Poetnina plačana * flluihl Leto LIH V Ljubljani, t soboto 14. aprila W34 šterf. 85 a Cena 1 50 Din Nitročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja oe-loletno 46 Din, sa inozematvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi nI6/III VENEC Telefoni aredntltva: dnevna atniba ION — nočna 2994, 2994 te Utaja Aro ajutinj. poaaddjki ha dneva po praznik« ček. račun: Ljubljana št I0.6rxi in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.74' Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2997 Poljsko-češki prepir ■mo v našem listu imenovali nesoglasje, M je h-bruhnik) med obema slovanskima narodoma prod dobrima dvema mesecema in ki se še vedno ni pomirilo. To je tudii najmilejši izraz za vse, kar se je zgodilo in napisalo tako za ene, kakor za iruge. Evropa pa je stala ob strani in gledala, en dol s ciničnim nasmehom okrog i sten, ker se mu je dopadlo, da so si skočili r.opet v laee slovanska bratje in ker eo iz tega prepira pričal ovali koristi za svojo protislovensko politiko, drugi pa, in med njimi tudi mi, vsi žalostni, ker smo spoanali, da Ima Lamartine vendar le prav, ko je napisal o Slovanih, s kakšnim navdušenjem gredo skupno prestavljat gore, pa se sprejo že zaradi majhnega cestnega kamna. Za pravilno presojo tega spora, ki grozi, da se razvije v evropski politični škandal, je potrebno, da iieto nepristransko spoznamo vse bližnje in daljne vzroke za rano, kii je tako nepričakovano za zevala na češko-poljski meji. Bližnji vzroki? I>ne 23. januarja 1904 je poteklo ravno 15 let, ko je češkoslovaška vojska zasedla obmejno mesto Tešin in ga tudi obdržala za vselej. V Katovicah na Poljskem so to obletnico porabili za hrupne nacionalne slovesnosti in pri tej priliki so nekateri krajevni zastopnika vlade izjavili, da na tešinski spor na Poljskem še niso pozabili. Na to je zagrmelo najprej pokrajinsko časopisje in javno mnenje se je razburijo. V boj so posegli takoj tudi večji listi. Besedna borba se je stopnjevala in v tem razdraženem ozračju so češkoslovaške oblasti 15. marca aretirale tri poljske turiste v Tešinu, nakar so na Jožefovo v Varšavi demonstrirali pred češkoslovaškim poslaništvom ter ga obmetavali s kamenjem. Poljska vlada je 24. marca odgovorila z izgonom 30 čeških državljanov iz Poljake. Sledile so konfiskacije listov, jezni članki po časopisju, dokler ni zarohnel na obeh straneh vladni tisk z ostrimi, čestokrat strupenimi objavami izjav obeh tiskovnih uradov. 2e 27. marca so bili trije Poljaki izpuščeni in razburjenje bi se bilo poleglo, da ni češki državni pravdnik napravil neprevidnosti, ko je vložil priziv proti oprostilni razsodbi, tako, da se ta zares neumna zadeva še vedno vlači pred sodiščem za zaščito države. Javno mnenje še vedno valovi v razburkanih valovih in iz krajevnega spora je zrasel meddržavni spor, ki ga bo sedaj šel poravnavat sam francoski zunanji minister Barthou, ko bo obiskal Varšavo in Prago. Človek se mora pri tem vprašati, kakšno mora biti dejansko čuvstveno razpoloženje Čehov do Poljakov in narobe, če zadostujejo čieto_ krajevni sporčki, da pretrese jo v temeljih odnošaje obeh narodov drug do drugegal Zato je treba poznati daljne vzroke. Daljni vzroki? V tešinskein okraju prebivajo Poljaki, Cehi in nekaj Nemcev, toda Poljaki so v večini. Okraj je bil kot samostojna kneževina sprva pod dinastijo Pjeetov je padel pozneje pod češko krono in slednjič s Češko vred pod Habsburžane, ki so ga izgubili v saint-germainskeim miru leta 1919. Ob prevratu sta si ozemlje med seboj porazdelila poljski in čtešiki narodni svet, tako da je prvi obdržal mesto Tešin, drugi pa mesto Bjeleko. Tozadevni sporazum je bil podpisan 5. novembra 1918. Toda v trenotku, ko se je mlada Poljska borila proti ukrajinski vstaji ter imela velike skrbi z zasedanjem Pomorja, je 23. januarja 1919 češka vojska črez noč udarila v Tešin, ga zasedla in se ustavila šele na Visli. Spor je prišel pred Vrhovni svet v Parizu, ki je 27. septembra sklenil, da se bo vršil plebiscit. Toda, ko se je Poljska borila v varšavskih predmestjih z boljševilki, je morala na konferenci v Spa odstopiti od plebiscita in konferenca veleposlanikov je 28. julija 1920 sama razdelila ozemlje, tako da je levji del dobila seveda Češka. Premogovni revir Karvin in mesto Tešin s 50.000 Poljaki je pripadlo novi češkoslovaški državi. Pozneje so se odnošaji sicer uradno pomirili. V začetku 1925 sta obe državi celo podpisali prijateljsko pogodbo, ki ji je sledila 23. aprila istega leta pogodba o likvidaciji tešinskega spora, posebno z oairom na pravice narodnih manjšin. Kljub temu pa vee uradno prijateljstvo rei moglo izbrisati neke tihe bola, ki je še naprej grizla v poljskih srcih in ovirala razmah prijateljskim čuv-etvom do naroda, ki je po pisanju uradne »Gazete Polskec, »izrabil v svoio korist težaven položaj Poljake, da se je polastil njenega ozemlja«. Tega Poljaki ne morejo pozabiti, kakor tudi ne dejstva, da češkoslovaška vlada leta 1920, ko so boljševilki oblegali Varšavo, ni dovolila prevoz orožja iz Francije na Poljsko črez njeno ozemlje. Pa tudi na češki slrani vplivajo še spomini na davne, aivstrijske čase, ko v dobah največjega germanskega pritiska na avstrijske Slovane, Poljakov nikdar ni bilo v združenem slovanskem taboru, marveč so proti njim v družbi z Nemci podpirali režim. Tudi to se ne da hitro pozabiti, najtežje pa na moji, kjer je češko prebivalstvo veljalo za protiavetrijsko opozicijo, poljsko pa za režimu vdane zaveznike. Videli smo Javno v sedanjem sporu, da je zadostoval majhen incident, pa je bila odstranjena vsa odeja uradnega prijateljstva in so zazevale zopet stare rane. Sicer je pa tudi res, da bi ne bilo ravno treba pri slovanski narodni manjšini delovati teko, da bi bilo število poljskih šolarjev od leta 1916 padlo od 21.000 na samo 12.000 v letu 1931, kar se je dejansko dogodilo v Tešinu. Časovno naključje je hotelo, da je tešinski prepir izbruhnil ravno v času, ko so Poljaki sklepali z Nemci pogodbo o nenapadanju. Nikdo ne verjame, da bi obstojala med tema dvema dogodkoma niti najlahnejša vzročna zveza, ker bi kaj takega bilo preveč smešno, toda vroče glave podrejenih Sn neodgovornih so privlekle za lase tudi ta argument v debato ter napravili nepravilne zaključke ki so potem sejali še večji nemir med javno mnenje. Neprevidno je ravnala poljska vlada, ker je svojemu tiskovnemu uradu dovolila, da se je s tako vnemo vmešal v borbo in napravljal vtis, kakor da je na omenjenih klevetah res neka] resnice, /.akni z-gubljati živce na slovanski meji in med brati, ko nemški imperializem grabi po Poznanjekem rn po Pomor j ul^ guvetvenim daljnim in bližnjim razlogom pa moramo zaradi polnega razumevanja tega spora pridružiti tudi še politično ozadje. Zdi se, kot da bi obstojata med obema državama neka politična rivaliteta. Kljub manjši obsežnosti in številčni podrejenosti se je Češkoslovaška radi kvalifikacije svojih državnih zastopnikov dvignila do nekega vodilnega meata т еоторек! politiki, ki ga Katolicizem na prelomu časov... „Temeljita reforma družbe ie nujno potrebna!" Katoliški škofje Francije zahtevajo nov slanovshi družabni red Kardinali, nadškofje in škofje Francije so izdali spričo sedanjih težav in aktualnih problemov, ki tud; v Franciji čedalje bolj zahtevajo temeljite rešitve, manifest, v katerem izvajajo sledeče: Večne pravice človeške osebe Krščanska morala postavlja kot temeljno vrednoto moralnega reda načelo spoštovanja človeške osebnosti. Od božje volje izhajajoče in v njej utemeljene pravice človekove osebe so pred pravicami juridičnih oseb posameznih človeških združb. Družba mora spoštovati in ščititi bistvene in ne-odjenljive pravice človeške osebe. Družba ne sme človeka sebi popolnoma vdinjati v svoje svrhe ter mu mora pustiti gotov krog osebne svobode in samoodgovornosli. So individualne svetinje, katerih se družba ne sme dotikati. Kolektivistična morala, Id bi človeka popolnoma izničila kot nesvobodtio in brezvoljno orodje svojih namenov, je prav tako pogrešena, kakor je pogrešena individualistična morala, ki bi človeku dajala pravico, v svoje egoistične svrhe izrabljati soljudi. Brezpogojno spoštovanje družine Krščanska morala poudarja tudi spoštovanje družine. Družina je naravna vrednota in uredba, potrebna tako individualnemu razvoju svojih članov kakor nadaljnjemu razvoju družbe, ker je družina tista stanica, iz katere kali družba. Otroci pripadajo družini prej nego družbi in po družinah se ohranjajo zakon vzajemnosti, nerazdružljivosti in zvestobe, ki so nujno potrebni človeški družbi. Red v družini je osnova vsega socialnega reda. To so spoznali po dolgih blodnjah tudi kolektivisti Sovjetske Rusije, ki so morali opustiti načelo komunistične združbe, skupnih stanovanj in skupne vzgoje otrok v prid družinskemu načelu in so morali priznati svetost doma, svetega spoštovanja do matere in drugih osnovnih čednosti državljana, ki jih more vsaditi v srce samo družina. To je sijajno. čeprav nehoteno spričevalo za pravilno gledanje krščanske morale. Pravice občestva Kljub temu krščanska morala m individualistična v smislu liberalnega nauka. Narobe! Sele ona edino pravilno utemeljuje dolžnosti človeka do sočloveka, predvsem pa medsebojne dolžnosti, ki jih imajo člani narodne in državne edinice. Država je popolna družba, ki ima za svoj namen posvetno blagostanje in civilizacijo ter ustvarjanje socialnih zakonov, ki zagotavljajo vsem človeka dostojno eksistenco in napredek Cerkev vidi v različnih oblikah vladavine samo sredstvo za najvišji socialni namen družbe in zato nobene državne vladavine ne smatra kot absolutno vrednoto. Včasih je ta vladavina boljša, včasih zopet druga, da se le zagotovi vsakokrat zemeljsko blagostanje in dostojna stopnja kulture po okoliščinah in potrebah, ki se s časom menjajo. In v tem oziru je Cerkev silno široko-grudna. Ona bistveno prav nič ne zavisi ne od pa-triarhalizma, ne od fevdalizma, ne od liberalnega gos|xxtarstva, ne od kolektivizma in sploh ne od nobenega političnega ali gospodarskega reda, pač pa zahteva od vsake vladavine, da spoštuje načela Krščanske etike tako. kar se tiče posamezne človeške osebnosti, kakor vsega občestva. Stanovska uredba družbe Iz tega sledi, da se Cerkev nikakor ne desinte-resira za način, kako državno občestvo ureja politične in gospodarske odnošaje svojih članov. Kaj zahteva Cerkev z ozirom na svobodo in pravice osebnosti in kaj smatra, da ima družba pravico zahtevati od vsakega svojega člana, to se je že neštetokrat poudarjalo. Človek je omejen po družbi, a dr-jžba mora spoštovati njegove osnovne pravice. To je danes predvsem treba upoštevati v organizaciji eosjx>darskega življenja in socialnih odnošajev, ker je to danes najaktualnejša zadeva momenta. Okrožnici »Rerum novarum« in »Quadra- r.imo anno« sta v tem oziru postaviti načela, jih absolutno prav noben katoličan ne sme prezreti in ki so nadalje tako bistveno utemeljena v krščanski etiki, da je o njih vsak spor ia dvom nemogoč. Obe okrožnici priznavata pntvioo tako delodajalca kakor delavca, da se organizirata veak v svojih sindikatih. Ti sindikati imajo dolžnost, da svoje medsebojne odnošaje mirno uredijo v skupni blagor poklica, kateremu pripadajo eni m drugi ia na kojega napredku sta zainteresirana tako delodajalec kakor delavec. Zato sta okrožnici za mešane komisije, kolektivne pogodbe in za razsodišča, za+o da se, kolikor je mogoče, preprečijo tako štrajki kakor izpori, ki netijo socialne konflikte. V teh imenovanih napravah vidijo papeži prve klice org» nizirane profesije, ki naj vstane iz kaosa gospodarskega individualizira m medsebojne konkurence. Treba je, da se osnuje korporacija s svojo hierarhijo, s svojo avtonomijo in jurisdikcijo ter s svojimi reprezentativnimi in zakonodajnimi pravicami v javnin zastopstvih. Vzajemnost, ne razredni boj Toda najboljše institucije nimajo nobene vred-li, če niso prešinjene pravega duha. Cerkev, ki predstavlja in nadaljuje odrešilno delo Izveličarja, absolutno ne more odobravati razredne borbe, ampak zahteva duha vzajemnosti, pravice in ljubezni. Ako bi Cerkev tako ne delala, bi se izneverila nauku svojega Ustanovitelja in bi izdala temeljna načela krščanske etike Ce bo zavladal ta pravi duh krščanske vzajemnosti, bodo tako |x-avioe osebe kakor družbe šele popolnoma garantirane brez kakršnekoli diktature. Cerkev poživlja vse svoje člane brez razlike razreda, naroda in plemena, da pomagajo uresniči ti korporativni socialni red. Škandal, ki mu ni dna ... Sodnik Prince je bil umorjen Notranji položaj v Franciji je slej ko prej zelo zapleten. Dne 12. t. m. se je zbral narodni svet bojevnikov, ki je po zelo dolgi in burni debati sprejel resolucije, ki se bodo izročile predsedniku vlade Doumergueu. Bojevniki pristanejo na redukcijo svojih pen-zrij in nagrad za vojna odlikovanja samo pod pogojem, da se te redukcije začnejo šele s 1. julijem 1934 in da bo vlada do tedaj dosegla pozitivne rezultate na polju zasebne in javne morale. Kategorično se zahteva od vlade, da pojasni škandal Stavijskega in da vse krivce eksemplarično kaznuje. Na gospodarskem polju se mora reorganizirati javni dolg in dolg železnic. Kar se tiče socialnega življenja, pa se mora izvesti temeljita preosnova ustave v smislu korporativnega javnega reda. Te zahteve bojevnikov so zato tako zelo kategorične, ker se je preiskava tako v zadevi Stavijskega in njegovih tovarišev ter protektorjev kakor v zadevi umora Princea zadnji čas zopet kar ustavila. Javnost je zelo ogorčena, ker je čisto očividno, da ima framasonska loža navzlic temu, da je po škandalu do dna kompromitirana, še vedno toliko moč in vpliv, da preprečuje razčiščenje teh dveh škandaloznih afer. Pač pod pritiskom javnega mnenja in ponovnega vala upravičene ogorčenosti, je začela zopet delovati komisija, ki preiskuje umazanije Stavijskega in ki je zadnje tedne f>opolnoma počivala. Komisija zaslišuje bivšega generalnega državnega tožilca republike Pressarda že dva dni in ga je spravila precej v zadrego, ni pa še do danes izsledila faktov, oziroma ni našla indici-jev, da bi ga izročila sodišču, kakor vsa Franciia pričakuje in zahteva. Na vsak način je komisija dokazala, da je Pressard, ki je poznal goliufivo delovanje Stavijskega od samega začetka, celih osem let, kolikor se to da dokazati, zadrževal vsako obtožbo proti Stavijskemu. Tudi je dokazano, da je zaradi tega sovražil sodnika Princea, ki je to zadevo najbolj poznal, in vdova ubitega sodnika ie 12. t. m. izročila komisiji zelo važne listine, s katerimi je brezdvomno dokazano, da je Preesard na vse načine oviral Princea v preiskavi proti vele-goljufu. Preesard se izgovarja s lem, da bi bil eodni dvor tudi v slučaju, če bi bil on dvignil obtožbo proti Stavijskemu, dovolil od;?oditcv razprave, ker je to v Parizu nekaj čisto običajnega. Hudo je kompromitiran po zadnjih izpovedbah tudi bivši mini- Poljska kljub svoji obsežnosti in številu svojega prebivalstva dozdaj ni mogla doseči. In Poljska, ki se smatra za velesilo, bi rada vodila pred Češkoslovaško, tako v Podonavju, tako na vsem evropskem vzhodu. Le tako si moremo razlagati razdalje, ki še vedno obstojajo med njo in med malo zvezo, ter njena približevanja državam in skupinam držav, ki male zveze ne marajo. Na tem mestu izražamo samo to željo, dn bi obe slovenski državi dali zgled modrosti in da bi v tej raadrapani Evropi spojili svoje velike kon struktivne sile, saj so jarčki, ki ju ločijo, tako malenkostni, da ne rečemo smešni, v primeri s prepadi, ki ju skupno obdajajo. Čehe in Poljake ena- I ko, in ki se jih bosta ubranili v teku zgodovine, če bosta hodili zvesto skupaj. Nas. ki imamo rudi ene in druge, ti nepotrebni hišni prepiri, ki prodirajo v javnost, muio bolijol eter D a 1 i m i e r , predvsem pa bivši predsednik vlade Chautemps, ki ga vsi označujcio za vrhovnega protektorja Stavijskega. Zanimivo je, da ministra Dalimiera najbolj obremenjuje znani marseillski gangster Carbone, ki so ga zaprli radi suma, da je on v družbi s svojimi tovariši po naročilu neznanca umoril sodnika Princea. To so ač strašno umazane zadeve, ki mečejo kaj čudno ■nč na administracijo in justico. Kljub temu pa preiskava ne pride prav naprej. Preseard, Dalimier in Chautemps se nahajajo še vedno na prostih nogah in o naročilcih in izvršil-cih podlega umora v Dijonu se slej ko prej ne ve ničesar. Poklicali so pred mesecem najslavnejše detektive angleškega Scottlandyarda, ki pa so sedaj odpotovali nazaj r London in podali sledečo izjavo: »Upoštevajoč okoliščine tragične smrti Princea r, in milje, v katerem so bili menda najeti njegovi morilci, smo prišli do zaključka, da bi se mogla odkriti resnica samo, če bi eden izmed sokrivcev to sam priznal.« Razumljivo je, da se tej izjavi ves Pariz ironično smeje. Razume se, da ni težko odkriti vso resnico, ako bi jo krivec sam izpovedal, čisto gotovo niso poklicali na pomoč elavnih angleških detektivov zato, da izvedo tako preprosto resnico.. Pariz, 13. aprila. AA. Preiskovalni sodnik v aferi umora sodnega svetnika Princea je dal poročevalcem listov izjavo, v kateri v glavnem pravi, da je dosedanji potek preiskave definitivno pokazal, da je postal sodnik Prince žrtev umora in da sta nesrečno naključje in samomor popolnoma izključena. Nadaljnji potek preiskave, je nadaljeval preiskovalni sodnik, se ne giblje več okoli definitivne ugtovitve vzroka smrti, temveč samo okoli izsleditve krivcev. V zvezi s tem se doznava, da je pravosodni minister Cheron dobil od preiskovalnih oblasti poročilo, da sta vdova in sin ubitega Princea izpovedala, da je Prince pred odhodom v Dijon rekel, da obstoji med njim in bivšim državnim to žilcem Pressardom strahovita mržnja. Trije gospodarji Avstrije Doilfuss - Starhemberg - Fey Heimwehr hoče bolj nemškonacionalno črto - Buren zbor voditeljev Dunaj, 13. apr. Z. Knez Starhemberg je sklical za sinoči sejo vseh vodij avstrijskega Heimwehra. Zborovanje je trajalo zelo pozno v noč in je bilo ves čas zelo viharno. Med debato o političnih ciljih je prišlo do razburljivih trenotkov in je izgledalo, da se bodo voditelji med seboj idejno čisto razklali. Če se knezu Starhembergu in podkanclerju Feyu ne bo posrečilo, da svojega vpliva v vladi ne okrepita, oziroma da se proti krščanskim socialcem in domovinski fronti ne uveljavita, je razkol v Heim-wehru skoroda neizbežen. Celo število govornikov je med viharnim pritrjevanjem zahtevalo, da mora Hcimvvehr svojo politiko temeljito spremenili. Zahtevali so protižidovsko borbo na vseh frontah, nadalje bolj intenzivno borbo proti vsakemu poskusu parlamentarizma. Nekateri so poudarili tudi dejstvo, da se narodnosocialistične vrste zadnje čase zelo množe, to pa zaradi tega, ker je narodni socializem postal edini opozicionalni proti-režimski pokret v državi in se steka vanj vse, kar je proti vladi, brez razlike. Heimwehr bo moral iskati tudi v tem pogledu drugih smernic, ker absolutno »noče utoniti z Dollfussom«, ampak ima nnlogo, da uveljavlja sam svoje cilje. Od Starhemberga in Feya so zahtevali, da mora Hehn-wehr dobiti več vpliva v vladi, predvsem pa, da se bo njegov program izvajal. Ako bi vlada tega ne hotela, »naj Fey odstopi in Heimvvehr bo šel zopet med narod«. Povsem izgleda torej, da sc pripravlja triurni vira t med Dollfussom, Feyem in Starhembergom, samo da vloge vsakega posameznega še niso točno določene. Doilfuss se opira na krščanske »ocialce, ki bi jih rad spravil na vodstvo nove domovinske ironte. Starhemberg in Fey pa razpolagata s Heim-vvehrom, in sicer Fey v desnem krilu, Starhemberg pa v levem, nacionalnem krilu. Id je v prvi vrsti, kot se vidi т Tirolu, nemškonacionalno usmerjeno in pripravljeno na takojšen spirazum z Nemčijo. Medtem ko ie Feyevo krilo oriiatclisiko razpolože- no do krščanskih socialcev, je levo krilo aatjkle-i rikalno in hoče krščansko socialno stramlko tudi т j ostankih poteptati v nič. Triumvirat je torej čuden, ker se bodo trije voditelji baLj med seixvj nadzirali, kot pa sodelovali. Dunaj, 13. aprila. TO. V lovski koči voditelja Heimwehra, kneza Starhemberga sta eksplodirali danes dve amonijačni bombi ter kočo razbili na koščke. K sreči v koči ni bilo nobenega lovca ob času eksplozije. Splošno se misli, da so bombi položili člani Schutzbunda, ki zelo živahno delujejo v pokrajini. Italijansko oboroževanje Rim, 13. apr. b. Istočasno, ko bo nova italijanska križarka »Einamuele Fulmento di Savoia« spuščena v morje dne 22. aprila, bo spuščen tudi novi ruišilec »Sohirocco«, Nova križarka ima nekaj nad 7000 ton deplacementa, medtem ko ima rušilec 1500 ton. Križarka je oiborožcna z osmimi topovi 152 mm kalibra in šestimi topovi s 100 mim kalibra. Razen teiga je opremljena z dvema topoma proti letalom in odprtino za spuščanje torpedov. Brzina jc bila po pogodibi z ladjedelnico določena s 36.5 morskimi miljami. Križarka je istega tipa, samo nekol i k o večja je od ostalih šestih križark, ki so bile v teku zadnjih dveh let spuščene v morje. To so križarke »Coleoni«, »Giovanc del Ban-denere«, »Bardiano«, »Diaz«, »Giussano« in »Ca-doma«. Sedaj gradi Italija še pet kriižark in siccr »Eugcnio di Savoia«, »Monteoucoli«, »Acemloilo«, »Duca degli Aibrussi« in »GaribaJdi«. Od teh križark bodo prve tri spuščene v morje še letos, oetab dve pa leta 14Л5 Fašistični tisk poudaria. da se b«; z gradnjo teh novih ladij italijanska vojna morna rica popolnoma prenovila, ker bodo stare ladje za menimc z novimi modernimi in hitrimi enotami. Straa 1 >FTBУТЖЕНл, V sezono poljsko-jngoslovanskega prijateljstva. Mata zveza v Ženevi Ženeva. 13. aprila. AA. Qg. Titulescu, dr. Be-ne6 in Fotič »o imeli sestanek, na katerem so razpravljali o dnevnem redu prihodnjega sestanka med zastopniki Male antaute, ki se bo vršil v Bukarešti v prvi polovici meseca maja pod predsedstvom romunskega zunanjega ministra Titulesca. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je imel tudi razgovor * sovjetskim delegatom Borisom Sieiaom. Večina delegatov je že odpotovala Razorožitev Monakovo, 15. aprila, b. »Volk. Beobacliter« komentira zahteve britanske vlade, da Nemčija pojasni, zakaj je zvišala svojo vojno kvoto in naglaša, da ee bodo izdatki »porabili тл\ preureditev Reichswehra v novo vojaško edinico, ki jo bo Nemčija lahko vzdrževala, kakor tudi /л zamenjavo starega materijala pri nemški mornarici in končno za gradnjo podzemnih bivališč za civilno prebivulstvo za slučaj letalskega napada. Vprašanje Besarabije. ki je doslej oviralo v.pnetavitev normalnih odnosov med Rusijo in Komuni jo, bo postavljeno z dnevnega reda, kakor vse kože, na isti način, kakor je bilo postavljeno z dnevnega reda vprašanje poljskega koridorja za dobo tO let * paktom o nenapad&nju. ki sta ga pred kratkim sklenili Poljska in Nemčija. Nesreča v Benetkah Benetke, 13. apr. c- Danes se je v kanahi San Marco zgodila čudma nesreča. Iz kanala ven j« vozila velika motorna ladja »Barberino«. Naenkrat pa je ladja spremenila smer in z vso silo zavozila v m . morno palačo beneških kanonikov, v kateri »e r.. '.лја beneško letalsko poveljstvo. Ladja se je zaletela » toliko silo v vrata, da ie prebiJa ieleravo og-aio io se ustavil« šele na marmornem stopnišču v veži. Sunek je bil tako močan, da so na trgu San Maroo mislili, da je potres. Morale »o priti velike Udje, da »o motorno ladjo potegnile iz hiše. nakar je marali biti poškodovana ladja takoj odpel a na r doli. Dve osebi »ta huj^e ranjeni. Japonska zasede Aleute Tokio. 13. aprila. TG. Zunanji minister je izdal uradno obvestilo, v katerem zani; kuje vesti ameriških listov, da je namreč Japonska pripravila že vse načrte, da bi se polastila Aleutskib otokov, ki so last Zedi; ujtMiib držav. Ameriški listi, ki so te vesti trosili, so se oslanjali na poročila predsednika newyorške inorskotrgovske zbornice Kirnvicha, ki jc nosil s seboj tudi ponatis japonskih načrtov, ki jih je dobil od sovjetske vlade ob priliki svojega potovanja na Daljni vzhod. Zunanji minister trdi, da so takšne vesti lažnjive in da nikakor nj treba verjeti ruskim špijonouv. Vsi Čeljuskinci rešeni Konec dvomesečnega trpljenja Moskva, 13. aprila. TG. Radio poročila iz Vankarena poročajo, da so sovjetski letalci Molokov, Kamanin in Vodopjanov rešili 8e zadnjih pet na ledeni plošči zaostalih članov Celjuskinove posadke. Ker je moštvo zelo izmučeno in tudi delno bolno, so piloti sklenili, da bodo s svojimi letali rešence odpeljali iz Vankarena, kjer so jih zasilno namestili, v Velen, kjer imajo boljše zdravstvene priprave, da jim pomagajo. Od Vel-lena dalje jih hoč«jo potem prepeljati s pasjo vprego na saneh v Previdnost (Provi-dence), kamor z veliko brzino plovejo pav-niki »Smolensk« in »Stalingrad^. Na rt Van-karen prihajajo pozdravni brzojavi iz vseh strani Rusije in tudi iz inozemstva, kjer čestitajo brodolomcem, da so bili rešeni smrti, (ta tudi junaškim letalcem, ki so jih s takšno tveganostjo rešili. Zanimiv je brzojav. ki so ga poslali delavci državne avtomobilske tovarne, ki je letalo, na katerih se jc vršilo reševanje, zgradila, češ, da je uspeh ruskih letalcev tudi uspeh dclavcev, ki m letala zgradili za to strašno preizkušnjo v borbi s severnim ledom. V Moskvi se vršijo nocoj velike manifestacije kot znak veselja, da je vsa Celjuskinova ekspedicija po dolgih me-secih samotnega trpljenja na ledeni plošči ostala pri življenju. Moskva, 18. aprila, p. Danes je sovjetska vlada naročila taborišču letalcev na rtu Wel-lenu, da skušajo takoj transportirati vse »Čeljuskince« v Moskvo po možnosti s letali. ali pa naj jih prepeljejo tako daleč, da se bodo lahko vkrcali na ledolomilec »Stalingrad«, ki jih bo pripeljal do Vladi-vostoka in odtod v Moskvo. Fairbanks, 13. aprila. TG. Danes je prispel semkaj (Alaska) ruski letalee Slepnjev s profesorjem Schmidtom, ki je bU takoj prenešen v tukajšnjo bolnišnico, kjer so nanj že čakali nekateri odlični zdravniki, ki so izjavili, da njegovo življenje nđ v nevarnosti. Moskva, 18. aprila. TG. Sovjetska vlada je izdala navodila, da se naj pripravi slove- ^ Mln' bik i sen sprejem ponesrečenega moštva ln juna- ц^Д® i°ma' /tre ških rešiteljev, ki bodo bržkone prispeli v Moskvo v kakšnih 14 dneh. Ledolomilec »Krasine jc dobil nalog, naj nadaljuje nemoteno svojo pot v Ledeno morje, ker še ni mogoče napovedati, da bodo vremenske prilike dovolile nadaljnje reševanje posadke z rtov Vankaren ln Wellen. Moskva, 13. aprila, k. Danes »o piloti i ledene plošče rešili še polarne pse, ki jih je Imela ekspedicija »Oeljuskina«. VmHev Odkar je a vetrom a rkeizem izgubil ▼ deželi političen vpliv, ee v delavskih vrstah opazuje lanogo prijaznejše zadržanje napram Katolicizmu. Vidno je opaziti, da socialisti ne morejo več terorizirati delavskih mas in vrčriti svoje sovražne agitacije med delavstvom za odpad od katoliške Cerkve. Seveda pa ni iskati edinole v tem vzroka ла prijaznejše zadržanje delavstva napram verskemu življenju. Treba ie poudariti, da je energična depolitizacija Cevk ve in duhovščine katoliški Cerkvi v Avstriji mnogo koristila. Razven tega se je pod modrim vodstvom kardinala In-nitzerja zelo zboljšalo in poglobilo dušno pastirsko delo ravno med delavstvom. Samo od februarskih dogodkov je na Dunaju prestopilo nazaj v katolicizem 22.000 prejšnjih odpadnikov, v protestantizejn pa lO.CKK). Toda ravno zadnja številka da misliti, da eo med temi, ki se vračajo v krščanstvo mnogi, ki jih vodijo bolj politični motivi kakor pa versko hrepenenje. Ni več moderno io ne praktično, veljati na Dunaju za brezkonfesiooalca! R.avn<* гли< pa je kardinal lunitzer v posebni r>kroan»oi opozoril duhovščino, naj se pri slehernem. ki prosi /a zopetni sprejem v Cerkev, vedno dobro prepriča, iln ga rodijo v resnici religiozni motivi in ne politična špekulacija. Res pa je. da je že zadnja leta, ko je socialistična politična organizacija Se obstojala, število prestopov nazaj v katolicizem preeegnlo število odpadnikov. Katoliška аксђа Organizacija KA pod vodstvom samega kardinala Innitzerja izvrstno napreduje. VoditelJ-ski evft je pokazal globoko razumevanje, aa ustvari v Avstriji KA, ki ne bo Sablonska kopija podobnih ustanov drugod po svetu, temveč da ustvari organizem, ki odgovarja avstrijskim verskim potrebam. Ustanovljenih je bik> več sekcij, ki naj najamejo vse panoge javnega življenja. Tako smo dobili odsek pri centralnem vodstvn za umetnost in znanost, odsek za dušno pasti istvo. odsek za šolstvo in vzgojo (s pododdelki /,a ljudsko proeveto, šolstvo, karitas, moške, ženske, mladinske in otroške organizacije). Te sekcije se bodo polagoma izoblikovale v duhovne centrale, od koder se bo enotno širila verska misel v javnost. 'Vodstvo polaga zelo veliko važnost, da pritegne vsepovsod lajike k delu K A, kar se je v veliki meri tudi posrečilo. Treba je pri-zJiati, da KA v Avstriji postaja vedno bolj odločujoč element verskega življenja v državi, torej prav to, kar je smisel te moderne cerkvene institucije. Mladina Katoličani so stali pred prevažfnim vprašanjem, ali naj svojo mladino oblikujejo v državno mladino, kakor je to slučaj т Italiji in v Nemčiji in v fašizmu sploh — ali pa, da jo puste še naprej pod vodstvom samostojnih verskih in kulturnih organizacij. Odločitev ješpadlevpri-! in mislimo, da v korUMIttto-trenutnih razmerah mSTTffi*res , Grčija - Bolgarija Atene, 13. apr. b. V tukajšnjih uradnih krogih ae trdi, da se prično v nekaj dneh uepo-smvIimi pogajanja med Grčijo in Bolgarijo za ureditev га/.nih ie nerešenih vprašanj, ki tičejo obe državi. Splošno se pričakuje, da ne bodo pogajanja končala к 9porazumom. Stenografski kongres Belgrad, IS. apr. m. Z nocojšnjim brzovlakoni so odpotovali v Sofijo na kongres bolgarskih ste-nografov tudi zastopniki naših skupščinskih in ee-natskih »tenografov Z njimi je odpotoval tudi poslanec Pavlič. Kongres bolgarskih stenografov, ki bo dne 15. t. m. in naslednje dni v Sofiji in Plov-divu, je sklicalo bolgarsko stenografsko društvo Brzopis« v proslavo 30 letnice obstoja tega društva in 80 letnice rojstva očeta bolgarske stenografije, pokojnega profesorja dr. Antona Bczenška. O delu Antona Bezenška bo govoril Vasiljev, o razvoju bolgarske stenogTafske misli po Bezenškn pa Blago-vest Dolapčijev. Trgovinska pogajanja z Nemčijo Belgrad, 13. aprila. AA. Zadnje dtii so neki domači in tuji listi v zvezi z neineko-jugoslovaa-skimi trgovinskimi razgovori, ki se vrše v Belgradu, objavili poročila o višini kontingentov, ki jih ie Nemčija dovolila Jugoslaviji za pšenico, koruzo in živino. S pristojnega mesta so pooblaščeni de-mantirati te vesti kot popolnoma neutemeljene in izmišljene. Dunajska vremenska napoved: Zapndni rob Alp in južne Alpe pretežno jasno, ponoči nekoliko mrzlejše, čez dan toplo. Zagrebška vremenska nnpovcil: Toplo In precej stalno, pričakovati pa je perljodično poslabšanje vremena. Volk v ovčjem hlevu ... Rusija vstopi v Zvezo narodov ? Vse evropske države bodo kmalu priznale sovjetsko Rusijo Pariz, 13. aprila, b. Ženevski dopisnik agencije - radio poroča, da so bile odstranjene oh priliki včerajšnje konference med češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Ke-uešein ter romunskim zunanjim ministrom zadnje zapreke za priznanje sovjetske Rusije po državah Male zveze. Belgija in Nizozemska sta istofnko pripravljeni priznati sovjetsko Rusijo ln ho zaradi tega vstop sovjetske Rusije v Zvezo narodov znatno olajšan. Edino zapreko predstavlja Švica, ki je vznemirjena zaradi zadnjega Rndeko-vega članka v »Pravdi«, v katerem le ta napoveduje, da bo Švica bodoče središče propagande tretje internacionale. Vendar pa se splošno veruje, da se bo tudi ta zapreka kmalu prebrodila, ker živahno posreduje neka velesila (Francija) v pogajanjih, ki se žc vodijo med Berilom In Moskvo. V ženevskih krogih rafcunajo. da se bo vstop sovjetske Rusije v Zvezo narodov isvršfil lahko že v mesecu septembru. Nekatere države pa zaradi tega niso preveč navdušene, ker so mnenja, da bo Nemčija to smatrala kot sulico, ki je naperjena proti njej in bo tudi že vnaprej vztrajala na tem, da oslane izven okvira Zveze narodov. Po mnenju teh držav bi bila ta okolnost za evropsko politiko mnogo bolj neugodna, kakor pa je bila dosedanja odsotnost sovjetske Rusije v Zvezi narodov. Mnogi so tudi mnenja, da se bo taka politika silno maščevala. Vse kaže, da se vstopu sovjetske Rusije v Zvezo narodov najbolj upira Velika Britanija. Berlin. 13. aprila. TG. Berlinski župan dr. Sahm se jc odpeljal danes z letalom v Rim, da vrne obisk princu Lonca mpagni, ki jc obiskal Berlin leta 1929 v svrho študija socialnih institucij. Vtrinhi. HITLEHIZEM IN SLOVANSTVO V knjigi «Hnsizm przeciw slowimuzciffznie» (Rmitem proli »loeminlou) je mi piani poznanjiki privutni' docent dr. 8tojanow»ki »Ivdeto razlago nemškega tamoljubju in njegovih proiielovantltih namenov: »Slovani »o po mnenju nrtnikih patmo-logov podrejeni ljudje — podi ju d je roti niiin v > lopati pred rednimi sodišči, ker lo rano je treba z nožem iz reeali iz nemškega teleta. zapeljivo izkušnjavo, da bi ee dal podržaviti. Seveda bi pomenilo to zanj neizmčVno škodo m pri količkaj spremenjenih razmerah gotovo propast. Dve škofijski konferenci in vodstvo K A »o se zato odkrito izjavile za kulturno neodvisnost katoliških mladinskih organizacij, ki so bile strnjene v »Avstrijsko mladinsko fronto< s samostojnim vodstvom, potrjenim od cerkvene obiasti. Ne posamezna društva, ampak vrhovno vodstvo katoliških mladinskih organizacij je nato stopilo v stike z vodstvom »državne mladine«. Katoliška univerza te dolgotrajna je namera, ustanoviti т Sal*-burgu katoliško univerzo. Zadnje mesece so preddela ugodno napredovala in je pričakovati v kratkem, da pride do uresničenja. Med tem se je pojavil nov, interesanten problem. Prvotna zamisel je bila, naj bi univerza v Salzburgu bila katoliška avstrijska univerza. Pod vplivom številnih katoliških emigrantov k Nemčije pa bo najbrže salzburškn univerza postala duhovno središče vseh katoliških Nemcev, posebej ie tistih, ki morajo danes pod hitlerjev^kim rasizmom zelo mnogo trpeti. Univerza naj bi sploh vršila veliko kulturno misijo za vse katoliške neništvo, brez ozira na politične meje. Jubilej „Reichsposte" O veliki noči je »Reichsposta« praznovala svoj 40-letni jubilej ob navzočnosti najodličnej-ših verskih in političnih zastopnikov. Pod vodstvom glavnega nrednika dr. Funderja ee je list izvrstno razvil in zavzema dane« vodilno mesto med avstrijskimi dnevniki. Nekaj časa se je /idelo. da bo list z zlomom stare Avstrije usahnil, pa je »rečno prebrodil krizo prvih let Danes je list še posebno uvaževan, ker vsakdo ve, da govore skozi njegove stolpce vodilni možje sodobne Avstrije. Nekaj časa je list ljubimko val z legitimisti. kar pa je zadnja leta opustiL Img. Seh. Belgrajske vesd Belgrad, 13. aprila, m. Napredovala sta na 'rž. srednji tehniški šoli v Ljubljani za profesorja 4. pol, skup. 2. stopnje ing. Viktor i'urnšek, za prof. 7. pol. skup. Franc Kralj. — Postavljeni eo za pomožnega davkarj* 9. pol. skup. v Gornjem gradu Josip Furman, dosedaj v Radovljici. Za pomožnega dav-karja 9. pol. skup. v Celju Maks Badjura, dosedaj v Šmarju pri Jelšah. Za arhivarja 8. pol. skup. pri davčni upravi v Ljubljani-meeto Lenard Grilanc, doslej na davčni upravi Ljtibljana-okolica. Za pomožnega arhivaria 9. pol. skup. pri davčni upravi v Gornji Radgoni Rudolf Alitig, doslej v Brežicah, za pomožnega arhivarja 9. pol. skupine v Maribor-mesto Avgust Madile, dosedaj v Gornji Radgoni. Za pomožnega arhivarja 9. pol. skup. pri davčni upravi Maribor-okolica R. Hribernik, dosedaj v Ormožu. Belgrad. 13. aprila, m. Nadškof Rodič je imenoval za dekana belgrajske dekani je župnika žup m je Kristusa Kralja dr. Malijo Petlič«. Sarajevo, 13. aprila, m. Preteklo noč je ok 2 zjutraj prifelo goreti v spalnici tukaUniega oravo-I slavnega bogoslovja, kjer je spalo 40 bogosfovcev Zaradi gostega dima jc pnd'o v nezavest 20 bogo-, slrvcev. Gasilo! So nrlili takoj ter kmalu zaduitU poiac. t V Schicht«*" Ш je udoben in temeljit način pranja, po katerem se ravna že več tisoč žen. To je tako enostavno: zvečer namočiti v raztopini Ženske hvale, zjutraj enkrat izkuhati s Schichtovim terpentinovim milom. ZJUTRAJ Schichf terDenHnovomilo TO JE CELO DELO PRI METODI Primasu Poljske Nj. Eminenci kardinalu dr.A.Hlondu slovenski kaloliški pozdrav! Ljubljana pozdravlja danes v svoji sredini velikega sina bratskega slovanskega narofla, Nj. Eminenco kard. dr. Avgusta H 1 o n d a , nadškofa Gnezno - Poznanjskega in primasa Poljske. Visoki gost je ena najmarkantnejših osebnosti katoliške Cerkve. Rodil se je leta (881 kot sin ubogega šlezijskega delavca, doštudiral je pri salezijancih v Italiji in radi svojih izrednih zmožnosti postal, dasi Poljak, prvi inšpektor nemške salezijanske province s sedežem na Dunaju. Tu se je seznanil s takratnim nuncijem Ahilom Ratti-jem, sedanjim papežem Pijem XI., ki je spoznal v mladem salezijancu moža velikih sposobnosti. Zato ga je kmalu po svoji izvolitvi za papeža imenoval za ap. administratorja in škofa novoosnovane škofije v Katovicah v Gornji Šleziji, ki je veljala radi perečih narodnih sporov med poljskim in nemškim prebivalstvom za eno najtežjih postojank. Tu se je dr. Hlond izkazal za izredno uvidevnega, nepristranskega in socialno čutečega škofa. Zato je že dve leti nato postal poljski primus, leta 1928 pa mu je papež Pij XI. podelil kardinalski klobuk. Visoki gost je po srcu in prepričanju navdušen Slovan in zlasti velik prijatelj Slovencev. Če le more, prihiti v našo Slovenijo, na katero ga veže toliko lepih spominov. Zato se je z veseljem odzval povabilu rakovniških sa-lezijancev, da prisostvuje tukajšnji proslavi sv. Janeza Boska. Visokemu gostu kličemo najprisrčnejšo dobrodošlico! Spored proslave hanonizaeije sv. Janeza Bosca Kardinal dr. Avgust Hlond prispe v Ljubljano danes ob 12.35. Na kolodvoru ga bodo sprejele cerkvene, civilne in vojaške oblasti. Od 13 do 13.30 bo gosp. kardinal v škofijskem dvorcu sprejemal deputacije, ob 14.45 bo obiskal stolnico in bogosl. semenišče, ob 16.30 škofove zavode v Št. Vidu, ob 17.15 Salezijanski mladinski dom na Kodeljevem, ob 18 bo prispel na Rakovnik, ob 20 se bo pa udeležil akademije v Unionu. Nadškof dr. A. B. Jeglič je prispel v Ljubljano že včeraj. Obiskal je cerKev Mar. Poni. na Rakovniku in si ogledal prenovljeni oltar sv. Janeza Boska. Drevi ob 20 bo v Unionu slavnostna akademija, ki se je udeleži kardinal dr. Avgust Hlond, nadškof dr. A. B. Jeglič ter poleg domačih civilnih in vojaških oDlasti ves konzularni zbor. Slavnostni govor bo govoril g. dr. J. Adlešič. Peveke in glasbene točke bodo izvajali gojenci Salezijnnskega zavoda na Rakovniku. Akademijo bo oddajal ljubljanski radio. Jutri ob 8 bo nn Rakovniku sv. maša za moško mladino s skupnim sv. obhajilom med sv. mašo. Maševal bo kardinal dr. A. Hlond, oridigal pa gosp. prošt in generalni vikar Igu. Nadrah. Ob 10 bo potitifikulna sv. maša, ki jo bo daroval nadškof dr. A. B. Jeglič ob slovesni asistenci kardinala Hlonda. Sv. maši bo prisostvoval g. ban dr. Marušič in drugi oblastniki. Popoldne ob 15.30 bo v cerkvi pridiga, ki jo bo imel g. kanonik dr. Mihael Opeka, nato pa procesija z novim kipom in z relikvijo sv. Janeza Boska. Po procesiji blagoslov v cerkvi in na dvorišču. Pri pontifiknlni sv. maši, ki jo bo daroval nadškof dr. A. B. Jeglič ob asistenci kardinala Hlonda jutri ob 10 na Rakovniku, bo izvajal 120-članski pevski zbor salezijanskih gojencev in bogoslovcev ob spremljavi orkestra sledeče skladbe: 1. dr. J. Gržinčič: Ecce sacerdos!, 2. V. Gol-ler: Missa B. M. Virginis, 3. VVildberger: Čredo in Missa iuibilaei, 4. dr. J. Gržinčič: Budi se dain. Orkestralne dele sta napisala dr. Čerin in f>. H. Sattner. — Ves program bo oddajala jubljanska radijska oddajna postaja. Pismo iz Belgrgda Slovensko kulturno delo Belgrad, aprila. Kakor sem zadnjič poročal, takšno je naše dramatično delovanje v Slovenskih društvih in takšne so kulturne prireditve v Črni mlaki. Prosvetno delo drugih panog pa hira. Društva niso utegnila za tuk. Slovence prirejati zanimivih prosvetnih predavanj, s častno izjemo Prosvetnega društva, ki si je za letošnjo zimsko sezono izdelalo cel prosvetni program. V tem društvu je bilo sedem prosvetnih večerov, katerih se je povprečno udeleževalo nad 100 oseb. Krona prosvetnih večerov je pač bilo predavanje g. Finžgarja, v veliki dvorani novega Ruskega doma v ulici Kraljice Natalije. Toliko Slovencev, kakor na tem predavanju v Belgradu pač še ni bilo zbranih na nobeni tuk. slovenski prireditvi. Prosvetno društvo je nadalje poskrbelo tudi za slovenske otroke ter jim je priredilo več kinopredstav, ki so bile tudi dobro obiskane. Nekaj predavano je priredilo za svoje članstvo tudi društvo »Edinost«, ki so bila tudi dobro obiskana. Dokaz, da bi ljudje radi hodili na prosvetne večere, samo prirediti in organizirati jih je treba. Tu naj se razvije tekma med tuk. društvi. Veliko je pomankanje čitalnic. Sedaj je imel več ali manj dobro čitalnico samo družabni klub »Triglav«, druga društva so pa imela za svoje članstvo naročene samo važnejše dnevnike. Tudi v tem oziru gremo boljšim časom nasproti ter bo v jeseni odprlo čitalnico tudi Prosvetno društvo v glavnem za svoje člane in za prijatelje društva, kjer bodo na razpolago razne katoliške revije, oba kat. dnevnika, slovenski in hrvaški ter vsi slovenski in hrvaški kat. tedniki. Je pa še drugo važno vprašanje, ki gn tudi ne smem zamolčati. To je vprašanje slovenske knjižnice v Belgradu. Vse Slovence v Belgradu nas je lahko sram, da od zedinjenja pa do danes nismo mogli zbrati toliko knjig, da bi lahko ustanovili svojo knjižnico. Tu smo vsi krivi. Ker je skoro izključeno, da bi se pri sedanjih razmerah mogla ustanoviti skupna knjižnica, je pač najboljše, da v tem pogledu vsako društvo •samo skuša rešiti to vprašanje za svoje člane. Tudi v tem oziru Prosvetno društvo ne drži rok križem ter se trudi, da spopolni in razširi knjižnico, ki jo ima skupno z Zvezo služkinj. Nabira že tudi knjige. Odbor se na vso moč trudi, da jo čim prej v toliko spopolni, da jo bo lnhko odprlo tudi za širše sloje. Zato ob tej priliki prosimo vse prija: telje društva in vse one, ki imajo doma kaj starih knjig, ki jih več ne potrebujejo in ki morda brez koristi leže po kakih omarah, da jih odstopijo in poklonijo tuk. Prosvetnemu društvu. Pošljejo se lahko kar na naslov prosvetnega društva v Krunski ulici št. 23. Verujte, s tem boste napravili vsem tuk. Slovencem, ki doma nimajo svojih knjižnic, veliko veselje. Za vsako knjigo Vam bo društvo zelo hvaležno. Marsikaj bi še bilo potrebno, marsikaj bi še rabili, n. p. statistiko tuk. Slovencev, navezali tesnejše stike s Slovenci, ki si služijo svoj kruh po notranjosti Srbije itd. S časom se bo uredilo tudi to. Vsaj dobro voljo imamo. K. Smrtni strel v Kamniških planinah Kamnik, 13. aprila. Številnim nesrečam na lovu se je včeraj pridružila še ena v Kamniških planinah, ki je zahtevala smrt 30 letnega zapriseženega lovskega čuvaja Antona Plevelja, podomače Belčarjevega Toneta. Ustrelil ga je po nesreči njegov spremljevalec, trgovec Jože Petek iz Črne doline, ko sta se vračala s planine, kjer sta poslušala petje divjega petelina. V četrtek zjutraj sta se odpravila po poti, ki drži iz Črne na Malo planino, čuvaj Tone zalezovat ruševca, trgovec Jože Petek pa z num, da bi slišal petelinje petje. Kakor ponavadi, je imel Tone tudi to pot s seboj svojo lovsko puško. Živahno je pripovedoval svojemu spremljevalcu, kje je prejšnji dan padel prvi letošnji divji petelin v tem delu planin. Ustrelil ga je delovodia znane Remčeve tovarne na Duplici g. Jože Zupan. Ob solnčnem vzhodu sta se moža zopet vračala v dolino. Tone je zaradi hude revme, ki ga tare že neka) let, težko hodil in se je opiral na palico, štiri korake za njim pa je šel njegov spremljevalec in mu nesel puško. Sliko zamenjam za hlače V Novem Sadu razstavljajo sedaj kipar Karel Baranyi. Marija Zlatkov-Baranyi in subotiški slikar Adalbert Farkas, in sicer v poslopju Apollo. Čeprav je občinstvo pokazalo za razstavo precej zanimanja, vendar pn umetniki niso dočakali nobe- nega gmotnega uspeha. Zato so posegli po nenavadnem sredstvu, da si preskrbe stvari, ki jih nujno potrebujejo in ki so ei jih nameravali nabaviti iz izkupička prodanih umetnin. Dva dni bodo ves čas zamenjavali vse razstavljene umetnine, to je slike, kipe in keramična dela za razno blago, kakor obleko, čevlje in konzervirana živila. Umetniki bodo sprejemali tudi bone, ki jih bodo mogli po potrebi izrabiti. Razstava te vrste je najbrž prva v Novem Sadu in tudi v Jugoslaviji, pa tudi v sosednih državah take vrste kupčije ne poznajo. Nič kaj prijelno ni biti danes umetnik, kar jasno dokazuje ta primer iz Novega Sada, ko umetnik ponuja svojo sliko v trgovini: »Zamenjam vam tole sliko za nove hlačel« Z brezskrbnostjo, ki v podobnih slučajih prav gotovo nikakor ni na mestu, sta oba prezrla, da je puška nabita in da nesreča nikoli ne počiva. Na poti se je g. Jože Petek izpotaknil in padel, pri tem pa se je sprožila puška. V spomladansko jutro je odjeknil strel, kateremu ie sledil krik »Joj, moja nogal« Čuvaj Tone je padel na tla, zadet v desno nogo v stegno. Ko ie spremljevalec priskočil na pomoč, je videl, da kri kar brizga iz rane, kar je oil znak, da so svinčena zrna prebila stegensko odvodnico. Kri se ni dala ustaviti in Tone je naglo izkrvavel. Globoko potrt nad tako nenadno strašno nesrečo, je šel g. Petek na Malo planino, odkoder sta prišla na kraj nesreče dva smučarja in pomagala prenesti truplo v dolino. Nesreča je seveda napravila v vsej okolici globok utis. Tone Plevelj je bil splošno znan in priljubljen lovski čuvaj. Doma je bil iz Olševka v neveljski občini in je zdaj bival v majhni koči na Štajerskem Raku. Bil je mirne narave in je vestno skrbel za družino, s katero je skromno živel brez stalnega zaslužka. V lovski družbi je bil izredno priljubljen zaradi svoje preproste dobrodušnosti in dovtipnosti. V splošnem je bil tip našega preprostega in poštenega kmečkega človeka. Zapušča hudo prizadelo ženo in dva nepreskrbljena otroka. Tragični slučaj naj bo nov opomin vsem, da je pri ravnanju z orožjem potrebna skrajna previdnost. Moste pri Ljubljani Knrdinnl ilr. A. Hlond prispe v Salez. mladinski dom že ob četrt na b. Vsi, ki morete, sc sprejema udeležite! O položaju trboveljskih rudarjev Ljubljana, 18. aprila. Dne 29. marca je »Slovenec« prinesel iz Trbovelj poročilo te-le vsebine: Iz Belgrada je prišla vest, da prihodnji mesec država od TPD ne bo vzela nobenega premoga, s čimer bi bili hudo prizadeti rudarji in njihove družine. Zato so se zastopniki rudarjev odpeljali v Belgrad posredovat, da odvrnejo od delavskih družin še večjo nesrečo. Saj rudarji že sedaj delajo komaj tri dni na teden, tako da s tem zaslužkom že sedaj ne morejo preživljati svojih družin. To je v kratkem bila vsebina našega poročila, katero nam je 28. marca bilo poslano iz Trbovelj, kjer je ta novica res krožila in ljudi hudo vznemirila. Mislimo, da smo bili delavcem in državi dolžni povedati stvar tako, kakršna v resnici je. Saj smo o dejanskem stanju izvedeli iz sredine preplašenega delavstva, na kar smo kot vestni državljani bili primorani opozoriti mero-dajne činitelje, da temu odpomorejo. Ni pa tega mnenja bilo »Jutro«, ki je drugi dan 30. marca prineslo debelo tiskan naslov: »Zlonamerno vznemirjanje rudarjev.« Pod tem naslovom trdi, da »Slovenec« te »očividno zlonamerne govorice širi kot potrjeno informacijo«, čeprav je vse »zlonamerna izmišljotina«. Iz vsega načina pisanja naj bi se dobil vtis, kakor da bi »Slovenec« nalašč širil izmišljene vesti. In vendar so te vesti trboveljske rudarje tako razburile, da so rudarji poslali svoje deputacije "v svet še prej, predno je »Slovenec« o tem kaj vedel. Da pa o kakem »zlonamernem« poročanju ne more biti govora, sledi iz dejstva, da je generalni ravnatelj TPD g. S k u b e c 12. t. m. deputaciji rudarjev sporočil, da je TPD sicer dobila nekaj naročil, a manj ko prej, vsled česar bodo rudarji v aprilu delali le 12 dni na mesec. In 13. t. m. je prišla v Ljubljano nova deputacija rudarjev prosit merodajne činitelje za posredovanje in pomoč. Ko bi bilo »Slovenčevo« poročilo od 29. marca res »zlonamerna izmišljotina«, kakor nas je z očividnim namenom napadlo »Jutro«, bi še čez 14 dni ne bilo treba de-putacij, prošenj in posredovanj. Mi smo prosili merodajne činitelje za možnost zaposlitve naših rudarjev, kar smo smatrali za dolžnost vsakega lojalnega državljana in prijatelja trpečih rudarjev. Ko bi nas »Jutro« v tem podprlo in nas zaradi tega ne napadlo, bi bilo notovo več koristilo rudarjem, kakor da je šlo tožit »Slovenca«. Natstarša Ljubljančanka Danes praznuje 93-letnico svojega rojstva gospa Helena V a 1 u š n i k roj. Suša. Tam v tihem kotičku III. nadstr. mestnega zavetišča živi zatopljena v molitev, v zahvalo Vsemogočnemu, ki ji je dal učaknti tolikšno starost. Rojena jc bila 15. aprila 1841 v Vel. Ubeli-skem pri Razdrtem. Rojenice ji niso napovedale baš najboljše. Že kot mlada deklica si je mo-ralu služiti v potu svojega obraza svoj vsakdanji kruh. Pozneje se je poročila s krojačem Francetom. V tem zvestem zakonu jima je Bog naklonil šest otrok: tri sinove in tri hčere. Pomrli so ji vsi moški potomci z možem vred, а hčere še žive. Da je res prava kraška korenina se vidi že iz tega, ker še vedno sama bere in šiva. Vid in sluh ji je sicer že opešnl, n glavno kar jo mori, je naduha. Spomin nu nekdanja leta ji je oslal svež in čil, ter se še prav dobro spominja dneva rojstev svojih otrok. Kajpada ima rada domače, a posebno pa se razveseli kadar vidi svoje prnvnučke: Heleno in Marjana. Za njeno 93-letnico bi napisali šc marsikaj zanimivega, a vemo. da jc preskromna in bi jI nc bilo ijubo, da se piše o njenem življenju. Zato pa naj ji bodo te vrstice le v izraz ljubezni in zalivale. Želimo ji dočakati vsaj stoletnico. Bog jo iivvl Ljubljanske vesti: ажпмнимнш.-) штиит1"1шишшштшша Smrtna nesreča v Mostah Ljubljana, 13. aprila. Včeraj dopoldne so poslali iz Merghenthaler-jeve tovarne v Mostah na polje 28 letnega delavca Antona Pera, doma iz Šinarjete, ter ie nekega drugega delavca. Oba sta odšla na delo z vozom. Cez nekaj časa se je drugi delavec vrnil v tovarno močno vinjen ter povedal, da leži Per na polju popolnoma pijan. Šli so ponj, videli pa so takoj, da Proslava materinskega dne v Ljubljani Kakor vsako leto ob vzponu novega življenja v prirodi priredi Krščansko žensko društvo tudi letos svojo tradicionalno proslavo materinskega dne. da nam tako vedno znova prikliče v spomin, kaj smo dolžni našim slovenskim materam. Vsaj enkrat na leto tako prisluhnemo vase in si napolnimo prazne duše in srca z novo zalogo liubezni, v kateri smo si vsi kakor ena družina pod eno streho, v toplo domačnost zajeta. Tri pota so, ki vodijo naravnost do materinega srca, tri najeiementarneiše vrednote, ki odtehtajo ves materializim naših dni in poplemenitijo še lako zakrknjeno srce: hvaležnost. spoštovanje in vera v svetost materinstva. Prireditev Krščanskega ženskega društva na materinski dan je zmerom nekaj posebnega v vrsti takšnih prireditev pri nas in zato ni čuda, da privabi vsako leto najširše sloje občinstva. Tudi letošnja proslava bo s svojim pestrim, bogatim sporedom zadovoljila stare in mlade — o tem ni dvoma. Spored obsega slavnostne besede dr. Adlešiča, dabe razne igre in prizorčke z govornimi zbori, de-klamacijami, petjem, raianjem, simboličnimi vajami i. t. d. Anice Černejeve, p. K r i z o s t o -ma Sekovaniča in Mirka Kunčiča. Nastopilo bo pod spretno režijo prof. O. Šesta in gdč. Vencajzove okoli 100 otrok. Ves dobiček ie namenjen revnim dijakom. Proslava ho v nedeljo, 22. aprila, ob 4 popoldne v operi. Vstopnice se dobe v predprodaji od nedelje, 15. t. m., dalje v Unionski trafiki. Cene običame dramske. „Pri Hrastovih" (Meško) v Trnovem Na belo nedeljo je novoustanovljeno društvo »Trnovski oder« uprizorilo v dvorani stavbne zadruge Trn. prosv. doma v Karunovi ulici št. 14 svojo pTvo predstavo iin sicer Meškovo dramo »Pri Hrastovih«. Ta igra je nastala v oni dobi Meško-vega pisateljevanja, ko je tudi nanj kljub idealistični smeri vplivalo naturalistično stremljenje v umetnosti. Zato jc drama vsebinsko in slogovno izdelan v duhu naturalizma; vsebina ji je gospodarski in moralni propad Hrastove družine, vnanja oblika pa sloni na perečem izrazu in na napetih, dinamičnih prizorih, kjer osebe brez zadrževanja razgaljajo svojo notranjost. Toda kljub temu, da je delo stremljenju današnje umetnosti že nekoliko odmaknjeno, more ta drama, zlasti čc se ji od-krhnejo nekatere preizrazite trdote v izrazu, na odru prav močno zaživeti. Igravci »Trnovskega odra« 90 podali igro zelo dostojno. Režiser ie z avtorjevim dovoljenjem igro strnil in s tem dosegel zgoščenost dejanija; vse važnejše momente pa je pravilno poudaril in dal vlogam primerni izraz. Igravci so ustvarili vsi prav zadovoljive like; videti je, da ima ta oder talentirane moči, ki se bodo ob smiselni igravski vzgoji razvrli v spretne, zrele amaterje. Želeti bi bilo le še. da posvete nekaj več pažnje izgovarjavi. Zelo uspelo uprizoritev, ki ie številno občinstvo naravnost navdušila, ponove v nedeljo, dnć 15. aprila oib osmih zvečer. Mlada igralska družina zasluži, da ji občinstvo tudi to pot dokaže svoje zanimanje s tem, da zopet napolni dvorano. © Narodne noše se vabijo, naj se udeleže sprejema kardinala Hlonda danes ob 12.35 na glavnem kolodvoru in procesije na Rakovniku jutri ob pol 4 popoldne. 0 Umrla je gdč. Lucija Mekinda, članica kongregaeije Žalostne Matere Božje za gospe in gdčne. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz splošne bolnišnice. Članice naj se udeleže pogreba. Tei. 3i-62 KINO KODELJEVO Tel 3162 Danes ob 8 in jutri ob Yi 4, % 6 in 8 premijera češkega filmu SVATBA PRI SV. ANTONU Per ni pijan, temveč nezavesten radi hude rane na vratu. Poklicali so reševalni avto, ki je Pera prepeljal v bolnišnico. V bolnišnici so ugotovili, da se je Peru zlomila hrbtenica na vratu. Proti taki poškodbi je bila seveda brezuspešna vsaka zdravniška pomoč in je Per ob 14 že umrl, ne da bi se poprej prebudil iz nezavesti. Kako se je Per ponesrečil, pa je težko ugotoviti. © Rorei so šli v Skoplje. Predsnočnjim so z br/.ovlakoni ob 8 odpotovali zastopniki »Hoja« v Skoplje, kjer so udeleže svečanosti 20-letnice, odkar so prvi rekruti iz Južne Srbije stopili v srbsko vojsko ter se pozneje izkusili v svetovni vojni. Zastopnikov borcev je bilo okoli 50 ter so imeli poseben vagon. Zastopane so bile vse večje organi -ucije borcev v Sloveniji. Včeraj pa jo odpotovala v Skoplje iz Ljubljane nekoliko manjša deputacija zastopnikov drugih nacionalnih organizacij. Drugo skupino je vodil dr. Cepil der. © »Peglezen« dozidan. Novo iKislopje soproge gradbenega ravnatelja ing. Prelovška. ki se gradi po Plečnikovih načrtih na nekdanjem »Pegleznu«, to je na zemljišču med Poljansko cesto in Kapiteljsko ulico, jo bilo včeraj dozidano do strehe ter so delavci postavili na vrh" smrečico, okrašeno s trakovi in zastavicami ter slavili likof. Novo poslopje bo temu delu mesta v kras. 0 Nesreča. Včeraj dopoldne je v Franko-panski ulici 27 padla na tla fi7 letna uboga Marija Hatič ter si polomila rebra. Poklican jc bil reševalni avto in jo prepeljal v bolnišnico. 0 Nov gasilski avto. O novem avtu, ki so si ga nabavili ljubljanski prostovoljni gasilci za hitro dovažanjc moštva h kraju požara, smo svojčas že pisali. Novi avto, od katerega je dovršeno zaenkrat samo ogrodje, gre v začetku prihodnjega tedna v delo. Potrebno bo namreč napraviti karoserijo, kakor je primerna za prevoz moštva. Najbolj zanimivo pri tem avtu je, da bo imel velik in širok reflektor, s katerim bodo mogli gasilci obsevati požarišče, ki ni vedno po požaru osvetljeno, kakor bi kdo mislil. Blagoslovitev nove pridobitve ljubljanskih gasilcev bo šele v mesecu septembru. 0 Staroznana gostilna »Pri Tičku na gričku« jc zopet otvorjena. 0 Združenje brivcev, frizerjev, lasuljarjev, ma-nikerjev in kozmetikov v Ljubljani vljudno opozarja cenjeno občinstvo, da bodo glasom sklepa občnega zbora vsi brivski in frizerski lokali v ljubljanskem policijskem raionu od 15. aprila dalje ob nedeljah zaprti. © Pumparce, najboljše, nakupite pri Preskerju. © Aretirani trije tatiči. Policija je te dni pri neki slučajni tatvini prijela brezposelnega natakarja Emila N. Ko ga je natančno zasliševala, je ta izdal šc svoja dva tovariša S. S. »n A. P„ oba komaj odrasla fanta, s katerima je kradel po ljub-ljanskih trgovinah in gostilnah. Počasi so pri zasliševanju izdajali tatiči drug drugega in tako je prišlo na dan okoli 20 manjših tatvin, ki so jih vsi trije izvršili, deloma skupno, deloma pa posamič. Vse ukradeno blago so razprodali raznim Bosancem in pa starinarjem. Policija je vse tri tatiče oddala sodišču. © Bluze, damsko perilo, torbice, trpežne nogavice in rokavice Vam nudi v najnovejši modi tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg 8. Mariborske vesti: шшшттвттшшттштшшшшшштшштш Riskantna zadeva Ptuj Hitro zasačen tat, kolesa. Janez Rodošek, župan iz Ptujske gore, je pustil v četrtek 12. t. m. svoje 1500 Din vredno kolo za trenotek pred gostilno Štefancioze. Ko se jo vrnil, kolesa ni bilo več. Prijavil je zadevo orožnikom, ki so nemudoma telefonlčno obvestili ptujsko policijo. Ko jo uzmovič kolesa privozil v Ptuj, ga je policija že čakala in ga aretirala. Aretiranec je indentičen z Blažem R., viničarjem iz Velike Nedelje. Možakarja, ki tatvino priznava, so izročili sodišču. Smrtna kosa. V Gruškovju (Haloze) jo umrl trgovec, gostilničar ter dolgoletni župan ondotne občine Jakob Belina. Dosegel je starost 65 let. Pokojnik je bil ugleden, pošten in obče spoštovan mož. Nnj liočiva v miru! Maribor, 13. aprila. Kakor smo že poročali, ee je pojavilo med mariborskimi telefonskimi abonenti gibanje za pocenitev telefonskih najemninskih in initalacijskih pristojbin. Sprožili so jo prvi trgovci, poprijel! so se je pa tudi ostali gospodarski krogi, ki so v četrtek zvečer na posebnem sestanku razpravljab o tem vprašanju. Ugotovilo se je, da eo dosedanje pristojbine za Maribor nedvomno previsoke, ker ga stavijo v isto vrsto z največjimi mesti, kjer je promet in zaslužek mnogo večji. Maribor se nahaja v tako zvanem A razredu, kjer ee giblje letna naročnina od 200 Din (velja le za poštne nastavljence) pa do 3800 Din. Še večja obremenitev eo pa tako zvane instalacijske pristojbine, ki znaSajo za A skupino od 300 do 1600 Din. Baš te instalacijske pristojbine so največja zapreka, da se število telefonskih abonentov ne poveča. Zahteva gospodarskih krogov, naj se letna najemnina zniža, je popolnoma upravičena, riskanten pa je načrt, ki so ga napravili in ki naj bi zamenjal dosedanji sistem pobiranja pristojbine. Zahtevajo, - naj ee telefonska Princ Lidilenstein, član vladftioče lichten-steinsKe rodbine, ki se je mudil več dni v Mariboru, kakor smo že poročali, radi nekih nedostatkov pri potnem listu, je odpotoval na Dunaj, ker se je zadeva radi uvidevnosti naših'oblasti naglo in ugodno rešila. Princ je potoval z motornim kolesom. □ Davčne karte. Dtavčna uprava za mesto Maribor razglaša: Po zakonu o izpremembah zakona 0 neposrednih davkih znaša »Davek na dohodek hišnega služabništva« (med katero se ne šteje slu-žabništvo v obratih) na leto 50 Din za vsako osebo. Za dokaz o plačanem davku služi davčna karta. Karta se lahko kupi v vsaki prodaialnici davčnih rnarkic (trafikah) za ceno 52 Din. Služboda-jalci morajo na karti takoj izpolniti s črnilom svoje ime, priimek in kraj stanovanja. Davčna karta se mora nabaviti za vsakega hišnega posla najkasneje do konca januarja vsakega leta, odnosno v 15 dneh po sprejemu v službo. Davčna karta velja za leto dni za eno služabniško osebo, ne glede na osebo, čas zaposlitve in višino dohodka. Karla se glasi na poslodajalca in jo mora ta nabaviti. Plačani davek si pa lahko nadomesti od uslužbenca. Ker so davčne karte že na razpolago, se pozivajo služ-bodaialci, da jih nabavijo takoj, ker se bo vršila zadevno stroga kontrola. Osebe, ki jih ni smatrati za hišno služabništvo, plačujejo uslužbenski davek kot doslej z markicami ali v gotovini, Služ-bodajalec, ki karte sploh ne nabavi, ali jo nabavi prekasno, plača za kazen petkratno vrednost davčne karte. □ Smrtna kosa. V Smoletovi ulici M. 10 je umrl gosp. Just Segala. Pokojnik, ki je dosegel starost 72 let, je bil blag in vsem prijateljski mož. Položili so ga včeraj k večnemu počitku na pobrež-kem pokopališču. Naj počiva v miru, svoicem naše iskreno sožalje. □ V kolodvorski carinarnici se zaključujejo razna instalacijska dela. Radijatorji in vodovodne naprave so že gotovi. Sedaj so na delu pleskarji in soboslikarji, spredaj na kolodvorski rampi se pa končuje betonsko 4 metre široko in vso dolžino poslopja obsegajoče železobetonsko nadstrežie. Do konca meseca bodo vsa navedena dela gotova, na-кат se prične z opremljanjem poelopja. □ 9 novih stanovanj bo imela nova stanovanjska zgradba dr. Blankeja, ki jo bo zgradil na prostoru podrtega severnega trakta Scherbaumovega mlina v Kopališki ulici. V pritličju bodo tri stanovanja: za hišnika ter eno dvo- in eno trisobno, v prvem, drugem in tretjem nadstropju pa po dvoje trisobnih stanovanj, opremljenih s kopalnicami in vsemi novodobnimi pritiklinami. □ Kovač-ponarejevalec. Pred malim senatom okrožnega sodišča se je vršila včeraj zanimiva razprava, ki je razgrnila pred poslušalci sliko silne bede in revščine, ki je pognala poštenega delavca in družinskega očeta na opolzko pot. 44 letni kovač Mihael Mlakar iz Spod. Varnice je pripovedoval pred sodniki žalostno povest svojega življenja. 1 Ženo ima že daljšo dobo v norišnici, doma pa četvero malih otrok, katerim je oče in mati obenem. Živeli so v nepopisni revščini. V takem položaju je segel po. nedovoljenem sredstvu — ponaredil je 20 dinarski srebrnik. Ko je prvega lahko zamenjal, je napravil še drugega; v drugo pa so ga pri izme-njanju zasačili. Na sodnike in poslušalce je napravila izpoved ubogega kovača globok vtis. Sodni dvor je upošteval navedene olajševalne okolnosti ter obsodil kovača na 6 mesecev strogega zapora pa le pogojno in sicer na tri leta. □ 55.000 adres bo imel »Veliki adresar za mesto Maribor in širšo okolico«. Najboljša reklama za vsakega obrtnika in trgovca, najboljša in- prbtojbina pU&tje po uporabi telefona — odnosno po viSba uporabe električnega toka za telefonski aparat. Imamo celo vrsto obratov, v katerih je telefon življenjske važnosti toliko za imejitelja obrata, kakor za javnost. Ti obrati bi bili najtežje prizadeti, če bi se osvojil novi načrt; in to so po večini obrati ali osebe, ki same nimajo od telefona nobene direktne koristi. Ta načrt, za katerega se je zainteresirala tudi zbornica TOI ler druge v poštev prihajajoče institucije, za Maribor vsekakor ni umesten. Nikdo pa ne bi imel ničesar proti, ako se Maribor presede v razred B, dočim bi uresničenje prvega predloga utegnilo povzročiti številne odpovedi telefona od strani oseb ali ustanov, ki sicer lahko izhajajo brez telefona, lahko pa tudi omejitev v uporabi telefona t. j. le v slučajih nujne potrebe. Ker bi se pa ta praksa na splošno naj-brže hitro uveljavila, bi telefon mogel izgubiti : veak praktičen smisel in s lem nedogledne posledice v poslovnem življenju. Povsem pravično pa je, i da se Maribor tozadevno prevede v cenejši raz-1 red B, formacija za veakega, ki rabi adrese. ker bo adre-• nr popoln in bo vseboval vse polnoletne osebe s točnimi adresami. Požurite se z naročili pri Tiskovni založbi r. z. z o. z. v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26, telefon 29-70. □ Obmejne zgodbe. Pri tako zvani grabi Radič je znan prehod za tihotapce in druge, ki gredo brez potnih listov čez mejo. V četrtek zvečer so zasačili pri prehodu Jožeta G. in Franca Š. iz okolice Rogaške Slatine. Hotela sta v Avstrijo, pa nimata potnih listov. Obmejne organe je osupnila množina penezev, ki sta jih imela oba pri sebi, pa so ju radi tega obdržali v Mariboru na varnem, dokler ne poizvedo, odkod izvira denar obeh revno oblečenih potnikov. □ Nočno lekarniško službo vrši v prihodnjem tednu od 15. do 21. aprila lekarna Sirak »Pri Angelju varhu« na Aleksandrovi cesti. Celje Stalni volilni imeniki za mesto Celje, potrjeni od okrajnega -sodišča v Celjn dne 9. marca t. 1., so počenši s 16. aprilom stalno razgrnjeni v sobi št. 2 mestnega načelstva. Vsakdo ima pravico v uradnih urah volilne imenike pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njihov popravek. Zahtevanim popravkom se morajo predložiti dokazila. Za dokaz morejo služiti samo polnoveljavne javne listine. 0 Kdo bi vzel 7 mesecev starega otroka za svojega? Uboga vdova, mati treh malih otrok od 5 let do 7 mesecev, se obrača na tem mestu do usmiljenih src, če bi hotel kdo vzeti njeno 7 mesecev staro hčerko za svojo. Informacije se dobe z Zdravstvenem domu v Celju. , .Umrla sta v celjski bolnišnici ^pov-šek Ljudmila, 28 letna služkinja z Vranskega, in Jernej Juteršek, 58 letni posestnik iz Gotovelj. N. v m. p.! ■©■ Razglasitev vojnega razporeda v občini Celje-okolica bo v nedeljo 15. aprila od 7 dalje na občinskem dvorišču v Gaberju. 0 Semenski fižol je došel. Kmetijska podružnica v Celju naznanja, da je semenski fižol, ki so ga interesenti pri njej na-čili, došel in naj ga isti čim prej dvignejo v skladišču Kmetijske družbe z nakazilom, ki ga dobe pri tajništvu podružnice. 0 Mnogo razburjenja je vzbudila posebno v gotovih krogih odredba mestnega načelstva, da se morajo odstraniti z Masa-rykovega nabrežja vsi koli, ki so služili za sušenje perila. Pred leti je občina ugodila željam nekaterih interesentov in dovolila, da so na svoje stroške lahko postavili na tem mestu kole. Toda podpisati so morali vsi izjave, da bodo te kole odstranili, kadar bo to občina zahtevala. Občina je pa to morala storiti, ker tudi novi cestno policijski red, ki je stopil v veljavo že lansko leto, prepoveduje razobešanje in sušenje perila ob javnih cestah in ulicah. Dobro bi pa bilo, če bi mestno načelstvo moglo najti za te interesente kak drug primeren prostor. Kulturm obzornik O prevodni književnosti (Problem slovenske knjige.) Zadavje čase sc nekateri slovenski ljudje zaskrbljeno sprašujejo, kaj bo z našim izvirnim leposlovjem, če bodo slovenske založnice poplavljale domači knjižni trg s tako številnimi prevodi tujih literatur. Domača knjiga da se bo zadušila, domači pisatelji bodo presliševali klic svoje stvariteljne sile ali bodo golo posnemali tuje vzore, skratka, da se bo slovenska književnost pogreznila z nekdanjega svežega razgiba v bolno životarjenje. Kaj moremo odgovoriti na taka izvajanja? Ali je prevodma književnost zares tako škodljiva domači knjigi? Ali nima v resnici nobene dobre itrani? Resnično je, da je prevodna književnost zavzela preširoko mesto na našem knjižnem trgu; tom bolj, ker si ob tako številnih založnicah (nekatere goje zgolj prevodno literaturo)' ni mogoče misliti, da bi izbirale le take mojstrovine, ki se nujno morajo preliti v naš jezik, marveč dejansko iegaio tudi po manj vrednih delih, ki ne prineso slovenskim bravcetm nobenega novega spoznanja in vrednot, ali pa celo po delih, ki naravnost škodujejo umetniški vzgoji in nravi slovenskega človeka. Na drugi strani pa je tudi resnično, da si naš bravec po delih svetovnih mojstrov tako pri-vagoji okus za prave umetnine (kar je samo na sebi nedvomno velike vrednosti!), da nekam s pomilovanjem zre na duievne proizvode domačinov in jih največkrat niti ne bere. Dobi namreč predsodek (ker je bral le prvovrstne stvari), da so do-mača dela prešibka, malenkostna, gibljejo se rgolj po površini skratka, pa celotnem lesl&vu stoje globoko pod višino tujih veličin... Seveda nc pomisli tak bravec, da so tuji prevodi po večini izbrani rane d najbodij^oga. W nudi tvetovna lite- ratura in da teh po tem takem ne more in ne sme nasploh primerjati z izvirnim leposlovjem svojega naroda. Kljub tem navidezno slabim stranem prevodne literature nikakor ne smemo v celoti obsojati prevodno delo slovenskih založnic, ki so v teh nekaj letih mnogo storile vprav s prevodi za vzgojo slovenskega bravca v presojanju pravih umetnin; tudi ornemu našemu bravcu, ki morebiti ni imel lepega pogleda na knjigo, ker pač ni imel prilike spoznati umetnikov, segajočih z vso prodorno silo v globine človeka in problematiko časa, so slovenske založnice izoblikovale umetniški okus in spoštovanje do knjige. Torej tu eo nedvomno dobro delo opravljale, v kolikor niso nekatere založnice segale tudi po manj kvalitetnih ali celo nevrednih delih. Tudi razvajenost bravcev ni tolika, da bi trpela slovenska knjiga. Po sleherni tuji knjigi sc mora bravcu nujno vzbuditi tudi želja po domači knjigi, če namreč ta zajema snov iz domačih tal in problemov; zakaj bravca zanima, kako je v tej ali oni knjigi pozajcla du-ševnost i,n vsa komplicirana problematika naroda, čigar pisatelj jo je pisal. Iz lega sledi, da bo prevodna literatura škodovala le oni slovenski knjigi, ki je bila kljub slovenskemu avtorju vse prci kot slovcnsika; oni, ki hoče biti mednarodna, a je gol posnetek tujih mojstrovin, katerim seveda ne sega nili do gležniev. Te vrsle slovenska književnost bo radi bogastva tujih prevodov (pa tudi radi same sebe!) izgubila tla pod seboj. Nasprotno pa bo slovenska književnost, ki je zajeta iz slovenskega duševnega dna, vedno ljubljeno čtivo še tako razvajenih bravccv. Da danes nimamo toliko samoniklih slovenskih del, za katerimi bi ljudstvo z ljubeznijo segalo, niso krivi prevodi, marveč čas sam, ki je ves zapleten v mrežo nasprotujočih si problemov, iiz katerih ne more književni tvorec razvozljati rešilne misli. Starejši rod živi delno še s časom stare, umirjene predvojne dobe, novi rod pa si iz-sekava pot skozi labirint zmotniav v nove, še nepoznane dni. In v tem iskanju, tem vre t ju ni tvorcev. ki hi moiSli seči času v dno in razgrniti nove poti iz rajega. V tem jc zastoj slovenske knjige, namreč knjige, ki bi ne imela na sebi pečat časa zgolj po vsebini, marveč predvsem po odrešilni misli. Pa tega zastoja ne bo premaknila niti tuja knjiga, najbrže niti sodobni pisateljski rnd, marveč čas sam, ko se bo vsaj malce očistil, L. G. Hrvatska umetnost t830-1860 Letos obhaja Slrossmayerjeva galerija v Zagrebu 50-lelnico svojega obstanka. Za to priliko je sklenila zagrebška Jugoslavenska akademija zna-; nosti i umjetnosti priredili niz retrospektivnih raz-i stav, ki naj prikažejo razvoj hrvatske upodablja-; joče umetnosti v teku 19. in 20. stol. Prva izmeti teh razstav je odprta že nekaj dni v lapidarijski auli zagrebškega Arheološkega muzeja in obsega umetnike predflirske, ilirske in poilirske perijode, to je čas od 1. 1830- 1860. Skupno je razstavljenih in katalogiranih 60 del, ki jih jc uredil prof. Ljuba Babič, katalog je pripravil prof. dr. Artur Schneider, pokroviteljstvo nad prireditvijo ima prof. dr. A. Bazala. Kolekcija je čislo lepa, čudno se nam pa zdi, da ni v Zagrebu za take stvari prikladne)šega prostora kot je lapidarii Arheolo škega muzeja, kjer zdaj popolnoma zakriva zanimivo Nngentovo zbirko antik, ki je ob vsakem obisku Zagreba vredna ponovnega poseia. Za velikimi zgodovinskimi retrospektivami slovenskega slikarstva 1 1022 in 1625 prihaja zdaj do podobnih del tudi Zagreb in tole nam kaže, da hodita slovenska in hrvatska umetnost oni čas slična pota, tembolj, ker je na razstavi zastopan s podobami Slovenec Stroy, ki je nekaj časa delal v Zagrebu. Poleg njega sta glavna mojstra Kar-lovčan Vjekoslav Karaš iti Celi Ivan Zasche. O posebni, svojstveni noti slikarstva v Zagrebu ta čas ni mogoče govoriti, v Karasu jc določno viden italijanski vpliv, ostali, hrvatski slikarji, kar jih je, ga ne dosegajo. Vseeno je treba Karasa tu omeniti. Portret Duquesnoy (8) kaže izrazito ns-gtienje k slikarskemu realizmu, zlasti pcilna slikarskih kvalitet jva je slika Djevojka sa lutivoin (3), ki morda ni v prvi vrsti portret iu ki je pač slikarsko najmodernejši portret na razstavi. Ličanka (5) in Napuljka (6) sta dva j)ortrefa v romantično-reali-stični krajini, podobni onim našega Kurza von Ooldenstein. V primeri s Karasom je Stroy manj realist in dela bolj s harmonično-slikovitim ltolo-ritom, tu pa dosega velike kvalitete. Primera obeh je najpoučnejši del razstave, tudi zategadelj, ker se je S. prav tako šolal v Italiji. Preko okvira teh dveh ne gre nobeni drug slikar, čeprav imajo nekateri prav čedna dela, na pr. podoba Brličeve (nepoznan avtor, 12) dela Poskertlia, Leroveva podoba Vraza, Diečak sa bičem (nepoznan avtor, 41) avtoportret Milianovičeve (43) itd. Realističen portret goji tudi Zasche (45), čeprav ne v onem zelo slikarskem smislu kot Karaš. Razvojno važnejše so pa pri njem risbe krajin in mest, kjer v ininuci-joznih izvedbah kljub romantični ljubezni za detajl še prihaja na dan novi smisel za naturo. V tem je Zasche nekak pravi sodobnik našega Karingerja, ki je te realistične težnje dosledneje izvedel. Izmed dveh marmornih glav, ki sta na razstavi, je ena delo A. Canove (omenjamo, da visi na razstavi tudi ena VCaldmilllerjeva slika, druga pa, ki Canovino kvalitetno rajši nadkriljuje kot ne, je od nepoznanega mojstra. R. Ložar. ★ Drobne. V Zagrebu razstavlja svoja dela romunski slikar Nilco E n c a. Nocoj bo predaval v palači Jugosl. akademije v Zagrebu dr. France S t e 1 č o slikarju Stroju, čigar dela so razstavljena na retrospektivni razstavi »Sto godina hrvatske umjetnosti«. V praški založbi »Melantrich« je izšlo novo delo Jaroslava Durycha »Pisen o ruži« in novo delo Karla Vanka: »Posleilnf slfepiny«. V zalioižibi Glasbene Malice ljubljanske sla izšla dva navcjšlovico donosa i* leta 1928.. ko so bile cetie najvišje. Kolikor pa kmet dobi za svoje pridelke, toliko more pač kupiti in zato je kupna inoč našega kmeta |mdla za polovico, tem pa tiči tudi ključ za razumevanje odkod kriza. Kmet, naš najvažnejši producent, ne dobi dovolj za svoje pridelke, in ker je najvažnejši in največji kupec. ne more kupovati vsega, kar bi potreboval in se mora omejevati na najnujnejše nakupe, pa še te komaj zmore. Zato je tudi način življenja našega kmeta, ki se je po vojni zelo izboljšal, kar je b"o sad dolgoletnega že predvojnega dela, padel na stopnjo, katere nismo poznali že desetletja. Življenjski standard našega kmeta, pa sploh kmeta v agrarnih predelih vzhodne F.vrope je slabši kot je bik) življenje ruskega kmeta pred vojno. Spnt Fant in pezeta v zasebnem kliringu Ljubljana, 13. aprila. Poročali smo že, da je finančHi minister izdal nove predpise o plačilnem prometu z Anglijo i Španijo. Poleg tega, da morajo izvozniki oddajal Narodni banki eno tretjino deviz za angl. funte (odn. 20%) in polovico deviz v prometu s Španijo, ie dovoljena sedaj prodaja ostalega zneska na naših borzah v zasebnem kliringu. Tako imamo poleg zasebnega kliringa z Avstrijo, ki se je dobro obnesel, in kliringa z Grčijo (trgovanje bonov grške Narodne banke), sedaj še zasebni kliring v funtih in pezetah. Tako v naših borznih tečajnicah ne bodo več figurirali za te devize tečaji, h katerim je bilo treba prišteti še ažijo, ampak bodo tečaji predstavljali faktično vrednost dotične devize. To se vidi n. pr. prav dobro na tečaju angleškega funta. V naši borzni tečajnici je bil zanj zabeležen srednji tečaj 177.22, h kateremu pa je bilo prišteti še 28.5% premije, tako da je notiral angleški funt okroglo 227.73. Po novem pa je bil danes na zagrebški borzi zaključen angleški funt po 255.50, na belgrajski pa po 257.25 in 256.50, kar odgovarja boljše mednarodni valutni situaciji. Podobno je s špansko pezeio, ki je bila danes v Belgradu zaključena po 6.50, v Zagrebu pa po 6.30. Promet je danes znašal na zagrebški borzi: 5215 pezet in 350 funtov. Regulativne hranilnice Doslej je objavilo svoje računske zaključke 6 občinskih hranilnic (Ljubljana, Novo mesto, Brežice. Vrhnika, Ormož in Ptuj). Iz teh računskih zaključkov je razvidno nadaljnje padanje vlog, ki pa ni znatno. Med aktivi se opaža več izprememb v bilanciranju. Nekatere občinske hranilnice ločijo posebej kmetske dolgove, ki so pod moratorijem, od ostalih, dočim druge še vedno izkazujejo vse dolžnike skupaj. Poleg tega opažamo pri nekaterih zavodih povečanje posojil, ki pa je nastalo samo zaradi pripisa obresti, ker se že dve leti nova po-soiila ne dajejo. Istočasno pa so se primerno znižali tudi obrestni zaostanki, ki so dosegli že prav visoke vsote. Vse ostale postavke na aktivni strani so se primemo znižale z mobilizacijo dolgov, naložb itd. V glavnem neizpremenjena je ostala postavka vrednostnih papirjev. Tu bi "opozorili na dejstvo, da imajo nekateri naši zavodi še vedno velike vsote predvojnih in medvojnih vrednostnih papirjev, ki jih vodijo v bilancah, dočim jih je veliko že odpisanih v takem položaju pa morajo regulativne hranilnice odvajati pupilarni denar v Državno hipotekarno banko, kar m brez pretres-Ijajev za njih poslovanje. Gre za prav velike vsote, katere cenijo v Sloveniji na 100 milj. Din. kar bo občutilo vse njše gospodarstvo, ker le vsote ne bo dobilo naše frosjxxlarstvo nazaj v obliki posojil omenjene banke. Vloge pri navedenih 6 občinskih, oziroma mestnih hranilnicah so znašale lani v milj. Din (v oklepajih podatki za 1932): Mestna hranilnica ljubljanska 424.6 (446.2), Mestna hranilnica v Novem mestu 33.7 (35.6) ,Občinska hranilnica na Vrhniki 22 3 (22.8), Mestna hranilnica v Ptuju 14.16 (14.8), Hranilnica mestne občine Brežice 10.16 (10.8)I in Mestna hranilnica v Ormožu 5.8 (5.9) milj. Din. Hrvatska banka, Zagreb, pri kateri je udeležen prvenstveno italijanski kapital, izkazuje v preteklem letu zmanjšanje čistega dobička od 0.425 na 0.342 milij. Din. Vloge na knjižice in v tekočem računu so se zmanjšale od 198.4 na 181.1 milij., med aktivi f« jc narasla blagajna z naložbami od 28.1 na 31.8, menice so padle od 42.8 na 33.4. dolžniki pa od 142.3 na 135.2 milij. Da je bil dosežen ugoden poslovni uspeh, so se zmanjšali odpisi od 35 na 1.5 milij. Število nezaposlenih ceni v reviji »Indeks« za mesec december 1933 g. A. B. Grado za vso našo državo na 171.720 v primeri' s 174.680 v septembru 1933 in 175.800 v decembru leta 1932. Hranilne vloge v naši državi ceni Narodna banka po stanju dne 1. februarja 1934 na 9900 milijonov Din. Po stanju dne 1. decembra so znašale vloge samo 9.66 milij. Din. Iz tega bi lahko kdo sklq>al, da so hranilne vloge v nasi državi narasle, kar pa ni nastopilo, ker je ta dvig vlog pripisovati izključno obrestim. pripisanim za leto 1033. Poleg fej-n še ta statistika ne vsebuje jx>štnočekovmh računov pri Narodni banki, ampak samo v>ioge pri bankah, regulativnih hranilnicah, hranilne vloge pri Pošlni hranilnici in Državni hipotekami banki. Ind ks življenjskih stroškov v marcu je znašal po podatkih Delavske zbornice v Zagrebu za odraslega delavca 1171, v februarju pa 1173 (v zlatu marec 1934 82), za delavsko družino 4 oseb pa 1126 (februarja 1128). julija 1914 je vzel kot 100. Cene-v nadrobni prodaji so namreč le malenkostno popustile: od 1254 v februarju na 1246 v marcu, odn. v zlatu od 88 na 87 (julij 1914 je 100). Novosadska borza ipia občni zbor U. maja ob 0.30 ... „ Zmanjšanje brezposelnosti v Nemčiji. Z ozirom na nemške uradne vesti, da se je od aprila lani do aprila letos število brez|x>selnih zmanjšalo od 5.6 na 2 8 milijona oseb, piše pariška Information, da teh 2,800.000 ljudi, ki predstavljajo razliko med lanskim iu letošnjim številom brezposelnih, ni dobilo zaslužka nikjer v industriji niti v kakšnih drugih |>odjetjih. Ni jih več v seznamu brezposelnih, ki dobivajo podpore, pač pa so še vedno v bmne države, ker so dobili prostovoljno ali prisilno delo (melioracije zemlje, zgradba cest itd.). Fuzija dunajskih bank. Poročali smo že o pripravah za fuzijo dveh dunajskih bank: \Vicner žankvereln i" Niederosterreichische Escomptege-»cllschaft. Toda v zadnjih dneh pišejo listi mnogo ■i nameravani fuziji Baukvereina s Crcditanstaltom, dočim bi Esconiptegesellschaft postala holding *r\viba za svoj koncerti, pa tudi za koncera Bauk- vereina. Z druge strani pa pravijo, da bo sploh prišlo do fuzije vseh treh zavodov, pri čemur pa nastofmjo gotovi krogi z argumentom, da je taka koncentracija gospodarstvu škodljiva. Na vsak način gotovega še ni ničesar. Tožbe čjškoslovaških tekstilcev. Po poročilih praških listov je zveza tekstilne industrije na zadnji seji ugotovila, da devalvacija ni jx>magala tako češkemu izvozu, kot so želeli. Devalvacija pomeni I podražitev uvoznega blaga in s tem zmanjšanje iz-I voza jDosebno v klirinške države. V prvih dveh me I secih je uvoz iz Jugoslavije padel za nad 12 milj. i ČK, iz Romunije pa za skoraj 5 milj. čK. S tem se j je aktivni saldo Češkoslovaške v prom;tu z Jugoslavijo dvignil na 130 milj. čK, z Romunijo pa na 1 87 milj. ČK. Da bi se uvoz iz teh dveh držav v Češkoslovaško povečal, je |>otrebno znižanje uvoznih carin in sindikatnih pristojbin. Nevarnosti za češkoslovaški izvoz ne bodo odstranila kompenzacijska dovoljenja. Zato je računati z znatnim poslabšanjem tekstilnega izvoza v Jugoslavijo in Romunijo, ki jemljeta 60% vsega češkoslovaškega izvoza. Uvoz prašičev v ČSR je padel od 5065 v februarju na 2061 v marcu. Uvoz prašičev v ČSR iz Jugoslavije je v marcu padel od 2067 na 835 glav. Borza Ljubljana, 13. aprila. Denar Neizpremenieni so ostali tečaji Curiha, New Torka, Pariza, Prage in Trsta, narasli so Amsterdam. Berlin in London, dočim je popustil edino Bruselj. Ljubljana. Amsterdam 2316.51—2327.87, Berlin 1350.69-1361.49, Bruselj 801.07—805.01. London 176.42—178.02, Curih 1108.35—1113.85. New York 3394.30—34.22.65. Pariz 225.88—227. Praga 14X23 do 143.09, Trst 2O2.6S--295.08. Curih. Pariz 20.38, London 15.95, New York 308.75, Bruselj 72.26, Milan 26.45, Madrid 4X25, Amsterdam 209, Berlin 122, Dunaj 73.32 (priv. 57), Stockholm 82.20, Oslo 80.10. Kopenhagen 71.20, Praga 12.84, Varšava 58.325, Atene 2.94, Carigrad 2Љ1, Bukarešta 3.05. Zasebni kliring: Avstrijski šiling v Ljubljani 9.20—9.30, Zagreb 9.245 - 9.345 (9.295), Belgrad 9.25—9.26. — Grški boni: Zagreb 33— 34, Belgrad 33.50—34. — Angl. lunt: Zagreb 254.70 -256.30 (255.50), Belgrad 256.30-256.50 (257.25, 2565.0). -Pezeta: Zagreb 6.25—6.35 (6.30), Belgrad 6.50 bi. (650). Vrednostni papirji Tendenca je bila čvrsta in so tečaji večinoma narasli, vendar ta dvig ni bil znaten. Promet je bil srednji in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 200 kom., agrarji 150.000 in begi. obveznice 100.000. Ljubljana. 7% inv. pos 71—72.50, agrarji 36 do 37, vojna škoda 313-314, begi. obv. 54—54.75, 8% Bler. "pos. 54—55, 7% Bler. pos. 52.50 53, 7% pos. Drž. hip. banke 66 den., Kranj. ind. 250 bi. Zagreb: Drž. papirji: 7% inv. pos. 71 d.. agrarji 37—37.50 (36.75, 38), vojna škoda 313—314 (314), 4. 312—314, 5. 311 den., 6., 7. 308 den., 8. 312—313, 9. 315 bi.. 6% begi. obv. 54.50—54.75 (54.75). 8% Bler. |x>s. 55—56, 7% Bler. pos. 52.50 do 52.75, 7% pos. Drž. hip. banke 66.50 68. — Delnice: Narodna banka 4000-4150, Priv. agr. banka 257—258, Osj. sladk tov. 145—170, Impeks 50 den., Trboveljska 90—107.50, Tobačne srečke 13.50_15. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. tx>s. 71 d., agrarji 37 37.50 (37.50). vojna škoda 313 -314, 4. 314 bi., 9. 313 den.. 6% begi. obv. 54.60—54.75 (54.60), 8% Bler. pos. 55.25 -56, 7% Blerovo pos. 52.50—53 (52.75). — Delnice: Priv. agr. banka 258.50—260 (260, 275.50). Žitni trg Položaj na žitnem trgu je precej neizpremenjen. Ponudba producentov je nekoliko večja in kažejo cene lahno nagibnost k [»puščanju, vendar danes v primeri z včeraj ni bilo izprememb. V ostalem se trgovina počasi oživlja v Vojvodini Kar pride pšenice na trg, jo vzame Priv. izvozna družba za izvoz v Avstrijo, v konizi je nadalje tudi živahen izvoz, dočim je kupčija pri nas zelo slaba. Prihodnji teden bo mogoče trg nekoliko oživel. Sf. Vid nad Ljubljano Društvo Jugoslovanskih obrtnikov /.a št. 1 Vid in bližnjo okolico priredi v nedeljo, dne 22. ; t. m. I93t na šmarni gori »Obrtni tabor«, kate-: rega se udeleže tudi društva Kranj, Medvode, Ljubljana-mesto. Ljubljuna-šiško. Moste. D. M. v Polju, Vič in Ig pri Ljubljani. Spored prireditve je sledeči: Ob 9 sv. mašu un Šmarni gori. ob 10 »Obrtni tabor« na sedlu nn Šmarni gori. na katerem bo govorilo več govornikov-obrtni-kov o tekočih obrtnih zadevah. Popoldne je pri-jateljski sestanek v goslilni Košir v Tacnn. j III judno ste vabljeni vei obrtniki, Vaše družine. Vaši uslužbenci in Vaši pomočniki. Pridite vsi nn ta don nn lepo šmarno 5010. -— Za obrtno razstavo sc še vedno prijavljajo 'razni obrlniki in obrtnike. Sedaj jc že 65 prijav. Kakor vse kaže, bo razstava pestra in v vsnkem oziru popolna, ker je veliko zanimanja zonjo od strani razstavljalcev in tndi drugega občinstva. Dru štvo Jugoslovanskih obrtnikov se je razvilo pri nas v krepko organizucijo. Šteje do danes že j 110 članov sumili znvednih mož obrtnikov, ki odločno odklanjajo vsako politiko in delajo «amo na obrtnem gospodarskem polju. Zato je rodila ta organizacija že toliko koristnega za obrtnika in hoče še naprej skrbeti, da ne bo obrtnik tisti, ki bo imel samo dolžnosti, ampak ludi pravice. Zato še enkrat iskreno vabljeni vsi v naše društvo iu vsi nu Uibor na lepo Šmarno Roro. SK Celje : KS Ilirija Prvenstvena nogometna tekma. v Stvar se živo nadaljuje in nam prinese jutrišnja nedelja novih živahnosti ua vsa naša nogometna igrišča, zmage in poraze in event. |>re-eenečenja. Želimo le in upamo, da bodo vee borbe ostale v mejah fairucse in da se žalostni dogodki zadnje nedelje, jiosebno kar se tiče mariborske koncepcije, ne bodo ponovili. Proti Iliriji nastopi to pot simpatična enajstorica SK Celja, ki nam je bila vedno dobrodošla, enaj-storica, ki je s svojo borbenostjo in 6 svojim športnim obnašanjem zapustila 'vedno dober vtis in bila od našega občinstvu vedno toplo sprejeta. Celjaui predstavljajo mlado, dobro vi-grano moštvo, ki se more v podzveznem prvenstvu ponašuti s prav lepimi uspehi in je bilo že lani trd oreh tudi Iliriji, saj jih je mogla poslednja nadvladati le s tesuo razliko 2:0. Celjani so letos prav lepo napredovali, ee priduo pripravili na težko borbo in cenijo točke ravno tako visoko in jih ravno tako drago prepuščajo kot ostali najboljši klubi podzvezne lige. Jutrišnja borba se bo vodila torej z vso resnostjo, točke si bo hotel priboriti vsakdo, posebno so so dragocene Iliriji, naj resnejšemu kandidatu za prvenstvo in za prestop v državno ligo. Belo-zeleni bodo morali napeti vse sile, zaigrati morajo z vso vnemo, pametno in premišljeno, ako hočejo doseči nov usp>eh, ki naj jih vodi do končnega cilja. Za zanimivostjo glavne teikme pa ne bo prav nič zaostajala predtekma, v ka-! teri nastopi SK Korotan iz Kranja, renomiran klub naše Gorenjske, proti rezervi SK Ilirije. Ilirija more biti ponosna na svojo rezervo, ki je to res v pravem pomenu besede, vedno na mestu in vedno pripravljena in 6poeobna izpolniti vrzeli, ki b: "nstale v prvem moštvu. To rezervno moštvo st; more ponašati z izrednimi uspehi, ki jih je doseglo v svojih zadnjih tekmah. Povsod kjer je bila na svojih številnih gostovanjih, vedo |>ovedati o njej mnogo lepega in prinesla je iz vseh krajev zmage, na katere more biti klub prav zares ponosen. Jutri bo torej no j Iliriji izredno zanimivo, videli bomo mnogo lepega nogometa. Prvenstvena tekma prične ob 15.30, predtekma pa oib 14. Propagandni lahkoatleishi meeting ASK Primorja - Razpis ASK Primorje v Ljubljani priredi v soboto in nedeljo, 5. in 6. maja, na svojem igrišču propagand-j ni omejeni lahkoatletski meeting, pri katerem imajo pravico nastopa vsi verificirani in neverificirani atleti, kakor tudi atleti, ki se nahajajo pod zaibrano radi prehoda, včlanjeni v kluibih, članih JLAZ na teritoriju dravske banovine. Prijave je poslati na naslov: ASK Primorje, Ljubljana, Gajeva 1, nebotičnik IV, soba 410, do 28. apr. ob 12. Prijavnina, ki jo je treba priložiti prijavi, znaša 5 Din za točko in osebo, Din 15 za moštvo. Naknadne prijave ee ne sprejemajo. Tekmovanj« se vrši na tekalifcču, dolgem 397.30 m, ki ima dva nedvignjena zavoja. Prireditev se vrši jx> pravilih in pravilnikih JLAZ. Nagrade: ako je v vsaki disciplini pet tekmovalcev, 2 priznanici, ako jc število tekmovalcev večje ko pet, 3 priznanice. Pričetek tekmovanja v eofeoto 5. maja ob 15.30, v nedeljo 6. maja ob 15. Program in vrstni red tekmovanja: Sobota: 1. tek 100 m, 2. tek 100 m juniorji« 3. met krogle, 4. tek 400 m, 5. skok v daljavo z zaletom, 6. skok v daljavo z zaletom jun. 7. tek 5000 m, 8. met dislka, 9. tek 800 m, 10. skok v višino z zaletom, 11. skok v višino z zaletom jun., 12. tek 110 m zapreke. Nedelja: 1. tek 200 m, 2. tek 200 m jun.. 3. met kladiva, 4. tek 400 m zapreke, 5. troskok, 6. tro-skok jun., 7. tek 10 km, 8. met kopja, 9. tek 1500 m, 10. skok o'b palici, 11. skok ab palici jutn., 12. štafeta 4 krat 100 m. Razpis Koles, sekcije Hermes Kolesarska sekcija ŽSK Ilennesa v Ljubljani priredi dne 22. aprila t. 1. otvoritveno kolesarsko dirko — krožno dirko na progi Zgornja Šiška—Koseze—Podutik proti Glincam skozi Dolnice—Dravlje v Zgornjo šiško s startom in ciljem v Zgornji ši.ški pred restavracijo Čar-mnn. — Vozilo se bo v dveh skupinah in sicer prvorazredni in juniorji. Za I. skupino je določenih 10 krogov — 60 km, za 11. skupino 2 kroga — 12 km. Nagrade: L skupina 1—3 darila. 4, 5 in 6 kolajno; II. skupina t darilo, 2 posrebreno in 3 bronasto kolajno. Darila »e bodo dirkačem razdelila takoj po razglasitvi rezultatov v restavraciji g. Čarmana; z dirko je združena tudi RliorUia zabava. Splošna navodila: Dirka je odprta zu vee amaterje, ki se izkažejo, da imajo verifikacijo za leto 1934 ter, d« so včlanjeni v K. Z. K. J. Vozi se jk> pravilniku K. Z. K. J. Pritožbe se jeanljejo na znanje 15 minut po končani tekmi z vlogo 30 Din, ki se v slučaju, du pritožnik dokaže upravičenost svoje pritožbe vrne, sicer jia ta znesek pripade v korist društvene blagajne. K dirki so pripuščeni le oni, ki bodo imeli pravilno opremljena kolesu z zvoncem in dvema zavorama. Prepovedano ee je vmešavati nepoklicnim v dirko ter dajati oporo, ali nasvete vozačem in « tem kaliti in motiti potek dirke. Vsak vozač vozi nu svojo lastno odgovornost in se mora strogo držati cestno-poli-cijskega reda in je za vsako eventuelno nezgodo sam odgovoren. Vsak vozač se mora kontroli brezpogojno jKikoravati, sicer se izključi i>d tekmovanja. Dirkači ee morajo javiti ua startu najmanj eno uro pred pričetkom dirke komisiji. Vpisnina k dirki je 5 Din, garancijski znesek za na hrbtno številko je 5 Din, ki se pa jjo oddaji iste vrne. Dirka se vrši ol> vsakem vremenu ob 15 jKjpoldne. Razpis SSK Maratom v Mariboru priredi v nedeljo 22. aprila oib 9 na livadi propagandno lahkoatlet-siko tekmovanj«. Teki se vršijo izven prostora, deloma na cesti, deloma po goodu. Pravico tekmovanja imajo verificirani in neverificirani kakor tt»-di pod zabrano stoječi atleti (radi prestopa). Nagrade se ne izdajo. Prijave brez prijavnine j« poslati najkasneje do 19. aprila na naslov; GreSafe Ciril, Spodnještajcrska posojilnica, Maribor, Gosposka 23. V ostalem se vrši tekmovanje po pravilih in pravilnikih JLAZ. — Točk« tekmovanja: 1. skok v daljavo z mesta, senjorji; 2a. tek ca 1000 m, jun. A, B; 2b. tek ca 2500 m, jun. B; 3. skok v višino z mesta in zaletom; 4. met dieka, »enjorji: 5. met diska, jun. B, C; 6. skok r daljavo, eemjorjl; 7. tek 100 m, senjorji; 8. skok ob palici za vse kategorije; 9. met krogle, senjorji; 10. met krogle, juniorji B, C; 11. finale 100 m. Mariborskim klubom ln lahkoatletoml K razpisu lahkoatlelekega tekmovanja, katero priredi SSK Maraton v uedtijo 22. aprila ob 9 na Livadi, pripominjamo, da je ta prireditev mišljena kot od-hodnica našima vrlima atletoma Fiku in Grmov&ku, ki se poslavljata od naa ter odhajata k vojakom. Zato vljudno vabljeni vsi športniki, posebno še la-hkoatleti, da ee prireditve udeleže in se tako po-j.ovimo od njiju. — Naknadno popravljamo razpi« v toliko, da se vrši tudi tek na ca 3500 m za se-niorje. ★ Plavalna sekcija SK Ilirije. Opozarjamo v*c aktivno članstvo, da je zimsko kofiališče odprto, in sicer vsak jx»nedeljck, sredo, petek in sot>oto. Redni treningi 6e prično s ponedeljkom 16. apri'a pod vodstvom g. Ulage, Dolžnost vsakega rcduc-ga člar-na je, da se treningov redno udeležuje. Ob istih dnevih ee sprejemajo tudi novinci, ki »e naj prijavijo trenerju. — SK Ilirija. rr ASK Primorje, lahkoatletska sekcija. Redni treningi se vrše na igrišču vsak ponedeljek, sredo, četrtek in soboto od 16 naprej. Treningi so radi predstoječih klutaovih prireditev (21., 22. aprila, 5., 6, in 9., 10. maja) obvezni za vse atlete, bivajoče v Ljubljani. Zunanji atleti, zlasti oni v okolici Ljubljane, se opozarjajo na prej citirane datume, atleti iz Celja in okolice pa na meeting Jugoslavije v Celju 13. maja. To opozorilo velja tudi kot por.iv na redni trening. S. K. Grafika. Za prvenstveno tekmo z Marsom naj bodo v nedeljo ob ]>oi 10 dopoldne na igrišču Primorja sledeči Igralci: Oašperlč, Mckina, Katavič, Pipnn, Žagar, Usenik, Veronik, Bežau, Vili, Potrato, Stu-pica, Bončar iu Martinčič; reditelji: Keslor, Bežan II., Lnurih. — Popoldne ob pol 4 pn sledeči igralci: Laurih, Muzlovič, Mibeli6, Bežan II, Martinčič, Novak, Verbek, Vober, Frelih, Kafko, Burič. Mladika—Mars. V nedeljo 15. aprila ob 10.30 igra L moštvo SK Mladika proti SK Marsu v sledeči postavi; Anzelc, Bevc, Buh, Ramovž, Gvar-djančič, Žibcrt, Somrak, PavSii, Grjol, Jančigaj, Vrhove, rez. Vrhovnik. SK Istra, Jezica. Občni zbor bo jutri oib 8. Na vzočnost članstva obvezna. Od 15 dalje bo trening, obvezen za vse igralce. Gorinšek, gotovol Sklepi se]e magistralnega g remija Ljubljana. 13. aprila. Danes se je vršila v mestni posvetovalnici seja magistralnega gremija. Obravnavali so sledeče zadeve: dve prošnji za razširjenje restavracijske koncesije sta bili odklonjeni. — Mariji Mencinger se je pogojno za eno leto dovolilo, da otvori gostilnico v hiši na Resljevi cesti 3. kakor jo je imela že pred leti. — Zadrugi slaščičarjev se dovoli prodaja sladoledu v mestu za 4 prodajalce, vsakemu po dva vozička, vendar pod pogojem, da prodajajo sladoled izven središča mesta in uporabljajo led iz mestne klavnice. Na poročilo mestnega gospodarskega urada se dovoli Alojziju Jerančiču, posestniku na Oso-jah. da sme napraviti vodovodni priključek na mestni vodni rezervoar 1111 Osojah za eno pipo do preklica .če ne bo primanjkovalo vode grajskim prebivalcem. Kopališče na Ljubljanici se popravi, kar bo stalo kakih 15.000 Din. Odklonjeni pu so bil projekti za napravo betonskih bazenov, ker bi bili taki projekti praktično ue-izvršljivi in neu|)orabni. Pač jia je predviden projekt, da se razširi kopališče \ Koleziji ter napravi bodoče kopališče na špiei. — Državnemu veterinarskemu bakteriologičnemu zavodu se podaljša najenrna pogodba za prostore v šentpeterski vojašnici zn nadaljno dobo 3 let. Pozneje namerava zavod postu viti svoje lastno poslopje. — Zdražen je bil ljubljanski lov dne 12. inarca t. I. Najugodnejši ponudnik je bil hotelir Miklič zn 4000 Din ter sc lov odda njemu. Vsi Rusi, ki stanujejo doslej v šenlpeterski vojašnici, se preselijo v Tivolski grmi; policijska uprava zahtevu prostore v vojašnici za policijske zapore .— Mestna občina imn za vsako leto od ljubljanskih stavbnih podjetnikov izposojenih 49 delavcev 7. režijskim prebitkom. Ponudbe za te delavce je »tavi'o ih tvrdk. Najcenejši ponudnik jc bilo Stavbna drn>b;i d. d. v I jubljani' Delavce bo torej dajala tu tvrdka. — Podelijo sc sledeča stavbna dovoljen jat i Angeli in Uršuli Koprivec za gradnjo enonad-stropne hiše ua parceli 230-25 ob Devinski ulici pod pogojem, ako bo občinski svet dovolil ia- Premembo zaprošene parcelacije. — Župnik Fr. inžgar si zgrndi enonndstropno hišo ob Dobri-lovi ulici. — Nedaleč od njega bo gradila eno-nadstropno hišo gospa A. L. — Ivan Božič si zgradi enonadstropno stanovanjsko hišo nn j>ar-celi 457-19. k. o. za šentpetersko predmestje I. del v neposredni bližini Linhartove ulice /m mestno mitniško hišico. — Franja šušteršič je zgradila provizorično leseno stanovanjsko hišico ob Rezijanski ulici kot zasilno stavbo. — Marija Gorenc si je zgradila zasilno stanovanjsko nišo nn parceli 250-30 ob Cesti na Loko. — Alojzij Timcsvengcr zgradi provizorično avto-delavnico na svojem stnvbišču ob Tyrševi cesti proti reverzu. — Ivan Marolt, posestnik n« Vi-dovdanski cesti št. 24 namerava dvigniti svojo pritlično hišo za eno nadstropje. — Ku litri na Čeh zgradi enonadstropno stanovanjsko hišo ni> jvireeli 242-5 ob vogalu Srbske in Goriško ulice. — Inž. Ciril Žnideršič jiofitnvi enonndstro|)en prizidek nn dvorišču svoje hiše o Levčevi ulici 9. — Miškec Mirko poveča svoje izložbeno okno v hiši Medvedova ulica št. 38. — Dravska žup« skavtov in planink v Ljubljani prestavi barako iz drž. učiteljišča na velesejmske prostore. —-Fani de Sehinvn napravi hišno kanalizacijo in preuredi gostilniška stranišča v Kolodvorski ul. — Komanda dravske divi/. oblasti napravi hišno kanalizacijo v vojašnici Vojvode Mišica Dorolijo se sledeče uporabe novih poslopij-Marjani Kiiuin za prizidek zobolchničnega ateljeja v šelciiburgovi ulici št. I: Josipu R.ieelt: za enonadstropno li i ?o v Kamniški ulici: V ša-rnboiiu /л izvršene adantarije na Zaloški сел:Ј št. L N ogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po najnižjih cenah pri tvrdki osip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika i Radio Programi Radio Ljubljana: Sobota, 14. aprila: 12.15 Vesele slovenske pesmi v reprod. glasbi, 12.45 Poročila. 13.00 Cas, reprod. operne uverture, 18.00 Plošče, stanje cest, 18.30 Zabavno predavanje (g. Daneš), 19.00 Ljudski nauk o dobrem in zlu 111.: O razumu (Veber), 19.50 Zun. |>olit. pregled (dr. Jug), 20.00 Prenos akad. iz Uniona v proslavo Don Bosca, 22.00 Čas. poročila, Inlika glasba. Nedelja, 15. aprila: R. 15 Poročila. 8.30 Gimnastika (Pustišek lvko). 9.00 Versko predavanje (p. Valer. Učak), 9.50 Predavanje za delavce: Socialno skrbstvo mestne občine ljubljanske (Drago Kosem), 10.00 Prenos cerkv. glasbe iz Rakovnika, 11.00 Prenos promenadnega koncerta s Št. Jakobskega trga, 12.00 Cas, plošče, 16.00 Uloga cepiv in cepljenja pri zatiranju živalskih bolezni (dr. Hribar), 16.50 Pevski zbor »Zarja« iz Tacna pod Šmarno goro, 17.15 Dolin-Skov šramel kvartet, 20.00 Radijski orkester, 20.45 Slovenski fantje (oktet), 21.i5 Harmonika •olo g. Edvard Kovač, 22.00 Cas, poročila, lahka glaeba. Dragi programi t Sobota, 14. aprila: Belgrad: 19.30 Operne arije, 20.10 Pester večer. — Zagreb: 15.00 Vokalni koncert, 20.45 Zagrebški trio. — Dunaj: 16.30 Koncert, 20.00 »Težaven«, veseloigra. — Budimpešta: 17.50 Vojaška godba, 20.00 Pester večer. — Milan-Trst: 21.00 Cerkveni zbor poje. Rim: 21.00 Prenos opere. Praga: 19.20 Prenos iz Klatova. — Varšava: 20.00 Orkestralni koncert, 21.20 Klavirski koncert: Chopin. Nedelja, 15. aprila: Belgrad: 19.00 Pevski zbor, 19.50 Violinski in klavirski konccrt, 20.40 Prenos koncerta filharm. družbe. Kolo iz Šibe-nika. — Zagreb: 20.15 Radiorkeeter, 21.15 Kom. koncert in tercet kitar. — Dunaj: 17.15 Prenos tekme Avstrija-Madjarska, 18.45 Kom. koncert, 20.00 Pomlad v dun. gozdu. — Budimpešta: 18.50 Klav. koncert, 20.15 Iz operet. — Milan-Trst: fct.50 Prenos opere. — Rim: 20.45 Filmski zvezdnik, opereta (Gilbert). — Praga; 19.15 Vojna gjasba, 20.15 Radioorkcster, 21.00 April je vsega kriv, opereta (Piskaček). — Varšava: 18.40 Viol. koncert, 19.50 Lahka glasba, 21.00 Biser Jadrana (feljton). MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ienl-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega snataja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 8 60. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Prireditve V kavarni »Stritar« vsak večer koncert (h) Službodobe Plačilna natakarica prvovrstna, za boljšo restavracijo se išče. Predpogoj dolgi lasje. Ponudbe upravi »Slovenca« v Ljubljani pod »Zvesta in poštena« št. 4149. (b) Kuharica ki zna voditi ozir. kuhati preprosto meščansko hrano — se išče — lahko za takojšen nastop ali tudi za kasneje v kraju Gorenjske k dvočlanski družini. — Pismene ponudbe upravi »Slovenca« do 20. aprila 1934 pod »Značajna 444« št. 4144. (b) Pouk Gospodične se sprejmejo za dnevni in večerni pouk v šivanju perila. — Ponudbe pod »Spretna šivilja« na upravo »Slovenca«. (u) ttanovanja Štirisobno stanovanje zračno, solnčno, parketi-rano, se odda za 1. avgust na Celovški cesti 14. Več se poizve v pisarni svečarne Pax. (č) KUBANY-JEV MATE ČAJ ttran' ter kre te ilvce In mlSIce. — Telo nostane odnornn in z lahKoto nremaia Tj-Z-Ш 4 .se tiapoie Krtor na redno pl)r, se mu .it bati ne g hta ne revme. Dobi se v vse екагпаИ v originalnih zavojih po Din !*>•— ali зп zastopstvu: Lekarna Mr. Millvol Lenstek. (.jablana, kesljeva c. 1, aoljuba mu je plačala s sunkom pod nos, potisnila kopje stran in stekla v ozko ulico med množico ljudi, ki so hiteli proti stolnici. Cenca se je popolnoma prepustila prerivajoči se gneči, ne vedoč, kaj bi sednj počela. Za nanonisinje bo pač kmalu poizvedela. Ali kako naj pride v samostan? Kako naj najde priložnost, po- govoriti se z Gitko brez prič? Dočim je tuhtala in premišljevala, so jo stiskali in suvali sem in tja; v odmevu neštetih zvonov, ki so pretresali ozračje, ji je začelo peti v ušesih; in v hrušču stoterih glasov, v klopotu konjskih kopit, v kričanju ljudi, bežečih pred podkvami, je domala oglušela in bila vsa zmešana. Slednjič se je znašla sredi klopčiča ljudi na velikem trgu; vsenaokoli cerkve in vznesena poslopja, vsa bogato okrašena z zastavami, podobami, dragimi preprogami in vezeninami, z brezjem, venci in prelepimi cvetlicami. Zvonovi so utihnili; pa so kmalu spet zazvonili, in med nje so se iz bližnje ulice začeli mešati glasovi bučnih trobent, visoko zvočnih rožnic, zamolklih pavk, poleg mogočno naraščajočega petja otrok, žena in mož, ki so se prelivali med sabo kakor šumni valovi — in pred Cencinim.i očmi, ki ji je srce zadrhtelo v pobožni groznici, se je razvila z bleščečim sijajem sveta procesija. Najprej na belih konjih glasniki v zlatovezenih grbovnih plaščih, potem pisano oblečena tropa trobentačev, rožničarjev, bobnarjev, četa pešakov, rožljajoč oddelek jezdecev; ukazniki tlake in vsa družinčad naškofijskega dvora, sodniki v skrlatu, prisednild v črnih talarjih in s težkimi zlatimi verižicami; na nemirnih konjih fevdniki v bleščečih oklepih in s svetlimi meči, odsevajočimi v jasnem solncu, skoro nedogledna vrsta menihov in svetnih duhovnikov, z utripajočimi svečami v rokah; med vsemi ' oddelki vihrajoče cerkvene zastave in migljajoče luči, sveti kipi in relikvijske skrinjice; in potem baldahin, zlata prepoln, s khnajočimi šopi peres na vsakem drogu, ves prepleten s trakovi in zlatimi vrvicami, ki so jim traklje nosili zali paži, zastražen po oklopnikih, potopljen v oblake kadila — in pod tem zibajočiin se nebom kanoniki v zlata težkih oblekah levitov, sredi med njimi gospod Henrik Pirnbrunn, novoizvoljeni nadškof salzbur-ški z belo, zlatoopasano mitro na glavi, okoli ramen ogrinjalo, odsevajoče od žlahtnih draguljev, v rokah lesketajoča se monMranco. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani; Karel Ce«. Izdajatelj: Ivan Rakovea. Prednik; Lojze Golobi«.