iil 1 1 8 6 3 D
a<i eaaaaaaaaaoaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaa
kartonazne
a a <* a a a a a aaaaaaaaa abbbb bxb h b b a a a a|
tov&rri&	a-
: ljubljana::::::::d-
ddddddddddddeeeeeeeeeeeeeee dddd
eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee eeeeeeeee
september 1975
leto 1
GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA IZDAJA SDS V NAKLADI 2200 IZVODOV. IZHAJA DVOME SEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN PESEK, TEHNIČNI URED NIK LEON FURLAN, OBLIKOVALEC ANDREJ KOVAČIČ. TISKIKARTONAŽNA LJUBLJANA, KOTNIKOVA 3. UREDNIŠTVO:INFORMATIVNA SLUŽBA KTL, LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, TEL, 316-922 INT. 31.
POL STOLETJA KOMUNISTA
Izvršni komite predsedstva CK ZKS je na eni sej v začetku februarja letos sklenil, naj v vseh organizacijah ZK izvedejo "Teden Komunistd'ob proslavi 50-letnice izida njegove prve številke. V zvezi s tem je izvršni komite sprejel minimalni akcijski program. Odziv na program je bil viden tudi v KTL, saj so v mesecu maju na vseh sejah osnovnih organizacij ZK obravnavali te teme. Ker bo "Teden Komunista" v Ljubljani trajal do pozne jeseni ni prepozno, če nekaj misli s teh izvajanj obudimo in ta odmev strnemo.
IZ VSEBINE:	stran
■ TEMELJA VSEBINSKA ZASNOVA GLASILA KTL ................ 2
■ IZSEKOVALNI AVTOMAT NA RAKEKU.............2
■ IZ TOZDOV ........3
■ UREDNIŠKI ODBOR... 4
■ OBRAČANJE RESNICE NIKOMUR NE KORISTI ....................5
■ UDELEŽBA KTL NA BIO.................6
■ SKRINJICA .......... 6
■ UČINKOVITO OBVEŠ-
ČANJE ............6
■	NAŠ DOM.......... 7
88	KVIZ..............8
8
"V minulih 50-letih je Komunist prehodil isto pot kakor v enakem obdobju Komunistična partija oziroma ZK Jugoslavije. To je tudi docela naravno: biti glasilo revolucionarne partije, njeno orožje v boju za uresničevanje vloge
avantgarde delavskega razreda, je pomenilo deliti usodo partije".
'Istočasno, ko je bila prepovedana Komunistična partija Jugoslavije (1920/21) so bila prepovedana glcr sila revolucionarne avantgarde. Režim "Obznane" in "Zakona o zaš-
čiti države" je delo v partijskem in delavskem tisku (pisanje, tiskanje, razpečevanje) proglasil za zločin. Sprva so komunisti za svoje delo poskušali izkoristiti legalna in na pol legalna glasila
NADALJEVANJE NA 2. sir
/


1
POL STOLETJA
NADALJEVANJE 2 1 str.
nekaterih delavskih in progresivnih organizacij.
Ko so bila s prepovedjo Narodne delavske partije Jugoslavije neodvisnih sindikatov in zveze delovne mladine v juliju 1924 ponovno prepovedana glasila naprednega delavskega gibanja je CK KPJ sprejel sklep o organiziranju ilegalne tiskarne in izdajanju "Komunista".
Težavne in nevarne naloge se je lotil znani partijski delavec,slikar in publicist Moša Pijade. S tiskom je pričel v svojem ilegalnem stanovanju na Paliluli v Beogradu, nadaljeval v Dalmatinovi ulici, prva številka pa je bila natisnjena (1. januarja 1925) v Baričevi ulici št. 8.
Tako se je v mračnih časih politične brezpravnosti in policijskega terorja, surovega dušenja delavskih in narodnostnih svoboščin V času oseke revolucionarnega gibanja pri nas in v številnih evropskih državah pred pol stolet ja pojavila prva številka "Komunista", osrednjega glasila KPJ. Beseda in misel naše partije sta bili usmerjeni k boju proti diktaturi buržoazije, za pravice delovnih ljudi, za resnične narodnostne svoboščine narodov in narodnosti, hkrati pa sta bili zelo odločni tudi v boju proti lastnim slabostim - socialdemokratskim in frakcionaškim ostankom v delavskem gibanju in njegovi revolucionarni avantgardi.
Po izidu tretje številke je meseca februarja 1925 policija odkrila tiskamo, urednik Moša Pijade je takrat sicer ušel, vendar so ga pozneje ujeli.
Komunist se je pojavil in so ga zatrli, toda vedno znova se je pojavljal in vztrajal, ker je vztrajala tudi partija.
Tudi danes je tako: ostati zvest svojemu imenu, ki zelo zavezuje, mora Komunist samo tako - da je stalno v prvih vrstah revolucionarnega boja za socialistično samoupravljanje, za krepitev stabilnosti Jugoslavije kot bratske skup
nos ti enakopravnih narodov in narodnosti, da se vztrajno in brez umikanja bojuje za dosledno uresničevanje partijske politike in Titove revolucionarne usmeritve -zadostiti zahtevam delavskega raz reda in ZK.
Tudi v letu, v katerem praznujemo 30-letnico zmagoslavnega zaključka revolucije narodov in narodnosti naše države, je Komunist idejno politično orožje za izpolnjevanje njene politike in vodenja revolucionarne družbene akcije.
Petdesetletni jubilej Komunista je praznik jugoslovanskega socialističnega tiska in še ena priložnost, da izrečemo priznanje vsem tistim proletarskim borcem, katerih delo je vgrajeno v zgodovino Komunista in jugoslovanskega revolucionarnega tiska, vir neneh nih navdihov za ustvarjalnost v naših socialističnih samoupravnih informativnih glasilih.
Komunist je dal viden prispevek boju ZKJ, ki se je začel z enaindvajseto sejo predsedstva ZKJ, pismom tovariša Tita in izvršnega biroja. Ta boj je ustvaril mož nost za sprejetje ustave SFRJ in za uspešno delo zgodovinskega 10. kongresa ZKJ.
Poglavitna naloga Komunista je, da odločneje prodre v delavska okolja, da ga bodo tam več brali, da bo izražal potrebe združenega dela v mestu in na deželi. Predvsem je treba pisati o ljudeh, njihovem življenju in željah.
Danes bi moralo biti glasilo partije ogledalo njene angažiranosti, gibanja in življenja v njej. Vsebina bi morala biti še bolj konkretna z več zdrave kritike in delovnih napotkov, torej zaradi želje po novi kvaliteti manj informativna in bolj usmerjevalna.
U r .
I	|
itisk je danes svobo.
'den in ga ni mogoče, 'prisiliti k molku
i_____________________________!
TEMELJNA VSEBINSKA ZASNOVA GLASILA KIL
Namen izdajanja glasila	Vsebina objavljenih prispevkov bo
oblikovana tako, da bodo objavljene
V razpravi med delavci delovnih skupnosti TOZD in DS SS in v razpravi med člani osnovnih organizacij Zveze komunistov, osnovnih organizacij Zveze sindikatov in aktivov mladih delavcev v Kartonažni tovarni Ljubljana se je izoblikovalo stališče, naj glasilo delovne skupnosti KTL z izhajanjem praviloma vsaj dvomesečno in v obsegu, ki ga sproti določa uredniški odbor:
—	kot sredstvo množičnega obveščanja zagotavlja vsestransko sprotno kroženje in izmenjavanje informacij o predlaganih samoupravnih odločitvah, o njihovih materialnih in drugih utemeljitvah, o ocenah delavcev v delovnih skupnostih TOZD in DS SS, kateri predlogi so najprimernejši, o sprejetih odločitvah in njihovih ciljih ter o rezultatih uresničenih samoupravnih odločitvah,
—	kot sredstvo množičnega obveščanja informira člane delovnih skupnosti in druge določene prejemnike glasila o celotnem poslovanju delovnih skupnosti TOZD in DS SS ter KTL kot celote, da jih ob delu dodatno usposablja in izobražuje za kvalitetno opravljanje njihovih delovnih nalog in da jim nudi vsa tista nova spoznanja, ki so jim potrebna za uresničevanje njihovih dolžnosti in pravic iz združenega dela,
—	kot tribuna delovnih skupnosti TOZD in DS SS za vsestransko medsebojno izmenjavanje mnenj, predlogov in stališč posameznikov, delovnih skupin, delovnih skupnosti, organov in organizacij ter drugih zainteresiranih subjektov, da spodbuja osebno prizadevnost članov delovne skupnosti KTL, razvija in spodbuja objektivno kritiko in goji polemiko ter člane delovne skupnosti KTL mobilizira za tiste skupno odločene akcije, katerih uresničitev vodi k začrtanim poslovnim uspehom in k uveljavljanju samoupravnih odnosov v združenem delu. Takšna izhodišča temeljne vsebinske
zasnove glasila delovne skupnosti Karto-nažne tovarne izhajajo iz ustavnih načel naše socialistične samoupravne ureditve, iz programa in drugih dokumentov Zveze komunistov Jugoslavije, Zveze sindikatov Jugoslavije, Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, Zveze socialistične mladine Jugoslavije, iz temeljnih načel republiškega zakona o javnem obveščanju, iz samoupravnih spofp^mov in drugih samoupravnih aktov Kartonažne tovarne, iz družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter iz novinarskega kodeksa.
Predmet obravnave
Predmet obravnave je določen že z namenom izdajanja glasila delovne skupnosti KTL. V glasilu se prvenstveno objavlja prispevke, ki imajo namen delavcem delovnih skupnosti TOZD in DS SS približati informacijo o vsem tistem, kar je njihov najožji interes — o delovanju in življenju posameznih delovnih skupnosti, delovnih načrtih, doseženih uspehih in neuspehih ter vzrokih zanje, o možnostih, da se slabosti odpravi, o letnih, polletnih in periodičnih poslovnih uspehih, o dolgoročnih, srednjeročnih in kratkoročnih razvojnih načrtih, o delovnih razmerah in možnostih za njihovo izboljševanje, o možnostih za izboljševanje življenjskega in družbenega standarda delavcev v Kartonažni tovarni Ljubljana in o delovanju organov ter organizacij._________________
informacije uravnovešeno, posledično in vzročno opredeljene, objektivne in pravočasne in da bodo podane na razumljiv način.
Temelji uredniške politike
Glasilo delovne skupnosti Kartonažne tovarne Ljubljana bo vodilo takšno uredniško politiko, ki bo čim bolj veren odraz interesov delavcev delovnih skupnosti TOZD in DS SS. Uredništvo bo sproti skrbelo, da bo glasilo odprto vsem delavcem in drugim zainteresiranim posameznikom, organom in organizacijam in da bodo imeli le-ti polno možnost v njem objavljati svoja mnenja, poglede in stališča o vprašanjih, ki jih bo glasilo obravnavalo. Sodelavci glasila in uredniški odbor bodo sproti uresničevali to temeljno vsebinsko zasnovo in o problemih, ki bodo to uresničevanje zavirali ali preprečevali, sproti opozarjali vse zainteresirane ter po potrebi tudi izdajateljski svet (družbeni organ).
INFORMATIVNA SLUŽBA
nsmmm murni u murni mm
Po investicijskem programu za leto 1975 je bilo načrtovano, da TOZD Kartonažna Rakek nabavi:
1.	izsekoval ni avtomat za izse kovanje valovito-kartonskih zloženk
2.	povezovalni stroj za povezovanje določenega števila žloženk v pakete
3.	viličarje za interni transport s pripadajočimi paletami
Vsi stroji bodo do konca septembra predani redni proizvodnji, saj so glavni stroji že v obratu. Z nabavo teh strojev, predvsem pa izsekovalnega avtomata je bila izpolnjena dolgoletna želja kolektiva na Rakeku, da se odpravi proizvodno grlo v izsekovanju zloženk na počasnih zaklopnikih. Pa tudi s povezovalnim strojem bo odpravljeno dokaj težko ročno in nesodobno povezovanje izsekanih plošč v pakete.
Ker člane kolektiva v drugih TOZD zanima kaj bomo na tem dragem in modernem stroju izdelovali, si moramo najprej ogledati proizvodni program, ki je predviden v TOZD na Rakeku in nato peehe*»i in tehnične sposobnosti avtomata.
Celotno valovito kartonsko embalažo moramo razdeliti v dve skupini:
a)	transportna valovito kartonska embalaža, ki mora embalirani izdelek na transportu od proizvajalca do kupca zaščititi pred raznimi mehanskimi in drugimi	Pri-
mer take embalaže so kartoni za embaliranje hladilnikov, televizorjev, pohištva itd. Tej embalaži pravimo včasih tudi ,,amerikanke" (glej sl. 1.)
NADALJEVANJE NA 3. str.
UPIHM
VESTI IZ TRŽIČA...
OO ZSMS TOZD Lepenka Tržič -na meji prve polovice leta smo že obrali sadove dela, ki nam ga ni manjkalo v tem obdobju. Veseli smo prav vsakega uspeha, ki smo ga dosegli kljub težavam, ki nas še vedno spremljajo. Istočasno pa smo lahko zadovoljni z dose-
danjimi uspehi, kajti delovanje brez družbenega prostora, v katerem bi širili svoje dejavnosti v vseh panogah, je skoraj onemogočeno in s tem smo tudi največ prizadeti, čeprav so še druge težave, kot npr. dotacija, ki nam jo še vedno niso nakazali ipd. . . .
Najbolj pa je boleče to, da smo prostor, ki nam je bil odobren za začasno uporabo (potrebno ga je bilo tudi urediti), morali spremeniti v skladišče, ker se zaloge izdelkov neprestano večajo, prodaja pa nikamor ne gre. Če hočemo opisati naše delo, moram opisati tudi težave, ki pri tem nastajajo in še presneto dovolj jih je. V	na
trenutno stanje našega aktiva, smo v
glavnem zadovoljni. Redno imamo sestanke in pogovore, zastavljamo si naloge, vendar pa le-teh ni moč vsakokrat do kraja izpeljati. To pa iz zgoraj omenjenih razlogov, pa tudi nepopolne zavednosti nekaterih posameznikov.
Ž. ALEKSIČ
Delavski svet TOZD Lepenke Tržič je imel 8. avgusta 1975 svojo 17. redno sejo. Dnevni red je obsegal: pregled sklepov prejšnje seje, poslovno poročilo za prvo polletje 1975, stabilizacijski program TOZD, samoupravni sporazum o financiranju investicij v okviru občine Tr žič in razno.
Delavski svet je potrdil poslovno poročilo in soglašal s stabilizacijskim programom ter zadolži] nosilce in izvajalce za realizacijo. Prisotni so razpravljali tudi o razvojnem programu, o reklamacij* in sklenili, da se uvede nov način skladiščenja na palete. Pripombe
predvsem stroje za kvalitetnejši tisk, avtomate za prevleko in avtomat za izsekovanje. Prav v to smer kvalitetnejšega tiska in avtomatiziranega izsekovanja se razvija TOZD na Rakeku, saj že danes obvlada kvalitetni tisk v treh barvah na valoviti karton ter izsekovanje rta zaklopni-kih in bo s tem omogočila kvalitetnejšo in masovnejšo proizvodnjo dekorativne embalaže, kar pa je pravzaprav smer razvoja TOZD Rakek. Ko smo tako vsaj delno spoznali izdelke, ki bodo izdelani na tem avtomatu, si oglejmo še njegove tehnične značilnosti in prednosti.
TRŽIČANI MED DELOVNO AKCIJO
NADALJEVANJE z 2str
..HOV! AVTOMAT HA BAKtKO.
in so iz močnega tri ali celo pet slojnega kartona s posebnim poudarkom na mehanski odpornosti in možnostjo direktnega manjzahtev-nejšega tiska na zunanji sloj kartona — predvsem kratke opozorilne oznake in naslov proizvajalca. Tovrstna embalaža je masovnejšega značaja, velikih serij in zato rabi velike proizvodne prostore, kateri so v Val kartonu Logatec,
b)	dekorativna komercialna valovito kartonska embalaža, ki pa mora s svojo lično dekorativno zunanjostjo embalirani izdelek ..prodajati" dasi-ravno ji še vedno ostane do določene mere vloga mehanske zaščite izdelka. Material za tovrstno embalažo je lažjega značaja (trije sloji ali mikroval) od katerega je en sloj kvalitetnejši papir sposoben za zahtevnejši tisk v treh ali štirih barvah. V taki embalaži so npr. embalirani razni mali gospodinjski aparati, ročno orodje, likalniki in slično. Taka embalaža nam služi tudi kasneje doma za shranjevanje kupljenega izdelka, saj je zunanjost te embalaže dovolj dekorativna, da ne moti osta-
DEL IZSEKOVALNEGA STROJA
le opreme v domačem okolju. Tehnologija izdelkov tovrstne embalaže je bolj usmerjena v izsekovanje geometrijsko zelo razvejanih oblik (glej sliko 2.) in v prevleko dvoslojnega kartona s potiskanimi polami iz KB kartona. Tako zahteva ta tehnologija
1
Avtomat je stal vsega skupaj 650 milijonov S din in je težak 22 ton, od katerega je samo en del tehtal nad 17 ton. Stroj-avtomat lahko izsekuje pole val. kart. formata 1055 mm x 1575 mm v debelini 11 mm, ali polno sivo lepenko debelo 3 mm, saj lahko med izsekovanjem izvaja pritisk 350 ton. Stroj ima danes pet podsestavov, katere pa moramo takoj opremiti še z dvemi ali tremi barvnimi agregati. Značilnosti teh podsestavov so sledeče:
na poslovno poročilo bodo obravnavane na naslednji seji DS, istočasno je bil sprejet sklep, da se direktor pogovori s predstavniki DS SS o rebalansu plana. Določeni so bili roki za sestanke po posameznih oddelkih. Na teh sestankih bodo tolmačeni stabilizacijski po-grami in ukrepi za njihovo izvedbo. DS je soglašal glede sofinanciranja politične šole, zavrnil pa je predlog o financiranju negospodarskih investicij SO Tržič. Prisotni so podprli predlog akcijskega odbora o kandidaturi tov. Zupančiča za podelitev Kraigherjeve nagrade.
Ur
a)	vlagal na naprava vlaga pole kartona v izsekovalni del stroja z vakuumskimi vnašalci. Prednost tega spodnjega vakuumskega vnašanja v kombinaciji s prednjimi in stranskimi nasloni so v tem, da je lahko pola kartona tudi ukrivljena in da odpade nesigurno in netočno vnašanje pol na točno mesto. To pa je zelo važno, ker morajo biti pole točno tam izsekane, kjer je tudi predviden tiskani del zloženke.
b)	Izsekovalni del stroja ima patentiran izsekovalni mehanizem, ki izvaja pritisk proti zgornji izsekovalni plošči in na ta način z manjšimi dinamičnimi silami obremeni fundamente stroja. Pripravo orodja moramo urediti izven avtomata na zelo lahek način in to v kratkem času, saj je stroj s strani odprt in lahko dostopen.
c)	Obtrgovalna naprava obtrga in izlušči tehnološki odpadek kot tudi kartonski del prijemačev, tako da dobimo iz stroja čisto površino bodoče zloženke, ne da bi karkoli ročno obtrgali.
d)	Izlagalna naprava nabira izseke v pakete o vnaprej določenem številu in jih po tekočem traku pripelje iz avtomata pred povezalni stroj ali pred palete.
Stroj ima tudi varnostne naprave, ki
1.	s posebno sklopko izloči transport prirezov v slučaju, da se prireži kartona ..zabijejo"
2.	s foto celico stroj ustavijo, čim je prirez napačno vložen
3.	stroj takoj ustavi, čim je preobremenjen
Vse te napake pa prikaže na posebni optični signalni plošči, tako da moramo takoj ugotoviti kje je napaka nastala.
Za varnost človeka je tako poskrbljeno, da smiselno nameščamo varnostne naprave, ki stroj ustavijo oz. preprečijo pogon čim se s strojem napačno ali nevarno rokuje.
Z vsemi temi tehničnimi prednostmi na avtomatu smo mnenja, da bo kolektiv še uspešnejše izpolnjeval zahteve trga po kvalitetni tovrstni embalaži in to v zaželjenih rokih našega kupca.
Direktor tehnično razvojnega sektorja:
Branimir Teršar, dipl. ing.
3
• smmmmit
DELAVSKI SVET VALKARTON LOGATEC KARTONAŽA RAKEK OMR	ZDL
Delavski svet TOZD Kartonaže Rakek je imel svojo 6. sejo \b. avgusta. Razprave so obsegale teme:
potrditev zapisnika, poslovanje TOZD Rakek in OZD KTL v prvem polletju 1975, nabava sredstev za SLO, predlog stabilizacijskega načrta, investicije in razno.
Ro ugotovitvi o izvršenih sklepih so člani DS potrdili sklepe gospodarske komisije in s tem poslovno poročilo za prvo polletje 1975 in zahtevali, da strokovne službe pojasnijo, kako je prišlo do napak pri izračunu dolžnikov, kjer so odpisi nerealni. Nato je bil sprejet načrt za SLO za leto 1975 z zahtevo, da se organizirajo tečaji prve pomoči. Nadalje je tekla razprava o osnutku Dopolnitve stabilizacijskega načrta s poudarkom na skrbi za dobre kadre in podpiranjem izrednega študija ob delu. Člani DS so nato potrdili poročilo o realiziranih investicijah za
leto 1975 in potrdili investicijski načrt za leto 1976. Podprta je bila tudi kandidatura tov. Zupančiča za Kraigherjevo nagrado. Člani so soglašali s predlogom odbo-
-	Takoj mi oklici occT*aefc •
-	Ut moiem. Sc osi ko icsTaakiAc..
ra za gospodarska vprašanja glede prenosa fotokopirnega stroja v TOZD na Rakeku. Krajše razprave so potekale o denarni pomoči, o asfaltiranju vhoda pred tovarniškim poslopjem, na koncu pa je bil sprejet sklep, da se izrednim študentom, ki niso v načrtu izrednega izobraževanja odobri za vsak izpit še en dan neplačanega izrednega dopusta.
UREDNIŠKI ODBOR
predsednik je prebral sestav organov ...
Uredniški odbor je imel 18. julija 1975 svojo 1. redno sejo v dopolnjenem sestavu, katere so se udeležili tudi sodelavci glasila. Najprej je bilo na dnevnem redu konstituiranje Uredniškega odbora glasila KTL.
Za predsednika Uredniškega odbora je bil izvoljen tov. Dušan Pesek, vodja informativne službe KTL. Istočasno je Uredniški odbor in zbor sodelavcev glasila sprejel sklep, da se predlaga skupnemu delavskemu svetu, da imenuje tov. Peska za odgovornega urednika glasila KTL. Skupni delavski svet bo imenoval oz. potrdil odgovornega urednika, ko bo dobil še predhodno mnenje DPO in Izdajateljskega sveta. Po krajši
razpravi v kateri so sodelovali tov. Lotričeva, Bačnik, Pesek, Curkov, Gričar in Rudolf je bilo sklenjeno, da se v Izdajateljski svet delegirajo:
—	za delegacijo glasila tov. Sedej, Strle, Skubic, Bačnik in Pesek,
—	za delegacijo predstavnikov širše DS pa tov. Dušan Rebolj, sekretar za obveščanje in politično propagando pri ZSS.
V nadaljnji razpravi so prisotni sklenili, da pošljejo SO in DPO poziv, da izvolijo delegacije v družbeni organ glasila in da sklepajo o odgovornem uredniku in temeljni vsebinski zasnovi glasila KTL. S sestavo ostalih organov, sodelavcev in informatorjev so se vsi prisotni strinjali.
Dnevni red 13- seje Odbora za medsebojna razmerja TOZD Val karton Logatec (12.8.1975) je obsegal: Potrditev zapisnika prejšnje seje, obravnava stanovanjski-h posojil, prošnje in vloge delavcev.
Iz sredstev sklada skupne porabe so bila odobrena dolgoročna stanovanjska posojila delavcem. Prosilci bodo koristili po vrstnem redu: tov. Medved, Brenčič, Možina, Bez-povšek, Ferenčak; Grum in Nagode. Prošnje tov. Gostiše, Kogovška in Kri Staničeve se bodo obravnavale v letu 1976. Nagode Antona in Gab rijela pa se evidentira v srednjeročni program za dodelitev stanovanja iz programa za družbeno pomoč občine Logatec do leta 1980.
Prisotni so nato sklepali o pritcž bah na razporeditve na delovna mesta, o cenah dela, o povračilu pot nih stroškov, o neplačani odsotnosti z dela, o nadomestilu OD, o prošnjah za enoizmensko delo in podobno. Zavrnjena je bila tudi prošnja Ruseli Josipa za pridobitev lastnosti delavca v TOZD Val-karton, ker ni na razpolago ustrez nega prostega delovnega mesta.
Na ZDL - TOZD Val karton Logatec so 9. avgusta obravnavali: Poslovno poročilo, stabilizacijski program, samoupravni sporazun o združevanju sredstev za gradnjo dijaških domov, program odbora cfe lavske kontrole, predlog za podelitev Kraigherjeve nagrade in pomoč Brkinom.
Najprej je zbor delovnih ljudi sprejel poslovno poročilo 0ZD-K1L in TOZD Val karton Logatec za I. polletje 1975, nato pa potrdil predlog DS - TOZD o stabilizacijskih ukrepih. Prisotni so odobrili pristop k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za izgradnjo doma šole za medicinske sestre, doma mladine v trgovini in gostinstvu ter študentskega do ma v Ljubljani. Po sprejemu delov nega načrta odbora delavske kontrole TOZD - Valkarton za II. pol letje 1975 je bil potrjen predlog akcijskega odbora in sveta ZK - KTL o kandidaturi ing. Zupančiča za podelitev Kraigherjeve nagrade. Delavci so se tudi odločili, da pri OD v avgustu prispevajo 5 din za izgradnjo Brki nov.
... katerega so prisotni člani potrdili.
Po ocenitvi 1,—2. št. glasila je stekla beseda o rokih tiskanja, o čemer pa se bo treba še pogovoriti s tov. Sedejem. Nato so prisotni razpravljali še o vsebinski zasnovi 3. št. glasila in porazdelili posamezne teme glede na konkretne zadolžitve. Zaradi razpisa nagradnega natečaja za ime glasila je bila imenovana strokovna komisija, ki jo sestavljajo tov. Kovačič, Teršar, Maček, Povalej, dr. Majcen, Steklasa in Orgin. Na sestanku je bilo razdeljeno gradivo in pravni
akti, ki urejajo področje in pravni status informativne službe. Aktybo dal v javno razpravo in jih potrdil SDS, medtem jih bodo obravnavale tudi DPO. Člani uredniškega odbora pa bodo svoje pripombe oddali do prihodnje seje. Razprava je potekala tudi o nabavi stavnega stroja. Predlog bo preučila investicijska komisija. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan je predsednik sejo zaključil in se prisotnim zahvalil za udeležbo.
I.	S.
4
OBRAČANJE RESNICE NIKOMUR
V kolektivu kroži napačna informacija v zvezi z nakupom stanovanj in nekateri menijo: „saj iz tega ne bo nič, ker pogodba za nakup stanovanj sploh ni podpisana."
Pogodba, sklenjena med stanovanjskim podjetjem FOND in Kartonažno tovarno za nakup 36 stanovanj je bila podpisana dne 25. 2. 1975 in je podjetje vplačalo prvi obvezni obrok dne 9. 3. 1975. Navedena pogodba je bila registrirana pri pristojnem sodišču dne 21.3. 1975.
Po 9. členu kupoprodajne pogodbe mora stanovanjsko podjetje FOND Kar-tonažni tovarni izročiti stanovanja v uporabo do 30. 8. 1976 in 30. 10. 1976. Ta ee»k se podaljša, če podaljšanje roka ni nastalo po krivdi prodajalca v naslednjih primerih:
—	če kupec pravočasno ne poravna finančnih obveznosti (določeni roki plačil obrokov),
—	v primeru višje sile, pomanjkanje gradbenega in instalacijskega materiala ter opreme na tržišču in v primeru izpadov energije oz. pomanjkanje energetskih virov,
—	zaradi ukrepov državnih organov,
—	zaradi nujnih nepredvidenih del, če se spremene pogoji za delo v zemlji in vodi ter zaradi arheoloških najdb na gradbišču.
Iz navedenega lahko vsak član kolektiva sklepa, da gre za precej neodgovoren odnos do dajanja informacij in izjav
NE KORISTI
s strani posameznikov. Morali se bomo dokopati do spoznanja, da imamo tudi dolžnosti na področju informiranja. Vsak član kolektiva ima možnost, da tako vest preveri, preden jo posreduje dalje svojim sodelavcem.
Ker gre za izvajanje sprejete politike samoupravnih organov na področju reševanja perečih stanovanjskih vprašanj članov kolektiva in pa za odgovorno Izvrševanje sklepov DS, pomeni taka popačena resnica hkrati tudi napačno oblikovanje mnenja, da se sklepi samoupravnih organov ne izvršujejo.
Prepričana sem, da večina članov kolektiva ne misli tako. Da tudi v bodoče ne bo prihajalo do nesporazumov svetujem, da se člani kolektiva vključijo in se poslužujejo nešteto možnih oblik za dobivanje informacij kot so npr.:
—	sodelovanje s člani delegacij samoupravnih organov
—	posredovanje vprašanj uredniškemu odboru tovarniškega glasila za rubriko ..vprašanja bralcev",
—	oddajanje vprašanj v skrinjico ,.vprašanja, mnenja, predlogi".
Ker vsi želimo, da bi bili vsi pravilno seznanjeni s poslovnimi dogodki in življenjem kolektiva, je prav da se poslužujemo pravice in dolžnosti na področju informiranja in le s takim sodelovanjem prispevamo za uspešnejše delo.
L. V.
V SOSESKI BS-3 SI JE TUDI K T L ZAGOTOVILA 36 NOVIH STANOVANJ ZA SVOJE DELAVCE
Bila sem brigadirka
na MDA Kozjansko 75
.	. . NAJHITREJE PA JE MINIL PROSTI ČAS
V prijetnem spominu mi bo ostala MDA, Kozjansko 75, ki je bila v mesecu aprilu—maju letos. 10SNOUB, kamor sem bila dodeljena kot bolničarka v sanitetni službi, je polagala vodovod v smeri Prevorja do Žagorja.
Številne ožuljene roke, ki sem jih previjala mojim tovarišem so dokazovale, da so se zavedali pomembnosti MDA in udeležbe v njej in da so dokazali, da so sposobni opraviti vsa zahtevana — zastavljena dela, ampak da jih lahko v veliki meri tudi prekoračijo.
Domačini Šentvida pri Planini, kamor smo prispeli ob spremstvu partizanskih pesmi in z plapojočim praporjem na čelu, so nas prisrčno sprejeli, saj pesem iz številnih ust vedrih in za delo pripravljenih mladih brigadirjev ni vsakdanjost.
Delovni dnevi so se pričenjali z jutranjo telovadbo in dviganjem zastav ob zvokih himne. Na poti na delovišča so nas pozdravljali številni domačini, ki so nam želeli čimveč delovnih uspehov. Kljub temu, da je bilo včasih vihtenje krampov in lopat dokaj utrujajoče, zato pesem in vedrost ni izostala. Po končanem delu pa je sijal iz oči brigadirjev ponos in zadovoljstvo nad končanim delom. Tako kot vsi mladi ljudje, smo tudi brigadirji hitro navezali med seboj številne prijateljske odnose, saj je bila MDA sestavljena iz dveh brigad, ki so jih sestavljali brigadirji iz Srbije, Hrvat-ske in Slovenije.
Delo v MDA smo si popestrili z kulturnim, zabavnim in s športnim sporedom, ki smo jih organizirali sami, prisostvovali pa smo tudi številnim zelo dobro organiziranim predvajanjem.
Dnevi na MDA so zelo hitro minevali. Nastopil je čas slovesa, trenutek, ko so marsikomu ob stisku roke brigadirju,
tovarišu ali domačinu silile solze v oči, vendar smo se tolažili, da bodo podobne MDA v bodoče še organizirane, kjer se bomo lahko z delom nadaljevali s še večjo zavzetostjo ob doseganju še večjih uspehov.
Mislim, da bi morale biti MDA organizirane pogostokrat saj poleg drugih oblik omogočajo nam mladim, da lahko kljub mladosti prispevamo in uspešno sodelujemo pri izgradnji naše domovine, da krepimo prijateljstvo, bratstvo in enotnost med našimi narodi in narodnostmi in, da mladi ljudje spoznamo, da je vsak izmed nas dolžan z lastnim prizadevanjem pomagati v
okviru svojih sposobnosti pri razvijanju in utrjevanju vsega tistega, za kar so se borili in umirali naši narodi.
JOVANKA GRUJIČIČ
NOVO MLADINSKO GLASILO
Občinska konferenca ZSMS Ljubljana Bežigrad je začela izdajati svoje glasilo "BM". Informator bežigrajske mladine izhaja 6-krat letno. Doslej sta izšli prvi dve števiI ki.
Družbena j samozaščita
V četrtek, dne 31. julija 1975 je bilo v prostorih obratne menze Kartonažne tovarne Ljubljana zanimivo predavanje o družbeni samozaščiti. Bistvo samozaščite je postopno prenašanje pristojnosti zaščite na ljudi.
Najprej je tov, Bratovž spregovoril o varnostnem sistemu SFRJ, nato pa shematično prikazal kakšne vrste zaščite nudijo posamezni državni organi, društva, samoupravne institucije, TOZD, OZD, SIS, itd. . . . Opozoril je na razne nevarnosti s strani tujih držav, ki infiltrirajo k nam svoje agente, vohune, diverzante, emigrante ir. poudaril pomen in obseg sovražne propagande.
Posebna nevarnost je izpodkopavanje ekonomskih temeljev države z raznimi večjimi gospodarskimi malverzacijami, nadalje prebijanje sumljivih ljudi na vodilne položaje medijev javnega obveščanja in na ostale vodilne položaje. Zanimivo predavanje je bilo zaključeno z besedo o samozaščitnih ukrepih.
I. S.
★
Komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri OK ZSMS LJUBLJANA-BEŽIGRAD je na razširjeni seji dne 9-7.1975 obravnavala delovni program na področju ljudske obrambe in delovne samozaščite, nekatere kadrovske spremembe v tej komisiji ter razpravljala tudi o konkretnih nalogah v okviru tekmovanja "Odličje 22. december". Razpravljala je tudi o pripravi poročil s seminarja.
5
sindikat -ZK- ZSM-varstvo dela -SLO - družbeni standard-vesti -kadrovske novice -intervju -anketa SLO - družbeni standard-vesti
UDELEŽBA KTL NA BIO 1975
BIO— Bienale industrijskega oblikovanja v Ljubljani je dolgoročna pomoč v uveljavitvi in strokovnosti industrijskega oblikovanja: BIO je ustanovljen (oktober 1963)
Program in dejavnost BIO pomeni pospeševanje razvoja industrijskega oblikovanja in vseh področij, ki so povezane z njim. BIO pospešuje in podpira razvoj lastnega kreativnega dela in s tem zvišuje vrednost izdelkom in vsej proizvodni dejavnosti, kar bo postopoma zvečalo možnosti ..dražjega" izvoza na zahtevnejša tržišča. Z obravnavanjem industrijsko oblikovanih izdelkov, kot likovnih vrednot, ki skupaj z drugimi prvinami ustvarjajo celovitost našega vsakdanjega javnega, delovnega in stanovanjskega okolja, BIO seznanja oblikovalce, vodilno industrijsko in trgovsko osebje ter ostalo strokovno in laično javnost z dosežki in s kulturo industrijskega oblikovanja doma in v svetu. Prepričuje uvozna predstavništva, da bi v uvozne sezname sprejele dobro oblikovane izdelke, ki so predstavljeni na razstavah BIO. Kartonažna tovarna Ljubljana se je prvič pojavila na razstavi BIO 1964.
čim več bom naredil, več bom imel. Tako pojmovanje se bo čim prej moralo umakniti miselnosti, ki vzbuja in krepi tistega človeka, kateremu je soustvarjanje v delovnem procesu nujna potreba in ga s tem enakopravno enači z vsemi členi socialistične samoupravne družbe v nenehnem razvoju medsebojnih odnosov. Vsako izpostavljanje obstoječih pomanjkljivosti in napak tudi v oddelku za oblikovanje je brezpomembno toliko časa, dokler ne bomo problem zastavili kompleksno na dialektični osnovi, s stalno prisotnostjo analize in konstruktivnosti v reševanju problemov. Edino tak način dela izključuje odstopanja v razvoju samoupravnih odnosov.
Uredništvo: ,,Ali je Kartonažna tovarna Ljubljana dobila do sedaj še kakšna druga priznanja? "
Tov. Andrej Kovačič: ,,Od leta 1958 do leta 1974 smo prejeli mnogo OSKARJEV za embalažo.
Vsled nezanimanja odgovornih za urejanje arhiva in postavitve stalne razstave priznanj nam te informacije niso v celoti dostopne, saj se jih je mnogo že izgubilo.
Večina delovnih organizacij ceni pri-
Andrej KovačIS
Kartonažna tovarna Ljubljana
iti rasten jeti (je ru*wvtj«Q ne 6. ttenelu (jugeefovenskegej
industrij ftege oblikoven,«
biofi
bdegell eu (Iztigeo je) ne 6. btjenski (jugostivenekogj

e za računske, kontrolne, čekom e In teleprinter
Mtiveljujemo se ze sodstovenje *ehv«j|ujemo
1
.	AnOni Vw«6
ljubki «n
V letošnjem letu je oddelek za oblikovanje z lastno vzpodbudo prijavil na BIO 1975 kolekcijo proizvodov: računski, čekovni, kontrolni in teleprinter trakovi.
Strokovna žirija BIO 1975 je ocenila kolekcijo proizvodov kot dobro oblikovan proizvod in ga vključila v program razstave. Ravno tako je bil teleprinter trak ..antofan" pohvaljen, kot delo meseca marca 1975 s področja vizualnih komunikacij grafičnega oblikovanja v dnevnem časopisju DELO 16. marec 1975, s popravkom napake v tekstu 16. aprila 1975.
AVTOR NOVO OBLIKOVANIH PASIC ZA TRAKOVE je vodja oddelka za oblikovanje v KTL Andrej Kovačič, s katerim smo imeli krajši razgovor in del tega vam posredujemo.
Ur.: „Kaj menite o možnostih kvalitetnega oblikovanja v KTL? "
Tov. Andrej Kovačič: ,,Mislim, da bomo kot enakopravni člani samoupravno konstituirane družbe soustvarjali naše potrebe, odnose in vzgojo mladih edino z zavestnim in tesnim sodelovanjem med seboj brez osebnih prestižev in potrošniške miselnosti —
znanja za svoje dosežke in avtorje teh dosežkov in zato uspešno obvešča javnost in svojo delovno organizacijo o teh uspehih. Mislim, da bi vodstveni kader moral temeljito razmisliti o takšnih problemih in najti ustrezno rešitev."
Ur
NOVO INFORMATIVNO GLASILO
Strokovna služba pri Samoupravni interesni telesno kulturni skupnosti (SITKS) Ljubljana Moste-Po-1 je je pričela v letošnjem letu iz dajati Informativno glasilo. Izdaja ga po potrebi . V njem objavljajo predvsem gradiva za skupščine SITKS, razne seje odborov, pravilnike in rezultate. Izhaja v nakladi 250 izvodov, prejemajo pa ga vsa športna društva in športni delavci.
skrinjica
bomo odgovorili na vprašanje v prihodnji številki glasila.
-	Oglasne deske so bile naročene
( z izdelanimi načrti) že v prvi polovici meseca aprila. Zakaj je izdelava tako počasna, boste kmalu izvedeli.
-	0 pritožbi nad malico bomo odgo vorili avtorjem: Alibegič Buli, Prosič Zlati in Markovič Radoj-ki , pismeno v biltenu ali preko oglasne deske.
V skrinjici smo našli 5 vprašanj:
-	kdaj dobimo višje plače?
-	zakaj delavska kontrola nič ne dela?
-	kdaj bodo nove oglasne deske?
-	pritožbe nad malico
-	zakaj se delno ne povrnejo potni stroški za prihod na delo in z dela?
-	V prvem primeru je avtor neznan in na taka vprašanja se navadno ne odgovarja. Splošno znano pa je, da se zvišajo plače, ko se poveča storilnost.
-	Avtor Z.l. ni vprašal, katera kontrola nič ne dela (TOZD,
DS SS, itd.) zato bomo skušali dobiti od predsednikov poročila o delu vseh delavskih kontrol in
- Tudi avtorju M.Š.,ki vprašuje, zakaj se tudi pri našem podjetju ne povrnejo delno stroški za vožnjo za prihod in odhod z dela, kot pri durgih organizacijah, bomo odgovorili pismeno v biltenu ali preko oglasne deske.
Ker pa skrinjica še ni zaživela in nekateri še ne vedo čemu služi , bomo prihodnjič nekaj napisali tu-
di o tem.
H« klčpetAvA. . Midva, se injimitiiAKA.
UČINKOVITO OBVEŠČANJE
Delavska univerza „Tomo Brejc" iz Kranja je avgusta organizirala seminar za organizatorje obveščanja delavcev v združenem delu. Seminar je bil v Piranu v hotelu „Punta".
Vsi si želimo dobrih in točnih informacij. Zato pa moramo imeti sposobne ljudi, ki jih lahko najdemo v kolektivu samem, so pa brez teoretičnih osnov in izkušenj na področju obveščanja. Tako smo v našem kolektivu sprejeli akcijski program za pridobitev sposobnega kadra, ki bo uvedel dobro in točno obveščanje. V ta namen smo poslali na seminar sodelavko Mileno Brecelj.
Seminar je bil sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Udeleženci so se seznanili s kvalitetnim obveščanjem in komuniciranjem, kakšen je njegov
pomen za samoupravno odločanje v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, prav tako pa so se seznanili tudi s samoupravnimi akti,, ki urejajo delavčeve pravice in dolžnosti na področju medsebojnega obveščanja.
Dobro se zavedamo, da v naši temeljni organizaciji združenega dela še vedno obstoja problem dobrega in pravočasnega obveščanja. Tako smo vsaj v neki meri spoznali, kako razvijati in razširjati dobro informacijo. Obljubljamo, da se bo tudi v naši temeljni organizaciji združenega dela obveščanje izboljšalo.
Tako nam bo omogočen večji vpliv pri odločanju in obravnavi stvari, ki nas posebej zanimajo in nam do sedaj zaradi nepopolnega obveščanja niso bile (dosegljive.
M. B.
UMIRITEV UVOZA TUDI MANJŠI IZVOZ
Iz tega bi lahko sklepali, da se je uvoz zaradi ustreznih ukrepov umiril. Po nekaterih poročilih se je uvoz v prvih dveh tednih avgusta še naprej zmanjševal, tako po obsegu kot po vrednosti, kar pa je jasno znamenje, da bodo ukrepi, čeprav sprejeti z zamudo, naposled le rodili sadove.
Izvoz pa žal julija ni bil večji kot v istem mesecu lani, celo za 14 odstotkov nižji. Spodbudno pa je, da je bil izvoz v sedmem mesecu tega leta za 4 odstotke večji kot v prejšnjem mesecu, kar potrjuje, da izvoz vendar le oživlja. Če
se ozremo na zadnjih sedem mesecev, vidimo, da je vrednost izvoza za 3 odstotke večja kot v istem času leta 1974.
Naši blagovni menjavi s tujino pa dela težave precej manjši izvoz v zahodne države in hkrati možno povečan uvoz.
Tako je v zadnjih sedmih mesecih v primerjavi z istim časom lani upadel jugoslovanski izvoz v razvite države za eno četrtino, uvoz pa se je povečal za 12 odstotkov.
MARIJA ŠKEC
6
aktualno predstavljamo - samoupravljanje - tozd-medsebojna razmerja - delovni odnosi - vprašanja - odgovori sindikat - ZK-ZSM -
PROSLAVE SO ZA NAMI...
Ob priliki praznovanja 30-letnice osvoboditve in 25-letnice delavskega samoupravljanja smo na našo proslavo povabili tudi predsednike delavski svetov, ki so bili izvoljeni od leta 1950 dalje.
1.	Praznično vzdušje v slovenskem glavnem mestu ob proslavi 30-letnice zmage nad fašizmom ob odkritju spomenika prvemu komandantu slovenske partizanske vojske Francu R oz manu-Stan et u.
Spomenik je postavljen v središču Ljubljane zato, ker je bila Ljubljana vsa leta vojne zavetje partizanske vojske.
Njegov lik nas spominja, da izpolnjujemo naloge in obveznosti pri ohranjevanju pridobitev tega boja, predvsem bratstva in enotnosti. Ta spomenik v Ljubljani naj bo tudi nova in trajna priča zgodovinskega dejstva osvoboditve in zmage nad fašizmom.
2.	Veliki jubilejni praznik, 4. julij — dan borca, smo proslavljali v spomin na čas, ko so svobodoljubni narodi sveta s skupnimi prizadevanji premagali sile teme in narodnjaštva, ki so hotele uničiti vse narodne pridobitve človeštva in gaziti njegov obstoj.
4.	julij v letu vstaje, zgodovinskem letu 1941, je pomenil začetek našega oboroženega boja proti tujemu osvajalcu, hkrati pa odprl pot k zgraditvi
novih družbenih odnosov v skupnosti pobratenih in enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije. Borci narodnoosvobodilne vojne so častno uresničevali svojo zgodovinsko nalogo, ki je postala naloga njihovega rodu, zavedajoč se razredne in osvobodilne narave naše revolucije ter pomena bratstva in enotnosti kot poroštva tako za njeno zieegee kot za ohranjevanje njenih pridobitev.
3.	Še danes so v akciji za te ideale milijoni naših delovnih ljudi, ki se v teh dneh spominjajo še enega pomembnega jubileja: — četrt stoletja samoupravljanja v socialistični in neuvrščeni Jugoslaviji.
To je trajna naloga in zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne more in mora za njeno uresničevanje storiti še več.
Borcem narodnoosvobodilne vojne našemu mlademu rodu in vsem delovnim ljudem ponovno čestitamo ob tej priložnosti k praznikom, ki so važne prelomnice v naši zgodovini.
MARIJA ŠKEC
NAŠ POČITNIŠKI DOM
V mesecu avgustu smo obiskali naš počitniški dom v Fiesi. Bij je de ževen sobotni dan in tudi v Fiesi je rahlo pršilo, sploh pa se v le tošnji sezoni z vremenom ne bi mogli pohvaliti. Pokramljali smo z osebjem in gosti.
Najprej nam je upravnik tov. HORVAT FRANC povedal nekaj o zgodovini doma. Dejal je, da se dom
razvija že od leta 1953, ko je podjetje kupilo od nekega Itali-
jana staro hišo. Sam tukaj kot u-
pravnik že 13 let skrbi za dobro počutje gostov. Najbolj ga tare premajhna kapaciteta (20 sob in nekaj šotorov) in upa, da se bo letos pričelo z obljubljeno razširitvijo doma.
Najbolj se razveseli znanih obrazov s tovarne, duška pa si da s sodelavci ob poslovilnih večerih, ko kar sam prime za harmoniko in se poveseli z odhajajočimi gosti.
Kaj so povedali gostje ter ostalo osebje in kaj so sklenili samoupravni organi KTL, bomo pa zvedeli v prihodnji številki glasila.
• • • „PLAČA”
e e e
Osebni dohodek zadnjega meseca je dvignil nemalo slabe volje in prahu. Na zborih delovnih ljudi nam je bilo pojasnjeno, da prodaja upada, da je fizični obseg naročil v letošnjem letu manjši kot lani, na koncu pa smo z dvigom rok tako poslovno poročilo za prvo polletje tudi potrdili.
S ItaMMa mero zavesti je bila ta roka dvignjena, pa smo videli po kislih obrazih, ko smo prejeli tanjše kuverte.
Ali se kdaj vprašamo od kje pridejo te kuverte, ki jih tako težko pričakujemo iz meseca v mesec?
Prav gotovo ne pridejo k nam v tanjši in debelejši obliki samo iz oddelka za obračun osebnih dohodkov, ampak so proizvod našega dela. A smo vseeno tarnali: „Če malo delamo, malo dobimo, če veliko delamo, pa zidamo, potem imamo pa slabe plače."
Takih razprav ali bolje kritik je med nami vedno dovolj. Nikoli nismo čisto zadovoljni, kar je po svoje tudi prav. Tu pa se vidi, da ne zasledujemo dogajanj v podjetju. Ko se sprejema poslovni plan za naslednje leto, se v njem podrobno razdeli dohodek, ustvarjen v preteklem letu. Razširjena reprodukcija se v odstotkih namensko določi na sredstva, ki jih moramo v tistem letu izločiti za razširjeno reprodukcijo oziroma za nove prostore, stroje itd. Ta sredstva ni mogoče preliti iz enega sklada v drugega, ali pa trošiti za osebne dohodke zaposlenih.
Inflacija je prijela za vsak žep, nekoga je prizadela bolj, drugega manj. Tekanje za potrošnimi dobrinami nam včasih posredno že kar ogroža normalno eksistenco. Anuitete od potrošniških
PARTIZANSKI POHOD KOKRŠKEGA ODREDA
OK ZSMS Tržič je ob dnevu borca 4. 7. 1975 organizirala 3-dnevni pohod od Tržiča preko Begunj, čez dolino Drage ter Dobrčo na Bistriško planino. Pohoda se je iz naše občine udeležilo okrog 60 mladincev ter prav toliko obveznikov teritorialne obrambe. Iz naše 00 ZSM sta se pohoda udeležila 2 mladinca. Po poti smo polagali vence na grobove padlih borcev in to je bil le neskončno majhen delček v mozaiku dejanj, ki nam ohranjajo tradicije velikih in slavnih dni borbe našega naroda.
Prvi dan smo prišli v Begunje ob 10.00 uri in se pridružili slavnostni povorki na osrednjo proslavo. Po tem smo prespali v taboru in drugi dan nadaljevali pot na Bistriško planino, kamor smo prispeli ob 1.00 uri.
Razmestili smo se po šotorih, toda dež se je vlil in nastale so cele poplave.
tako smo bili prisiljeni poiskati d rugo prenočišče in našli rešitev na senu v stari koči.
Na brigadirski konferenci, ki je bila na Bistriški ob 14.00 uri, je bila izrečena kazen štirim mladincem, ki so neopravičeno zapustili pohodno enoto. Za kazen so dobili nalogo, da pripravijo partizanski ogenj, ki je začel goreti ob 20.00 uri. Tudi kulturni program ob partizanskem ognju je odpadel zaradi slabega vremena.
V nedeljo smo imeli pogovor s pisateljem in borcem iz NOB Ivanom Janom, ki nam je posredoval zgodovinske podatke Kokrškega odreda.
Lahko rečem, da nas je po vsej poti spremljalo slabo vreme in je bilo res težko, toda kljub težavam je pohod uspel. Največ zaslug pa pripisujem komandantu Janezu Perku-Charliju.
ŽIVKO ALEKSIČ
7
zaradi nelikvidnosti in velikih zalog v težkem pložaju, mi pa hočemo osebne dohodke povišane za stopnjo porasta življenjskih s1WW*.
Življenjski stroški so se dvignili od lanskega junija pa do letos za 23 %, naši osebni dohodki pa za nekoliko manj kot 20 % in to naj bi bil naš maksimum glede na dosežene rezultate dela. S pametnim gospodarjenjem prav vseh članov kolektiva ter varčevanju pri odpadkih, elektriki in embalaži pa vse do zaposlitev novih delavcev, je treba iskati ključ za rešitev iz te zaenkrat neugodne situacije.
Š. S.
-	Ženo	ti bom lahko dal za gospodinjstvo
10 % manj kot prejšnji mesec
-	Kaj?
-	Oprosti, zopet nismo izpolnili plana!
NADALJEVANJE S 7. str.
posojil in stanovanjskih kreditov so prisotne pri večini, ker vsakdo računa na to, da se bo osebni dohodek naglo dvigal, obrok pa bo ostal isti. Najbolj krivično pa je to, da se odtegljaji za odplačilo posojil (za katere smo sami krivi) vse preradi pozabijo. Potem pa tarnamo nad vsebino kuverte in iščemo pravice in zagotovila, da se bo v naslednjem mesecu kuverta odebelila.
Vsi pa vemo, da je v letošnjem letu prodaja izdelkov in novih naročil v fizičnem obsegu manjša od lanskoletnega. V narodnem gospodarstvu je obdobje zategovanja pasu, nekatere panoge so
SEPTEMBERSKI MINI - KRONOLOŠKI KVIZ SPOMINSKIH DNEVOV
I.	Leta 1939 je hitlerjevska Nemčija napadla Poljsko, kar je pomenilo začetek II. svetovne vojne.
To se je zgodilo (katerega) .....septembra.
II.	1. septembra......leta se je začela
v Beogradu prva konferenca voditeljev držav in vlad nevezanih držav.
III.	4. septembra.....leta se je začel v
Črnomlju drugi zbor aktivistov OF.
IV.	Znani slovenski jezikoslovec Maks
Pleteršnik je umrl.....septembra
1923.
V.	V letalski nesreči nad Kongom je
18. septembra.....leta umrl gene-
ralni sekretar OZN Dag Hammar-skjoeld.
VI.	Znamenito posvetovanje v Stlicah, pomembno za razvoj ljudske vstaje v Jugoslaviji je bilo 26. septembra 	leta.
Izžrebani reševalec bo dobil knjigo. Rešitve pošljite do 25. oktobra 1975 na naslov:
Informativna služba, Kartonažne tovarne, Ljubljana, Čufarjeva ul. 16
Rešitev prejšnjega kviza:
1889, 1890 - 1945 - 1519 - 1945 -8, 9, 15!
PETANOVA PRI DELU
Tov. Petan Julka je edina pravilno rešila nagradni mini - kviz, zato žrebanje ni bilo potrebno. Intervju z nagrajenko bo objavljen v prihodnji številki Glasila.
LESTVICA :

TRIM LIGA V ODBOJKI
Rezultati 6 kola :
GP Tehnika
Lj. banka
I. J. Štefan
Avtomontaža
Avtomontaža
Brezovica
Karbonažnn
GP Obnove	:-:o	(15:5	-	17:15
Slov. ceste	2:o	(15:7	-	15:7)
Kartonažna	2:1	(l5:2	-	lo:15-15:lo)
Kom. počj. Ljub. 2:o	b.b.
Ins. za nar. vpr.2:l (5:11-15:5-16:14-) Gospodarska zbor.2:o (15:2-15:4) Gospodarni; x st>or.2:o (15:2-15:7)
1.	Ljubljanska banka 6
2.	I. J. Stefan	6
Rvrfconažna	G
4.	GP Tehnika	6
5.	Avtomontaža	7
6.	Kom. pod. Lj.	6
7.	Brezovica	7
8.	Slov. ceste
9.	GIP Obnova
10.	Gospodarska zbornica 6
11.	I. za. med. vpr.	6
6	0	12:o	12
5	1	11:5	lo
	t	11 Ri-	lo
5	1	lo :4	lo
4	5	lo:7	8
5	5	7:7	6
2	r,	5: lo	4
	4	4 :	4
	'1	1 : :	4
u			0
O		1: 1.2	0
Nekateri so se pritoževali, da je bilo v prejšnji
mejili. Žal pa tisti tovariši, ki dajejo pripombe
številki preveč športa, zato smo se sedaj malo o-
po navadi ne sodelujejo s svojimi prispevki.
HA-HA-HA-HA-HA-HA-HA-HA BODICE A A A A A
Stabilizacijski ukrepi
V KTL kljub odhajanju delovne sile tako štedimo pri zaposlovanju novih moči, da bomo kmalu dosegli odlične rezultate — prazne pisarne.
Pogovor pri kosilu
A: ..Zakaj misliš, da v naši menzi ni nikoli zobotrebcev? "
B: „Kaj ne veš, da smo v času stabilizacije in se je tudi obrat družbene prehrane KTL vključil v splošno šted-njo."
SREČANJE
'Jože: "Zdravo Lado, kako se imaš?" Lado: "Ni kaj reči, ena a!"
Jože: "Prav ti je. To je zato,
ker si zaposlen v KTL. Pri-
en hribček bom kupil. . .ali problem BOM parkirplac nardili parkiranja v KTL1
di k nam (v Fructal) in boš dobiI dvoj ni a!"
Iz strahu, da ne bi dobre volje kdo okvalificiral kot rezervni de lovni čas, ostajajo seje DPO in SO brez zapisnikarjev.
Statistika je zabeležila neverjet no visoko številko, ko je ugotavljala koliko članov kolektiva bi se rekreiralo v ljubljanskem bazenu, če bi sindikat vsakemu posa mezniku poleg brezplačne vstopnice dodal še pol dnevnice.
.1. .1. j. -v J.
Ko smo pričeli žigosati kartice, bi lahko prenehali žigosati sode-Iavce.
8