ttUAJA cp »gorenjski tisk* • urejuje uredniški odbor ' glavni urednik slavko - odgovorni ured-nlk gregor kocijan - tel.: Uredništvo in uprava 21-90, g^avni urednik 24-75 - te-rac. pri komunalni BaNKI v kranju 607-70-1-135 LETO XfV 1L OKTOBRA 1961 ▲ gLasilo socialistične zveze delovnega ljudstva ŠT. t!6 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEC-- NA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN za gorenjsko Plodno posvetovanje o perečih problemih ^Okrajna zveza prijateljev mla-v * Je Pripravila široko posveto-° naJbolj perečih problemih i^no-varstvenih ustanov na Go-Kkem, na katerem so sodelo-J71 Predstavniki vanstveno-vzgoj-Ufcsanov, člani upravnih odbo-teh ustanov, predstavniki sta-g. *nJskih skupnosti, občinskih Zad 3*nin Kvetov' č*311* komisij ^jJv^žbeno aktivnost žena pri ob-j^ih odborih SZDL, člani DPM jjj/^Si- Težišče posvetovanja je ^ Predvsem na razpravi, saj je njegov najvažnejši namen etliti čimveč problemov, ki jih v Prihodnje treba odpraviti Raz Področ Prava je pokazala, da je na Otroke v varstveno-vzgojnih ustanovah vzgajamo, razen tega pa jih odtegujemo cesti in navajamo na kolektivno življenje stor Ju varstva in vzgoje pri nas ^n precejšen korak naprej in Mladi v pripravah ^^adovljica, 10. oktobra (M. S.) -g, kongresu Ljudske mladine »v®mje, m januarja prihodki* ,eta v Kra3*Jn> gorenjski uski komiteji skupaj s svo-jlj* aktivi pridno pripravljajo, fjj^n n? zaostajajo mladinci iz Tj^iHke komune. l'MsCd dn'evi jc občinski kotmiie 8" 8 Radovljica pripravil posvet i ki mladinskih aktivov ^ 8> ki jih je sedaj aa območju đa •t°n>ttne kar 36. Domenili so ae, 1 do 30. oktobra izvedli ^r* konference in že določili 12. j^^ber za občinsko letno ko«-j^00- Sprejeli so sklep, d* bo-*o konferenco izvolili 170 ^tatov- 50 iz radovljiške«* «aV Jj£*k in 30 iz blejskega in bo- j,~**Ka območja, p^^sednvki aktivov so kt na H^e^vanju strinjali s tem, da k**fo biti letne konference afc-notranje zelo dobro pripratr-* in da morajo zajeti kon-problcme mladine na njt-^J*m področju. Vsi aktivi bodo JJ«skemu komiteju postaH po-^ ° svoji problematiki m tako t^^ili, da bo referat o proble-„,* mladine iz radovljiške ko-za kongres v Kranju, kar q * izčrpen. ,Hh?r*v 80 ^Prva menit i, da bi hihfL konference pripravita v Bo- n» IUedu in nn ur r njem *• da bo v Radovljici, posvetovanju le4na konferenca to predvsem zato, ker je dokazala, da o teh problemih sedaj razmišljajo skoraj vsi ljudje, ne pa samo tisti, ki v teh ustanovah delajo. Prav tako se je pri nas že uveljavilo pravilno pojmovanje var-stveno-vzgojne ustanove v okviru stanovanjske skupnosti, ki je družini najbližja. Vendar ne moremo zahtevati, da bi stanovanjske skupnosti vse te probleme same rešile, saj za to nimajo potrebne materialne osnove. Velike naloge 90 postavljene tudi pred organizacije na terenu, ki bodo morale razvijati zavest državljanov, saj vsi še ne razumejo pomena vzgojno-varstvenih ustanov, in jih pridobiti za delo pri reševanju teh problemov. Okrajni odbor DPM bo naredil ustrezne zaključke in seznanil z njimi občinske ljudske odbore, občinske sindikalne svete, občinske odbore SZDL in stanovanjsko skupnosti. Vsi pa, ki so se udeležili posvetovanja, bodo poskrbeli za to, da bodo na terenih izdelane solidne analize, ker bo le s konkretnimi podatki mogoče opravičiti zahteve po finančni pomoči pri gospodarskih organizacijah. Le-te bodo morale doumeti, da je tudi od urejene vzgoje in varstva odvisna produktivnost dela. Iz obširne in tehtne razprave povzemamo nekatere značilne misli Janez Mrak, ki je na posvetova- nju govoril o varstveno-vzgojnih ustanovah v Skofji Loki, je povedal, da imajo največ težkoč zaradi pomanjkanja denarja in ljudi, ki bi lahko uresničevali naloge vzgoje in varstva otrok. V Skofji Loki je sprva prevladovalo mnenje, da bi ustanovili centralno ustanovo za celo področje mesta, sedaj so ta predlog opustili. Zani- mivo je, da nameravajo urediti igrišče ob blokih Zveze borcev, v Domu ZB pa opremiti primeren prostor — vse to naj bi predstavljalo varstveno-vzgojno ustanovo s samoupravljanjem. Pionirjem bi pomagal samo en odrasel človek, ki bi skrbel tudi za nadzor nad vsemi objekti. Iz podatkov poseb-(Nadaljevanje na 2. strani) pri sestavljanju o Tržič (B. F.) - Prejšnji petek je bil plenum ObK ZK, na katerem je bila osrednja razprava glede priprav o novih pravilnikih o delitvi CD in OD v gospodarskih organizacijah. Razprava je pokazala, da so delovni koieMivi o tem že precej govorili in sprejeli že tudi več okvirnih predlogov pri sestavljanju pravilnikov, vendar pa, da so se ponekod tega vprašanja lotili še s premalo pri- S polletne konference sindikalne organizacije Tekstilne induttrlfe Tfckanina-iPteks Delali bodo 45 ur na teden? V kranjski Tekstilni industriji »Tiskanina-Inteks« je bila minuli petek popoldne polletna konferenca sindikalne podružnice. Udeležil se je je tudi predsednik republiškega odbora sindikata tekstilcev Slavko Zalokar. Razpravljali so o doseženih uspehih v prvih devetih mesecih letos, zlasti pa o rezultatih, ki jih je dala združitev obeh tovarn. V zvezi s tem so posvetili posebno skrb nadaljnjemu razvoju podjetja, proizvodnemu programu za prihodnje leto, delitvi sredstev in nekaterim drugim problemom. Ob tej priložnosti so načeli tudi predlog o uvedbi 45-urnega delavnika za celoten kolektiv, kar je vsekakor prvi primer pri nas. Gospodarjenje v prvih devetih mesecih je pokazalo ugodne rezultate. Proizvodne naloge so v tem času presegli po količini in po vrednosti. Združitev obeh tovarn poslovanje in na povečanje produktivnosti. S pomočjo izkušenj trimesečnega skupnega poslovanja so izdelali tudi program za prihodnje leto. Le-ta predvideva pro- je zlasti vplivala na rentabimejše izvodnjo nekaj nad 30 milijonov Investicije so pod planom Letos največ sredstev za stanovanjsko gradnjo v povojnem času Analiza investicijskih vlaganj v jeseniški občini v prvem polletju letošnjega leta kaže, da je bila njihova realizacija mnogo manjša, kakor pa določa družbeni plan. Letni plan jeseniške občine predvideva za letošnje leto 2 milijardi 974 milijonov dinarjev gospodarskih investicij. v prvih šestih mesecih pa so v gospodarstvo vložili le 652 milijonov dinarjev ali 21,9 odstotka letnega plana. Omenjeno ugotovitev si lahko Dva DELOVNI USPEH TOVARNE ISKRA milijonski števec na tekočem traka Vii _ aJ J« kolektiv Iskro prosia- ^Jst^0"11""1^"'1 d,'lwini uspeh -n<^° 2 mili jonskega števca. ftt m*aJ metrov in 2 milijon-bo dosegel konec teko-A]0 • ra .., j e šef proizvodnjo inž. .f'r^'ar napovedal zbranemu toJ'^ P01™™1*™ dogodek. fc> kratni Števec nI bil črn kot V -T*«1*, temveč je bil pozlačen. hJ^1« kolektiva ga je prejel ^•onv*^ ,)S Iaž<> Fonda kot s!j.'.n n;i to delovno zmago. Vin 1>f1 1;'''-no prelistajmo zgo-%j! ° rszvoja števca. — Prva ki so je ukvarjala h ] i-' »tela 11 ljudi, danes, po J«, Pa jo proi7v j^*1 se Jo proizvodnja dvigni-' ,,' ,()° in pozneje celo na B00 ,J% n* bil izbi r;f) l1u,'jontt fttevec. Od tedaj <1;,neR no jo marsikaj spre- menilo: izboljšali so kvaliteto, tako da današnja izvedba lahko tekmuje vsem enakim proizvodom na svetovnem trgu. Proizvodnja je hitro naraftčala, tako da danes dosega 1200 3- faznih števcev na dan. števci so dvo-tarifni. Kaj pa cena? Zaradi odlične organizacije in nenehnih izboljšav je cena žo deset let ista, čeprav so osebni dohodki in material dosti višji. Proizvodni postopek je moderniziran, čeprav v nekaterih podrobnostih še ne povsem zadovoljivo, vondar lahko brez zadrege trdimo, d« at je proizvodnja Iskrinoga števca močno pril»li-/jiln proizvodnim metodam najsodobnejših tovarn. Ob koncu naj poenostavimo število 2 milijona, kolikor so proizvedli .Hevcev. S celotno proizvodnjo bi napolnili 333 žolezniških vagonov, ali pn bi segli, če bi jih postavili v vrsto, od LjVmljane do BrH>trrnda. delno razlagamo s tem, da so investicije še v razvoju in da bo realizacija v drugi polovici leta boljša. Vendar pa kijub temu ne moremo pričakovati, da bi bile investicijo realizirane v planirani višini. Najbolj so v prvem polletju pod planom investicije v Železarni, kjer so realizirali le 19,8 odstotka planirane kvote, v gradbeništvu in v kmetijstvu. V kmetijstvu je namreč odpadlo predvidoma soudeležba k investicijam za Kmetijsko posestvo Potjče v znesku 30 milijonov dinarjev. — Ta sredstva naj bi prispevata Železarna. Samo nekaj več kakor pet odstotkov pa je glede realizacije investicij pod planom trgovina. V tej dejavnosti so namreč izpadla sredstva za gradnjo javnih skladišč na Jesenicah in sredstva za gradnjo blagovnice. Tudi investicija za gradnjo trgovine v Rodi-nah so bdla prenesena v drugo poUotje. Z omenjeno gradnjo bodo pričeli letos, če bodo na razpolago potrebna denarna sredstva. Investicije, ki so bBlo namenjene turizmu in gostinstvu, so se v glavnem nana '-alo na izgradnjo v gomjosavski dolini, predvsem v Kranjiski u;ori. Investicije v ta namen so znašalo IR;8 odstotka letnega plana. Sredstva za motel in dom na Vitranou so sedaj že zagotovi jena in bodo tudi objekti v kratkem dograjeni. Ostale investicije za turizem so deloma že v toku, doloma pa le v razvoju. Največ investicij za obrt je bilo vloženih v poslovne prostore Av-toservisn na Jesenicah. Izpadla pa jo gradnja centralne pekarne, ki bi Jo v glavnem finansiralo pod-jotjo Zitnrond Ljubljana. Vendar pa je okrog gradnja toga zelo pomembnega objoktf.a precej zaplo-tov. Investicijski program je sicer potrjen, menjali pa so loka- ^ iesiivnlu ziibavne glasba Opatija 61 v<^**|n bil kolikor toLiko oo-'■'V 0 natečaju te p«'«1 kon" ■'i t0(,V °T>.U)ji, som pričakoval, '1;t '*> foNtival r.i/.orarat. M<»r-v;t.-,|. ,r"''>::<• 1)(*;lusalce reo ra»-^ t>Tf.' i1 • več kot razočaral i'1 ,'"■> 1 m- ,o «,u>. k«T so ■ lv;,j !><>rH>lnoma brozstilnih ln (Jugoslorvan<;ka zabavna ifivjj namreč iščo (^oj t,u\) \*-N,:1'. stil. Prav ta »novi "til., * Je hudo preson<-til, aam , Nt jp4* hudo ../.i. .1 ji Pisid o popevkah, za- g t,.,,,'-vn.... ki smo Jih >\ V fe z žirijo? ("'lov.-k bi pričakoval, da s(? bo žirija v svojem izboru ravnala po načelu p«imjlarnl 11 k-»mi-'/iciJ jo izljmln štiri nltra tipične rwpovko, vwh ostalih 15 pa jo bilo bolj ah časnih, celo 5 kompozicij v ritmu l.,v rodka, Ali n«i natečnj res ni prišlo ničesar lcpAega■, Ali n is nJ bilo mogočo sostavlti drugat-an. ;, v.tiojsi projjram'.' Slovo.riMkili pgpmk ni bilo, ker so slovenski avtorji v pretežni večini bojkotirali letošnji f. ./.u-ij, kor Mom imNl-a:; n Je dobra tista komrpozicijia, ki uspe. To je vprašanjo časa, zakaj (Nadaljevanje na 2. stronf) cijo. Prav tako še ni določeno, ali naj bo pekarna popolnoma ali samo delno mehanizirana. V negospodarske investicije je bilo v osmih mesecih letošnjega leta vloženih 652 milijonov dinarjev, medtem ko predvideva letni plan 1 milijardo 534 milijonov dinarjev investicij. Realizacija je torej samo 41,1 odstotna, Ze znane investicijske omejitve so namreč najbolj prizadele prav negospodarske investicije, ker so se zmanjšala sredstva stanovanjskega, investicijskega in drugih skladov. Dejanski obseg investicij v negospodarske objekte v prvih osmih mesecih je bil večji, ker v navedenih zneskih niso upoštevane neplačane situacije za izvršena gradbena dela. Glavni del sredstev za negospodarske investicije je bil namenjen stanovanjski gradnji. V jeseniški občini imajo namreč v gradnji okrog 526 stanovanj v družbeni lastnini. Od teh jih bodo lotos dogradili približno 300. Čeprav vprašanje nadaljnjega frnansiranja stanovanjsko gradnje ni zadovoljivo rešeno, pa kljub temu lahko ugotavljamo, da so investicije na tem področju zadovoljrvo in največjo v povojnem času. m3 IJcanin, in sicer ob manjšem številu zaposlenih in ob skrajšanem delovnem času. Razen tega bodo predvsem skrbeli za izboljšanje kvalitete proizvodnje in za povečanje asortimana. V zvezi s tem sta pomembni šc dve ugotovitvi: proizvodni program bodo uresničili z manjšim številom zaposlenih in kljub temu, da bodo delovni čas skrajšali na 45 ur tedensko. To bodo dosegli s povečanjem proizvajalne zmogljivosti, ki so predvidene z investicijskim programom in s povečano produktivnostjo. Za 123 ljudi, ki predstavljajo zaradi rekonstrukcije odvisno delovno silo, že snujejo nov obrat — konfekcijo.. Med udeleženci konference je ta predlog vzbudil splošno zanimanje. Vendar pa bo treba program in predloge, ki jih je odobrila konferenca, pravilno posredovati kolektivu. Pri izpolnitvi tega programa bo moral sodelovati sleherni član kolektiva, mobilizirati bo treba vse sile in izkoristiti vse rezerve. Predlog o skrajšanem delovnem času predvideva prosto vsako soboto. S tem bodo lahko člani kolektiva izkoristili ta dan za razne osebne opravke, zlasti pa bo dobrodošel ženam. Vendar pa se mora celotni kolektiv zavedati, da je mogoče skrajšati delovni čas le pod pogojem, če bo izpolnjen proizvodni načrt v celoti in Če bo dosežen predvideni dohodek. — J. P. zadevnosti. Prav zaradi tega je plenum sklenil, da naj bi bila teža dela cenovnih organizacij ZK po kolektivih odslej v tem, da bi članom kolektiva tolmačili.' zakaj je sploh potrebno sestavljati rove pravilnike o delitvi CD in OD in kakšne spremembe pričakujemo v gospodarskih organizacijah po sprejetjH teh pravilnikov, seveda če bodo premišijeno in res ĆODPO sestavljeni. Da bi bili nov: pravilniki čimmanj pomanjkljiv'., je plenum sprejel tudi sklep, da bo še v tem mesecu organiziral seminar za vsa politična vodstva podjetij, na katerem bi st slušatelji do vseh podrobnosti eezhfi-niii s samim tehničnim postopkom, kako bi se sploh lotili raznih ključev pri sestavljanju pravilnikov o delitvi CD in OD. Pobuda za organizacijo takšnega seminarja je vsekakor pozitivna in prav gotovo bi kazalo, da bi podobne seminarje priredili tudi drugod. Novi predsednik Tržič (B. F.) — Na zadnjem plenumu ObO SZDL, ki je bil prejšnji teden, so člani plenuma izvolili Milana Ogris? za novega predsednika ObO SZDL. Doslej je bil namreč predsednik Stane Mešič, ki je bil hkrati tudi tajnik ObLO Tržič in sekretar ObK ZK. Razumljivo je, da je bilo zaradi tega, kljub vsej prizadevnosti, večkrat težko reševati številne probleme, kar bo sedaj prav gotovo laže. Prav zaradi tega je pričakovati, da bo odslej vsestranska aktivnost Tržičanov šc večja, kot je bila že doslej. Zavod za gospodarski razvo Na zadnji seji Okrajnega ljudskega odbora Kranj sta oba zbora sprejela odločbo o ustanovitvi Zavoda za gospodarski razvoj v Kidanju. Na zavodu bodo pripravljali osnove za družbene plane občin in okraja, izdelovali programe gospodarskega razvoja posa*neznih panog, gospodarskih in drugih organizacij. Prav tako se bodo na zavodu ukvarjali z izdelavo gospodarskih analiz, dokumentacij m elaboratov. Zavod je pravna oseba. Lolne konference osnovnih organizacij LMS Te dni se mladina škofjeloške občine mtenzivno pripravlja na letne konference. Ponekod so te že imeli; drugod pa jih bodo v najkrajšem času. Prva letna konferenca je bila na osemletki v Skofji Loki že v začetku šolskega leta. Konec septembra so obravnavali svoje dosedanje in prihodnje delo tudi mladinci na gimnaziji. Predvsem so tu razpravljali o politič-no- ideološkem delu, razdelili so naloge in pregledali učne uspehe. Prav tako so živahno razpravijial i o ustanavljanju športnih klubov. Ti bi ne bili namreč samostojni, temveč bi se priključiri ostalim športnim organizacijam v občtoi. Preteklo soboto je bila fetna konferenca LMS tudi v tovarni NIKO Železniki. Tudi tam so se spoprijel L s problemi ideološkega dela, razpravljali so o izbiri kadrov in o vlogi kluba mladih proizvajalcev. Na konferenci so kritično obravnavali tudi disciplino in vlcfjiučevatrfje mladih delavcev v delavsko samoupravi janje. — J. TOKRAT V SLIKI • TOKRAT V SLIKI Na Kranjskom petju orjejo aa setev pšenice Fou MMMRROinmilMliaiim imin!RiN!niiiiiiinii:iiiiiiiini:mffC ZBOR DELEGATOV OF Pred 20 loti, to je 12. oktobra 1941, je bil v Ljubi j črni zbor delegatov okrožnih odborov OF iz vse Slovenije. Zbralo se je 25 do 28 delegatov, kar je bilo za takratne razmere zelo veliko. Na zboru so razpravljali in potrdili konstituiranje SNOO. Delegati so izrazili svoje zadoščenje, da je vrhovni plenum OF slovenskega naroda konstituiral SNOO (Slovenski narodnoosvobodilni odbor). — Zbor je izrazit prepričanje, da bosta SNOO in njegov izvrsni oJ-, bor vodila dosledni boj proti okupatorju. V sprejeti resoluciji so delegati OF pozdravili pravilnost vseh dotedanjih odlokov SNOO in IOOF. Hkrati so na zboru potrdili temeljne naloge teh organov, in sicer: zbiranje prostovoljcev za partizane, organizacija Narodne zaščite, zbiranje potrebščin za partizanske enote, pobiranje davka in posojila, širjenje organizacije OF, dosleden boj proti narodnim izdajalcem, ornah-ljivcem in utrjevanje narodne enotnosti. Delegati zbora so poslali tudi pozdravno resolucijo Glavnemu poveljstvu partizanskih čet. Hkrati so izrazili soglasnost z resolucijo, ki je bila sprejeta na vseslovenskem kongresu v Moskvi avgusta 1941. leta. ZDRUŽITEV MLADINE Eden od osrednjih problemov, o katerem so razpravljali na IV. kongresu SKOJ 12. oktobra 1948 v Beoerndu. je bila združitev organizacije SKOJ (Zveze komunistične mladine Jugoslavije) in organizacije Ljudske mladine. Na priporočilo tega kongresa SKOJ je bil že čez dva meseca skupni kongres delegatov mladinskih in Jskojevskih organizacij, na kale-rem so sprejeli nov skupni statut in dokončno združili obe mladinski organizaciji v enotno organizacijo — Ljudska mladina Jugoslavije. BEG IZ JAVORJA Drugi bataljon Prešernove brl-| gade In del Vojkove brigade je j 13. oktobra 1943 napadel nemško posto'anko v Javcrju nad Poljansko dolino. Nemci so ae čutili ne-I varnost in so zapustili postojanko in zbežali iz Javorja. Se danes se vidijo sledovi boja tistega dne pred 13. leti. Cez dva dni so Nemci prišli z velikimi silami in prisilili partizane na umik. Vendar od tistega dogodka sov ram k ni imel več v tem kraju svoje stalne postojanke. | Isti večer, 13. oktobra 1943. so partizani napadli tudi sovražno postojanko v Sovodnju. ki je bila v tamkajšnji šoli. Obkoljenim je prišla na pomoč močna nemška enota ob dveh ponoči. Partizani po se umaknili brez žrtev. Ljudje in dogodki Padec Combe j« vin kegljev samovlade je ▼ odločilni uri za Kaiango lahko preprečil samo -ločin, ki jc podoben umoru kongoškega poMUfnega trvaka l.umumbe. Zakaj vsakemu otroku jr bilo jasno, da so na Ham-merskjoldovo letalo streljali ist! vojaki, ki so nekaj mesecev pred l*n napravili križarski pokol pri plemenih Baiuba. Combe je po tom preobratu zopet dobil nekolika več samozavesti in jrre-ben in u je začel hitro ra.^ii. Toda zmotno bi bilo v lem čudnem naVljitčju preeen.lev? H njegove zasluge, da ae je v odločilni žavo vzdržuje z nabitimi puška- pri-li v Combejevc enot? Se ob mi na obeh straneh. V central- pravem času. Combe spre jr.ui nem poštnem poslopja v Eliza- nove najeirr. !ke iz raznih dr. 1. beihvillu, kjer so utrjeni mdij- Tred nekaj dnevi je prestopila ski vojaki, so naložili nove slo- severnorođc;;ko mejo skupina je vreč s peskom. Začasna pre- 65 IJodi, ki so h-javili, da so jih mi rje visi v zraka kot otroški najeti za delo v katantkih ruc'.- balonček. ki lahko vsak hip i>o- rikm. To »/a.-o: iovanfe- belih **. Kaagovori. da bi dosegli najemnikov v rudnikih je eden trajno premirje, so ostali v pri- izmed načinov Combe levega rravi»h in malo znakov kave, da gangsteistr«, k?ko bi izigral bi jih Combe v resnici želel, zahtevo OZN, naj vsi beli rl- Combe in njegovi odkriti pfri- čanei katan£.ke armade zapustijo .ški zavezniki, za katerimi stoji- Kongo. .Tovcrc v I eopr.;:'v:l!u jamstva 1 treh r" hr J rib dr;.iv ZDA. Veli- I ke BriUr.;> in 1 r..n, da do državljanska 1 vojne v K a tangi ne bi prišlo. g Premirje z nabitimi puškami jo sence belcev z blagajniškimi Splošni vtis, ki prevladuje pri ključi v rok h. obtožujejo sile ocenjevanju razmer v Kalan d. I ameđl zopet postavil na noge in združenih narodov, da k* šijo odkriva neodločenost predstav premirje. VVelcnski, predsednik nikov Združenih narodov, da bi emtralnoafriško vlade, se prije- sklepe OZN, ki so tičejo Ken- ma za glavo, ko govori o doka- ga. dosledno izvajali. Predstav- zih. da oborožene sile Zdru/cnih niki OZ\ potujejo meti Lropold- narodov kršijo določbe o usta- vitlom in Elizabcthvillom. da bi vitvi ognja. Svoj čaa «>e je za i'na.sli neko osnovo za skupno glavo prijemal tudi Hitler in okroglo mizo, ki jo Combe ie sličnosti v tem pogledu ne gre »v zr?'cu« zavrača. Vse tc-:je zanemarjali, č»prav so krajevne pada sporazum, ki so ga napo- in časovne rarlike precejSnje. vedah pred dnevi, o izmenjavi Na drugi strani pa zahodni no- ujetnikov. Predstavnik Združe- vinnrji pi're.'o o točnih številkah, nih narodov O'Brim se iz.ogib- koiiko belih plačancev pride Ije povedati kaj določenega, češ vsak dan čez mejo Severne Ro- da so predlagali popolno zamc- se seda? po nepoirelvnem trka na prsi kot termopilski zmagovalec. Politične norosti imajo v zadnjem času vodno d«;volj botrov, ki so v odlo5!h>lh trenu*k.'h vedno pripravljeni pototf.li reko 7.\-č'te v ogenj, da bi raustavlli kolo 7godevlne na afri'kih in azijskih tleh. Kote«, ki že nekaj mesecev ve v političnem neurju odcepljene komeoške pok-a-jtne Katange. karljo v evropskih prestolnicah, v Londonu. Pariza In v Bruslju z najbolj kaloričnimi vrstami knrlva. dezije. da bi z vojaškimi i/.kaz- njavo ujetnikov m da čakajo na Položaj v Katangi je vedno racami in večletnim šolanjem v protipredloge katanških secesi-boij zapleten. Premirje se s le- strelskih jarkih -tujske legije« onistov. Combe zahteva za raz- Vzroč/na zveza med !u>n i>, o "ki J,m op™-1 Vekoslav nrašlrr tudi aranžer) aranžiral svoje lastne kompozicije bolje kot kdorkoli drug. In M. Korbler je to tudi napravil. Njegovi eranžmani so najboljši. Sprašujem ae, če Je to enakopravnost. Mimogrede: Milivoj Korbler je tajnik Udruženja kompozitora lake muzike Hrvatske^ Preidimo na izvajalce. Plesni orkester RTV Zagreb pod vodstvom Milenka Procbaske je bil soliden. Nekatere skladbe, n. pr. Posle mnogih zima (avtor Mirko Sonc) pa je izvajal tako razbi-jaško, da bi ga bil vsak kričač svetovnega slovesa takoj aranžiral. Največ j« za to kriv aranžer, vendar bi malo večja diskretnost ne škodila. O orkestru RTV Ljubljana vse najboljše! Ko sem tako obdelal vse, moram se pevce. Bili so čudoviti, naravnost prečudoviti v svoji vnemi, da bi peli čimbolj v stilu pevcev San Rema. Kot na ukaz so namreč vsi (edini izjemi sta Ivo Robič in Dušan Jakšič) pričeli peti na italijanski način. To je pri Slo posetmo do izraza drugi vo-fiaf A propos: Matiji Cerarju (kot njegovi lastni izjavi) lani ni bilo dovoljeno poti lastne skladbe Veselo na pot, z motivacijo, da bi bi-la zanj to prevel k.i j.r.-dnost. Du-šan .!al<<-.- (;««vor MM druga«-n<-«a formata) pa je svojo Juli Jano lahko pel. Brez komentarja! Se o programu. Vsak vaški godec ve. da mora biti program, ki se na ženitovamjlh in drugih priložnostih izvaja na svoj meh, kar so da pester. To pomeni, da valčku sledi polka, tej spet valček itd. DrugI dan koncerta v Opatiji P* smo poslušali kar 4 kompozicij« v ritmu slow zapovrstjo, kar znese ob dvakratni Izvedbi osemkratno (aH okoli polurno) poslu- šanje slow. Vaški godec bi program festivala praV gotovo sestavil bolje! Uvodoma sem napisal nekaj o stilu. Da, jugoslovanska popevka (ne slovenska!) je na*la svoj stiL Pokazala ga je na festivalu. Ta stil je: Italijanski kot kompozicija, italijanski kot aranžma, italijanska je interpretacija skoraj vseh pevcev. I^ahko rečem, d« to čistokrvno laško atmosfero -motijo« le srbohrvatski teksti. Slovenska popevka na takem italijano-idnem festivalu res nima kaj Predstavnik iz Golnika je povedal, da je v tem kraju zaooslo-nih 90 odstotkov žena. Starši pošiljajo otroke v vrtec, vendar še ne cenijo te ustanove kot vzgojne institucije, kL dopolnjuje njihovo vzgojo, obenem pa daje velik poudarek družbeni strani vzgoje otrok. Zato je menil, da bo stike s starSi v prihodnje treba še poglobiti. V Kranju imajo največje težave na terenu StražiSče. Tukajšnjo osnovno šolo obiskuje 1200 otrok, 300 izmed teh bi obiskovalo varstveno-vzgojne ustanovo, če bi jo na terenu sploh imeli. Stanovanjska skupnost je storila vse, kar je bilo v njeni moči, vendar ji zaradi pomanjkanja denarja rešitev ni uspela. Skušali so si pomagati s samoprispevki prebivalcev, vendar niso zmogli zbrati dovolj denarja. preb;valci pa so sami pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom. GospcJanske organ i-taci je, ki so Jih-prosili za denarno pomoč, za to niso pokazale razumevanja. Prav tako si zelo želijo tako ustanovo na Corenji Savi. Na drugih terenih s*er so varstveno-vzgojne ustanove, vendar razen tiste na Pri makovem, vse nrpnMm.t.<, _ \l{ C Seja ObLO Radovlilc' Radovljica, 10. oktobra (M. sj — Danes zjutraj ob osmih s«*/ začela v Radovljici seja Ohč"1' skega Ijudsketra odbora. Na ska^ ni seji in pozneje na ločenih J** jah občinskega zbora in z1*"3 proizvajalcev bodo odborniki pravljali o izpolnitvi družben«* plana v prvem polletju 19(ji 'fl ± sevali nekatere tekoče za^eV*Lii seji bomo več pisali v priboo1"1 številki Glasa. Svet za gospodarstvo bo na " seji predložil predlog o nad*U£ vanju gradnje vodovoda na ^ du, predlog osnutka odloka S""* nega ak'ada, odborniki pa razpravljali tudi o pripA^ Kmetijskega posestva Bled tijski zadrugi Jelovica iz R***^ ljiee. _ z domaČimi predavat^ SO BILI zadovoljni V zvezi z beograjsko konfet, noblokovskih držav so ime-škofjeloški občini predavanj*, Skofji Loki, na Trati, v ZeMjJ kih in v Gorenji vasi. Naj&°2 udeležba je bila v Skofji V* Občinstvo jo bilo s pi^k4vatelj*«4 jih je organiziral Občinski SZDL, zadovoljno, medtem K° j od predavateljev iz Ljubljane pričakovali. V neclrljo. I. oktobra, rvecer Je Ml zaključni na Co»p določenih usposobljenih kadrih. Kranj Je Imel pred vojno obrtno m r< I al j ovalno šolo, trgovsko in t okat lino lolo. Vsega akupoj le bil« oaem oddelkov / okro;, 200 učenci. Od osvoboditve pa do dano« so bila v strokovno Aolstvo vložena dokajšnja materialna sredstva. V Kranju so se namreč zavedali, da hitra mehanizacija in avtomatizacija terja dobre strokovne kadre. Ce pri mar I amo Mevllke usposob-1 jeni h kadrov iz preteklega leta In Jih primerjamo s številkami iz časov pred vojno, so razlike izredno velike. Lani so Imeli v Kranju 117 oddelkov. V te oddel-ko j« bilo vpisanih 27m učencev. Seveda pa Je treba razumeti, da obstojajo «e številni kadri, ki se flolajo drugje po Sloveniji ln da po več krnnjraklh tovarnah uspešno ze prlučujeio v svojih izobraževalnih centrih, na delovnfh mestih. Odveč bi bilo na llroko razpredati misli o pomembnosti atrokov-nega šolstva. Je pa umestna ugotovitev, da Je bistvenega pomena za ve« na* nadaljnji razvoj. O perečih vprašanjih In organizaciji strokovnega izobraževanja je lani razpravljala Zvezna ljudska skupščina. Analizirala Je doaedanji sistem strokovnega Šolstva in Izda- la Resolucijo. Ta govori o prihodnjih nalogah t strokovnem »ol-•tvu. Gospodarske organitaclje, številne Javne službe, skratka vsi. ki usposobljene kadre potrebujejo ao dolžni tudi oblikovati profil bodočih kadrov. Postavljajo se namreč zahteve, ki Jim zavodi, ki ta kadra vzgajajo, morajo ugoditi. Naše strokovno ftolatvo tako •topa v novo bistveno popolnejšo fazo. V smislu, da celotni sls'em izobraževanja strokovnih kadrov ni več prilagojen obrtniški men tallteti proizvodnje, marveč da usposablja vse bolj specializiran^ kadre, VI ao prilagojeni potrebam sodobna lnduatrljako proizvodnje Ta sprememba Je narekovala tudi drugo. Klasična triletna doba učenja Je postala marsikje preobsežna. Učenci, ki se že v osemletki spoznajo | elementi tahnične vzgoje, «e po dokončani osemletki šolajo praktično le 30, M ali celo 1« mesecev. V celotnem sistemu strokovnega izobraževanja imajo tudi ljudski odbori velike naloge. V komuni, ki jo bolj ali manj ziključonu gaspoUirska in praktično teritorialna enota, morajo ugotoviti potrebe po kodrih in obononi spol-bujnti goapodarrke organizaoii$ in vae ostale, da nenolmo zardotVuj^-io pot rabo in določajo profil bodočim kadrom. Razumljivo je, da podobno kot povsod drugje, igrajo organi družbenega upravljanja tudi na »Uo-kovnlh *olnh kredno pomembno vlogo. Spričo ve'ikih in olt^o\'>r-nih nalog, ki jih nnša družbena skupnost nalaga (d.rokovncinu stvu, m<»raJo <.ol«kj odbori pomagati ftolo povezovati r. vsemi družbenimi činitelji, zakaj napuk bi bilo misliti, da naša industrija potrebuje izključno le dobri" rilrok v-njake. Taka vz-jojn bi bila za človeka, kakrsn'g« rd pi ■/.uck-vnino vzgojiti prerkroniua! Mlado ljudi mora celotni i stem atiukovncga šolstva hkrati vzgajati v dobra 1proizvajalce in dobre upravijalce. V času, v kakrinem smo, <"lo\o',.. proizvajalca ln človeka upravljal- en no moremo razdvajati. In prav tu so nalagajo ponn mbne nalogo tudi članom šolskih odborov. Ne majhno nalogo imujo pri vzgoji upravljalcev na strokovnih Volnh tudi aktivi In orgnnh.ncl j'« Ljudske mladine. Ljudska mladina Sl pon'-kOrl, !<;.>!• |-o [.<) zaveda svojih nalog, prizadeva vključovati mlnde ljudi v sistem družbenega irvn .■! j nlo. Mladi hodijo na seje scmouprnvnlh organov v po ?.7.'i2 uč m-cev, od tega 1293 mo»kih ln 1453 žonr.k. Ob zaključku lota Jo Izdelalo 2350 dijakov ali ft4.»0°'j. Otl preostalega števila Je 4<>1 r.ska «oln. Vajenska 4olu za oblačilno stroko, Va'' iola za trgovitviko stroko, Vajtm-bka i^jla za pladvundco stroko, Gu- matiRkl izobr:/.ovalni t'entof'll9trJ!' bra/ovalni center Iskra, I1*1 ^1* aka tekstilna šola, Mlckars**^ Admlnl^tratKn« lotak, p:1;°^0ifl. lao^s Zunlmnn^e za «r< kovno t~j0 levanje v Krnnju J" ""1o ^v' •udi nvsl odrcsJlml, Tudi JV^ 00 li dcnaženl l^pi uspehi, 0 i 'in' kuh so pripravili V*' (f vse, ki ni.-o imeli dok0««a^ novno*ols!ro i7obr:;rhe iTlR^. ci^' II? solo in T« hni ;ka te'tslilna ttdi Izpopolniti nazlji pa so pripru\'i ■v suniejnlh racr.redov I i ^[napie- Pi»memben doprinos j«* ^niv^** iu
  • lltlČVne o:::enlzaciJe na *JLpJ>^ mih seveda prad *~ Ljudsko mladine. 99904 SS^A. n; okiobra 1961 O delitvi osebnih dohodkov v Železarni Prvi ultati ^ Juliju letos so v Železarni •tesenicc uporabili za delitev dojenih osebnih dohodkov novi Pravilnik o formiranju in delitvi 08e**uh dohodkov. S tem pravil-^*COm in tudi z drugimi predpisi, . v železarni še uporabljajo, določeno osnovno razmerje, s j^terim je vsak posameznik ude-Jr^1 Pri osebnem dohodku svoje *onornske enote. ^Klovna značilnost novega pra-v*1** je predvsem v tem, da se ^^Pen uspeh oziroma rezultat po €5x*ah izdelka ne ugotavlja več 118 ravni skupine obratov, ampak vsak obrat posebej. Pri tem so j^&i močneje do izraza elemen- ki vplivajo na višino osebne-8* dohodka, kar je bil tudi povod, da so začeli v železarni po-tfropReje analizirati vzroke, ki bivajo na osebni dohodek. ^ Železarni menijo, da enome-Jjjkii rezultati še ne dajo nekih ^**nih zaključkov. Predvsem ItK***no povedati, da je bil me-^ julij glede proizvodnje v že-*^Qrni zelo kritičen že zato, ker v tem mesecu le 24 delovnih . • Iz 24-dnevne proizvodnje v |^rP so morali kriti osebni do-nc**A: za dva plačana praznika, 'JJ^kan ko proizvodnja v avgu-»U obremenjena z nobenim j^SttDkn praznikom. Druga zna- **** je v samem izpolnjevanju pP^atjvnega načrta za septem-ki je bil seveda prilagojen '^Pokzajiv^emu — koledarskemu Neobvezen predmet ^ letošnjim šolskim letom je ,1*e*Sa jesenska gimnazija tudi **tfepis kot neobvezen predmet. ^*av je ukovina 500 dinarjev ^^sečno, se je priglasilo nad 130 ^jakov in dijakinj (pouk bo dva-7ra* tedensko). Ne bi bilo napak, ^ bi spričo tolikega zanimanja za "^jepieje uvedli na jeseniški f,t>tjaziiji kot neobvezen predmet ifrjo. - U. Obratne športne igre Izvršni odbor sindikalne organizacijo Železarne Jesenice je or-Saniziral tudi letos medobratne ^P°rtne igre. Člani deJovnrih ko-tektivov posameznih obratov se pomerili v oktobru v odbojci atletiki, šahu, streljanju, kegljanju in namiznem tenisu, pozi-^ Pa v smučarskih tekih, vele-^alomu, smučarskih skokih, san-k^nju in kegljanju na ledu. Po-8eb»wst letošnjih športnih iger sezame Jesenice je v tem, da "kfcjo tekmovati tudi člani kolek-*'Va. ki so člani državnih repre-2ehtanc, oziroma tisti, ki so uvrščeni v višje razrede športne dejavnosti. - U. fonduw Tudi ta načrt je bil dosežen le 98,6 odstotno. Odstotnosl je znašala 18,58, medtem ko je letno povprečje 13,30 odstotka. Razumljivo je, da pri takih rezultatih odpovedo vsa predvidevanja. Ker so to hkrati osnovni elementi, ki vplivajo na količino osebnega dohodka, se v železarni nič ne čudijo, da rezultati prvega meseca niso taki, kot so pričaj o-vali. Se daleč pa to ni razlog, aa bi takoj v začetku podvomili v pozitivne rezultate, ki jih bo prinesla decentralizacija delavskega samoupravljanja. — M. Zivkovič Na Jesenicah tadi ekonomska srednja 6 ponedeljkom je pričela s po-uliom tudi na Jesenicah Ekonomska srednja šola. Organizirala jo je Delavska univerza, delovala pa bo kot oddelek za odrasle kranjske Ekonomske srednje šole. Za vpis v prvi razred je bilo izredno zanimanje. Sprejetih je bilo nad 50 kandidatov in bo moral imeti prvi razred paralelko. Največ kandidatov je lz Železarne Jesenice, pa tudi iz ostalih podjetij in ustanov na področju Jesenic in jeseniške komune. Tolikšno zanimanje za vpis najlepše opravičuje ustanovitev Ekonomske srednje šole na Jesenicah, ki bo imela pouk v gimnazijskih prostorih. u. JESENICE, $. OKTOBRA (M. Ž.) — V soboto popoldne je stanovanjska skupnost Podmežaklja odprla ob »Tednu otroka« dve nov! otročki igrišči, !n »icer pri spomeniku pa«*Hh borcev na Podmežaktji, drugega pa v Mencingerjevi uMci. Otvoritvi so prisostvovali številni predstavniki javnega in političnega življenja. Izvedli so tudi kulturni program Dve uri na Blejski Dobravi Kako poživiti AKTIVNOST. KI ŠKODI - Tako sem nameraval nasloviti ta zapis s predsinočnjega sestanka komunistov Blejske Dobrave. Zakaj? — Na Blejski Dobravi je 8-1 komunistov, vendar jih v tamkajšnji osnovni or/rsnizaciji dela le 48, ostali so v ?',el3zarri na Jc«?~i "ah. — Od teh 48 članov jih le 16 dela v raznih odborih o*1ffa.fl£z*cij in društev (ni Blejski Dobravi .je 15 organizacij in društev, v njihovih odborih, komls'Jah itd., pa dela skupno 143 Ijadi). — Od teh 16 komunistov pa Imajo: Frane Grilc 7 funkcij, Joče Kersnik, Ludvik AmbrožJč, Ludvik ZaJokar in Bernard Jakopič po štiri funkcije. Ip kar je najvažneje (morda v neki meri celo posledica tistega, kar sem zgoraj zapisal): — Ugotavljajo stagnacijo in celo nazadovanje celotnega družbenega, političnega in kulturnega življenja na vasi, od rok pa jim ne gre tudi reševanje komunalnih m gospodarskih problemov sploh. Pa tega zapisa nisem tako na-slovH, ker — je 1*11 j na sest&rvk'i razprava in z njo težnja, da se stanje Ieto> občutno popravi, sila resna ln kons truktrvna. »Pred nami so občni zbori organizacij in društev. Druftvo prijateljev mladine in Svoboda bosta imela občni zbor že v tem mesecu. Nove odbore je treba kadrovsko okrepiti s komunisti in začeti z resnim delom. Mi pa se moramo pogovoriti, kdo bo kje delal. Vsi moramo delati. To je naša naloga. Pa ne eden v vseh odborih, ostali pa, nikjer. Potem se nara pa smejijo. *■ Tako je rekel sekretar Bernard Jakopič. ZRNO DO ZRNA - POGAČA! — Ali pa tudi ne: skleo in šc en .-vklr-p, pa še eden, pa £c, &e. . . a rezultat — poslušajte: Franc Grilc: Leta in leta se že sestajamo, govorimo, sprejemamo sklepe o ureditvi kanalizacije. javno rr.z-vefijave, o postavitvi signalnih tabel. Ce bi se izvajali sklepi zborov volivcev, bi bila prva eteioa kanalizacija urejena že lani, dniga pa letos. Vendar se z deli sploh še ni pričelo. Pripeljali so cevi, nekaj česa so lažale pri nas. potem pa so jih odpeljali v Kranjsko goro ;n na Koroško Belo, nekaj pa jih je še zdaj tu. Jurij Springler, tajnik stanovanjske skupnesii Blejska Dobrava: Pred dvema letoma je bila ustanovljena naša stanovanjska ekupnost. 18-čUm«ki odbor je doslej dobro delal: imamo poravnalni svet, komisijo za povezavo 6 hišnimi sveti in komisijo za varstvo družine in otrok. Toda plana, ki smo si ga postavili, nismo izpolnili. Dvakrat so nam obljubili prostore za šivalnico, k.ipili smo stroje, prostora pa še danes ni, po dveh letih! Brez tega ne moremo nič! Najemnine so nizke in s tistimi 3 odstotki cd ertana-rin ne moremo drugega kot kupiti znamke in papir za najbolj nujno pošto. Očitajo mi stanovanjsko skupnost Plavž, češ za- kaj pa tam lahko delajo. Tam so drugi pogoji. Odstopam od funkcije tajnika, zaradi zdravja in zato, ker nismo naredili tistega, kar smo mislili. Nismo mogli. PROSTORI, PROSTORI - Ti so menda na Blejski Dobravi, razen »grozne pasivnosti članov Zveze komunistov na vasi«, kot je rekel Ludvik Zalokar, bistveni vzrok mrtvila. Ni jih in ni! Brez njim ne more ne stanovanjska skupnost 3e Svoboda — nihče. — Celo stari zapisnik! se valjajo po podstrešjih hiš. Samo aktiv komunistov ima neko omaro v telovadnici v kleti osnovne šole, kjer je bil tudi sestanek! »PUSTIMO VSE SKUPAJ ZA 2 LETI, pa bomo Brneli vse!« — Me. ni bil to znak. da je možakar vrgel puško v koruzo, pač pa malce razočaranja (upravičenega), ki ga je povedal po gorenjsko, brez olepševalnih besed. Anton Podobnik: Vse so nam obljubili, pa ni še nič. Kdo lahko reče, da nismo zapostavljeni! Samo govori vsak, ko pride sem z Jesenic, potem pa pozabi na nas. Potem so govorili o komunalnih problemih. Takole so 6e zmenii: Kanalizacijo bodo končno le začeli graditi ia v letc,";n;i zimi. — Urejati bodo, začeli tudi cesto — letos bodo izvršili vsa zemeljska dela, potem pa pride na vrsto asfaltiranje in proiiprašna prevleka. Spomladi bodo uredili tudi električno omrežje in javno razsvetljavo, začeli pa bodo graditi tudi trgovino. Za most preko Save na Javora5.k oioajo, da bodo ?e letos položili ploščo. Preko njega bodo potem iz Javorajka nanslja'i tudi nov vodovod. Spomladi bodo začeli urejati tudi novo pokopališče. NASA ZELJA: Da le ne bodo to samo člena v dolgi verigi (rio-, slej) Jalovih sklepov! — A. Triler JESENICE (M. Z.) —- V drug! polovici avgusta so delavci gradbenega podjetja Gradiš z Jesenic prvič zasadili lopate in začeli z izkopom tdmeijev za nove betonske podstavke za nov most čez Savo na Javorniku. Kot so nam povedali, menijo, da bo most gotov do maja prihodnjega leta. Dograditev novega mostu bo veljala okoli 96 milijonov dinarjev Gibanje blagovnega prometa v I. polletju zadovoljuje Gibanje blagovnega prometa vol promet, ki ga ustvarjajo po- prvem polletju letos — o tem je Svet za blagovni promet ObLO Kranj razpravljal tudi na svoji seji — nudi kaj' zanimivo sliko. Iz poročila je razvidno, da se je blagovni promet v trgovini rta debelo povečal za 12.62%, v trgovini na drobno pa za 25.28%. Porast prodaje trgovskih podjetij na veliko trgovskemu podjetju, na malo je bil relativno manjši od direktne prodaje potrošniku; zato je blagov- trošniki, porasel za 29,9%. Pregled posameznih blagovnih skupin pa nudi glede na porast naslednjo sliko: kovinski izdelki so zabeležili 41.8%, izdelki iz polivinila in plastičnih mas 92..r)%, tekoča goriva in maziva 55.2%, nekovinski gradbeni material 120.3% ter fotoaparati in snemalne kamere 284.5%. Seveda so na ta porast razen večjih potreb pot-or-nikov vplivale tudi višje cene in kvali- Zadrega s hudournikom Takšen Jc b« uvUmnuMl Aiofca Gorjanca po trčenju Neurejeno pokopališče Naklo (R. C.) - Pred kratkim je ^ v N:11. i i .nek, ki so se j,a n\z( i, članov Krajevnega od-?** Udeležili tudi zastopniki po-uprave ln SZDL. Rae-Pf^vljaji ^ predveem o pokopal i-t} v Naklem. bi vi« občina Naklo je poko-***«Ws, pred loti precej razširila. Po načrtu naj bi bilo to urejeno podobno kot v Šenčurju, toda dela niso končana. Se vedno poko-pujejo umrle nu starem delu pokopališč«. Grobovi so razmetani vsevprek brez reda. Ureditev pokopališča bo terjal« precej dela in seveda tudi sredstev. Zato bo treba za to zainteresirati vse prebi - vale« in jim pojasniti pomen um jenoga pokopališča. Izvolili so tudi posebno komisijo, ki bo imela nalogo spraviti pokopališ;«- v rod po predvidenem načrtu. Do pa bo za Dan mrtvih pokopališče vanj delno urejono, bodo opravili le n.ijiiujfHjsa delu ifi naauli pota. Naklo (R.) - Minuli četrtek je imel Krajevni odbor v Naklem svojo 37. redno sejo, na kateri so razpravljali in sklepali tudi o ureditvi ceste Naklo— Strahinj. Sklenili so, da ie cesto treba usposobiti za avtobusni promet tudi čez zimo. Cesto bo treba urediti še letos, čeprav so sredstva za komunalno dejavnost odmerjena zelo pičlo. V zvezi 6 tem so se lotili tudi rKnirejenega odtoka hudournika, ki teče ob tej cesti. Posestnik P. G. ima ob tej cesti velik travnik, ki mu ga InJdournik gnoji. V GLA8 v vsako hišo ta namen je že spomladi zasul jarek, po katerem teče hudournik. Le-ta pa mu prinaša na travnik razen vode tudi gnojilo. Ob hujših nalivih voda vdira na cesto in /.junaka kleti «a?ednj.ih hiš, zato je bilo že precej negodovanja. Lastnik pa se jarku noče odpovedati. Krajevni odbor je zato sklenil lastnika prisiliti, da bo stvar (spravil v red. letna sprememba določenih proizvodov. Količinski indeksi porasta blagovnega prometa so tudi pokazali, da se je povećala predvsem potrošnja tehničnih predmetov. Na dvig cen 60 vplivale, na eni strani višja cena proizvajalca ali boljša kvaliteta proizvoda, na drugi strani pa večja marža trgovskih podjetij. Zato je bil tudi uspeh poslovanja trgovskih podjetij v kranjski komuni v primeru z lanskim prvim polletjem dosti bo'jši. Poročilo nadalje tudi ugotavlja, da se je marža v trgovini na debelo povečala za 12%, v trgovini ra* drobno pa za 23%. Gibrnje blagovnega prome'a za tisti del. ki ga ustvarjajo potrošniki, pa je v letošnjem prvem polletju porasel izraženo v dinarjih od lancflcih S mflijard* 212 milijonov na leto-njih 4 milijarde 172 milijonov dinarjev. — Svet za blagovni promoL pri ObLO Kranj torej meni, da poročilo prikazuje zelo zadovoljivo sliko trgovine, hkrati pa ugotavlja, da bo edino na tak navin trgovima spodobna zadostiti potrebam celoLnega gospodarstva v občini. Vprašanje še vedno nerešeno Cerklje (R.) — Na 22. redni seji Krajevnega odbora v Cerkljah, ki jo bila konec minuloga tedna, so razpravljali in sklepali tudi o gradnji Sole in o objavljanju razglasov. Doslej je bik> v navadi, da so prebivalce seznanjali z raznimi objavami in razglasi ob nedeljah pred cerkvijo. Spričo kritiko nekaterih občinskih organov pa so sklenili, da bodo poslej vaščano. obveščali o razglasih in drugem le s pomočjo oglasnih desk. Ponovno so razpravljali tudi o ureditvi cest. Dobre cetile so nujno potrebne tudi v lokalnem in krajevnem prometu. Zato so sklenili uredili tudi cesti Cerklje -Poženk in Cerklje-Vasca. Gledo i gradnje šole pa so ee omejili na ♦ sklepe zadnjega zbora volivcev. 4 sreda, 1!. ck!- bra l?61 Občni zbor DPM Lesce (M. S.) - Pred dnevi je bil v LescahTetni občni zbor Društva prijateljev mladine. Združen je Tudi letos plesna šola Radovljica /M.S./ - Radovljiški mladinci so letos spet organizirali nedeljsko plesno šolo.ki ji vedno sledi tudi krajši mladinski ples. Zaradi dolgoletne tradicije je na plesnih vajah in na plesu vedno zelo dobra udeležba. Zanimivo je, da sem razen mladincev iz Radovljice in okolice, radi zahajajo tudi mladinci iz oddaljenih gorenjskih krajev: nekateri zaradi dobre plesne godbe, nekateri pa zaradi tega, ker v njihovih krajih ni takih mladinskih prireditev. Zanimivo predavanje Bled (J. B.) - Pretekli petek je bil« na Bledu zanimivo predavanje o beograjski konferenci, ki ga je imel novinar Tedenske tribune Dušan Dolinar. Pripovedovanje je bilo za poslušalce toliko bolj zanimivo, ker se je predavatelj beograjske konference sam udeležil in je lahko vpletel med predavanje rudi svoje lastne vtise in ugotovitve. Svoja izvajanja je ilustriral z diapozitivi. Vloga sindikalnih podružnic Radovljica (m. S.) — Sindikalne podružnice nimajo povsod take vloge, kakor jim kot političnim organizacijam pripada. To ugotavljajo člani predsedstva ObSS Radovljica, ko se udeležujejo sestankov sindikalnih podružnic. Nedolgo tega smo prav na kratko pisali, da so se Sanj predsedstva Občinskega sindikalnega sveta zadolžili, da se bodo udeležili sestankov vseh 85 sindikalnih podružnic na tem območju in tako dobili odgovore na vpra'anja: kakšno vlogo imajo, kakšno stališče zavzemajo do dogajanj v go-spodarj-kih organizacijah, koliko sodelujejo pri gospodarjenju in kolikšen je njihov delež pri pripravah na izdelavo novih pravilnikov o delitvi dohodka. Oben m želi ObSS Radovljica dobiti tudi kadrovski pregled podružnic. Na osnovi ugotovljenih podatkov bodo lahko dobro določili težišče dela v prihodnje. Prav tako se bodo lahko izognili načelnemu govorjenju o delu in nalogah sindikata, saj bodo imeli dobro'sliko o tem. kakšno je dejansko stanje. Kljub temu, da so bili do sedaj sindikalni sestanki šele v 14 podružnicah, na ObSS menijo, da bodo do konca tega meseca s tem delom lahko zaključili. Kot dokaj zanimiva primera naj tokrat navedemo sestanka v tovarni Almi-ra v Radovljici in v tovarni Veriga Leoce. Sestanek izvršnega odbora sindikalno podružnice v Almiri je dokazal, da so se člani sindikata končno le začeli zanimati za nepravilnosti, ki se tu dogajajo. Doumeli so, da je prav, če se med seboj pomenijo ,kaj je prav in kaj ni in tako pomagajo urejevati medsebojne odnose v kolektivu, ki so sedaj dokaj neurejeni. Pokazalo se je tudi. da delavci prav malo vedo o go>podarjenju in perspektivnem razvoju podjetja in tudi to je eden izmed vzrokov, da mnogih ukrepov ne razumejo ;n jih petem napačno razlaeajo. O nepravilnostih, ki jih je razkril sindikalni se.-rtanek, je že razpravljal delavski svet tega podjetja in sprejel sklepe, kako bi jih odpravil. Nič kaj razveseljiv ni bil vtis, ki ga je zastopnik ObSS dobil na P'ndikalnem sestanku v Verigi. Pokazalo se je namreč, da niti članom predsedstva sindikalne podružnice ni jasno, kaj pravzaprav želimo doseči z dencentrali-zacijo. Ko so govorili o pravilniku o pristojnostih obratnih delavskih svetov, so se strinjali z ugo- JjdVtHD E L A VE C »Sešir« z novim klobukom Prav gotovo vas je veliko, ki nosite klobuke znamke Sešir. Pri tem mislimo na vse — na moške m ženske, saj tovarna klobukov Sešir v Skofji Loki ustreže željam in potrebam prvih in drugih. Toda zelo verjetno pa je mnogo ljudi, ki o tej tovarni ne vedo več ko to, da se imenuje Sešir. Se manj pa je takih, ki bi bili seznanjeni, da bo omenjena tovarna moderni- je namreč delniška družba »Sešir« pričela v zapuščenih prostorih bivše tovarne sukna Krenner izdelovati klob\ike. Proizvodnja jo tako stekla se prilagajala zahtevam mode in časa, delovni postopek pa se ni bistveno spreminjal. Tudi stroji so ostali še večinoma isti; postali so izrabljeni in zastareli. Delovni kolektiv je zato spoznal. časa govorili, ugibali, primerjali, dokler se kontno le niso odločili. Treba bo poprijeti in stare stroje zamenjati z novimi, boljšimi. Podjetje je pri Jugobanki najelo kredit za rekonstrukcijo strojnega parka in naročilo stroje v Italiji. Franciji, Nemci j l in drugod. Nekaj teh strojev Je tovarna že dobila, druge pa pričakuje. Zamisel se torej že realizira kljub nekate- Novl stroji — lažje deta. To vedo tudi v tovarni. Kar prijetno jo sed«JidetutKob uovem »troju, ki avtomatično ravna krajce na klobukih lejMthj lllll žicala svoj strojni park — skratka, da je Sešrr v rekonstrukciji. Tovarna klobukov Sešir v Sk. Loki je že izredno stara. Leta 1921 da bo lahko kos zahtevam sodobnega časa le tedaj, če bo moderniziral proizvodni proces. V podjetju so o rekonstrtikciji že dalj Postavili bodo veličasten spomenik padlim GODESIC (R.C.) - N* zad- ■ njem množičnem sestanku na Godešiču pri Skofji LoM so razpravljali o veliki proslavi, ki jo bodo tamkajšnje množične in politične organizacije priredile ko-m«o novembra letos. Proslava bo posvečena 20-lctnici vstaje in obletnici ustanovitve republike. Ob tej priložnosti bodo odkrili veličasten spomenik, ki bo stal ob republiški cesti v bližini nekdanje Hafnerjeve gostilne. Visok bo 3.60 metra. Izdelan pa bo iz ho-tavcljskcaa marmorja. Spomenik pradi podjetje Marmor I/. Hota-velj. Na njem bo vklesanih 16 imen padlih borcev, talcev in in-iemirnnrev iz vasi Godeštč. Za Odkritje spomenika »o so zavzeli prav vsi vaščan!, saj so mno*ri prispevali po I do B tisoč dinarjev prostovoljnih prispevkov. Da Topravck Uredništvo »Lckogn delavca« popravila podpis k slik1, ki y v-sla v »Loškem delavcu« 13. avgusta 1d61 na šesti »trapi. Pravilen podpis je: Ratečani na prostovoljnem delu - (ne Godešcani). pa bi proslava kar najbolje uspela in da bi bila vas svečano urejena, se izvolili pet komisij, ki ima vsaka svojo nalogo. Ob odkritju bo tudi pester kulturni program. Vas Godešič je znana partizanska vas. saj jc dala prve borce že leta 1911. PREUREJENI PROSTORI Rateče (R. C.) - V Ratečah pri Skofji Loki so odprli preurejeno gostilno. Crwtilniški prostori so tedaj vso drugačni in gosti imajo zato v njih prijetnejše počutje. Gostišče v tem kraju je bilo več kakor samo potrebno, zato skoraj ni bilo zbor*, volivcev, na katerem ne bi zahtevali le preureditve. Omenimo nuj, da jo bila cesta II. reda Skofja Loka — Medvode brez gostinskega lokala, čeprav ta cesta povezuje del Gorenjsko s Selsko in Poljansko dolino ter Primorsko. Rasen tega Je vas poznana po svojih turističnih zanimivostih. Predveem Je znano kopanje na Sori, na katero prihaja v polet r.ih mococih tudi po več tisoč kopalcev z ljubljanskega okraja in spodnjega dela Gorenjske. rim objektivnim težavam. Ce bo šlo vse po sreči, kar v Sešir ju upajo, bodo v podjetju končali z rekonstrukcijo v prvi polovici prihodnjega leta. Lani je delovni kolektiv tovarne klobukov Segir Skorja- Loka ustvaril 430 milijonov družbenega bruto produkta. Zelo zanimiva pa je primerjava, kako bo porasla letna vrednost proizvodnje po rekon-SeJtrju izdelali za približno 800 slnike«.iji. Takrat bodo namreč v milijonov do milijarde dinarjev izdelkov. To jo še enkrat toliko, kakor so proizvedli lani. Pri tako naglem skoku vrednosti proizvodnje pa se bo število zaposlenih povečalo samo za 10 odstotkov, to je od sedanjih 223 na približno 250. Iz omenjenih številk lahko oklepamo, da bo delovna storilnost paJo porasla, kar nedvomno opm-vičuje rekonstrukcijo. Tovarna klobuko-v Sešir v Skofji Loki nI znan proizvajalse snmo na domačem trgu, temveč tudi itz.ven naših državnih meja. Izdelki te tovarne po namreč pojavljajo na tržiščih 18 tujih držav, saj Sešir izvozi nekako 80 odstotkov svojo kor tujih kupcev. Vsekakor pa je velika spretnost delovnega kolektiva v tem, da se zna dobre prilagajati modnim zahtevam. Sešir odpira v državi še vedno nove poslovalnico oziroma prodajalne in Je tako neprenehoma v tesnih stikih s potrošniki. Rekonstrukcija pa ne bo omogočila samo večjo proizvodu ie. C« bi jo ocenjevali samo 6 tega vidi- tovitvijo, da novi pravilnik vključuje le 10 odstotkov delavcev v samoupravne organe. Menili so, da je delo veliko lažje, če sodeluje manj ljudi in so se po vrsti strinjali s tem, da centralni delavski svet zadrži večino kompe-tenc. ki jih je imel tudi pred uvedbo obratnih delavskih svetov. Tako stališče pa seveda ni v r^kladti s principi novega pojmovanja delavskega samoupravljanja, zato bodo na priporočilo pristojnih občinskih forumov o tem v Verigi še razpravljali. bil z roditeljskim sestankom za starše otrok, ki obiskujejo v Lescah osnovno šolo. V obširnem uvodnem referatu je dotedanja predsednica DPM Zora Mali orisala sedanji mednarodni položaj in to predvsem s stališča družine in mladega naraščaja, dotaknila pa se je tudi nalog v letošnjem Tednu otroka in potreb po varstveno vzgojnih ustanovah. Govorila je o delu krožkov, o prirejanju raznih poučnih ekskurzij in o drugih oblikah dela v okviru dpm. V razpravi so nekateri govorniki izrazili zadovoljstvo zaradi uspehov akcije Spoznavaj svoj domači kraj v NOB, ki so se je udeleževali pionirji v okviru Pionirskih iger; menili so, da naj se za mladino še večkrat o-ganizirajo pohodi po partizanskih poteh, * bi se tako seznanjali z narode'" osvobodilno borbo. Med drugi"15" govorili o vanstveno-vgojni usW" novi v Lescah. Lotos gostuje v šol" skih prostorih, prihodnje leto P3 se bo morala izseliti, ker bo prostor potreben šoli za 8. razred. Šolski odbor, DPM in druge krajevne organizacije bodo skuša<0 pravočasno pridobiti drug primeren prostor, zakaj vzgojno-vafst" vene ustanove nikakor no bi kazs* lo zapirati. Analiza, ki so jo Of* redili v šoli, je pokazala, da r med učenci kar 87 takih, pri kat«* rih sta oba roditelja zaposlena Ob koncu so prisotni sklenili, da bodo povečali število čJanstvfi DPM, saj dosedanje število člano* zaradi obsežnih nalog društva ustreza več. Delavka lz tovarne Sukno v Zapužah pri novem t kalnem stroju voljil.i nenehno povpraševanje tako domačih kami bo Sešir lahko naredil tudi premik v izboru izdelkov. Kratko povedano — v podjetju bodo začeli izdelovati tudi baretke in durgo to vrstne izdelke. Povečala se bo to- Na vrsti je komisija Spor okrog lokacije nove žel. postaje Rateče med krajevnimi organizacijami Rateče in Godešič se je vlekel skoraj 2 leti. Kakor pa kule, bodo tudi ta problem v doglednom času rešili. Roteča nI so s« namreč potegovali /.a staro, Godešcani pa za novo lokacijo. Zato je bil konec septembra v prostorih Doma ZR sestanek z zastopniki krajevnih organizacij Roteč in Go-deiiče, Občinskega komiteja ZKS in predstavnikov OLO Kranj. Na sestanku so sprejeli sklep, naj OLO Kranj imenuje komisijo, ki bo proučila gravitacijsko območje UOVe železniško postajo. Na tej osnovi pa bo pozneje občinski ljudski odbor razpiral reierendum med zainteresiranim prebivalstvom. - P. na osrednji proslavi za Gorenjsko in na centralni proslavi ob 20-letnici vstaje v Ljubljani, kjer ni bil zastopan marsikateri večji zbor. Torej nikakor ne gre za popolno zatišje! Povsem drug problem pa je sloves nekdanjih tržiških zabavnih ansamblov. Članka r je V zvezi s tem zapleni kaj malo spodbudno za krepitev orkestralnega in zborovskega dela. Prav ti mali ansambli so |xyvzročili okrnltev zborov in orkestra, ker so imeli člani teh malih ansamblov mnogo večjo materialne koristi kot pri brezplačnem sodelovanju v Orkestru ali zboru. Zelo enostransko je bilo tudi poročanje o delu Glasbene šole. B. Fajon je pisal samo o delovnih pogojih, omenil pa ni številnih uspehov Glasbene šole. čeprav je bil z njimi seznanjen. Sol a je doslej opravila uspešno pionii>k<> delo na področju glasbeno vzgoje v komuni. Precej absolventov naše šole je že nadaljevalo s Rudijem na višjih glasbenih šolah. Skoda je le. da precej učencev ne more glasbenega šolanja zaključiti pri nus. ker mora že prej iz. Tržiča zaradi šolanja na drueih šolah. Na šoli žal tudi nimamo 10 dobrih klavirjev, temveč le tri, medtem ko so ostali precej dotrajani. Predvsem pa je bil žaljiv naslednji stavek: Od prvega stola do zadnje omaro je vse napraše-no . .. Poudarjam, da imamo na šoli vzorno čistilko, ki vsak dan vestno očisti prostore in inventar. To je ugotovila tudi sanitarna inšpekcija.« — Oton Zazvonil Opomba: Bralec jo skoraj lahko prepričan, da se« je prah dvignil največ zaradi > napr.ašenosti« v Glasbeni šoli. Na žalost pa se jo kot Belašč prav pri tej besedi vmešal tiskarski škrat, ki je vse* bino povsem spremenil. Namt-St" »naprašeno bi moralo biti napi-0* šeno«, potom pa bi bilo marših v redu. Zato prosimo, da nam t* neljubo pomoto oprostite. Povsem druga stvar pa jo. ^ se tiče »životarjonjn pevske2* zbora«. Ce bi se ognil besedi •*•*• votariti« in bi zapisal, da jc rc& da pevski zbor ne deluje več ^ takem obsegu, kot je tj< koč, so bili takrat tudi boljši fina t': 1,1 pogoji in bclj.e prilike za tak'-?0 delovanje in da zbor zapusČflr starejši pevci, doteka ml idih P* ni in da so le ra:..... o\ [re -'t *" zbor kljub temu redno vadi. verjetno mamikatori bralec — nelogično. Ros pa je, da je lr^J ba dati priznanje vse tri ti tint. * vztrajajo, zato jih je treba (,;J za vzgled onim, ki bi lahko i'0^ magali glasbeni dejavnosti *V taksen ali drugačen način, pa tc" ne store. Tn končno je zabavno glasba \'~ tudi dosegla takšno stopnjo, d* ™ najuglednejši strokovnjaki po k'■", liteti mnogokrat uvrščajo ,T1'' ostalo Glasbeno umetnost. V za<»" njem ča.su prav zaradi tega tu.^ zabavno gla -bo vs •. .t n: ".;!<■» r">;,',\, ramo in jo pomagamo razviti ^ na višjo raven, Zatorej tudi n^ gre »lahke« zabavno g'arbo P0' oenjevatl. v dokaz naj nnvc'.^i da smo prav zaradi t >ga Pr!t'C.'n prirejali vsakoletne« občim ke 1 okrajne revije zabavnih aiv" a m ^ lov in da sta tovnstni največji P*£ redi t vi pri nas tradicionalni infl' festival na pledu in vsakeilednl ^ stival popevk v Opatiji. Torej J to nov način glasbe nega obUk°v_ nja, ki pa I zdravo politiko ^ ' kor ne bi sme«l biti ovira <■ '\.a sično orkestralno ali zborov** glasbo. — B. Fajon Tudi slabi zgledi vlečejo Tržič (It. 1 .) 0 i «o- spodarstvo pri Obl/) Tržič jo pred dnevi sprejel dopis Pekurije Tržič, v katerem podjetje' prosi za tiovoljenjc, da hi Ninelo podražiti pokovefco izdelke. Pekari Ja Tržič med drugim prosi, da nnj bi bila prodajna cena kruh« dražja h on dinar pri kilogramu in kar za pet dinarjev pri kilogramu rženega kruha. Prošnjo utemeljuje k lun, veš da je« tudi ObLO Kranj dovolil Pekarni Kranj prodajo kruha po takšnih cenah. Torej tudi slabi zgledi vlevejo! Vsekakor je> bilo pričakovati, da ho remi kruha v Kranju z novo mehanizirano pckurijo ostala lak»- ,. Jena, kot je bila prej pri slnbih ^ lovnih pogojih, ali pa da bo ni ^ da celo nižjo, zato je toliko & nerazumljive), zakaj je ,VS-Kranj dovolil zvi ;.iti ce«ne. o ^ ne posledice ima lahko ***| J, Ukrep, j«; dovolj jasno P°*ylft proenjl Pekari je Tržič. UpW^£ da kruh zaradi te peeknje v /len ne« bo dražji, v koli-*'*r|v.<>, vzrok za podražitev samo <-,Mt,rrT-da je v Kranju dražji kot v.(iv,-žlču. V.sekake>r pa bi bilo P^Ji no, da bi se« kranjska P'^'^.i peizanimala, z-»k;ij Pi kar i j« >• ve dno ! ihko pi i laja ! ! V nižjih cenah! Verižnu ree^u*^ '--iii . ni tu bi ■ v. ■'«'■'' 1 tl\-ncj:>i». '•SfiEDA, M. ofcfobra 19« vozovnico Tenetiše ime Tršan Tončka Svezi piščanci na zalogi vsak dan v trgovini Delikatesa Kranj Avto Peugeot 203, nujno pro-j*n,> Ogled v soboto in nedeljo. Magister Vinko, Poljska pot 2, Radovljica 3915 Prodam kravo s teletom. Sr. Bitnje 22 4013 Poceni prodam Opel Olvmpio, registrirano za leto 1961, Kurirska P0* 33, Kranj 4011 Ljudska tehnika Godešič proda na javni dražbi motorno kolo *Puch« 200 ccm. Ogled 15. oktobra 00 9. uri 4015 Prodam prašičke, stare 6 tednov. "Sprotna i*ea 20, Cerklje 4016 Prodam 2 novi gumi 16 X 600, 80 r"o• Zalog 42, Cerklje 4017 Prodam elektromotor znamko »Simens« od 3 do 4 KM. Naslov ,v oglasnem oddelku 4013 štedilnik (emajliran), žimnico in zimnico na vzmeti prodam. Si-m°nič, stara Loka 5, Sk. Loka 4019 130 m vodovodnih cevi 1,5 cole Prodam. Dolenja vas 30, Pod-brc7j, 4020 V Britofu prodam stavbeno parado. Naslov v oglasnem oddelku 4021 Prodam 1000 kg krompirja za Pitanje prašičev. Sp. Bmiki 4 4022 Prodam prašiča, 180 kg teži voglje 49 4023 V Naklem prodam 2 tisoč koms-W*v zidne opeke po 10 din komad. Ogled v petek, 13. oktobra dopoldan, od 11.. do 12. ure. Naslov v Oglasnem oddelku 4024 Prodam dve kompletni osi in kol^rja za lahki voziček. C. Talcev VSkofja Loka 4025 Prodam kuhinjsko pohištvo, sobno kredenco, omaro, štedilnik »Goram«, železno pečico — gašper-ček in pocinkamo banjico. Irg. Fajdiga, Krožna ul. 9, Kranj 4C23 Prodata kravo, ki bo novembra telila. Zg. Bela 7, Preddvor 4C27 Ugodno predam enostanovanj-sko vseljivo hišo z vrtom. Ogled v nedeljo dopoldne od 9. do 10. ure. Vincarje 13, Sk. Loka 4041 Prodam 4 nove gume »Mišlin« 5,50 X 15. Ogled samo popoldan. Zupan, Kidričeva 29, Kranj 4042 — Kranj na\ 4033 ? Sprejmem starejšo tovarniško ^ delavko za pomoč v gospodinj-V stvu. Hrana in stanovanje zago-J tovljeno. Naslov v oglasnem od-J delku 4034 J Mlad komercialist išče oprem- J Ijeno sobo, po možnosti s pcscb-i Oddati ponudbo ped'J lepe stanovanjske \ iz Ki srni, pripravno zaijič zl TRETJI TURNIR MLADINK V KOŠARKI Kupim ročni stroj za cufanjc žime — tapetniški stroj. Naslov v oglasnem oddelku 4028 Kupimo ohranjen kontrabas. Ponudbe pošljite na delovno terapijo Bolnišnice Begunje na Gorenjskem 4040 ponudbo podi Mladinke Oiimpije, Slovana in »Oktober« J Ilirije iz Ljubljane ter Triglava Predam pol lepe stanovanjskeJ J* Kranja so se v nedeljo že tret-hiše s pritoklinr.mi, pripravno zai jič zbrale na prijateljskem košar-obrtnika, s eadnim in zelen javnim » karskem turnirju, ki je bil v telo-vrtom, pot minut iz Kranja. Vse-i vadnici Ilirije v Ljubljani. Mlade Ijiva je takoj. C. na Klane 29/1, ? košarkarice Oiimpije, ki so precej Kranj • 3923 i boljše od ostalih, so tokrat prvič Krajevni urad Bohinjska Bistri-' premagale vse tri nasprotnike in ****** l ^inju ™ 7* srecanjet^eismojstri mciaocov starega otroka. Za eskr-i bo otroka plačamo mesečno po 7 i Učenci osnovne šole v Skofji tisoč din. Interesenti naj se takoj 1Loki so &i v nedeljo, 1. oktobra, javijo na tukajšnjem uradu 4037 'Ogledali na Bledu šahovski vele-Kijuč — uertheim sem izgubila ^turnir m 66 seznanili z nekaterimi I na Jezerski cesti. Poštenega naj- Jnašimi in tujimi velemojstri. Vse-' ditelja prosim, naj ga vrne na i kakor je blo to zanimivo srečanje, posta jo lm 4033 £ v- R- Iščem skromno sobico v Kranju brez poraza zasedle prvo mesto. Kranjčanke so to pot nastopile oslabljene, kljub temu pa eo premagale Slovan s 25:24, ob boljšem sojenju pa bi lahko tudi Ilirijo, s katero so tesno izgubile z rezultatom 27:28. Olimpija je premagala Triglav z 48:28. Veliko balinarsko srečanje Novoustanovljeni balinarski klub na Trati pri Skofji Loki bo priredil v počastitev 20-letnice vstaje na svojem igrišču veliko balinarsko tekmovanje. Srečanj-a bo v nedeljo — 15. oktobra. Prireditelj pričakuje, da ee bo tekmovanja ali okolici. Za uslugo pomagam gospodinjstvu oziroma bi pazila na otroke. Naslov v oglasnem oddelku 4039 .udeležilo več kot deset balinarskih ^klubov iz Slovenije. To bo vseka- Zirovnica: 11. oktobra jugoslo-^kor lepa manifestacija balinanske- van.ski barvni film SOLUNSKI;ga športa pri nas, ki ima vedno ATENTATORJI {več ljubiteljev. Balinarski klub bo Dovje: 12. oktobra Jugoslovan- fza to srečanje lepo uredil tudi ski barvni film SOLUNSKI ATEN- f prostor okrog igrišča. - V. R. TATORJI i 1 Klobučar Jane Janez obvešča cenjene stranke, da se je preselil na Titov trg 12 — nasproti cerkve. Priporoča se za nadaljnji obisk 4029 Preklicu.)cm mesečno vozovnico Britof — Kranj. Rebolj Ana, Pre-doslje 5 4030 Prcklicujem mesečno vozovnico Bašelj — Kranj, na ime Francka Roblek 4031 Najditelja izgubljene otroške najlon kape, 8. oktobra, pros>m da jo proti nagradi vrne v ogla«ni oddelek ' ' 4032 Preklicujcm mesečno avtobusno RAZPRODAJA Zadružna hranilnica in posojilnica Kranj, Ljubljanska cesta 1 v likvidaciji proda: 1 računski stroj znamke »To-talia« ročni 1 motorno kolo »Mosquito« 3 bukove pulte 2 kartotečni mizi 1 klubska mizica 3 fotelji 15 zabojev za arhiv Vse podrobne informacije lahko dobite v Zadružni hranilnici ih posojilnici Kranj, Ljubljanska cesta 1 v likvidaciji ali po telefonu 25-27. Po težki in mučni bolezni je dotrpcla naša dobra žena, mama, stara mama, prababica, teta in svakinja PEČNIK AMALIJA, roj. Koban Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 11. oktobra 1961 ob 16. uri od križišča na pokopališče. Žalujoči: mož Feler, sin Peter z ženo Ivanko in Viljem, hčerka Malči z družino, sestra Angela z Janezom in ostalo sorodstvo Kranj, Tržič, VViflingcn, Litija, Maribor, Opatija, Graz, dne 9. oktobra 1961 kiesOtUOe »KADIO«: 12. in 13 oktobra slovenski film PLES V DF.ZJU Jesenice »PLAVŽ*: 12. in 13. oktobra italijanski film PRIJATELJ GANGSTERJA- jubno barvni film AFRIŠKI LEV ob, . i V zaostali rokometni tekmi mo- -,u" 4ške okrajne lige je v ponedeljek Durhca: 11. oktobre.amen ski Sava premagala v Dupljah doma-barvni film ANASTAZIJA ob,e Partizana z rezultato,m 12:10 am^t ru mqameri fllm?(7:10). S to prvo zmago je Sava ANASTAZIJA ob 19 uri * les^ici ^ B fc Kranj »CENTER«: 11., 12. in in ^ pomaknila z zaA^ oktobra ameriški barvni film j na 8 mesfca — L,. S MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI ob 16., 18. 20. uri Krar.5 »STORŽJC«: 11. oktobra francoski barvni film BREZ DRUŽINE ob 16., 18. in 20. uri, 12. oktobra isti film ob 16., 18. in 20. uri ter matineja ob ID. uri dopoldne, 13. oktobra francoski barvni film BREZ DKU2INE matineja ob 10. liri doooldne, premiera barvnega filma TOBI TAYLOR ob 16., 13. in 20. uri Skfc$We »SVOBODA«: 12. oktobra angleški kriminalni film ŠPANSKI VRTNAR ob 18. in 20. uri / Naklo: 12. oktobra nemški glasbeni film ZVEZDA RIA ob 19.30 Na tretjem turnirju je zmagala Olimpija pred Slovanom, Triglavom in Ilirijo, po treh turnirjih pa je vratni red naslednji: Olimpija 14, Triglav 8, Slovan 8, Ilirija 6 točk. - L. S. Sava pred Iskro ' •* Na kegljišču Triglava v Kranju je bilo v ponedeljek krožkovno tekmovanje v borbenih partijah. Presenetljivo je zmagala Sava 398 pred Iskro B 376, Iskro A 370 m drugimi. — L. S. ZAHVALA Ob bridki izgubi ljubljene žene, mamice in tete se iskreno zahval (ujema vsem, ki so jo v tako ROZALIJE BAJZELJ, roj. Kokelj častnem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili so-žaljc. Posebno zalivalo izrekamo dr. Hriberniku, vsemu zdravstvenemu in strežnemu osebju na Golniku za nadvse požrtvovalno pomoč in lajšanje trpljenja'', patrom za spremstvo in ganljive besede od odprtem grobu, kakor tudi vsem tistim, ki 50 nam kakorkoli pomagali O teh težkih dneh. Vsem prisrčna hvala! Jo/c in Imagica Bajželj ter ostalo sorodstvo Tovarna obutve »PEKO« TRŽIČ SPREJME KVALIFICIRANEGA IN VISOKOKVALIFICIRANEGA ŽELEZOSTRUGARJA ZA DELO V SPECIALNI MEHANIČNI DELAVNICI. Ponudbe pošljite na kadrovski oddelek podjetja! Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapusti! dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, tast HAFNAR VIKTOR upokojence v Bilnjem. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 11. oktobra ob 16. uri izpred hiše žalosti na stražiško pokopališče. žalujoči sorodniki Bitnje, Strahinj, Kranj reče ■M Z AVTOMOBILOM V ŽELEZNIŠKE ZAPORNICE V nedeljo, 8. oktobra, se je na cesti I. reda v Martuljku primerila hujša prometna nesreča. Avtomobil, ki je bil opremljen s carinsko registrsko tablico in ka ga je vozil Dušan Kuševija iz Ceti-nja, se je zaletel v opornik pri železniški zapornici. Hudo poško-dovanoga Kuševijo so prepeljali v jeseniško bolnišnico, medtem ko je na avtomobilu za 250.C00 dinarjev škode. Skoda na železniški zapornici znaša 200.000 dinarjev. -Da je prišlo do neoreee, je verjetno kriva voznikova neizkušenost, saj je vozil brez vozniškega dovoljenja. ZAHVALA Ob smrti naše dralke mam? MARIJE OMAN, roj. Rant se fakrero zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, vsem, ki so pokojnici darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. posebno se zahvaljujemo zdravnikoma dr. I. Baj-žlju in dr. I. IJriberriku za požrtvovalno zdravljenje v nieni dolgi bolezni. Iskrena hvala vsem,1 ki so kakorkoli počastili njen spomin. Druž'na Omanova 0BWm^'*mm>mu\wnmmmmmtii.\L trn Z a H V a la Iskreno zahvalo izrekamo vsem. ki so spremili našo nepozabno pa-kojnico ha njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sosedom, ki so nam priskočili na pomoč ob tej težki uri. darovalcem cvetja in g. župniku. Se enkrat lena hvala Žalujoča družina Subertova in mož Ciril HK3DHBSS9BHHE Hov praizved UP Bted V Lesnoindustrijskem podjetju Bled izdelujejo tudi montažne plošče. V gradbeništvu eo do sedaj večinoma uporabljali za opažen jo pri betonskih delih deske slabše kvalitete. Slaba stran takega postopka pa je velika poraba dragocenega lesa. Zato so se gradbeni strokovnjaki odločili, da bodo pričeli uporabljati posebne montažne opaže. Te izdelujejo lesnoindustrijska podjetja. Pri nas na Gorenjskem je pomembnost te proizvodnje prvi uvidel LIP Bled, ki je izdelavo montažnih plošč že uvrstil v svoj proizvodni program. PREHITEVAL JE V MEGLI Prometna nesreča, ki se je zgodila v ponedeljek, 9. oktobra, ob 8. uri na cesti i. reda med vasema Meja in Jeperca pri Kuesiju, sodi nedvomno med najhujše, kar jih je v zadnjem času zabeleMa prometna kronika. Voznik osebnpga avtomobila Alojz Gorjanc iz Kranja je peljal proti Ljubljani. Na ravnem odseku ceste je prehiteval neki avtomobil. Zaradi megle pa vidljivost ni bila najboljša, zato je tudi prezrl, da se mu z veliko naglico približuje z nasprotne strani avtomobil francoskega državljana Josepha Ravaia iz Pariza. Oči vidno sta imeli obe vozili precejšnjo hitrost, tako da ni bilo več časa, da bi se izognila. Udarec je bil direkten. Vseh pet potnikov, ki so se peljali v obeh avtomobilih, so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zlasti hude poškodbe sta dobila oba Francoza. Skoda na avtomobilih sicer ni bila ugotovljena, kaže pa, da je zelo velika. s CESTE V DREVO V ponedeljek, 9. oktobra, ob M. uri in 50 minut je prišlo do hujše prometne nesreče tudi na cesti II. reda med vasema Milje in Britof pri Kranju. Voznik osebnega avtomobila Franc Kavčič se je s sopotnico Ančko Dolenc peljal iz Milj preti Krrnju. Nekako 50 m iz Milj pa ga je iz neznanega vzroka zaneslo z desne na levo stran cestišča, kjer je udaril v obcestni kamen. Odtod pa se je vozilo odbilo v desno, zapeljalo s ceste in trčilo v drevo. Oba potnika sta utrpela le manjše poškodbo, škode na avtomobilu pa jc za okrog 150.C00 dinarjev. ZARADI PREOZKE CESTE V ponedeljek, 9. oktobra, sta pri Planini pod Golico trčila osebni avto, ki ga je vozil Ivan Kli-nar, in traktor z voznikom Viktorjem Vlrantom. Trčenje je zakrivilo ozko cestišče. Telesnih poškodb ni bilo, škoda na obeh vozilih pa znaša 17.000 dmarjev. ^*«s \Verner Rlchtcr 32 *Prav R-nlovo, enkrat bo treba obračunati z vso druzho.« Pristopil Jc častnik ln jih vprašal, kje Imajo "r<>/k. »Tam zgoraj leži,« je dejal Orundmann in poka-Prod skalovju. Caatnik «e je pogovarjal * vojaki. Kazali »o nRv»,r„r> proti hribu. Potem je prislonil neki vojak: *Po vaše orožje moramo, kdo pojde z nami?« 8lal| ko na soncu #a hlso In Rlednll mlnometaler, ao obstreljevali pečine. Na skalnatih stenah ao majhne dimne oblačke. Slene so bile videti, *ot rjuvii zemlju. Nobeden nI odgovoril. "Bva moruta Iti,« Je dejal vojak. Skomljruvali no z rameni ln se spogledovali, ^»haika Je dejal: »Tja gori? Nikoli ver!« -Nekdo mora Iti,« Je dej«] Grundmann. Opazovali ao moštvo pri mlnomelulclh. Jcmili ,0 Kranaic. Jih ipuleall v cev In ae zatem sklanjali. »Kakor pri nas,« je dejal Mucler. Ameriški častnik Je stopil k Maeđerju. »Častnik?« Je vprašal. •1'odča'tnk,« Je delal Muedcr. w*"0 on!« »Naprej, Grumtmann, z menoj moraš, sani ne Itota.* "!>»,« |»» dejal Grundmann. ^JOval «c jc x Guchlcrjem. »Ne bom več naSel luknje.« »Saj ni treba.« Odvlu sta /. ameriškim vojakom po cesti. »Ubogo šerne,« je dejal Porhlcr. Izčrpan ln utrujen je sedel na hišnih stopnicah ln stokal za svojo uro. »Nehaj že s to uro!« Je dejal Guehler. Krna; njih so staJH ameriški vojaki. Eden izmed njih jc pripovedoval ostalim, kako ao Jih ujeli. Smejali so se. DrugI Je pristopil in vprašal: »Cigareto?« Vsak Je vzel cigareto in si Jo prižgal. »Prileze se!« je dejal Pochler. »To imaš namesto ure,« je dejal Guehler. Minometalci so š« vedno ■tre^aH. Vojaki so neprestano metali granate v cev ln se zatem sklanjali. Nenadoma jc na eeslo pred njimi treščila težka granata. »Nemško topništvo.« Je dejal Gucldcr. »Taksno sranfe,« Je dejal Prnhaskn. »Ves čas niso Imeli sa na« niti strelu, zdaj pa streljajo.« Ameriški vojaki so utekli na travnik In izginili za visoko živo mejo. Druga gnnala je padla tik ld*c. Videli so, kako Je osebje »ri minometalelh poskočilo. »Naglot« je dejal Guehler. »Za Amričani!« Sami ln zapuščeni so stal! zraven hiše. »Pazite, prihodnja granala prileti v hišo,« Jc isvplh Guehler. Stekel Je proti visoki živi meji, za katero so Izginili ameriški vojaki. Za njimi je prlžvižgala tretja granata. »Ta Je padla na hiso,« Je pomislil Guehler. P.eiall so med visokimi drevesi in se znadi pi ld globokim jarkom. Nu dnu jarka »o lez.ill ameriški \ , i.U.t. »Dol!« Je dejal Guehler. Splazili so se po strmih stenah jarka in legli zraven vojakov. »Strah?« je dejal vojak čokokuluegu obraz«, ki Je ležal zraven Guchlerju. Guehler je skomignil z rameni. »Ti tudi Tunis?« Guehler je odkimal. Zadetki so se bližali jarku. Stisnili so se tesno k zemlji. Guehler Jc poleg sebe čutil dah čokoladnega <»bra7a. »Svinjarija,« je dejal Prohaska. »Sprva nimajo za nas niti dva strela, v ujetništvu pa so nam takoj za petami.« Spet so se stisnili k zemlji. Zunaj Je vse utihnilo. »Minilo je,« Jc dejal Guehler. Vojak zraven njega je razpotegnil obraz in dejal: »Oh. Tunis, Sicilijo, Salerno in vedno bum-bum.« »Hifler ne dober,« Je znova dojal vojak. Zunaj so slišali vpitje. Zvenelo je kakor jokanje otroka, ki g& tepejo. »To Je Pochler,« jc dejal Guehler. Planili so in slekJi po strmini. Poeh'er Je vpil. l'r«ha*ka se j» sklonil nadenj. »Kaj je, PocMor?« »Svinje,« je stokal Poehler, »svinje.« »Kaj?« Strel?« je dejal Guehler. »Strel v hrbet,« je dejal Prohaska. »Drobec granate,« je dejal Prohaska. Prtili so ameriki vojaki z nosili. Prijeli so Poehlerjc pod pa/duho in ga položili nanje. Ne-kajkmt je ze.s okal, pniem pa zaprl oči. »Kako se Je zgodilo?« »Zodrlek v hiso.« je dejal Trohaska. »Bežal je v hišo.« »Kakšen bedak.« je dejal S-hneidcr. Pochler Je odprl oči in dejal: »Zapri gobec, Sehneideo!« Ameriški vojaki so dvignili nosila in Jih odnetii po cesti. Guehler je šel kos poti z njimi. Pochler je ležal na nosillh /. zaprtimi očmi. Stokal je od bo!i. Čisto prav je, da kažejo tolikšno vnemo pri splakovanju ulic, mimo vozeže avtomobile naj pa le puste pri miru. Tako so se tudi moje »konzerve« (imam namreč avto FIAT 600) z vso vnemo lotili. Čeprav sem jih s sireno opozoril, da se peljem mimo, ni dosti zaleglo. Vodni curek je možakar sicer za trenutek umaknil, potlej )e pa ustrelil pod kolesa, da me je z avtom vred kar privzdignilo. Zavoljo same vode se ne bi pritoževal, ti- Sava - najdaljša jugoslovanska reka V vseh zemljepisnih učbenikih za gimnazije, ki obravnavajo Jugoslavijo, piše, da je Sava najdaljša naša reka in da je dolga 910 km, da nastane od Save Dolinke in Save Bohinjke, da je na njej zgrajenih mnogo hidrocen-tral. še več jih bo pa v bližnji prihodnosti (menda 25), da ae v nižinskem delu cepi v mnogo rokavov in da prestopa bregove, da je plovna od Siska, da ima neso-inemo porečje (z leve strani dobiva le krajše pritoke, medtem ko jI z desne strani dotekajo velike reke) in - to je v glavnem vse. Vse o naši največji reki, ki je zares aamo jugoslovanska, aaj izvira in se izliva v Donavo v naši državi. Zaradi te revščine podatkov o Savi v naših učbenikih zemljepisa je tudi znanje o njej precej revno - P» zato dane* za naše bralce nekaj zanimivih podatkov o njej. Preden se približno 800 do 900 metrov severozahodno od Radovljice združita, ima Sava Bohinjka 26,5 kubdč. metrov vode v sekundi, Sava Dolinka pa nekoliko manj - 25,5 kubič. metrov. Tu, na začetku svojega toka, je Sava široka okoli 60 m. Pri Kranju je stroka /e okrog 100 m, pri Litiji 130 m, pri Zagrebu 120 m, pri Je-senovcu že 210 m, pri Bosanski Gradiški 160 m, pri izMvu Vrbasa 290 m, pri Samcu 260 m (pri srednjem stanju vode, pri visokem pa 560 m), pri Srernski Milrovici 250 metrov, pri Sabcu 650 do 700 m, pri isnllvu v Donavo pa 275 m. Najožja je v MtajBko-krški klisuri — samo 15 do 20 m. Tu je tudi precej nevarna za kajakaše. V spodnjem toku, od izliva Krapine oziroma od I\x]suacda navadol, teče Sava počasi, in sicer okrog 2,5 km na uro, in d