Leto LXXI Štev. 88 a V LJubljani, v petek, 16. aprila I943-XXI Prezzo ■ Cena L 0.80 Naročnin« mesečna 18 Lir, ta inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, z* inozemstvo 65 Lir Cek. rač. Ljubljana 10.650 ca naročnino ln 10.349 za inserat«. Podrainlea) Novo mesto. Izključna pooblaščenca za oglaSevanJe Italijanskega la tujega Izvora: Unione Pubblicita Italiana &A. Milana VENEC Abbonamentt; Mn. 18 Lir«. Estero, me-«« 3150 Lir«. Edi- done domenica, an- no 34 Ur«. Estero 65 Lir«. C C. P.l Lubiana 10 650 per lili abhonamenti. 10.349 per I« in-■erzioni. Filial«! Noto m«tto. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka m dneva po praznika g Uredništvo In iprifii Kopitarjeva t, Ljubljana. g | Redazlone, Amministrazionei Kopitarjeva t, Lubiana. i Coneesslonaria eselnslva per la pnbbllrfO dl provemenr« italiana | Teleton 4001 4003. | ed nstera: Union« Pubblicita Italiana S. Milana. BoIIettino No 1055 Vivaci combattimenti in Tunisia Ripetuti attaechi avversari respinti 7 velivoli nemici abbattuti II Quartiere Generale delle forze armate commumca: Vivace attivita combattiva lunga tutto 11 fronte tunisino e particolarmente nel settore occjdentale dove ripetutamente attacchi avversari prcceduti da intensa preparazione di fuoco, sono stati respinti. In duelli nerei cacciatori germanici distrug-gevano due »Spitfire«. Incursioni effettante da velivoli anglo-ame-riranl su Cagliari hanno causato danni mili-tati alla periferia della citta: 11011 sono segna-late vittime tra la popolazione. Ln nostra caccia, prontamente intervenuta abbatteva quattro quaTimosc-ovcmu dopisniku: »Rommel no bo odsekan, ker je večina njegovih čet že prekoračila ožino pri Gahesu. Treba je opustiti upanje na zajetjo glavnino sovražnih sil. Vse, kar je bilo mogoče storiti, je uničenje utrjenih postojank majhnega pomena. Mislim, da je ta položaj nastal zaradi izgub osmo armade pri Itommelovem protinapadu v preteklem tednu. Vse to nns zelo razočara, toda tudi možnosti ameriških čet. ki bi morale izvesti glavni napad na sovražni bok, niso bile mnogo boljše od naših. Po tem kratkem obračunu o nastopu, ki je v čast in slavo četam in poveljnikom prve armade, je prav, podati pregled bistvenih elementov, ki so pripomogli nespornemu uspehu našega orožja. Ko so se okoli 15. februarja poslednje naše zadnje straže umaknilo za Marethsko črto, se je končalo angleško zasledovanje, ki se je bilo začelo pri Alameinu in ki se je vleklo nad 2500 km daleč. Naše čete so bile nasprotniku povsod kos in so svojei napade zgostile v najodličnejših trenutkih te gigantske epopeje ter so napisale v zgodovini slran, ki jo bodo pomnili še bodoči rodovi. Obnova Toda nespamelno bi bilo prikrivali, da to ogromno in mesece trajajoče delo ni globoko učinkovalo no le na tvarno, temveč tudi na moralno plat naše vojne sile. Poveljstvo prve armado je že ob začetku to jasno in razločno vedelo. Vsi so z največjo silo začeli živo delovati za tvarno in moralno obnovo. Ni o teh ukrepih moči na široko razpravljati, dovolj bo omenili, da so največ pozornosti posvečali okrepitvi tistih edinic, ki so bile 36 mesecev nepretrgoma v koloniji ter so zaradi prestanih težav in potrtosti pomenile prej slabost kakor silo. Številne oddelke so izpopolnili 7. ljudmi in orožjem, nekatere razpustili, druge obnovili, zamenjali tudi višje poveljnike, ki so se sicer v preteklosti izkazali, pa se je zdaj zdelo, da telesno in duševno ne bodo kos novim, še hujšim preskušnjam. Z vsemi sredstvi so zbliževali poveljstva in čete ter izboljševali tvarni položaj vojakov. Odločno so obnovili in preuredili preskrbo ter dali poveljstvom velikih edinic vse taktične, organizacijske in preskrbovalne pravice, ki so se bile zaradi različnih povel jstvenih načinov izgubile. Vojaki in častniki so sami zapazili, da se po slavnih, toda žalostnih dogodkih začenja novo obdobje, v katero lahko zremo, če že ne s prepričanjem o zanesljivi zmagi, pa zatrdno z mirnim zaupanjem. Nove postojanke Postojanke, ki jih je dobila prva armada, slove po krivici kot »puščavska Maginotjeva črta<. V bist vu pa je to črto sestavljalo 30 bunkerjev ter dobre gorske postojanke, ki pa niso nepremagljiva ovira za oklepne sile. Grška cestna mreža, ki sicer daje možnosti za protinapad, ima to pomanjkljivost, da se vsa steka na predel pri Gabesu. Ta predel predstavlja ožino, ki bi njena izguba po zlomu Marethske črte ogrozila vso tamkajšnjo obrambo. Vsa ta dejstva in pa bojna črta, ki ji skromne sile prve armade niso mogle biti kos, bi bila narekovala, naj se odločimo za postojanke, ki leže bolj zadaj (Akarit), če bi bile te o pravem času utrjene, bi bile nedvomno nudile ugodnejše pogoje za obrambo. Armadno poveljstvo se je pač moralo ravnati po "dejanskem položaju, ker ni bilo ne sredsiev ne časa za ureditev novih obrambnih črt drugod. Upoštevalo je dobre in slabe strani Nove priprave na vzhodu Berlin, 15. aprila. AS. Kratko poročilo iz vzhodnega bojišča pravi, da se je po štirih sončnih dneh zahodno od Rostova in \orošilov-grada blato posušilo, kar je omogočilo delovanje motoriziranih čet, ki so morale prej kake štiri tedne počivati. Poročilo nadalje pravi, da je letalstvo obnovilo velike napade na zbirališča sovjetskih čet. Zadnje čase so bili namreč napadi nemškega letalstva naperjeni samo na letališče, železniške proge in železniške postaje in sicer zato, da Sovjeti ne bi mogli dova-žati v neposredno zaledje pri Doncu novih čet; tako »o morale braniti te postojanka le krajevne posadke in če se lahko tako reče, predvsem blato in voda narasle reke. Dejstvo, da eo začeli Sovjeti spravljati znova velike pehotne množice proti bojišču, še ne pomeni, da pripravljajo novo ofenzivo. Verjetno jc, da pričakujejo velik nemški napad. Naj bo že tako ali tako, eno je gotovo: na tem bojišču bodo oživeli boji. Tudi drugi znaki potrjujejo tak sklep. Tako so sovjetski topovi na nasprotni Dončevi obali začeli predvčerajšnjim zgodaj zjutraj močno bombardiranje nemške postojanke na drugi struni, kakor da bi pripravljali ofenzivo ali kakor da bi hoteli motiti Nemce pri njihovih pripravah za ofenzivo. Na drugih odsekih, to je od Harkova proti severu vlada šo vedno odjuaa. Na teh odsekih torej 3« nekaj tednov ni pričakovati večjih dogodkov Doslej se je odločala usoda vojne v Rusiji vedno na skrajnem desnem krilu nemške razvrstitve, to je na južnem odseku. Zato je zelo verjetno, da bo tudi leto« prišlo do važnih dogodkov na bojišču, segajočem od Kavkaza pa do Ilarkova. le črlc, jo skušalo zavarovati v globino in jo zavarovati pred nasprotnikom. V skladu z domnevnim razvojem nasprotnikovega nastopa, ki ga je od srede februarja bilo mogoče presojoti po stvarnih podatkih, je zasedlo in utrdilo gorsko verigo, ki se spušča proti ožini. I a naj bi zadržala prvi nasprotnikov napad. Po vsem obrežnem predelu so ojučili utrdbe z žičnimi ovi-rumi in minskimi predeli. Za obrantl>o jugozahodnega odseka so zbrali in ojačili saharske oddelke, kolikor se je dalo. Posebna skrb jo bila posvečena razporeditvi in uporabi topništva, ki naj bi zaradi svojih ugodnih postojank in najboljših opazovalnic bil eden izmed temeljev našega odpora. Ker pa so lopovi imeli manjši doseg in je bilo manj topov iu manj streliva v primeri z nasprotnikovim topništvom, je bilo treba osredotočiti ogenj na važne cilje in streljanje odmerjali v skladu z nevarnostjo posameznega cilja. Ta načrt za streljanje je bil izdelan do zadnjih podrobnosti in je s točnimi zadetki, silovitostjo in udarnostjo pomeuil očitno, če ne bistveno oviro za nasprotnikovo napredovanje. Zaradi preroditve (varnih in moralnih sil jo bilo treba spremeniti nekatere bojne načine našo pehote. Ti načini so bili teoretično izdelani, pa so v puščavski vojni zaradi ritma boja, ki so ga narekovali tanki, protitankovsko orožje, topništvo in letalstvo, počasi zbledeli. Pehota, ki je zaradi dolgotrajnega obrambnega bojevanja ohromela, ni nič več uprizarjala protinapadov. Da bi pa zamašili to vr/.el in da bi vojakom vlili novega življenja in zaupanja, je poveljstvo posebno skrbno izrabilo vsako sredstvo: od vzpodhadanja do tekmovanja, od pritiska do nagrad. Od prvih stikov z nasprotnikom se je pokazalo, da so pešaki, skva-dristi in drugi oddelki odgovarjali s protinapadi v skladu 7. močjo nasprotnikovega nnpada, kajti pozabiti ne smemo, da je moral sovražnik napad izvesti prvenstveno s pehoto, zakaj neizpodbitno pravilo je, da velike oklepne silo ne morejo (sicer bi bile takoj uničene) napasti dobro utrjenih obrambnih postojank, ako poprej pehota, topništvo, tanki in letala niso naredila razpoke, ki je potrebna za njihov vdor. Sredi marca Je naša obramba, čeprav še ni dosegla zaželjene višine, vseeno že kazala nekatere prednosti. Zijale so So obširno praznine, toda armada, prerojena po slavnih junakih, ki so bili pri Alameinu, v Sirtiki in Gebelu. ojačena z novimi ljudmi, ki se je v njih pretakala kri starih veteranov, je imela sedaj svoj slog. imela eno dušo, ki je sprejela bitko trdno odločena, da bo trpela tudi vso skrajne posledice na postojankah, ki so bile zaupane našim vojakom. Čas pritiska Sredi februarja so se angleške predslraže, ki so zastonj in ohlapno zasledovale naše čete od Trlpolisa do Maretba, prikazale pred našimi postojankami in začele 7. tnanj obsežnimi nastopi. Ti so imeli za cilj ugotoviti trdnost in obseg naših črt. Od tega trenutka so nasprotnikove sile v načrtnem napredovanju prihajale čez libijsko mejo in se razvrščale vzdolž in severno od ceste Medenine—Mareth in se zavarovale med to cesto in hribi. Manjši pehotni oddelki so tipali po naši prednji črti tudi na grebenu pri Gebel Ksourju. Medtem pa so se prikazovali prvi nasprotnikovi oddelki, ki so imeli nalogo raztegniti in utrditi oporišča globlje v puščavi, pri Ksar Khilane, zaradi preskrhovanja kolone, ki naj bi o pravem času prišla od Tebakaga in Melaba. Jasno je, dn se je nasprotnik takoj v začetku polastil obrežnega predela, ki jo bil zaupan tridesetemu armad-nemu zboru, pod čigar nadzorstvom sta bili skoraj dve tretjini VIII. armade: 50., 51., in 2. novozelandska pehotna divizija, 1. in 7. oklepna divizija, čete armadnega zbora in armade, sestavljene prvenstveno iz 3 motoriziranih brigad (L, 3., 24.), gardne brigado, prideljene 7. oklepni diviziji, polkov topništva majhno in srednjo mere, ter manjše skupino Indijcev iz 4. divizije. Konec prve tretjine marca je 30. nrmadni zlior končal z razvrščevanjem, zdi se pa, da v celoti še ni bila urejena preskrba teh enot, čeprav je zaledje po ponovnem odprtju pristanišča v Tripolisu naglo delovalo. Zelo počasno pa je bilo napredovanje nasprotnika proli Ksarju, proti našim južnim postojankam. Končno sta se tam zbrali dve de-gaullistični brigadi in srednje močno grško zastopstvo a podporo 4. lahke brigade. Prva armada se bori do skrajnosti Čas pa je pritiskal ludi na 10. armadni zbor. Ogledniška letala so 13. marca ugotovila močan promet na cestah sev. od Gebela, v Tripolitaniji in pri Pouiratu Ksaru. 16. marca na predvečer napada 30. armadnega zbora ni bilo več nobenega dvoma, da neka oklepna divizija (10.) dere proli podnožju Pir Amirja. 40 km zahodneje od Foum Tahouina, in se usmerja proli našim južnim oddelkom, od katerih je bila oddaljena kakih pet dnevnih pohodov. Nasprotnik je upal, da bo s to nenadno grožnjo na odseku, ki je bil za naše čete zelo kočljiv, pritegnil vsaj del naših rezerv, da bi s tem olajšal prvotnim napadalnim silam 30. armadnega zbora nalogo rušenja na odseku. ki so ga Angleži smatrali za odločilnega: na obrežju. Znano jo tn vredno ponovnega poudarka, da bi bilo preveč drago, ako bi podcenjevali sovražnika, kajti 8. armada predstavlja najmodernejšo in najbolje oskrbljeno vojaško silo, kar jih je bilo mogoče srečati na različnih popriščih sedanje svetovne vojne. Pehota, ki jo Anglija črpa iz Srednjega Vzhoda, je odlična po telesni odpornosti ter po bojnem duhu. njena oborožitev in {Nadaljevanje na 2. strani)] Bitka na Marethski črti (Nadaljevanje s 1. strani) oprema Je prvovrstna in boljša kakor oprema katere koli druge pehote sveta. Nihče dane« no razpolaga s takšno oborožitvijo, tako mogočnimi protitankovskimi topovi, tako številnimi in gibčnimi, kakor jih Ima britanska pehota. Angleško topništvo Ima na razpolago v obilnem številu sijajen top 87,0 mm, ki mu je kos le nemški 88 milimetrski, dalje ima sijajne topove mere 114 in 152. mnogo oklepnih ogledniških oddelkov vsake vrste In nagle radijske in telefonske zveze. Angleške oklepne sile so po kakovosti svojega materiala, po opremi in orožju najboljše oklepne sile modernih vojska. Kar se tiče zvezne službe, kar igra v sodobni vojski važno vlogo, je 8. armada med prvimi. V vsaki strokovni panogi je bilo vse odlično: tehnično izurjeno in pripravljeno. da izpolni sleherno tehnično in taktično nalogo. Generali in načelniki glavnih stanov so bili preizkušeni in izbrani z vso strogostjo na bojišču. Niso bili zmešani po zapletenih teorijah, ki so nastale v zaprtih sobah daleč straii od resničnih bojnih terišč. Poveljujočim generalom je v skladu z odgovornostjo podeljena tudi odgovarjajoča prostost pri uporabi sredstev, ki 60 jim dodeljena. Za označbo položaja 8. armade, ki je imela na razpolago na desettisoče vozil in je imela ob sebi veiiko mornarico in letalstvo, ni treba izgubljati besedi. Sodelovanje med ungleškim letalstvom in kopenskimi silami lahko služi vsakomur kot najvišji zgled. Sloni pa na obilici zveznih sredstev in letal, na praktičnosti načinov, ki so se izluščili v 34 mcsecih dejanskega sodelovanja in iz požrtvovalnega duha pri letalskem osebju, ki se ne boji bojev v prvih črtah in ki ima*cnotuo poveljstvo in železno disciplino. Kakor pri EI Alameinu Nnsprotnikov mnneverski načrt je imel cilj, du bi se ponovil nastop, ki sc je bil odlično izkazal pri Alameinu. Tudi tukaj naj bi H. armada izvedla dva napada: prvega na obsežnem predelu, vzporedno pa drugega na južnem puščavskem delu. Načrt se zdi logičen spričo sledečih dejstev: Angležem je bilo po točnih iu natančnih podatkih degaulističuih častnikov iz Tunizije znano, du Marethska črta ne predstavlja strahotne ovire za sredstva hri-lonske armade. Predretje črte bi torej iz prej navedenega razloga imelo hudo posledice za naše čete, ki so bile razvrščene vzdolž vse črte prav do središča puščave, izguba Gabeske ožine pa bi odprla svobodno pot angleškim oklepnim divizijam, in sicer po načelih globinskih prodorov. ki so prinesli tudi poiom pri Alameinu, in bi istočasni napad nu naš južni odsek nc le lesno ogrožal sile, ki so bile tam razmeščene, pač pa bi imel namen raztrgati na koncu fronte ludi naše borno gibljive rezerve. Bridko razočaranje za Montgomeryja Po drugi strani je moral nasprotnik misliti, da bo po 2300 km dolgem umiku naših čet, ki so prevzele obrambo Marethskc črte in se /našle v težkem položaju, ki je bil zn vsakogar jasen, da bo naletel na medel odpor. Toda prav tod je moral nasprotnik doživeti trpko presenečenje. Ko so sile generala Montgomeryja po šestih dneh silovitcgu boja, ko so grmade angleških trupel obležale pred našimi postojankami in so bile uničene prvovrstne čete in ko je šlo v nič na stotisoče topovskih strelov in pol milijona letulskih bomb, nametanih na vse črte in v vse zaledje, pa so uvideli, da je bilo vso zaman in so bili prevarani v svojem pričakovanju, so Angleži odnehali s to »peklensko« ofenzivo na črto Marcth in so umaknili, da bi našli boljši izhod in rešitev in sicer na zahodnem krilu naše razporeditve. Tako je po-poveljstvo 20. marca zvečer odnehalo in ugotovilo, du sc Marethska črlu ne da prebiti in zato je sprejelo predlog generalu Frevbergn, poveljnika druge novozelandske divizije, da ie treba vreči velike sile na jugozahodni odsek. To je bila'rešitev, ki ni bila brez izrednih posledic. Zato so morali vreči v premik prvo oklepno divizijo in drugo novozelandsko divizijo s 24. motorizirano brigado. To je bila mogočna množica 12 motoriziranih bataljonov, šest oklepnih bataljonov, 130 topov. To je bila torej sila, ki je prispela do ožine Mbaga. Junaštvo divizije »Centauro« Bila je res največja nesreča, da armada ni imela na razpolago močnih letalskih skupin, ki l>i tolkle nasprotnikove sile, jih razkropile ter jim vzele voljo do borbe. Toda tudi brez letalske opore je nrmadno poveljstvo imelo priložnost, da bi silam Montgomeryja prizadejala hud udarec na odseku pri EI llnmmi, kamor so Angleži nakopičili vse svoje oklepne sile ter oddelke, ki so jih lahko že pripeljali i/. Mareth-ske črte. Armadni poveljniki so predlagali, da bi se spustili v boj, toda vrhovno poveljstvo predlogov ni moglo sprejeti, marveč je zaradi resnega položaja v zahodnem tunizijskem od sekti moralo ukazati nadaljnji umik. Angleški načrt namreč ni obsegal samo 8. armade, temveč tudi 5. nrmado, ki je že 16. marca začela silno napadati na prelazu llalfuia med Gcbel Asokcroin in Gebel Bu Serra, pri EI Guettarju med Gebel Bcrtuo in Gebel Orbadi ter na od seku Senid-Maknassy. Najhuje so pritiskali pri U Guettarju, da bi prišli za hrbet prvi armadi, ki se jc bojevala na odseku EI Ilamma—Mareth. Treba je poudariti, tla je mnogo pripomogla hrabra italijanska divizija »Centauro« pod poveljstvom sijajnega in kar moč srčnega voj-ščaku generala Calvija Conte di Bcrgolo, da se Alcsnudrov veliki načrt ni posrečil. 12 dni se je boril z omejenimi sredstvi na postojankah pri EI Guettarju proti mnogo močnejšemu nasprotniku, tako da že samo ta borba predstavlja popolno vojaško epopejo zase. Iz vsega povedanega bo pofek bojev zda jasen. Zato bo dovolj navesti nekaj značilnih podrobnosti, ki bodo dokazale, kako so sc bo jcvalc italijanske edinicc, ki prihajajo iz tega spopada ovenčane s slavo močnih borcev. R. A. F. na delu Tokrat ui v začetku angleške of. nn stopilo angleško letalstvo s tolikšno silo kako v preteklosti. Težko je reči, ali so letala zadr /evali za hujše trenutke, ko bi bitka prišla do \rluinca, kakor se je pozneje res izkazalo, nI' da ne bi z letalskim nastopom razodeli svojih ofenzivnih namenov. Naj bo knkor koli, gotovo je, da so bile italijanske čete v Marethski črt' nu napad pripravljene, knkor je dokazalo tud poročilo 1. armade dne 16. marca. Cdgovor naših čet in našega topništva je bil bliskovit. Gardna brigada je bila pregažena, le severneje so je angleški 21. diviziji zaradi ugod nega ozemlja posrečilo zasesti našo prednjo po r stojauko, seveda za ceno krvavih žrtev. V noči na 18. mareo je nasprotnik naperil nove napade na divizijo mladih fašistov, bersaljerov in črnih srajc, ki se jo borila z nezlomljivim ognjem: vdor nasprotnika je bil začasen. Krvave izgube sta imeli obo strani. Britunski ujetniki so povedali, da je bil odgovor našega topništva silen In je bilo nemogoče priti čez minska polja navzlic posebnemu letalu vrste »Škorpijon« za proženje min. Po-iti so pravili, da je bila popolnoma zmotna angleška propaganda, češ da je duh italijanskih čet že upadel. To je bilo nepričakovano dejstvo, ki ga je moči zaslediti ne le v Montgomeryjevlh odločitvah, temveč tudi v razlagah londonskega radia. To jo bila krinka, pod katero so Angleži skrili svojo neuspehe. 18. in 19. se je bitka malce polegla. Nasprotnik je v bitko privlekel novo divizijo, in sicer 50. s podporo 23. oklepne brigade. Z dovozom svežih sil je upal z zadnjimi napori predreti Marethsko črto, da bi odprl pot oklepnim divizijam, ki jih je sicer zmerno in v omejenem obsegu uporaljal, ter motoriziranim divizijam in topništvu. V noči na 20. marec je prišlo do novega ilnega napada na odsek divizijo mladih fašistov, dočini so ostale nasprotnikove sile pritiskale na vsem odseku našega 20. armadnega zbora, ki je doslej nastopal le v omejenem obsegu. Nasprotnik jo vstopil v boj z vsemi svojimi letali. Ni ga bilo kosca bojišča, kamor no bi bila padla bomba. In tu se borba za črto Mareth razplete v tisoč manjših epizod. Slehernemu nasprotnikovemu nasadu je odgovoril naš nov protinapad, izgube 60 lile na obeh straneh velike, mrtvi in ranjeni so tokrivali zemljo. Z enako silo so je napad nada-eval v noči na 21. aprila: bersaljeri, prostovoljci, mladi fašisti in Nemci iz polka »Menton« so imeli prav tolikšne izgube, kakor so bilo prizadejano nasprotniku, kateremu so jo po šestih dneh napadov posrečilo napasti naše obrambno postojnn-ko na bojišču, dolgem 2 km in v globino 1.5 km. Obisk Zveznega tajnika v Kočevju Ustanovitev prvega Pokrajinskega ženskega fašija Bliskovit protinapad 21. marca se jo 20. armadnemu zboru pridružila 15. nemška oklepna divizija, da bi s četami mladih'fašistov, ki so sijajno držali preostale postojanke, po kar se da silni topniški podpori »rešla v protinapad. Ta protinapad, od katerega e bila odvisna usoda bitke za Marethsko Črto, sc , e razvil 22. in 23. marca. Prav tedaj se je nasprotnik trudil, da bi spravil skozi ozek prehod, ki ga je osvojila 50. angleška divizija, večje število oklepnikov. Toda italijansko topništvo in polet nemških oklepniških posadk ter italijanskih bojevnikov sta prekosila sovražnika, ki se jo bojeval — lo jo treba priznnti — z vso zagrizenostjo. 22. marca zvfečer je bil sovražnik potolčen in na italijanskih postojankah se je obdržala le še kaka manjša angleška skupina, ki se je obupno upirala. Churchill je v spodnji zbornici sam posvaril angleško ljudstvo, naj se ne vdaja prezgodnjemu veselju, ker je nemški protinapad uničil mostišče, ki si ga je VIII. armada za ceno velikih izgub priborila. Težišče bojev se je preneslo na črto med Merlabom in Tebago. Nato so v noči na 22. marca angleške oklepne predstraže vdrle na nekaterih točkah blizu Gobilija iu italijanske čete so se morale nekoliko umakniti, da jim ne bi sovražnik prišel za hrbet. Toda položaj je bil zadovoljiv tudi na tem odseku, kamor sta prišli še 21. nemška oklepna divizija ter 164. nemška divizija, ki je svoje gorske postojanke prepustila diviziji »Pištola«. Ta pa je svoj odsek odstopila manjši skupini »Spezie«. 22. marca je protinapad 21. oklepne divizije nasprotnika ustavil. Potem sla prihiteli še 104. divizija in 125. peholni polk »Spezie«. Vso te sile so sestavljale bojno skupino »Liebenstein«, ki naj bi najprej zajezile angleški napad, jtotem pa z okrepitvami z obalnega odseka prešla v protinapad. Pripeljali so Se druge čete iz Marethske črte, kjer je nasprotnik Izgubil vso napadalno inoč. Nato je italijansko poveljstvo predlagalo, naj bi skupne sile napadlo na odseku pri El-Hammi, toda zaradi jasnih razlogov, ki so bili navedeni, e obveljalo povelje zn predvideni umik. Tedaj so v noči 27. marca močne angleško oklepne sile dosegle nekaj uspehov na odseku 164. divizije bojne skupine »Liebenstein« ter te uspehe skušale izkoristiti. Toda pri El-Hammi so bile gladko ustavljene, ker so se morale ogniti italijanskemu protinapadu proti angleškemu desnemu krilu. Pod trdno zaščito desnega krila in prednjih postojank Marethske črte se je 28. marca zjutraj celotna italijanska prva armada v treh obdobjih premestila na bojno črto Akaril in deloma na črto Gabel—El-Hamma. Bilo je treba utrditi bojno črto pri Akaritu; da pa ne bi sovražnik s premočnimi silami navalil na slabotno črto Gabel—El-Hamma, se je armadno poveljstvo odločilo pustiti tamkaj motorno edinico skupino »Liebenstein«, 90. divizijo, 15. oklepno divizijo ter 125. polk JSpezic«. Umik na nove postojanke 28. marca zvečer so bile te enote izpostavljene silovitemu napadu angleških oklepnikov, ki so jih skušali pogaziti. Zaradi te grožnje in spričo dejstva, da je utrjevanje bojne črte pri Akaritu potekalo v popolnem redu, je armadno poveljstvo tem silam ukazalo, naj se počasi umakne proti utrdbam, toda naj pri umiku zaposluje sovražne enote. Tudi ti težki premiki bo poteknli prav srečno. Nasprotnik je sam po tajnem radijskem poročilu priznal, da je spet zamudil ugodno priliko. Tudi nasprotni tisk in radio sla morala povedati, da jo Rommel imeniten borec in mojster za premikanje svojih čet. Za zdaj bi še bilo prerano sklepati o dogodkih, ki se vrstijo z vrtoglavo naglico. Toda ena slvar Je docela golo-va: prva armada, ki se je prebudila k novemu življenju, je v teh bojih pokazala vse svoje najboljše telesne, nravne in duhovne sile. Naj je šo tako okrnjena v moštvu in orožju, prva armada gre nasproti novim dogodkom z neomalno vero in trdno odločnostjo, da se bo žrtvovala do skrajnosti. Ljubljana, 15. aprila. Tiskovni urad Zveze fašijev poroča: V torej zjutraj, 13. t. m., je Zvezni tajnik obiskal Kočevje. Hotel so jo od blizu prepričati o delu Fašija in okrožnega nadzorstva. Spremljali so ga Zvezni podtajnik, podpoveljnik GILL-a, zaupnica Ženskih fašijev in zaupnica odseka kmečkih gospodinj. Inšpekcijska potovanja Zveznega tajnika po Pokrajini si bodo sledila drugo drugemu. Tako bo prebivalstvo čutilo delovanje in zanimanje Stran ke na vseh odsekih njegovega življenja v tej pokrajini, ki je še pred dvema letoma poznalo fašizem tako, kakor mu ga je s slabim namenom slikala v temnih barvah protiitalijanska propaganda beograjske vlade. Neposredni stik najvišjega Strankinega Hlerarha s prebivalstvom bo dal nedvomno lo dobre rezultate. Toliko bolj, čo pomislimo na resnično misijonarsko delo, ki ga oprav-Ijajo Fašiji tudi v najbolj oddaljenih krajih, med katerimi so nekateri Čutili komunistična barbar siva in so znali napraviti iz partizanskega bandit-stva nujne zključke tudi glede na nekatere uto-pislične zamisli, s katerimi skušajo moskovski sateliti zakrinkati svoje sramotno delovanje. Na postaji v Kočevju so Zveznega tajnika In druge Hierarlie sprejeli General poveljnik hrabre divizijo, okrožni nadzornik in Tajnik fašija. V spremstvu zastopnikov krajevnih oblasti so so gostje podali na vojno pokopališče, da bi počastili spomin tistih, ki so slavno padli v protikomuni-stičnlh gverilskih bojih. Majhen kos obzidanega prostora Izven mesta sprejema zadnje ostanke hrabrih tovarišev, ki so padli v Izpolnjevanju svojih vojaških dolžnosti. Majhni grobovi se vrstijo drug poleg drugega Označuje jih samo grobo izdelan majhen križ In lesena ploščica, ki nosi ime padlega. Vsako ime vzbudi v tovariših določen spomin in gotovo bodo šli od časa do časa počastiti hrabro dejanje zavedno žrtev za ljubljeno domovino, enega padlega več za veličino Italije. Sredi majhnega pokopališča straži visok lesen križ s svojim svetim simbolom nad neminljivim spominom tistega, ki zna umreti za domovino. Predstavnike oblasti je sprejel General poveljnik pehotne divizije, v notranjosti pokopališča pa je opravljala službo častna četa in oddelek Fnšistov s praporom borbenega fašija. Zvezni tajnik in predstavniki civilnih ter vojaških oblasti so počastili slavno padle in llierarh je v znaku tesne duhovne skupnosti Stranke z Vojsko položil venec. S pokopališča so gostje odšli ▼ vojaško bolnišnico, kjer jih je pričakoval upravljajoči častnik. Med obiskom v bolnišnici sta se Zvezni tajnik in General Giardina ustavila pri vsaki postelji, na kateri jo ležal hraber ranjeni ali bolni borec. Obisk Hierarha in Strankina darila, ki jih je prinesel s seboj, so še enkrat pokazali hrabrim bolnikom bratovsko ljubezen, ki vlada danes bolj kot kdaj v duši vsakega Italijana do svojih borcev. Na vsakega bolnika je bilo naslovljeno vprašanje in vsak je povedal vedno nekaj novega. Nekateri so se spominjali dogodkov, v katerih so bili ranjeni, nekateri so povedali, da so ranjeni na oddaljeni Siciliji ali pa v Abrucih, drugi pn so končno odgovarjali, da predstavlja fotografija, postavljena zraven njihove postelje, sliko žene in otroka, ki sta tedaj nedvomno drhte pričakovala obvestil o njegovem zdravju. Pred odhodom iz bolnišnice je Zvezni tajnik razdelil med junaške ranjence vsoto denarja za najnujnejše potrebe. Nato so gostje in zastopniki krajevnih oblasti obiskali Dopolavoro Oboroženih Sil. Obiskovalci so se ustavili v dvoranah, Zvezni tajnik pa se je zanimal zn delovanje in jc dal smernice zu obsežnejše delo na nekaterih področjih. G1LL je pričakoval Zveznega tajnika s svojimi člani na majhnem trgu izven mesta. Navzočih le bilo okoli 850 organlzlrancev. velika večina v uniformah Ob prihodu obiskovalcev so pokazali svojo vojaško pripravljenost tako, da so takoj izpolnievali povelja svojih učiteljev. Poleg otrok so stale tudi družine nekaterih in s svojo navzočnostjo dokazovale svojo hvaležnost režimu, k| vzgaja mladino po načelih hlgijene in zahtevah rasnega zdravja. Zvezni tajnik je pregledal oddelek in z očitnim zadovoljstvom poslušal petje GILL-ove himne. Ustanovitev Ženskega Fašija Od tam so odšli gostje in zastopniki krajevnih oblasti v prostore Fašija. kjer so jih pričakovali kočevski Fašisti. Po hitrem pregledu prostorov, ki so poleg urada, je Zvezni tajnik otvoril v navzočnosti Fašistov, zbranih v največji dvorani, kočevski ženski Fašlj, prvo skupino fašistk, ki se jo osnovala v Pokrajini. Zvezni tajnik jo izvršil ustanovitev izgovarjajoč besede vere. »Ustanovitev tega ženskega Fašija, prveca. ki se je oblikoval v Pokrajini, in kateremu bodo sledili drugi, je rekel, pomeni priznanje misijonarsko vero Fašistov v prvi črti, ki ludi tukaj v Kočevju doprinašajo polno mero tistega, kar lahko vera doprinaša za dejanja. Slediti prebivalstvu v njegovih potrebah, biti borcem blizu z udarnim fn bratsko naklonjenim srcem, lajšati bolečine, biti vzor. je naloga fašistov v prvi črti in med njimi italijanskih žen. ki so »čudovito po svoji disciplini in državljanskih krepostih.« Za Zveznim tajnikom jo spregovorila pokrajinska zaupnica Ženskih Fašijev, ki je v 6vojem govoru dala tovarišici Timpano, zaupnici Ženskega Fašija v Kočevju, smernice za delo, ki ga je treba opraviti. To delo je namenjeno v največji meri borcem in njihovim družinam. Besedo tovarišice De Vecchi, posebno tisle, ki so se nanašale na delo, ki ga je treba opraviti za družine borcev, so globoko ganile vse navzoče. Tista, ki jih je govorila .je bila mati, ki jo jo prizadela ponosna bolečina Izgube sina v Afriki, sina. ki je izpolnjeval vojaške dolžnosti. Bile so lo rimske besede in vredne časa in Mussolinijevega duha. Pokrajinska zaupnica Ženskih Fašijev je ostala v prostorih in sprejemala kmečke gospodinje ter poslušala njihove želje. Zvezni tajnik in zastopniki oblasti pa so odšli na divizij6ko poveljstvo. kjer Je v uradu Generala poveljnika Zvezni tajnik izrekel prisrčne in bratske pozdrave Fašistov Zveze v prvi črti hrabrim borcem slavno divizije. Odgovoril mu je General Giardinl ter mu vrnil pozdrav, zagotavljajoč ga. da so Fašisti kočevskega okrožja poolnoma verni njim zaupani nalogi in da njihovo tovarištvo do vojakov njegove divizije krepi vedno bolj vezi, ki družijo Stranko z Vojsko. Poleg divizijskega poveljstva stoji poslopje, v katerem se hranijo šolarji. Tja so takoj nalo odšli Zvezni tajnik in drugi zastopniki oblasti. Po pregledu prostorov se je Zvezni Tajnik dolgo mudil med otroci in jim razdelil darila. V očeh otrok manj premožnih iz Kočevja, ki uživajo ugodnost prehrane po volji Duceja se je moglo Citati hvaležnost in zahvaio za vse, kar se napravi za nje. Tudi molitev, opravljena preden so so se vsedli k mizi, jo dobila v tem prostoru mnogo večji pomen: otroci so se zahvaljevali Bogu za dobrote, ki eo jim bile dane po Duceju in Stranki. Z obiskom okrajnega glavarstva, kjer je okrožni nadzornik in civilni komisar za Kočevje spremljal Zveznega Tajnika po uradih in ca poučil o njihovem delu, so je zaključil delovni dan llierarha. GOSPODARSTVO Snia Viscosn. Iz poslovnega poročila te največje italijanske družbe za izdelovanje umetnih tekstilnih vlaken za lansko leto je posneti, da je znašal čisti dobiček 125.8 (1941 127.3) milij. lir in da bo znašala dividenda zopet 33 lir na delnico imenske vrednosti 300 lir. Družba je lani dala 3 milij. lir za zgradbo delavskih liišic v poseben sklad, ki je dosegel že 60 milij. lir. Iz sredstev tega sklada je bilo mogoče do konca leta 1942 zgraditi 40 delavskih hišic, do konca junijn pn se bodo dciavci lahko vselili v nadaljnjih 44 hišic. Poslovno poročilo posebno poudarja razvoj podjetja Torviscosa v Benečiji, ki izdeluje celulozo iz bičevja. Zclczobctonske ladje za Bolgarijo. Bolgarija nnmernva za plovbo na Črnem morju zgraditi železobetonske ladje. V ta namen bo država prispevala ladjedelnicam posebne premije. Večji del surovin za to izdelovanje pa bo nuo-rala Bolgarija uvoziti iz inozemstva. Sporazum med Italijo in Nemčijo o povračilu vojne škode Vlada kraljevine Italije in vlade Nemške države, želeči urediti vprašanja, ki se tičejo povračila po vojni povzročene stvarne škode, ki so jo ulrpeli njih državljani, sla se dogovorili takole: Člen 1. Vsaka stranka pogodnlca dovoljuje po določbah, ki veljajo za njene državljane, povračilo državljanom druge stranke pogodnice, ki bi bili na njenem ozemlju oškodovani na svojih premičninah in nepremičninah zaradi vojne. Člen 2. V smislu tega sporazuma se pravne osebe, družbe in drušlva, ki imajo svoj sedež na ozemlju ene države pogodnioe, štejejo kot da pripadajo tej državi pogodnici, če so pri njih udeleženi državljani ene ali obeh držav pogodnic z najmanj 75% glavnice. V primerih, ko udeležba italijanskih iu nemških državljanov ne dosega 75%, obravnava vsaka olranka pogodnica udeležbo državljanov drugo stranke pogodnico knkor udeležbo svojih državljanov pri pravnih osebah, družbah ali društvih, ki 66 štejejo za tuje. Člen 3. Ta sporazum se ne nanaša na vojne škodo pri ladjah, avtomobolih in na vkrcanih stvareh. Člen 4. Oblastva vsake stranke pogodnice, ki so pristojna za odločanje o stvarni vojni škodi, lahko zaprosijo za upravno in sodno pomoč pri pristojnih oblastvih drugo stranke pogodnice. Taka pomoč se v okviru pristojnosti zaprošenega oblastva mora dajati. Prošnje se pošiljajo preko konzulatov: v Italiji ministrstvu za finance (Uf-ficio danni di guerra); v nemški državi na Reichs-verwaltungsgericht (Reichskriegsschadenamt). Za dajanje zaprošene upravne ali sodne pomoči se ne plačujejo ne takse nc drugi stroški. Člen 5. Ta sporazum se nanaša: za kraljevino Italijo tudi na posestvo italijanskih cgejskih otokov in na ozemlja Italijanske Afrike; za Nemško državo tudi na Generalni gubernij, na Alzacijo, Loreno in Luksemburg kakor tudi na Spodnje Štajersko, Južno Koroško in Gorenjsko. Člen 6. Ta sporazum stopi v veljavo dne 1. januarja 1943. Upornhlja se na vse škode po sedanji vojni, ki so že nastalo ali ki šo nastanejo. Zaplemba imovin upornikov Zaplenja se vsa premična in nepremična imo vfna naslednjih komunističnih upornikov: Gramu : Jolefa, sina pok. Antona in pok. šušteršič Marije, roj. 23. marca 1921 v Dol. Brezovici in tam bivajočega, Petrita Antona, sina Franca in Marije Košir, roj. 5 oktobra 1918 v Kamniku pri Preserju in tam bivajočega, Rodelja Jotipa, sina pok. Josipa ' in pok Marije Piskar. roj. 11 avg. 1906 v Preserju ter tam bivajočega. dr. Jenka Andreja, zdravnika, sina pok. Franceta in pok Hafner Marije, roj. dne 13. nov. 1884 v Lipici pri Skofji Loki in bivajočega v Dev. Mar. v Polju-VevČe. Imovina vseh teh sc zapleni po običajuem postopku ter običajnimi posledicami. Sestanek vodstva vseučiliške organizacije Pod predsedstvom vseučlliškega rektorja se Je ob navzočnosti zaupnika ljubljanske vseučiliške organizacije sestal direktorij tukajšnjega V6e-učiliškega društva. Direktorij je z zadovoljstvom vzel na znanje odredbo štev. 33 Visokega komisarja z dne 20. marca o preureditvi dijaških domov, s katero so »Cirilov akademski donu, »Doin visokošolk« in »Jegličev akademski dom« prešli pod nejx>sredno odvisnost vseučiliške organizacije, ter je rešil nekatera vprašanja, ki se nanašajo na brezplačno zdravniško pomoč akademikom. Prerešetal je tudi nekatere prošnje za podpore, ki so jih vložili študentje ter povečal prispevke tistim, ki so pomoči najbolj polrebni. Najvišje cene presnega mleka za prehrano Najvišja cena presnemu, neposnetemu mleku za prehrano se določa takole: 1. pri proizvajalcu liter 2 liri; 2. v Ljubljani, franko mlekarna, vštevši vse javne davščine: a) pri veleprodajalcu liter 2.38 lire, b) pri prodajalcu na drobno liter 2.50. Kršitelji dolčb te naredbe so kaznujejo po postopku in predpisih naredb z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 in z dne 25. novembra 1942-XXI št. 215 z zaporom do dveh mesecev in v denarju do 500 lir. Izpred vojaškega sodišča Vojaško vojno sodišče Višjega poveljstva Oboroženih sil Slovenija-Dalniazia, odsek v Ljubljani, jo obsodilo Vrhovnik Majdo, hči Franca in Heleno Kraškovic, roj. v Ljubljani 14. aprila 1922, sta-nujočo v Ljubljani Slerceva 42, in Pleško Srečka, sina pok. Josipa in Antonijo Čelešnik, roj. v Ljubljani 25. 3. 1920, bivajočega v Ljubljani, Sv. Petra 43, oba na begu zaradi deliktov ker sta do 23. septembra 1942 bila soudeležena pri prevratni združbi, ker sta delala prevratno propagando z razširjanjem nokaj tisoče v komunističnih listkov, ki sta jih dala natisniti v tajni tiskarni ki le bila v ta namen ustanovljena in da sto sode'ovala v ohoroženi tolpi in imela orožje in municljo brez dovoljenja pristojne oblasti na dosmrtno robijo z vsemi zakonitimi posledicami. Sodbo mora v izvlečku objaviti dnevnik :Slo-vonec« v Ljubljani. Zvišanje osebnih tarif na madžarskih železnicah. Novi madžarski trgovinski minister je odredil zvišanje osebnih tarif na madžarskih državnih železnicah za 50%, istočasno pa je odredil tudi znižanje tarif za provoz drv za kurjavo. Hrvatsko zadružništvo. V Zagrebu je bila pod firmo Selopromet ustanovljena prodajna centrala za združene hrvatske kmetijske zadruge. Centrala ima namen preskrbovati zadruge in njih člane s km"tij«l?!mi «troji in orodjem, industrijskimi izdelki, pa tudi s potrebnimi živili. &Ju>Jine novica j Marijanska akademija v frančiškanski dvorani Koledar Petek, 16. malega travna: Benedikt Laber, »poznavalec; Bernarda Subiru, devica. Sobota, 17. malega travna: Štefan, opat in ustanovitelj reda; Anicet, papež in mučenec; Rudolf, mučenec; Robert, opat. Zgodovinski paberkl 16. malega travna: 1. 1346 na Veliko noč jo na državnem zboru v Skoplju kronal patrijarh Joanikije Dušuna Silnega za carja Srbov in Grkov. — I. 1812. so je rodil v Jescino pri Tiniano v Istrii škof Juraj Dobrila, veliki dobrotnik iu učitelj svojega ljudstva — I. 1879 je umrl v Ljubljani Poter Kozler, pravnik, geograf in politik. Rodil 60 je 16. februarja 1824. v Kočah pri Kočenski Reki. V Ljubljani je obiskoval normalko in gimnazijo (1835-40) ter odšel v Italijo, kjer je študiral logiko v Padovi in fiziko v Paviji. Na Dunaju je dovršil 1. 1846. pravo, bil praktikant pri kriminalnem in civilnem sodišču ter položil odvetniški izpit. Po raznih službah je prevzel 1. 1857. mesto notarja v Sesana. — Po očetovi smrti je prevzel trgovino na Dunaju, kupil L 1866 z brati in 6estro Pagliaruzzijev Cekinov grad v Šiški, osnoval in vodil pivovarno, ki jo začela obratovati leta 1367. ter bila največje tovrstno podjetjo na Kranjskem. Kot gimnazijec jo prišel Kozler v Ljubljani v krog Janeza Kersnika, kot jjirist jo občeval na Dunaju z Miklošičem. Jenkom, Ci-galetom, Dolencem in Htadnikom. Leta 1848. jo bil odbornik dunajske Slovenije in član Slovenskega društva v Ljubljani, podpisal jo adreso 44 dunajskih Slovencev kranjskim deželnim stanovom in razglns, v katerem so predlagali, naj se primejo Gaj, Kukuljevič in Vranicani kot začasni odbor našega naroda, z Antonom Globočnikom je določil barve kranjske dežele kot slovenske in jo prišel z Miklošičem v Ljubljano zagovarjat slovenski program. Istočasno se je Iolil tudi publicističnega dela za slovenske narodne zahteve in te brigal zlasti za obmejne Slovence. Zavzel se jo za takojšnjo vpeljavo slovenščine v urade, zagovarjal zvezo s Hrvati ter slavil Jelačiva kot bojevnika za enakopravonst vseh narodov in kritiziral Ambrožev nastop za nemščino kot parlamentarni jezik. Da bi slovenske zahteve podprl s statističnim gradivom, so Je lotil sestave zemljepisa in zemljepisne karte slovenskega ozemlja. Prvi odtisi so bili napravljeni že leta 1849., celotno delo je bilo končano 1858. Toda vojno sodišče je zapečatilo vse odtise s ploščami vred in obtožilo Kozlerja hudodelstva kaljenja javnega miru; šele leta 1861. jo policijsko ministrstvo prepoved razveljavilo, nakar je zemljevid prišel v javnost. Kozlerjev zemljevid slovenskega ozemlja je prvi naS zemljevid in ima veliko znanstveno in kulturno vrednost, posebno ker je avlor točno začrtal naše narodne meje sredi preteklega stoletja. Kozler je bil tudi med ustanovitelji Trboveljske premogokopne družbe in Član konzorcija za gradnjo gorenjske železnice. Kot politik je v ustavni dobi zastopal v kranjskem deželnem zboru narodne zahteve kmečkih občin okraja Kočevja, Ribnice in Vel. Lašče. Pri državnozbor-skih volitvah pa je kot kandidat mladoslovencev leta 1873. propadel. Kovi grobovi + Janez Goršič. Po dolgi in mučni bolezni, ki jo je Bogu vdano prenašal, je za vedno zatis-nil oči 51 lelni gospod Janez Goršič, posestnik v Mali vasi pri Grosupljem. Na zadnji poti smo ga spremili v ponedeljek na farno pokopališče v St. Juriju. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno 60Žaljel Nasilna smrt vzornega borca Dne 30. marca tega leta so trije komunisti navalili na vzornega fanta Franca Žabkarja, doma s Hrvaškega broda pri Škocijanu, ter ga zločinsko umorili. Pokojni France je bil član protikomunistične legije. Doma so je mudil na dopustu, ko so ga iz zasede ujeli komunisti Žabkar s Stare Bučke, Mencin s Slare vasi ter Kuk-man iz Gradenj. Odpeljali so ga od doma in ga ubili nekje pri Selili, med Klevevžem in med Smarjeto. Pokopan je bil dne 4. aprila. Ko so ga morilci mučili, so opazili, da ima okrog vratu Marijino svetinjico. Zaradi tega so ga zasmehovali in mu rekli: >Čakaj, hudič beli, čeprav imaš svetinjico, vseeno se te bo prijela partizanska krogla I« Vzornega borca Franca Zabkarja bomo ohranili v častnem spominu. Cerkveni vestnik Šesta postna pridiga prevzvišenega gosp. škofa dr. Gregorija Rožmana bo v petek, 16. aprila, ob pol 8 zvečer v stolnici. Pred pridigo bodo ol> 6.45 litanije t blagoslovom, ob 7 pa sv. križev pot s petjem. Verniki, pridite v obil-i.em številu, da ob topli besedi svojega škofa spoznate tolažilne skrivnosti, ki jih Je učenec ljubezni zapisal ob koncu svoje preroške kniige. — Za dan posvetitve. Gg. voditelje Marijinih družb obveščamo, da je izšla za posvetitev kongregacij brezmadežnemu Srcu Marijinemu posebna posvetilna molitev. Naroča so v Pisarni Mari|inih družb in v pisarni KA. Stane 100 izvodov 15 lir. — Posvetitev obrtnikov in trgovcev brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Obrtniki in trgovci, pomočniki in sotrudniki, vsi. ki delate v raznih gospodarskih podjetjih, za Vas vse bo duhovna obnova in priprava za posvetitev brezmadežnemu srcu Marijinemu i govori zu moško, ki bodo v cerkvi Jezusovega Srca na trgu Tabor; v soboto 17. aprila, v nedeljo. 18. aprila, v ponedeljek, 19. aprila In v torek 20. aprila. Pričetek govora bo vsak dan točno ob pol osmih zvečer. Glede časa in načina posvetitve bodo dobili udeleženci natančna pojasnilu v govorih. — V petek. 16. aprila, na spominski dan Marijo Žalostne, l>o v cerkvi sv. Florijona, ki hrani čudodelno podobo Marijo sedem žalosti, služba po sledečem redu: sv. mašo so vrste: prva ob pol 6. s petjem ob pol 7 (ob 6 prej govor za članico Marijine družbe žena), nato so še tiho maše ob 7. pol 8, 8 in 0. Popoldne od 4 do 5 je posebna pobožnost za članico Marijine družbo žena, od 5 do 6 skupna ura molitve, ob 6 sv. križev pot, pridiga in litanije M B. — Cerkev sv. Florijana lx> odprla tudi skozi ves veliki leden do velikonočnega ponedeljka vsak dan od 9 do 19. — Duhovno yaje za nkademičnrke bodo v Domu duhovnih vaj v Lichtenturnovem zavodu v dneh od 17. do 21. aprila. Začelek v soboto, 17. t. m., ob .5 popoldne, sklep pa v sredo, 21. t. m., zjutraj. Vse gospodično akademičarke prav vljudno vabljene! — Začetek duhovnih vaj za akademske izo-braženke jo danes zvečer ob pol 6 v kapeli pri uršulinkah. Vhod pri porli. DUHOVNE OBNOVE — Za poročene gospode z dovršeno akademsko izobrazbo se bo pričela duhovna obnova v soboto. 17. t, m. 6 6porcdoni kakor je pisan v vabilih. — Duhovna obnova za neporočene gospode, ki bo v Slomškovem zavodu. Poljanska 6 (tik Alojzijevišča). Pričetek 17. aprila ob %7 zvečer. V nedeljo ob M7 zvečer govor. V ponedeljek in torek govori ob yK7 zjutraj in Yi7 zvečer. Sklep veliko sredo, 21. aprila, ob 'Al zjutraj. Pridite, da se pripravimo na posvečenje v čast brezmadežnemu Marijinemu Srcu! — Duhovna obnova za poročeno gospode, ki bo od 17. do 21. aprila v uršulinski cerkvi. Začetek 17. aprila ,ob. "i7 zv, V nedeljo, 18. aprila, govor ob iK7 zvečer. V ponedeljek, 15. aprila, ob 6 zjutraj in ob ?«7 zvečer in v torek, 21. aprila, ob 6 zjutraj in-iob V\7 zvečer. Sklep v sredo ob '/•7 zjutraj. — Vljudno vabljeni, dn se pripravimo za posvečenje v čast brezmadežnemu Marijinemu Srcu. • • • — Velikonočni pozdravi. Uredništvo >Slo-venra« Jo prejelo pismo, v katerem voščijo naslednji vojni ujetniki srečno in vesele velikonočne praznike vsem domačim, znancem ln prijateljem ler vsem bralcem 'Slovenca«. V imenu vseh piše Oberman Stanko št. 3278. S svojimi tovariši ie v Nemčiji v taborišču M. Stommlnger XC. Voščila in pozdrave pošiljajo: Oberman Stanko, Plut Martin. Pezdirc Janez. Humljan Ivan. Bukovec Jože, Tome Ernest, Uenič Peter, Matkovič Anion, Vrtin Janez, Marentič Janez, Toporišič Alojz, Kočevar Janez, Zlogar Franc. — Vreme. V 6redo je bilo na splošno lepo in sončno, tu in tam mestoma vetrovno. Noč jasna. V četrtek zjutraj na Barju megla, ponekod slana. V sredo se je dnevna temperatura dvignila na 4-17.2° C. V četrtek jutranji temperaturni minimum + 1° C. zunaj na prostem p°d ničlo —0.5 C. Barometer je v četrtek kazal 773.4 mm. — Poskrbite si za velikonočne obrede knjižico »VELIKI TEDEN« (spisal dr. Turnšek). Kako lepo in resnično bosle s pomočjo te knjižico doživljali skrivnosti Velikega tedna! Knjižica se dobi v knjigarnah. Cena ena lira. — Papirnati petelinčki po modelu Iz malega kruha. Na zanimivo misel je prišla znana ilustra-torka gdč. Jela Vilfanova: iz Etnografskega muzeja v Ljubljani ie vzela model ^škofjeloškega »kruhka«, star že 150 let je namesto malega kruhka v testu začela izdelovati lepe dekorativno petelinčke v pisanih barvah iz stisnjenega papirja. Tako smo dobili lepe slovenske obeske za butarice, okraski po 6obah itd. Kot take obeske za darila, šopke if. bodo zelo dobrodošli ter bodo tako izpolnjevali novo vlogo s staro slovensko ljudsko tradicijo. Ko jo naš prevzvišeni nadpastir omenil, da se bo ves narod posvetil brezmadežnemu Srcu Marijinemu, jo mladina škofov klic takoj razumela. Tista mladina, ki jo vedno in povsod izpričevala vero v varstvo nebeške Gospo in kraljice Sloven cev, ki je navkljub prelomu na domačih tleh ohra nila vero v Križanega in ljubezen do njegovega namestnika. Ni jih bilo treba navduševati: vzgojitelji jutrišnjega rodu so dali uspel prikaz svo jega mladega hotenja in svoje katoliško zavesti. Zadnjo in prejšnjo nedeljo so v ljubljanski frančiškanski dvorani izvedli pod pokroviteljstvom prevzvišenega škofu dr Gregorija proslavo v Čast brezmadežnemu Srcu Marijinemu kot pripravo na vseobčo posvetitev našega naroda svoji Kraljici v mesecu majniku. Spored, ki so ga mladi učiteljiščniki In učite-ljlSČnico izvajali pri razprodani dvorani, je bil nad vse lep in pester. Svojo delo so začeli s pesmijo »Marija, pomagaj nam«, ki jo je navdušeno prepevala zbrana srenja v dvorani. Šolski orke ster nas je lepo uvedel v naduljne točko. Mladi dirigent g. Omahcn, ki ga jo vodil, je očitno pokazal velik smisel za občuteno podajanje in spretno roko pri vodstvu. Spored so preplelulo dekla-macijo iu pevski nastopi. Vse pozornosti jo bil vreden govor mladega učiteljskega pripravnika g. Koširja, ki nam je v klenih besedah priklical v spomin sporočilo Fa-timske Gospč in nas navdušil za veliko prenovitveno delo, katero naj zajame ves naš narod. Mogočno je zvenel šolski pevski zbor, ki je nastopil s skrbno Izbranim sporedom najboljših slovenskih nuroduih pesuii.Vodil ga jo R- prot. Ropovš. Tudi solisti so so kaj- m OČI potrudili in so za svoja izvujunja bili nagrajeni s toplim odobravanjem. Tvegan poizkus /.borno recitacije je bila Pavla Golio »Procesija«. Dekleta so Jo izvajalo z občutjem in smiselno. Prav ta deklaniacija je zapustila zaradi svojo tako sodobne vsebine, a še bolj zaradi lepo izvedbe najgloblji vtis v gledalcih. Pri obeh akademijah smo opazili veliko število prijateljev mladine, staršev, vzgojiteljev, a večji del občinstva so zavzeli seveda študentje. Saj jo pa tako tudi prav, ker jo bila akademija njim nnmenjena. Tistim, ki govore, dn v toh dneh takšne prireditve niso primerne, povemo le, naj bt ti dve nedelji prišli v frančiškansko dvorano. Mladi, ki so nastopili, in tisli, ki so sodelovali kot gledalci, bi jim dokazali, da so prav v teh dneh take prireditve primerno, da. šo več, nad vse potrebne! Ce si naši nasprotniki upajo javno In podtolno vplivati na ljudi, zakaj bi šo i katoličani ne izpričati javno in s ponosom svoje katoliške zavesti? Saj smo tako predolgo molčali, Gojenkam in gojencem drž. učiteljišča smo za uspeli predstavi samo hvaležni, posebej hvnležni Se, ker so bili prvi, ki so tudi z javnim nnstO|>om izpričali voljo, da hočejo vso doprinesli k veliki posvetitvi na-I šega naroda. Želimo si lo, da bi Se ostalo ljub-' ljanske srednjo šole pripravile lak nastop. Iz dela in življenja - aJ iu in lam Z Gorenjskega Nastop članov državne delovne službe v Kranju, l red nedavnim so prišli člani državne delovne službe na obisk v Kranj. Ves Krunj jih jo navdušeno sprejel, spremljala pa iih je godbu iz Gradca. Člani državno delovno službe, ki so prišli v Kranj, so bili v službi v taborišču Viktring, v katerem so večinoma somi Gorenjci. Zato je bil nu vseh cestah v Kranju gost špalir, vsa okna in vrata so bila polna gledalcev. Vse polno je bilo žarečih obrazov, kar jc razumljivo ob snidenju z domačimi člani delovne službe. Na trgu Adolfu Hitlerja v Kranju je postrojene člane obšel okrožni vodja Kuss. V nagovoru je okrožni vodja poudaril, dn so vsi veseli, da vidijo mlade člane delovne službe iz Gorenjske v Kranju, du so vsi ve3cli, da jih vidijo zdrave, rjave in sveže. Tako luhko vsi vidijo, du se z njimi ne ravna drugače kot z ostalimi nemškimi kmečkimi sinovi. S svojim obnašanjem in žarečimi očmi zavračajo tako člani sami laži, ki jih trosijo skrivni rovarji in godrnjači, ki bi tako zelo radi izzvali nemire. Vsi danes lahko vidijo, da so se celo zredili. Pozval jih je, naj sedaj sami povedo svojim domačini, kaj je res in naj tako potrde dobro ime Gorenjcev kakor so ga doslej potrdili v taborišču. Vodja članov delovne službe se jc nuto zahvalil okrožnemu vodji zn lep sprejem in poudaril, du so se vsi Gorenjci v taborišču dobro držali, da so opravljali nadpovprečno delo tako glede množine kakor tudi glede kakovosti. Nikdar ni bilo pritožb, tako da so Gorenjci prekosili vsa pričukovanju in si priborili najboljši glas med drugimi tovariši. Gorenjci so v redu! Tako je tudi dejal gauleiter dr- Raincr, ki jih jc obiskal v taborišču. Zato so po vsi tembolj hvnležni Kranju, ki jc povabil člane delovne službe na obisk. Zatem so člani delovne službe med petjem odkorakali na športni prostor, kjer so nastopili z izvrstnimi vajami, ki so se jih naučili že v treh mesecih delovne službe. Oči storili vojakov so se iskrile od veselja, ko so videli, s kakšno vojaško temeljitostjo so mladeniči ubogali povelja. Popoldne so bili člani delovne .slu/lic prosti in so se razgovarjali z domačimi. Godba delovne službe pa je priredila Kranjčanom koncert. Zvečer pa so sc zopet odpeljali nazaj v taborišče. Žrtev promefne nesreče, železniški delavec Franc šlefe iz Ilrušice je pred nedavnim padel na postaji. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer mu pa niso mogli rešiti življenja. Največ zaradi notranjih poškodb jc umrl. S Spodnjega Štajerskega Občinske in okrožne samouprave nn Spodnjem Štajerskem. V zvezi s proslavo dvoletnice na Sp. Štajerskem jc uvedel šef civilne uprave in guuleiter dr. Uiberreither z nnredbo 14. IV. nemško občinsko samoupravo v občinah Spodnje štajerske. Tako jc bil tudi na Sp. Štajerskem uveljavljen nemški občinski upravni zakon. S tem jc razvoj občin kakor tudi okrožij zaključen. Samouprava velja prav tako za posamezna okrožja. Kriminalno sodstvo preneseno na spodnje-štajerska sodišča. S 1. aprilom so bila ustanovljena sodišča na Sp. štajerskem in ob dvelet-nici osvoboditve je bilo prenešeno nanjo tudi vse kazensko sodstvo. Zasledovanje in progon nepolitičnih kazenskih zadev ne bo opravljala več varnostna policija, ki je to delo opravljala doslej dve leti, ampak sodišča. Moški in mešani pevski zbor v Krškem so ustanovili pred nedavnim v okviru štajerske domovinske zveze. Moški pevski zbor ima vaje vsako sredo ob 8 zvečer. V kratkem bo začel z vajami tudi mešani zbor in salonski orkester. Odlikovan vojak iz Apač. Voznik tanka v polku oklepnikov Ivan Markovič, sin ključavničarskega mojstra Markoviča iz Apač. je bil zaradi junaštva pred sovražnikom odlikovan z železnim križcem II. stopnje, hkrati pa jc napredoval. Gozdovi na Spod. Štajerskem merijo 297.000 hektarov, kar zneso približno 43% celotno površine. Tri četrtine vsegn gozda je v posesti zasebnikov, največ malih posestnikov. Za gozd skrbi sedaj 13 gozdnih uradov z dvema uradoma nad-gozdarjev. Ta dva nadzorujeta 25 gozdarjev. Koliko otrok |e bilo cepl|enih proti davicl. V zadnjih dveh letih »o na Sp. Štajerskem cepili vsega skupaj 67 934 otrok starih 2—8 let proti davici. Na vsem Štajerskem pa je bilo cepljenih vsega skupaj nad 200.000 otrok. Mozartov mladinski pevski zbor iz Berlina gostuje nn Spodnjem Štajerskem. Pevski zbor Hitlerjevo mladine iz Berlinu bo gostoval 16. aprila v Ptuju, kjer bo nastopil z nemškimi pesmimi. Mladinski zbor je znan otroški pevski zbor ln bo gostoval v soboto tudi v Celju. Vsega skupaj bi> nastopilo 75 dečkov in deklic. Pevski zbor hltlerjevske mladine iz Berlina bo gostoval IS. aprila v Konjicah, 22. aprila pa v Slovenj grodcu. Znatna zaporna kazen za ljudskega škodljivca. 22. marca je bila pri kazenskem oddelku varnostne policije v Mariboru razprava proti 37 letnemu Mariborčanu Francu Dedičku. Obtožen je bil, da je i/koristil izredne razmere v letih 1941-42, ki so nastale na Sp. ■štajerskem zaradi izseljevanja in se je izdajal zu člana tajne državne policije in vplivno osebnost štajerske domovinske zveze. Dalje jc mnogim osebam lagal, da jim bo. ee mu bodo dnli živila, preskrbe! sprejem v štajersko domovinsko zvezo. Dejansko jo tako izvabil Dediček za 200 M raznih živil od Inhkovernežev. Drugim je tudi pripovedoval o aretacijah, ki naj bi sc izvršilo in namigoval, dn on odloča o izseljevanju, ter jih tako skušal omehčati. Glede na to, dn je. Dediček vse to počel še pred odredbo, ki jo poostrila knzni za zlorabo uradne oblasti, po kateri je za vsak tak primer določena smrtna kazen, jc bil Dediček obsojen na osem let zapora* Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: folcini upokojenec drž. žel. Ivan Lorenčič, mala hčerka tovarniškega delavca lirika Grah iz Gotovclj, 38 letna viničarka Terezija Fekonja iz St avnice pri Sv. Ani v Slov. goricah, 83letni zasebnik Jožef Braeko, 12 letna kmctovolčeva hčerka Silva Ortcr iz Recenjaka pri Sv. Lovrencu na Pohorju, 71 letni mesar Ivan Fnjdiga iz Zg. Radvanja, v Topolščici je umrl 39 letni gostilničar in trgovec Viljem Podlipnik iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Njegove zeinsko ostanke so prepeljali v Maribor. Na severnem bojišču vzhodne fronte je umrl desetnik v polku lovcev na tanke Rudolf Petak, doni* iz Maribora. Krasna norost rn nnSa do (leta: dchllSha hnltdl ml sim|e Napisala Jolanin 5 popoldno »župnik lz cvetočega vinograda«, drama v 3 dejanjih. Vstopnico dobito v predprodnjl v trgovini Sfiligoj in na dna predstave od 10—13 ter dvo uri pred pričetkom pri blagajni frančiškanske dvorane. RADIO. Petek. II. aprila: 7.30 Slovenska glasba — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa. poročila v Italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovonščini — 13.12 Simfonična glasim — 13.25 Radijske pesmi, orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestru vodi dirigent D. M. Sljanec, gla^ha zn godalni orkester — 14.40 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 17.15 Nn harmoniko igra Vlado Golob — 17.35 Komorna glasba — IS Govorimo Italijansko, poučuje prof. dr. Stanko Lebon — 10.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 lindio tn družino — 21.05 Predavanje v slovenščini — 21.1S Orgelski koncert Pavla Rančlgajn, prenos iz cerkve sv. Petra v Ljubljani — 21.55 Koneert radljskoga orkestra vodi dirigent D. M. Sljanec. sodeluje soprnnlstka Valerija Hejrbal, operna glasba — 22.30 Chopinov« glasba — 21.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr Deu-Klanj-šček Cesta Arlolla Rea ln mr. Bohincc ded Cesta 79. oktobra 31. V vsako hišo »Slovenca«! S. S. VAN DINE: »Glejte, tu je poročilo o njenem zdravstvenem stanju in vest, da je odšla v sanatorij. Že \eč let sem njen zdravnik.« Markbam je pogledal izrezek in ga nato vrnit zdravniku. Nekaj časa je vladal v sobi popolu molk, ki ga je jiončno pretrgal Vance: »Kako se imenuje nočna bolničarka v vašem sanatoriju?« »Nočna bolničarka? Kaj pa ima ta opraviti v. zadevo? ... V ponedeljek zvečer je imela mnogo dela. Sicer pa, ne razumem... Če pa hočete njeno ime, nimam nič proti temu... Imenuje se Ainelija Finckle.« Vance si je zapisal ime, iztrgal list iz belež-nice in ga podal Heathu in mu dejal: »Gospod narednik, jutri ob enajstih privedite semkaj to gospodično.« Pri teh besedah mu je pomežiknil. »Dobrol Zelo pametna misel!« je vzkliknil Heath in v njegovem vedenju je bilo nekaj, kar ni obljubljalo nič dobrega bolničarki. Zdravnikov obraz je izdajal nekako zaskrbljenost. »Oprostite, če vam izjavim, da nikakor ne razumem vaših metod. Ali lahko upam, da je moje zasliševanje končano?« »Mislim, da za zdaj ne potrebujem ničesar več,< jo odvrnil Markham. »Želite, da vam naročim avtotaksi?« »Preveč sto prijazni. A moj avtomobil me čaka spodaj.« Po teh besedah jo doktor Lindquist samozavestno odšel. Markham je takoj nato poklical S\vacker]a in mu naročil, naj poišče Tracyja, ki je nekaj trenutkov pozneje že stal pred svojim načelnikom. »Zopet mi morate poiskati Mannixa,« mu je dejal Markham. »Privedite ga nemudoma semkaj.« Tracy so je globoko priklonil, si popravil naočnike in odšel, da izpolni zaupano mu nalogo. »Zdaj pa.« je dejal Markham in očitajoče pogledal Vanceja, »bi rad vedel, čemu si opozoril Lindquista na bolničarko? Tvoji možgani danes nikakor niso na višini položaja. Misliš torej, da se jaz nisem spomnil na bolničarko? Ti pa si ga zdaj opozoril nanjo! Dovolj časa bo imel do jutri, da jo nauči, kako mora odgovarjati. Zares se mi zdi tvoje ravnanje nerazumljivo in škodljivo našemu prizadevanju, da bi kontrolirali doktorjev alibi.« »Malo sem ga pa le prestrašil, kaj ne?« jo z zadovoljivim smehljajem vprašal Vince. »Vsakokrat, kadar sovražnik začne delati opazke o neprimernih in nespametnih metodah, jo to dokaz, da se boji. Nikar si ne jemlji preveč k srcu mojih nedoslednosti. Ce sva midva oba mislila na bolničarko ali meniš, da ni mislil nanjo tudi ta pretkani doktor? Če bi to gospodično bilo mogoče prepričati, da bi govorila neresnico, bi nnm io bil ponudil kot pričo že pred dvema dnevoma. Prav ! gotovo bi jo bil imenoval obenem z bolno gospo Breedon, kot pričo, da je bil v ponedeljek ponoči Izšel je znameniti roman »PILATUS« ki ga je spisal pesnik švicarskih gora Henrik Feclerer. Federer je odličen pripovednik, oster opazovalec značajev in predmetov, plastičen in jedrnat v izrazu. Z močno pesniško silo ume pričarati bralcu slikovito življenje patriarhalnih gorskih švicarskih vasi in njihovih tršatih prebivalcev, ki jih opisuje s toplo ljubeznijo do njihovih rev in težav in z vedrim gorskim humorjem. Nenadkriljiv in naravnost ruzkošen je v prikazovanju gora iu čudovitega gorskega sveta. »Pilatus« bo zato prav vsakemu, posebno pa ljubiteljem planili, lepo sveže branje, kot si ga lepšega le težko mislimo. Naslednji teden bo izšla v »Slovenčcvi knjižnici« nova knjiga »LJUDJE OB KRKI« delo enega najboljših iz mlade pesniške in pisateljske generacije Jožeta Dularja. — Knjiga ima številne lepe ilustracije slikarja Lojzn Pcrkn. Iz lahke atletike Službena objava Zveze št. 7. — V nedeljo ob 11 prva utletskn prireditev na llermesu. Prvenstveno tekmovanje v teku čez drn in siru (sprememba prejšnje objave): zbirališče tekmovalcev bo v nedeljo, 18. uprila, ob pol 11 na llermesu; start bo ob 11; prijave bodo zaključene 16. aprila do 18 zvečer. Objava klubom: Planina in Hcrmes se vabita. da uredita do 17. uprila svoj odnos do dninskc sekcije, da potrdita njihov vpis in priložita predpisano vpisnino 38 lir. Atleti-juniorji: Opozarjamo prizadete klube. ki hočejo obdržati kvalifikacijo juniorjev, da morajo poslati s prošnjo za športne dovolilnice tudi podpisane slike in krstne liste. Velika nagrada za srednjo progo: Prire-diivc se lahko udeležijo tudi oni atleti, ki še nimajo športne izkaznice, toda pod pogojem, dn si preskrbijo pred tekmovanjem posebno izkaznico, katero bodo dobili za 1 liro; na zahtevo jo bodo morali predložiti skupno z osebno izkaznico. * Zbor lahkoatletskih sodnikov — službeno. Pozivam vse gg. sodnike skupine »A«, da se javijo v nedeljo ob 10 dop. ua športnem igrišču Hennesa«, Predsednik. Šport v kratkem Na igrišču /a Kolinsko tovarno bo v nedeljo. 18. t' in., ob 10 dopoldne prijateljska nogometna tekma med Marsom in Korotanom. Iz prireditvenega koledarja Lahkoatlctske zveze v Ljubljani- Tekom junija bodo v Ljubljani naslednje lahkoatletske tekme: 6. junija žensko in moško klubsko prvenstvo na igrašču llermesu: 12. junija tekmovanje povabijenili, priredi CONI; 20.' junija pokrajinsko prvenstvo juniorjev. Finec Thunberg, znani prvak v hitrem drsanju, je slavil nedavno 30 letnico. Svoječasno je. spadal med najhitrejše drsalce na svetu in je nastopal 35 let. Nova švedska zvezda v plavalnem športu, 11 une Gustafsson, ki je nedavno premagal Bor-ga. je nastopil spet v Nvkopingu in preplaval 200 m prosto v 2 min. 1Š. sek. zares v sanatoriju. Dejstvo, da tega ni storil, nam dokazuje, da se ta gospodična ne pusti vplivati, da bi pričala po krivem... Vedi, da sem namenoma opozoril zdravnika. Zdaj mora nokaj storiti, preden bomo zaslišali gospodično Finckle Domišljam si cclo, da vem, kaj bo storil.« »Ali naj torej prlvedem jutri semkaj gospodično Finckle?« je vprašal Heath. »Ni treba,« je odvrnil Vance »Mislim, da te gospodično ne bomo imeli čast spoznati. Tako srečanjo je morda zadnja stvar, ki bi si jo doktor želel.« »Morda imaš prav,« je priznal Markham. »Nikakor pa ne smeš pozabiti, da je morda imel doktor v ponedeljek kak drug opravek, ki noče. da bi zvedeli zanj, ki pa ni v nikaki zvezi z umorom.« »Ze prav, že prav! Kako čudno je to, da so si vsi, ki so poznali umorjeno plesalko, izbrali prav noč od ponedeljka na torek za svoja pro-povedana pota. Nenavadno, kaj ne? Skeel nas hoče prepričati, da je bil zaverovan v igro, Glea ver je divjal s svojim avtomobilom skozi Boomton. Lindquist nas hoče prepričati, da je vršil svoj poklic in tudi Mannix si je poskrbel alibi, v pri ineru, da bi ga spraševali, kje je bil v usodni noči. Dejstvo je, da so vsi počenjali stvari, o katerih bi mi ne smeli vedeti ničesar. Zakaj? čemu neki so vsi izbrali prav to noč za svoja nedovoljena dejanja, katerih nočejo priznati niti da bi se na ta način oprostili suma?« »Za svojo osebo sem prepričan, da je bil Skeel,« je trmasto izjavil Heath. »Takoj spoznam delo strokovnjaka, kakor hitro ga vidim. Nikakor ne morete pustiti v nemar prstnih odtisov in iz-vedenčevega poročila glede dleta.« Markham je bil popolnoma zmeden. Njegovo vero v Skcelovo krivdo je Vance popolnoma omajal s svojo teorijo, da je zločin pripravil z vso skrbnostjo zelo premeten in razumen človek. Zdaj pa so je, čeprav nerad, zopet vrnil k lleathovcniu mnenju. . »Priznam,« je dejal, »da niti Lindquist, niti Cleaver, niti Mannix ne delajo vtisa, da bi bili nedolžni. Ker pa so vsi trije tako rekoč v istem močvirju, se sum nekako zgubi. Končno ostane edino le Skeel kot verjetni morilec. Edino on je imel zadostne razloge za izvršitev tega zločina in samo proti njemu moremo postopati na podlagi dokazov.« Vance je vzdihnil. »Gospod Markham,« je nenadoma dejal Heath, »če se nam posreči ugotoviti, kako je Skeel prišel v plesalkino stanovanje in kako se jo izmuznil iz njega, bo naše stališče proti njemu zelo lahko. Tega pa nikakor ne morem doumeti in zalo sem popolnoma brez moči Mislim, da bi bilo prav, če bi poklicali kakega inženirja in ga odvedli v stanovanje Hiša je zelo stnra in morda bi mogel najti kak izhod, ki smo ga prezrli ob prvi preiskavi.« »Za božjo voljo!« je vzkliknil Vance in začudeno pogledal narednika. »Ali postajate romantični? Skrivna vrata, stopnice v zidovju... Pri moji veri!... Gospod narednik, varujte se kino-predstav! Mnogi resni ljudje so se že pokvarili j na ta način. Pojdite raje v operno gledališče. Te predstave sicer bolj utrujajo, a niso tako nevarne.« Iz Hrvatske Imenovanje vseučiliških profesorjev v Zagrebu. Poglavnik NDH je podpisal odlok, s katerim je imenoval več novih vseučiliških profesorjev na zagrebškem vseučilišču. Za vseučiliške profesorje so imenovani: Mihovil Koinhol, dosedanji redni profesor na Visoki pedagoški šoli zavzame na modroslovni fakulteti, kot redni profesor, stolico za starejšo hrvatsko književnost, dosedanji izredni profesor na kmetijsko gozdarski fakulteti Stjepan Filipovlf je poslal na isti fakulteti redni profesor za katedro ».Mlekarstvo in planinsko gospodarstvo« dr. Mile Budak dosedanji docent na medic, fakulteti je imenovan za izrednega profesorja na isli fakulteti za interno medicino. Držislav Švob, kustos in vršilec dolžnosti upravitelja Hrvatskega državnega zgodovinskega muzeja v Zagrebu je postavljen za izrednega profesorja na zagrebški modroslovni fakulteti za hrvatsko narodno zgodovino. Nadalje so imenovani: Zlatko Gr^oševif, svetnik prosvetnega ministrstva za rednega profesorja na šoli Hrvatskega državnega konservatorija, Marino Tartaglia, izredni profesor Akademije likovnih umetnikov za rednega profesorja na isti akademiji, dr. Alfred Lcitner, docent Hrvatske ekonomsko-komerrialne šole v Zagrebu za izrednega profesorja na isti šoli za katedro »finančna znanost« predvsem za predmete: Nauk o financah, finančna in davčna politika, nauk o državnem proračunu in nauk o javnem kreditu, dr. Nikola Peršič, docent Hrvatske ekonomsko-koinercialne šole v Zagrebu je postal izredni profesor iste šole za katedro »ekonomska geografija«, dr. Tonko Šoljan, gospodarski tajnik v ministrstvu za narodno gospodarstvo je imenovan za docenta na modroslovni fakulteti za katedro »živalstvo«, dr. Filip Dražančič. šel oddelka za ženske bolezni v zagrebški bolnišnici za privatnega docenta zagrebške medicinske fakultete za stolico »ginakologija in porodništvo« in dr. Zvonimir Kopač, dosedanji asistent medicin- rEU KINO SI,OC:A n" Na splošno željo 1 Nepozabljlva ljubezenska drama po romanu Edmonda de Amlcls »Carmela« "•c V Klavnih vlogah : Pal Javor, Dorls Durantl Prlčetek predstav: 14, 15 50, 17.40 ln 19.30 rEL KINO MATICA Dnevno ob 15 najboljši tlim LA JANE »Ljudje iz varieteja« Ples, humor, moderna glasba. V ostalih vlogah: H. Moser, Atlla IlOrblrgcr, Carin Hardt Dnevno ob 17 ln 19.15 pretresljiva drama z najboljšimi italijanskimi Igralci »Živi mrtvec« '*L V glav. vlogah: Carlo Nlnchl. Dlna Sassoll fKt* KINO UNION Mt Odličen tlim iz življenja kmečkega dekleta »Povratek zapeljane« V gl. vlogi: Gino Cervl ln Adriana Bcnetti. PREDSTAVE: ob delavnikih: 15.30, 17.30 In 10.30; ob nedeljah ln praznikih: 10.30. 15.30, 17.30, 19.30 ske fakultete za vseučiliškega docenta na isti fakulteti za stolico »Patološka anatomija«. Dosedanji konservator Hrvatskega državnega konser-valorskega zavoda v Zagrebu dr. Ljubo Kara-, man je pa zaradi bolezni upokojen. Sprememba zakonske odredbe. Vlada NDH je spremenila dosedanjo zakonsko odredbo o postopanju pri komunističnih napadih v primeru, če oblasti v določenem roku ne izslede pravih zločincev. Po dosedanji uredbi so hrvatske oblasti pri vsakem komunističnem napadu na kake objekte ali atentatu dalo ustreliti za vsako od komunistov umorjeno osebo po deset uradno ugotovljenih komunističnih prvakov, če v roku desetih dni niso izsledile pravih krivcev. Spremenjena zakonska odredba pa določa, da bodo oblasti dale ustreliti po 10 komunistov za vsak atentat že po treh dneh, če v tem času "e bodo mogle prijeti atentatorjev. Iz Srbije Delovanje Drinskc kmetijske zbornice. Pred dnevi se je sestal v Valjevu izvršilni odbor Drinske kmetijske zbornice ter jo na sestanku 'sprejel več vužnih sklepov. Med drugim so člani tega odbora sklenili, da bo Drinska kmetijska zbornica nakupila za 60.000 dinarjev razne poljedelske strokovne literature ter jo razdelila brezplačno nu vse ljudske šole v valjev-skem, šabačkem, užičkem in kraljevskem okrožju. Poučne knjige bodo dobili pridni učenci. Izvršilni odbor omenjenega srbskega kmečkega stanovskega zastopstva se jc na zadnjem sestanku spomnil tudi težkega položaja družin, katerih redniki so v vojnem ujetništvu. Zato je sklenil podeliti večje denarne podpore vsem okrajnim pododborom Srbskega Rdečega kliža na svojem upravnem področju z naročilom, dn dobljene prispevke pravično razdele med družine, ki imajo svojce v vojnem ujetništvu. Izvršilni odbor Drinske kmetijske zbornice je odobril končno tudi večje zneske za pospeševanje kmetijstva. Vrnitev v domovino. Beograjski nemški dnevnik poroča, da je bilo dne 7. aprila na savskem pristanišču v Beogradu živahno vrvenje. V pristanišču je bila usidrana velika donavska potniška ladja, na katero 60 se vkrcale posamezne nemške družine, ki so do 6cdaj živele v raznih 6tarih in novoprtključenih bolgarskih pokrajinah in 6e sedaj vračajo v svojo domovino. Nova skunina srbskih kmečkih fantov nn potovanju v Nemčijo. Srbski ministrski predsednik general Nedič je izbral novih sto srbskih kmečkih fantov ter jih bo v kratkem poslal na šestmesečni kmetijski tečaj v Nemčijo. ||J nagem V najem vzamem večji travnik za obo koš-i)jI. najraje v notranjosti bloka. Ponudbe na Josip Bergman, Ljubljana, Poljanska cesta St. 85. |PC8Wt| Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in ločno Obrnite Re na RUDOLF ZORE Gledališka ul. IZ lel. 38-10 Trije zlati laski deda Vseveda Spisal K. J. Lrbeu - Kisa! Ivan ttomih i POT GRE ČEZ VODE IN BRODOVE DO NEKEGA ČRNEGA MORJA. Mrčes (uši. stenice, bolhe itd) zanesljivo uničite s »To-xtn« praškom. Drogerija Kane, židovska ulica 1. Suho sadje prodaja GOSPODARSKA ZVEZA. Bleivveisova cesta St. 29. Kupimo Kupimo diro ali kak drug težak voz, 3—4000 kg nosilnosti, v dobrem stanju. Sever & Komp., Ljubljana. TU ZAGLEDA ČOLN IN V NJEM BRODNI KA. »BODI POZDRAVLJEN!« GA POZDRAVI. »KAM SI NAMENJEN?« MU ODGOVORI BRODNIK. >K DEDU VSEVEDU PO TRI LASE.« Cftšn EaiPlBUSKEBfl Pl3DKRFUi3Fl U. M i oni »Mi smo nevoščljivi, pa nam je hotel prav .in dobro, ko se je dal pregovoriti, da te je pustil odpotovati. Komaj smo se vrnili s prvega potovanja, takoj nas jc oče vprašal: Kje je Simeon? Pripovedovali smo mu prigode, ki so nas zadele v Egiptu; da ga podkralj ne bo prej pustil na svobodo, dokler ne, vidi tebe. On pa je žalostno vzkliknil: Vi ste me zapeljali, da sem brez sinov. Jožefa ni več; Simeon je v verigah, zdaj mi hočete vzeti pa še Benjamina! Ne, no pustim ga oditi!« »Jaz sem ga lepo prosil, da ti takoj dovoli oditi v Egipt, da bo Simeon rešen in mu rekel: Ebij oba moja sinova, ki ju tako ljubim, ako ti ne pripeljem nazaj Benjamina. Izroči najmlajšega brata v moje roke in jaz ti ga vrnem. On pa je ponavljal: Moj sin Benjamin ne pojile z vami. Njegov brat je mrtev in jc ostal sam, Ako ga bo zadela kaka nesreča v deželi, kamor greste, boste z žalostjo položili moje stare kosti v grob.« »Šc na misel mu ni prišlo, dn bi ti dovolil odpotovati in bi raje pustil ubogega Simeona v njegovi usodi,« pravi Levi z zlobnim pogledom na Benjamina. Levi je mnogo bolj ljubil Simeona kot Benjamina, ker sta bila sinota iste matere Lije in je bil zlasti jezen na očeta, ker je žrtvoval Simeona, da ne izpostavi Benjamina morebitni nesreči na potovanju v Egipt, potovanju, ki ni bilo nikaka novost za njihovo družino. Ali nista bila mar že Abram in lzuk v tej daljnji deželi? »Končno se je vendar vdal,« pravi Benjamin- »Prisiljen od lakote,« pravi zlobno Izaliar. »In malo tudi na moje prošnje. Saj dobro veste, kako sem ga prosil, tla mi dovoli potovati,« pristavi Benjamin. »Moramo priznati, da si se obnašal kot pravi brat, in dn si preprosil zaradi ubogega Simeona; toda, ako bi nc bilo lakote...« pripomni Ruben. »Ko je začelo primanjkovati žita iz Egipta, jc rekel oče: Vrnite se v Egipt in kupite nekaj kruha, ker sicer bomo pomrli od lakote. Jaz pa sem tedaj odvrnil: Oce, podkralj nas je zavezal z zelo sveto prisego: Ne boste videli mojega obličja, ako ne pripeljete s seboj najmlajšega brata. Ako se vrnemo brez njega, ne bo da) samo umoriti Simeona, marveč tudi nns vse. Zato pa, ako hočeš, da se vrnemo v Egipt, nam daj Benjamina: ako nam ga pa ne (las. sploh ne gremo. Raje urarjem v rojstni deželi od lakote, kakor na konopcu v tu ji deželi,« pravi Juda. »Oče se v začetku ni hotel udati; raje umrje od lakote: toda jaz sem tako prosil,« pripomni Benjamin. »Tako nerad se je vdal, ni ti hotel dovoliti oditi in vedno nam je očital, zakaj smo govorili o tebi pri podkralju; mislil je, da smo iz slabega namena govorili o tebi, da tc pahnemo v pogubo,« pravi Dan. »Obžalujem očeta,« pravi Benjamin, ki je nežno ljubil priletnega roditelja, »On jc bij vedno tak. Raje je imel Raheline sinove kot fias, kr smo Lijini,« pripomni trpko Juda, »Toda ne govorimo več o tem. Jožefova smrt ga je zadosti zadela. Ne zavidam te, ako te nežno ljubi. Ti si mu Benjamin in Jožef. Jaz sem šel potem k njemu, veš? Ko je začelo zmanjkovati žita, sem mu rekel: Oče, pošlji z menoj Benjamina, da odidemo in bomo mogli živeti in ne pomrjemo mi in naši otroci. Jfaz sem porok za mladeniča. Mene boš lahko držal zanj. Ako ga ne pripeljem nazaj in ti ga ne vrnem, bom vedno kriv greha proti tebi. Ako ne bi bili tako odlašali, bi se bili že davno vrnili s Simeonom-« »Nisi ga sam preprosil. Vsi smo ga lepo prosili. Naše žene in naši otroci so se nam smilili. Ne bi bilo prav, da bi pomrli od lakote, zaradi očetove trmoglavosti,« godrnja Neftali. »Oče se je nehal ustavljati in nam je stari ubožec med solzami rekel: Ako jc potrebno tako, storite kakor hočete. Vzemite v svoje posode najbolj izbrano sadje te dežele, malo rozin in medu, storaksa, mire, terebinta in mandeljnov, stvari, ki se ne dobe v Egiptu, ki so pa zelo zaželene in jih pone«ite kot dar podkralju, da bo naklonjen vam in meni. Priporočam vam, dn vzamete tudi zadosti denarja, da boste mogli kupiti žita; odnesite pa podkralju tudi v vrečah najdeno srebro. In končno je z neodločnim glasom dal zaželeno dovoljenje, da greš z nami.« »Kako sem bil tedaj srečen! Srečen, da bom napravil z vami lepo potovanje, srečen, da bom videl Egipt, in še najbolj srečen, da bom mogel sodelovati za osvoboditev Simeona in oskrbeti kruh mojemu dobremu očetu,« vzklikne Benjamin. »Dozdaj je šlo potovanje vse po sreči,« pripomni Juda. »Nevarnosti se zdaj pričenjajo. Roparji se nikoli ne drznejo v puščavi, marveč se drže v njenih mejah. Zelo moramo bili previdni, ako jim hočemo ubežati.« ^Upajmo, da bomo neopaženo potovali,« reče Benjamin. »Upajmo. Imamo namreč s seboj mnogo denarja in srebro ščegeta zgrubljivost roparjev,« odgovori Juda. »Imamo razen vsote za nakup žita tudi srebro, ki smo ga našli v vrečah. To srebro je zame skrivnost, ki je nc razumem,« nadaljnje Benjamin, »Tudi mi tega ne razumemo, Kupili smo sto vreč žita, malo blaga za našo družino sedemdesetih oseb in na stotine služabnikov in pastirjev, tnda naše jezdne živali niso mogle več nesti in že smo bili nn potu domov, ko smo 'idprli eno vrečo, iz knlere «ino vzeli neknj žita. da si spečemo kruha, in našli srebro. Kdo ga je dal notri?« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarit izdajatelj: int Jože Sodla Urednik: Viktor Ccntif