIA DE GASPERI 31, telefono 87-470, telex 46266 I MEBLO, od koder boste prejeli barvne prospekte In pojasnila, pri katerem trgovcu v bližini Vašega stanovanja lahko blago kupita.
,1