63. številka.__Ljubljana, sredo 18. marca. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljkeiin dneve po pravnikih, ier veija po pošti prejemaš, za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., *a četrt lota 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom bo računa 10 kraje, za nieBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah m za dijake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeinan za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-otopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Če se dvakrat in 4 kr. Če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempolj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opra vn i št vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije,  oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Naši delavci.
Od časa do časa se kakor blisk izza daljnih gora prikazuje pošast bodoče socijalne revolucije, delavskega vprašanja, poravnanja med delom in kapitalom — ali kakor so se uže drngače še izbrale fraze za nekaj, kar čutimo da bode ob svojem časa črt/, svet prišlo, a čemur ne znamo pravega pomena niti teka. Taki bliski, oznanjevalci Še daljne vihre, so se prikazali v krvavi pa-rižki komuni predlanskega leta, v separatističnih uporih južnošpanjskik pomorskih mest ter v raznih delavskih hrupih in malih uporih po skoro vseh večjih, vzlasti obrtnijskih mestih. V Avstriji so delavci, t. j. ena frakcija, izročili veliko spomenico državnemu zboru, v kateri zahtevajo svoje delavske komore in zuitope.
Pri nas med Slovenci malo čutimo, da kako delavsko vprašanje sploh je. Ker pri nas nij veličin, fabrik in indu.>trijeluili podvzetij, rekli bi skoro, da mi delavskega vprašanja niti ne poznamo in ne vemo, ali bode kako naredilo se. Pač lehko nastanejo in bodo skoro gotovo agrarne krize, vprašanje poljskega delavca — ali kako, tega ne more z gotovostjo še noben znatelj socijalne vedi razložiti. Kolikor se je pa po naših mestih dozdaj od posameznih fautastov poskušalo na umeteljen način naše delavce podpihati in jih po socijalno-detnokratičuih društvih v veliki vesvoljni organizem vplesti, kolikor se je skušalo z napravljanjem „strajkov" duha upornosti v delavskih krogih buditi — vse je naredilo fijasko. V Mariboru, v Trstu in v Ljubljani nij bilo socialističnim rogoviležem mogoče svojih namenov doseči. Društva so razpala in razj adajo, mojstri in podvzetniki imajo več delavcev na izbiranje nego dela, in ščuvaji so izgubili precej pogunia.
Le tam iu le v enih društvih so si delavci opomogli in po potu asocijacije dobro napredujejo, kjer so se zediuili na Sckulze-Delltschevtm načelu: pomagaj si sam. Socijalni demokrati, ki terjajo pomoč in šo več, propadajo v naših krajih s svojimi društvi. Tako je na primer v Ljubljani „delavsko bolezensko društvo" (predsednik žurnalist A. Arko, namestnik mizar Iiarisch, in kasir gostilničar Grčar), ki ima uže nad 300 udov, kateri vplačujejo po 15 kr. na teden, a v boleznih dobivajo zdatno p< dpore. Letos jc izplačalo to dtuutvo nad 2000 gld. na 100 osob in kakor čujemo ima okolo 1000 gld. gotovino. To jo nekaj rednega pametnega ter naši mojstri in gospodarji, kakor tudi podvzetniki bi dobro storili, da bi svojim ljudem svetovali ali jih celo prisilili v to društvo stopiti in se za Čas sile zavarovati. To je tem bolje potrebno,  ker so nekateri
začeli zopet s socijalno demokracijo med delavci rovati.
Razen tega namreč, kar iz delavskih krogov Čujemo, brali smo tudi te dni v nekem nemškem delavskem listu smešno viso-koleteče napovedi od „wir Laibacher Ar-beiter" — na konci sestavka pa je podpisan krojač Kune, človečec, ki bi rad upihal ogenj tam, kjer požara ne trebamo in ki si neumorno trudi škodovati onemu društvu, ki nij soeijal-demokratično, nego naslonjeno na zdrava načela samopomaganja. Priporočamo, vse delavce pred tem agitatorjem svariti, delavci sami pa naj mu prepovedo socijal-demokratovati v imenu : „wir Laibacher Ar-beiter".
Politični razgled.
Notranje «1 <*>.«■ I«*
V LJubljani 17. marca.
V tli-ža rm-nt arba»m je bila v ponedeljek konfesijonalna postava o urejenji vna-njih razmer v tretjem branji sprejeta. Torej kadar jo potrdi še gospodska zbornica, sankcijoniral jo bode cesar, in potlej bo postava, kateri je vsak pokorščine dolžen, naj Pij kolne ali blagoslovi. — Južni Tirolci so izročili nasvet, naj se za nje poseben deželni zbor naredi.
Generalna debata se je 16. t. m. začela o urejenji doneskov v religijski fond. Oglasilo se je 25 govornikov , vsi proti postavi. Govorili so Meznik, Hobenvvart, Pflllgel, Vitezii'1, Veber, Dipauli in Riimfeind, potem se je sprejel konec debate. Dencs je nadaljevanje.
Pravosodni Glaser je dobil
v odseku za posvetovanje tiskovnega zakona udarec s tem, da so se vsi udje, celo topli vladni privrženiki pritožili, kako prevečkrat se upotrebljujo pri koi.lokacijah objektivno postopanje.
i'e.i I* a „Politik" svetuje, naj izstopijo opozicijonalci iz državnega zbora. Bolje bi morda bilo v denašnjih Časih, da svetuje svojim rojakom, n«j šo oni vstopijo.
'Virtilaki Italijani so, kakor je bilo v našem listu obširno povedano in nže večkrat ponavljano, izročili državnemu zboru svojo narodno željo, administrativno ločiti se od nemških Tirolcev. Oficijozui „Fremden-blatt" pa pravi, da %lada v to no bode dovolila, ker mora Tirolsko celo ostati. Tako hi bode s svojo nepravičnostjo ustavoverua stranka novih protivnikov napravila. \ it u li Jo dr žit v t».
Mlaatapartisti so v Girondi postavili za kandidata generala Betrauda. Ta je Hiu tistega, ki je Napoleona I. spremljal na St. Heleno. Ime tega kandidata je bilo svoje dni na Francoskem zelo popularno, pa vendar teško, da bi zmagal.
MPftti #»<*rlvsovn armada je dobila, kakor se piše, pom< ei. General Saballs ji jc pripeljal 5000 mož. Pod poveljništvom pre-teudentovim so zdaj oddelki pred Bilbao, marquis de Valdespina vodi bombardiranje proti omenjenemu mestu. — Serannova armada šteje 34.000 mož in 90 kanonov, kar
listovska 35.000 mož. General Loma se pripravlja, da Karliste napade.
Da pruski kralj tako dolgo nij potrdil postave o civilnem zakonu, to je dalo ultra-ruontancem povod pisati, da ima pobožna svojat na pruskem dvoru veliko moč. Kralj je zdaj postavo potrdil. Imel jo je pri sebi samo eno popoludne.
Titrška vlada je egiptovskemu na-mestnemu kralju izročila novo in določne instrukcije, po katerih se ima informirati društvo sueškega prekopa. Te instrukcije dajeje društvu več svobode nogo je je imelo dozdaj.
Dopisi.
Z IMliiitjil 15. marca. [Izv. dopis). Prav lepa je misel tukajšnjih študentov, narodne poslance tu v tujini počastiti z večerno veselico. Napravila se je ena, in ker je toliko lepo in v občno zadovoljnost izvršila se, osnoval je odbor našega društva Slovenije, ki je za nekaj časa sem prav marljiv, včeraj 14. t. m. drugo, ki je bila prvič veliko več obiskovana, in drugič posebno važna zarad pohoda drž. zastopnikov Dalmatincev in precejšnjega broja dijakov Jugoslovanov. Veseli smo bili tudi videti našega pesnika g. Stritarja, ki je bil navzoč in sicer sč svojo soprogo. — Velika dvorana bila je polna mladih mož in mladeuičev, in zraven poslancev tudi starših mož, med katerimi dr. Pogačnik, dr. Dular in drugi tu živeči Slovenci. Dr. Razlag jo bil z viharnimi „živio"-klici sprejet. Pevci so dobro peli, posebno kore z brenčečimi glasovi. Predsednik društva g. Schreiner pozdravi došle goste poslance in neposlance, opominja na odločno držanje slovenskih poslancev v cerkvenih vprašanjih, kliče dr. Montiju in Dalmatincem si čuo „dobro došliu in prečita telegram, po katerem tudi vabljeni dr. Vošujak pozdrav klico slovenski mladini iz domovine, kamor se je za ene dni odpeljal. „Zivili"! zagrmi po dvorani u a predsednikove besede. Sledile so potem napitnice in odgovarjalo se je. Med slovenskimi napitnicami bila je najlepša pravoslovca g. Tavčarja, ki je, omenjajoč slovensko zgodovino in jasneje položaje v sedanjosti napil slednjič dr. Razlagu. Burni in gromoviti živio ! Gosp. dr. Uazlag odgovarja v večjem govoru kazaje nam, da so boj ne bije samo za cerkveno reči , nego i za ustavno svobodno življenje nasproti absolutizmu. Omenja one glasove iz slovenske domovine, ki terjajo, da bi se Rlovcuski poslanci potegovali za absolutizem. Govoril je potem tudi poslance g. dr. M on ti in njegov govor nij bil samo dolg, nego i jedem. .t. Mirno in jasno je mož črtal pot, po katerem mora Jugoslovanstvo hoditi v zdajšnjem položaji. Razkosani v Cis- in Translajtanijo, boreči se proti dvema ali celo tremi sovražniki, moramo najpopreje nadvladati nad temi,
se zediniti, kot mali narodifii in tako pot krčiti bodočnosti, katere sicer nobeden uas ne bode doživel, katero pa Monti vidi smešno in sijajno. Zahvaljuje se za prijazno slovensko gostoljubje, ter ljubav med studenti Jugoslavije mu je porok, da bodo ti mladi možje tudi v v starejši dobi stali kot prijatelji bori tel ji za ideale mladosti. Sobana je bila dolga in da se je bolje slišalo, obstopili smo vsi kakor se je dalo mizo gospodov poslancev, in bilo je tudi navdušenje zelo veliko in klici gromoviti. —
Govoril je potem tudi g. Nabergoj, ki se je vsem prav priljubil, bil je srčno sprejet, kar ga je pa še posebno priljubilo dijakom, je bil njegov včerajšnji od svobode in poštenosti navdibnen govor.
Eden za drugim so nastopali potem govorniki, Dalmatinci in Hrvati; naglaševala se je potreba mejsobne ljubavi.
Okolo 1 čez polnoč smo imeli Čas pogledati na uro, razšli smo se, za slovo vzemši Še Razlagove besede, ki nam je nalagal učiti se drugih slovanskih jezikov, posebno hrvaščine, ker prej ali slej bode naš pismeni jezik morda srbsko-hrvatski.
Iz N<'HOZ«»i* 14. marca. [Izv. dop.j (Fanatizem; klerikalni v o 11 i c i; „schwindel" in njegovi nasledki). Zadnji dopis iz Senožeč v „Slov. Narodu" je tukajšnje tako zvaue klerikalce, kot ro-varje pri zadnjih obč. volitvah na jako občutljivem mestu prijel. Ne morejo si kaj, da ne bi na ljudi naše stranke, kjer in kakor morejo izlivali svojega srda. Med vsemi se pak najbolj odlikuje tukajšnji „dozdevni Sanitatsrath." Nedavno je neko osobo v v pričo mnogo občinstva brez najmanjšega nzroka tako-le traktiral: du bist ein Narr! ich kann dr factisch bevveiscn, dass du ein Narr bist! itd. K sreči je takrat naletel na tako hladnokrvnega človeka, sicer bi bil imel priliko se pred sodnijo zagovarjati in svoj fanatizem v hladn premišljati. Ta človek, ki je iz Pulja v Istri kot doslužen „Marine-Arztu sem prišel, meni, ka bode zdaj vse nas Senožečane spravil pod „soldaški komando" — od katerega ve toliko pevedati. — Čakajte malo gospodine! uže zdaj vam lehko zagotovimo, da to ne bode tako, kot si vi v vašoj strasti domišljate. Kar govorite o značaji Ijadij, je ravno na Vas obrneno — pravo zadeto.
Uže več dnij se pri tukajšnjej c. k. preiskovalni sodniji preiskujejo pooblastilni falsifikati, ki so se rabili pri poslednjih občinskih volitvah od klerikalne stranke. Uže je bilo več prič zaslišanih in ena od teh v zaporu pridržana. Stvar bode imela za naše protivnike jako slabe nasledke. Začel se je spolnovati pregovor: Kdor drugemu jamo koplje, sam va-njo pade. Enako se je zgodilo i njim. O tej zanimivej pravdi vam pišem drugikrat obŠirniše. (Prosimo. Ur.)
Iz 1'roseUa pri Trstu 11. marca. [Izvirni dopis]. Kako potrpežljiva duša je vendar Slovan! — Nij dovolj, danas okoličane tlači tržaški magistrat po svojih slo-venožeročih pašah in vlada s6 svojo vedno prezirnostjo — še celo druge družbe se pre-drznejo nas v nemar puščati.
Vprašamo : Zakaj južna železnica postavlja v čisto slovenske kraje — uradnike, ki slovenskega čisto nič ne razumejo? Saj dobro  vemo,  da slovenščine zmožnih jih
mnogo ima, pa jih menda nalašč, stavi na nemške in magjarske meje.
Naša železniška postaja „Proseko" na primer ima dva uradnika, a z nobenim nijsi Slovenec v stanu se sporazumeti naj manjše stvari, ker slovenskega čisto nič ne znata, — nego le švabski. Slavna direkcija južne železnice, bi morala vendar malo ob žira na naše slovenske trgovce in potnike imeti, če uže ne iz dostojnosti in pravičnosti, vsaj iz lastnega dobička. V tem naj bi eden naših poslancev interpelacijo na vlado stavil, ker je gotovo po vsej progi enako.
Z CMOrl&kcgrta 13. marca. [Izvirni dopis]. V svojem zadnjem občnem zboru je napravilo klerikalno politično društvo „Gorica" peticijo do visokega c. k. ministerstva, naj bi v Gorici slovensko izobraževališče za učiteljice sč slovensko vadnico vred ustanoviti blagovolilo. — Žal mi je, da se nij kai tacega tudi v „Sočinem" zboru naredilo, ker sodim, po razpravi, katero v časnikih čitam, da je ta stvar silno važna za omiko ljudstva. S takimi peticijami si dela vsako društvo reklamo. — Kaj pomaga govoriti „za omiko" ako ne  delamo zanjo,  in se na oglašamo.
V tisti razpravi čitam, da imajo goriški Slovenci samo dve dekliški šoli, eno v Tolminu, drugo v Kobaridu na Tolminskem. Torej obe v tistem šolskem okraji, kjer je za okrajnega šolHkega nadzornika kaplan g. Smdaršič.   V drnzih okrajih pa nič.
To me zopet žali. V gorah so znali napraviti dekliške šole, okolo Gorice pa ne. In vendar bi pri Gorici take slovenske šole bolje potrebovali, ko v gorah. Kdor je hitrejši, ta kaj doseže; počasnež pak vse zamudi. Nek „Sočan".
Iz TI <>t II ika 14. marca. [Izv. dop.j Motnik dobi vendar šolo, katere uže tako dolgo želi. Temu se imamo zahvaliti posebno okrajnemu šolskemu svetu. Zdaj nij drugače, Motuičani morajo skrbeti, da dobodo šolsko poslopje, naj je nže sezidajo, ali pa kako staro v najem vzemo. Kakor se meni zdi, bi bilo poslednje bolje pametno. Ognili bi se na ta način veliko stroškov; med tem pa bi si pripravili kamenja, lesa in drugepa gradiva. Upam, da bo vse to dobro vodil naš župan, ki je za napredek vnet mož. Vi pa, Motničani, se ne ustrašite truda in nasprotnikov. Vsaka dobra stvar terja veliko truda, vsaka dobra stvar ima brezštevilno nasprotnikov. — Kakor slišim, bodo tudi v bližnjem S p i tal ič i zaceli šolo zidati. Posebno okrajni glavar se poteguje za tO; mi smo mu zato hvaležni — a politikov bo potlej več, ko bodo kmetje znali čitati. Spitalička duhovnija ima nad 1200 duš , koliko otrok je torej brez poduka! Koliko jih mora v nevednosti vzrasti, da jim potlej drugi očitajo, da so tam doma., kjer krave skozi okno gledajo. Fajmošter bi rad sedanji farovž podrl in druzega sezidal, seveda s krvavo pridobljenimi krajcarji svojih vernih ovac. Toda te ovce so tako pametne, da mu ne puste zidati, češ, da ima lepše stanovališče, kakor kateri si bodi izmed kmetov. Rajši bodo Šolo zidali, ter na ta način skrbeli za odgojo svojih otrok, ne pa za mehkužnost duhovnega pastirja.
■ z <*raJMke vii*i 12. marca. [Izv. dopis.] V štev. 9. letošnjega „Slov. G." hvali nam dobro znana osoba našega župnika Stvarnika. On pravi v tem dopisu: naš od vseh poštenih farmanov spoštovani g. žnpnik,
ki že 28. leto tukaj duhovno  službo opravljajo. ..." Ne vem pa kaj on misli z besedo „ pošteni far man i," mar mežnarje in cekmo-štre, pa Se ti pa vsi tako zlo ne spoštujejo. Da nže 28. leto tukaj božjo službo opravlja, fe žalibog resnica: mi pa rečemo,   da nže 28. leto imamo pri nas župnika, ki se je za nas prav malo brigal.   Rad bi pa videl naš g. župnik,  ko bi vsi mi narodnjaki križani bili, ker on ne čudno fezi,  da ljudstvo več zna, ko hruške peči.   Kar  se tiče tam omenjene listnice,  smem   g. dopisnika imenovati  poročevalca  neresnice,  ker sem zanesljivo zvedel, da  nij bila tako pisana, kakor jo je on priobčil.   Če je pa faran od g. župnika javno „slab kristjan" imenovan, kaj za cerkev storil, in mu je on potem osebno očital, „da mu je to za pokoro dano", bode vsakdo lehko presodil, kateri je boljši kristjan: mar ta, ki je  za cerkev res kaj storil in žrtvoval, ali pa žnpnik, ki   mn je še javno oponašal,   da   mn je  „za pokoro dano", in tedaj bi imeli drugi gospodje duhovni celo svoje  življenje pokoro,   če tudi naš ,,od vseh poštenih farmanov spoštovani g. župnik" ne. Da pa „vera peša" in da je tega pri nas le nestrpni  g. župnik kriv, a ne dopisnik brezimne listnice, imamo dovolj dokazov.   N. pr. v Grajski vasi je poddrnž-nica Gomilske fare.   Lansko  leto so tu (v Gr. v.) delali novo streho, nov stolp in povprašajte g. dopisnik, kdo je bil pri tej stavbi nasprotnik?   Edini g. župnik in sicer velik nasprotnik ter obrekovalec podvzetnikov in žrtvovalcev, in pri tem mu ie minintriral prav njegov brat, kateri je pred več leti kot odpuščan učitelj sem prišel , da zdaj župniku vse donaša,   kar  se   godi  v fari njegovih ovčic, in zadnjo jesen se nam je še ta faj-mnStrov brat. vrinil proti volji krajnega šolskega sveta   za  začasnega  učitelja na tukajšnji narodni šoli. — A naš  stolp je dodelan kljubu vašemu prizadevanji.
Končno Se ono. Te dni je tukaj umrl kmet, posestnik, ter zapustil edinega dediča, sina uže odraslega in tudi nekaj premoženja. Ko sin umrlega očeta v farovž vpraSat gre, kdaj bode treba mrliča prinesti, ga naš „spoštovani" g. župnik, predno mu kaj povč, vpraša: ,, Kdaj boš pa plačal?" Ta mu odgovori, da predno bo oče zagrnen v zemljo, bo on prišel ter poplačal pogrebščino. Kaj pravite takim „đušnim pastirjem?" Kaj se pogrebščina ne da drugače izterjati, nego v solzah o8tHlih uže naprej ? !
Mt» *lii«ll4<k ;roi*o na slov. Štajerskem 14. marca. [Izv. dopis]. Sladka gora je spadala k občini v Lemberg; toda nekemu občinskemu pisarja to nij bilo po volji in preskrbel je baje tamolastno pri deželnem odboru premembo irreua tako, da se sedaj imenuje občina sladkogorska. To je bil uzrok nastajočih prepirov oboje-stranskih posestnikov in svet pripoveduje, da omenjeni pisar mojstersko ume ogenj nemira podpi-havati in prepir vzdržavati. To je zlasti pokazal letos pri volitvi občinskega zastopa, katero je vodil on in kaplan; (kdo Be bo neki postavnih določeb držal?). Posrečilo se je tema dvema, da so volilci po njihovej volji volili in v odbor volili svoje mameluke iz Sladkegore in okolice med tem pa so tr-žane iz Leraberga popolnem odstranili. Ako baš se je zoper volitev vložila pritožba, vendar to nikakor ne moti novo izvoljenega odbora z županom vred posel prevzeti in se
prav po pravničarsko znamenito   pokazati s
tem, da hočejo odpraviti šolo v trpu Lemberg, katero je pred kratkim c. kr. dež. Šolski svet zopet ustanovil. Občinski odbor se upira okrajnemu in deželnemu Šolskemu svčtn. Toliko bolj se mora vsak čuditi takemu početju, ker se je dotični protizakon-ski sklep odbora predložil okrajnemu gla varstvu, da se občinsko zastopništvo ne odpravi, ker se je tudi, kakor povedano, zoper veljavo volitve vložila pritožba. Radovedni smo, bode-li tukaj zmagala samovoljna „prav-ničarska" svojat, ali pa se bode zadostilo zakonitim upravnim nredbam.
Iz Zt»|rr<*l»A 15. marca [Izv. dop.] Med ogerskimi ministri prosečimi kralja za odpust, je tudi naS minister „dobra dušica" grof Petar Pejačevič. On bi bil moral sicer nže tačas odstopiti, ko je Vakanovič odstopil. Z odstopom Vakanovičevim prišla je namreč na vlado narodna stranka, katero je prej tudi Pejačevič preganjal, obveljal je sistem, kateremu Re je bil prej tudi Pejačevič upiral. Kljubu temu je pa Pejačevič vendar miniRtersko stolico pod soboj obdržal. Szlavv je dejal, da je tako dobra dušica, da ne hode ničesa pokvaril. In to se je tudi na njegovo poštenje in na našo srečo obistinilo. Sedaj je sam prosil odpusta. Mi se nadejamo, da bo kralj njegovo prošnjo uva-iil in uslišal. Kdo bo naS prihodnji minister ? Bil ta, ali bil oni, kdor koli bode, bo imenovan na poprejšnje zaslišanje bana Mažu-raniča. Kot govorico registrnjem, da se kot ministerski kandidat zopet Jovan Z i v kovic imenuje. Na njegovo mesto, kot predstojnik vladnega oddelka za politično upravo, bi pa potem baje Vončina, sedanji mestni župan stopil. Kakor sem rekel, je vse to denes samo še govorica, ki pa ima veliko verjetnosti v sebi. — Najnovejše vesti iz Budim-Pcšte potrjujejo mnenje tamošnjega Vašega dopisnika, da iz ministerstva koalicije ne bo nič. Če bi pa vendar, kar nij verjetno, do ministerstva koaliranih vodjev saborskih strank prišlo, se tako ministerstvo pač ne bi dolgo vzdržati moglo. Levičar Tisza je kralju baje revizije „ausgleicha" leta 1867 nasvetoval. Nasledek tega njegovega nasveta je, da se je iz kombinacije izpustil. Do leta 1.877 se na „ausgleichu" nič prem en jati neče, in do tega časa vendar nij več tako dolgo da opozicija potrpeti ne bi mogla. Mažuranič je še zmirom v Budim-Pešti, ter se tudi poprej od tam vrnil ne bode, predno se novo ministerstvo ne bode postavilo. Naši Rauchovci jemljo ta mogoči slučaj v poStev svojih špekulacij, da bo Lonyay zopet ogerski mini-sterpredsednik postal. To hi bila zopet voda na njihov mlin. Da poleg Lonyaya Mažu-ranič ne bi mogel ban ostati, to je gotovo, še bolj gotovo je pa to, da bi Lonyay na Mažuraničevo mesto kakega Raucbovca, Če ne celo Raucha Ramega postavil. Iz prvega je ogerska kriza naše občinstvo malo zanimala, sedaj pa, ko se čuje, da je Lonyay zopet svojo glavo vzdignje, je zanimanje splošno postalo. Vsak drugi bi nam bil kot ogerski minister-predsednik ljubši nego L o n-yay. čuje se sicer, da ga tudi na Ogerskem in zlasti na dvoru ne marajo, vendar bi se pa za silo in v zadregi v katere j je denes politična situvacija na Ogerskem, akceptovati mogel. Ravchovci pravijo, da razen Lonyaya ga nij denes moža na Ogerskem ki bi mogel vlado sestaviti. Morebiti pa imajo Rauchovci
prav. — Zakon naSega sabora o delbi zadrug je od kralja potrjen.
Domače stvari'.
— (Kako nekateri duhovniki lopovsko zoper nas) aejtirajo, kaže sledeči dopis, ki ga je dobila naša administracija : rKompolje, fara Dnbrepnljska, pošta Velike Lašče 13. marca. Jest Janez Pire pišem narodni tiskarni v Tavčerjevi hiši, de jest, ki sem bil naroča ..Slovenski tednik" za pol leta, taku Rim žela še za naprej na-račit ga. In mi je prav dapadn, al za na prej ga ne bom več naroču, zakaj ne, za tistu ne, kir so mi gaspud fajmoštr prav zlo to branje preklicali. Sa me paklicali gor v farovš in sa me prav grozno šinfali, ker „Slavenski tednik" berem. Sa rekli, „Slovenski Narad" in „Slavenski tednik", tiga ne brat. Če boš ta strup brav, taku te hom vun iz katolške vere Rpisal. Jpst ta-cega ne odvežem od grcjhu, kateri „Slovenski tednik" bere. Raji „Slovenca" ali „Danico". Jest sem pa reku, saj tacga ni nič notri pisanu, de b ne Rmu brat. Notri je le pisanu, kaj jima zana cejna žitu, al pa kaj se kaj novga zgadi pa sveiti. Pa to mi se nerhl dapade. Tudi sa loterijske številke, tu žiber berem. Vse glih ga ne Rmcm več brat." To jc pismo, ki gotovo nij bilo namenjeno, da se tiska, a natisnemo ga tudi v nevarnost, da bo zdaj dottčn« fa-natikar kmeta zopet insultiral, — ker ie to zopet eklatanten dokaz, kako nesramno nekateri duhovniki „vero" in cerkev zlorabijo, da naivne kmete sleparijo in od branja odvračajo. Kdo pameten ne bi glasoval za konfesijonalne postave, ki bodo tem omiko-sovražnim duhovnikom vendar nekoliko aro-erance, prevzetnosti in nevredne gospodoželj-nosti odvzele, — ako take reči pozna in ve.
— („Novice" vendar enkrat hvalijo) „Mladoslovence". V zadnjem listu pišejo, da je g. dr. Razlag v državnem zboru rekel, da bodo v petib letih na Slovenskem sami Mladoslovcnci. Iz stenografičnih zapisov je sicer razvidno, da dr. Razlag tega nij rekel, nego le, da bode tudi v naši deželi cerkveni in državni red triumfoval, predno pet let preteče; torej „Novice" same priznavajo, da skrbijo Mladoslovenci za red v cerkvi in v državi; Staroslovenci pa po takem za nered, kar je nam nže dobro znano. — Brencelj II. pa si pomaga z lažmi, kakor če ne bi ne slovenski, ne nemški znal brati. „Mnndus vult decipi ergo decipiatnr."
— (C. kr. zdravstveno svetoval-stvo) za Kranjsko je izvolilo g. dr. Stockla za predsednika in dr. SchifTra za podpredsednika.
— (Društvo kranjskih zdravnikov) je poslalo prof. Ilvrtlu na Dunaj slovesno priznavno adreso.
— (Zbor kranjskih zdravnikov) je v soboto. Na vrsti so stanovski interesi. Zeli se, da se zdravniki tudi z dežele mnogoštevilno udeleže.
— (V v si h ljubljanskih šolah) neha prvi semester pred veliko nočjo. Učenci bodo dobili spričevalo za prvi semester.
— (Čitalnica v Kamniku) napravi 19. t. m. nbesedou s predstavljanjen igre „firasčak in oskrbnik", potem tombolo. Vsi častiti društveniki se uljudno vabijo. Začetek ob Va 8 uri zvečer. Odbor.
— (Štir indvaj seta predstava) slovenska bo denes v sredo 18. marca. Igrala se bode nova veseloigra „Th eodoli nda" in priljubljeni dve opereti „Ma-ščevalec" in „Skrivnost ljubezni". Ker je ta predstava predzadnja, se nadejamo, da bode dobro obiskana in ustrezala posebno prijateljem petja.
— (C. k. Ijnbljansko deželno sodišče) je po dvadnevnem obravnavanji, obsodilo zarad zločinstva tatvine po §ij. 171, 173 in 174, i u zbrati zločinstva javne posil-nosti po §. 81 k. z. Janeza A beta, po domače Mačka iz Trzina na sedem let teške ječe in njegovega tovariša Jakob W i 1-fana, po domače Srov, zarad zločinstva tatvine na pet let teške ječe. Kradla sta ta možakarja v zvezi z še drugim neznanim tatovom po raznih krajih, tako pri trgovci Kris-perju v K ran ji, pri kaplanu Staretn v Št, Vidu pri Ljubljani itd. Kar se tiče blaga, nij«ta bila zbirljiva, zlato, srebro, Rukneno blago, kravo itd. Pri obravnavi sta oba tajila in bila čiRto nedolžna. V preiskavnem zaporu Rta bila oba 23 mesecev. Oba sta zoper obsodbo napovedala priziv na višjo Rodnijo v Oradci. —o—
— (Lov) na race in druge povodnje tiče, je kar je sneg padel v ljubljanski okolici poRcbno izdaten. —o—
— (Nova knjižica) izide te dni iz tiskarne družbe sv. Mohorja. Imenuje se „Snopek slovenskih pripovedek iz Motnika".
— (Umrl) jc v Motniku nekdanji žn-pan, ki jo uže dvajset let županoval. On je bil velik prijatelj okrajnega predstojnika, katerega je vselej volil, kadar ga je mogel. Nemškega uij znal, vendar je rad podpisal „durh mllh".
— (Davek na brado.) Po Ižanskem pri Ljubljani se od klerikalne strani med kmete trosi vest, da bo moral vsak hmetsk fant, ki brke nosi, pet goldinarjev davka plačati. — To je prav enako načinu, kako neki popi proti konfesi jonalnim postavam agitirajo. Neumen kmet se da povsod pre-plahtati, pameten kmet pa uže ve, kaj je sleparija. —o—
Razne vesti.
* (Zima na Laškem.) Z Laškega se na Dunaj telegrafira, da so vse laške gore b snegom pokrite, in da se je spomlad morala umekniti, ker se je zima povrnila. Sneg, dež, toča, vse to leti drugo za drugim na zemljo, kjer pomaranče in citrone zore.
* (D ev etkr at morilka.) V Peterburgu je bila 28. februarja preiskava proti štir-naJRtletni deklici, ki je v GaČinovem odgo-jevališči služila ter devet otrok umorila. Štirim je dva prsta v usta potiskala, ter jih zadu-dnšila, enega je v škafu potopila, enemu pa so sekiro glavo odsekala. Zadnji zločin je odkril vse drugo umore. Tudi neko mačko je ubila, neko kravo pa zastrupila. Govorila je s sodnikom mirno, odkritosrčno, in se je ta pa tam smejala. Posebno ji je dopalo, pravi, ko je gledala mehurčke, ki so iz škafa leteli, v kateri je otrokovo glavo držala. Zve-denci so izpoznali, da je na duhu bolna, in so jo poslali v norišnico.
Tr/.na poročila.
Z Dunaja 14. marca. Sejm je bil zelo mlačen, ker pa Re je malo žita pripeljalo, so se cene dobro držale. Pšenice se je prodalo komaj 25.000 čolnih centov po cenah preteklega tedna; najboljša po 8 gl. 40 kr., najslabša po 7 gl. 85 kr. Rež so kupovali Ogri, dunajski   mlinarji se  pa  nijso dosti
znieuili za njo. Najlepša je bila po 5 gld. 30 kr. Ječmen je imel malo kupcev, pa je vendar za 5 kr. poskočil. Bil jo po 5 gld. 15 do 20 kr. Koruza sc po uavaduih ceuab zelo kupice. Oves se je pa zelo podražil, da je bd po 5 gl. 45 do 50 kr. dunajski cent. Po moki se je neki poptaševalo, pa ne dosti.
Iz Buda-Peste 14. marcu. Ku| ci nijso bili nič prav dobre volje, zato je pšenica zgubila proti koncu tedna 10—15 kr. in so je komaj 80.000 centov prodali. Reži se je prodalo samo 8000 vaganov, pa jc de ta za 10 kr. padla. Ravno tako je imel ječmen slab trg. 10.000 vagauov so ga je prodalo in je tudi za 10 kr. padel. Koruza je padla za 5—8 kr., in so je 10.000 centov prodali. Oves pa se je za b' — 8 kr pri vaganu podražil. Prodali so ga 15.000 vag. Prosa se je 1000 vagauov prodalo po 5 gld. 7 kr. P Sen o je bilo po 8 gld. 50 kr. col. cent. Prav veliko se kupuje krompirja in jc najdražji po 3 gl. d. cent, izpod 2 gl. 85 kr. se pa še ne dobo.
PONlttllO.
Vsem bolnim moč In zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesctere du Barry
V foifr/enu.
Izvrstna zdravilna lirana Bcvalcscicre du Barry odstrani vse bolezni; namreč bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrali, žlezah, na sliznici, v dušujaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprcbavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, gumen jo v ušesih, uiedlico in bljevunjo krvi tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revinatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki ao vsem lekom kljubovale.
Spričevalo št. 73.621.
Na Dunaji, 1. februarja 1871. Neskončna hvaležnost do Vas mi daje povod, Vam te vrstico pisati. Mil sem skozi štiri meseco ou strašne naduhe trpinčen; nikdo mi nij mogel olajšanja dati, dokler nijsem na svet prijatelja Vaše izvrstne Kevaleseiero vzel, ki me je od tega zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl. G1 aro v.
Spričevalo št. 65.715.
Pariš, 11. aprila 18U6. Moj gospod! Moja hči, ki je izredno trpela, nij mogla probavljati niti spati; nespečnost, slabost in nervozna razburjenost jo je prevladovala. Ona se nahaja celo dobro po čokoladi Revalesciere, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjene živce, zdravo spanje in trdno meso ter je zopet dobre volje.
U. do Mon tlo u i a. Spričevalo št. 73.800.
Mohač, '20. decembra 1871. Tri mesece sem Vašo slavnoznano „Revalo-aciere" užival in po tem od večletne zlato žilo ozdravel, ter sem to izvrstno sredstvo enemu svojih prijateljev v rabo pripočil. Prosim torej, da blagovolite takoj poslati 2 mutno škatlico za mojega prijatelja pod mojim Vam že znanim napisom po poštnem podvzetji.
Z vsem spoštovanjem
Jož. U lici n stavitelj.
Tečnojii kot meso, pribrani KevaloBciero pn odraščenih in pri otrocih 5ukrat bvojo ceno za zdravila.
V plohafltih pušicab po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 goid., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Kovalesciere-Biacuiten v pušicab š, 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Bevalosciore-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold 60 kr., is tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta. 10 gold., za 288 tuB 20 gold., — za 57« tas 36 gold.
— Prodaje: ii ar ry d u ii ar ry & C o in p. na I»u-uujl, Yi*»I!flNfiligu»He ftt. 8, v IJubljuul Etl. ilabr, v r.idol bratje Oborauzinoyr, v -V.*-bruku Dieohtl 4 Frank, v Celovel P. Birn-bacbor, , JLoučl Ludvig MuTlor, v Mnrlboru F. Koletnlk & M. Morid, v .ti<>ruuu J. B Btookhauien, kakor v vseh tnestiu pri dobrih lo-karjih ui Bpecorijbkib trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vso kraje po pofi-.mh nakaznicah ali povzeijih.
Dunajska borza 17. marca.
(Izvirno tolegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld. 65 Enotni drž. dolg v srebru    .   .   ~i3   „ 00
1860 drž. posojilo.....103
Akeijo narodne banke . . 970 Kreditne akcijo ...       . ;2«i
London ........111
Napol..........8
C. k. cekini.......—
Srebro.........
kr.
0
80
L'U
Tujci.
15. in lt>. marca.
Kvropa: Jesernik iz Zagreba. — Mareolini iz Segleda. — Malfatti iz Gradca. — FelsenBtein iz (lonce.      Kak iz Gradca. — Fatol z Dunaja.
Pri Slonu: Mohorčič iz TrBta. — Kerndl z Dunaja. — 1'etrocih iz Zemljina. — "VVettman z Dunaja, — Starč iz Mengša. — Umck z Bleda. — Grof Barbo iz Hakovnika. — Goiubač iz Sežane.— ('a/.afura iz Boke. — Stcpbani iz Frankfurta. — Žnidaršič iz Trsta. — Breincder iz Gradca. — Grof Licbtenberg se sinom iz Prapreč.
Pri Mali« 1 s Schmidt, Krctsant z Dunaja. — Pogačnik  z Gorenjskega. — Potokar iz Bibnice.
— Šuatoršič u Vidma.  — UrbanČič  iz Preddvora.
— Selder iz Gradca. — Lumbor Maria iz Zagreba.
— Rdttel iz Krškega. — llusk z Dunaja. — Zebal iz Škofje Loke. — Jenny iz Trsta. — Kron iz Ko-Sovja. — Holzmann iz Beljaka. — Volk z Dunaja. I.embruck iz Budolfovega.
Pri Zamorci« Menzinger iz Bleda. —Weigl iz Krakovoga. — Babic iz Gorenjskega.
Deželno gledališče v Ljubljani.
V sredo 18. marca 1874.
Komična opereta v 1 dejanji, poslovenil J. Cim-perman, godba od M. J. Legouix-a.
Potem prvikrat:
Theodolinda.
Veseloigra v 1 dejanji, spisal J. B. pl. Sch\veitzert poslovenil B. P.
Končno
Skrivnost ljubezni.
Komična operota v 1 dejanji od F. Gumberta, poslovenil J. Ciuiperraan.
Prihodnja slovenska predstava bo v sredo (praznik) .'.">. marca 1874.
Pred sleparstvom se svari!
Med mnogimi naznanili, posebno za ure, morijo marsikateri na to, pokrajinske prebivalce preslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšne uro kupit i i, za katero firma prodajalca no da dovoljne garancije. Pri meni kupljeno uro so vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzemejo, dokaz iiaJMlrogcjiie HolltliiONti !
Neverjetno, pa resnično!
rf.n  "1  4r»| Itt   iti   I   <»"|   švicarska moderna porcolan-email-ura, z lepimi soljankami
* (5" K.J . III M. in cvetlicami emailirana, prav elegantna in po niski ceni,
koristna za vboge in bogato, z enoletno garancijo. rš'«»  Q    \i\   in   II   tri   Pi;iv;i angleška,  srebrna cilindrasta tira, s čisto talmi-verižico, z Mdi\ «7, ©** medaljonom, etuijem, ključem in 51otnim garantilnim listom,  in z
reservnim urnim steklom vred.   Taisto krono-časomorno ure, najfinejše v ognji pozlačene samo
12 gld. 50 kr.
~|0 ■ || "I *i ifl volja praktična, dobra in čista remontoirna ura, tako zvana cesarska ura, ki *™ *"  m.*M j0 najboljšo delo, kar so more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. se
te ure ne morejo dovolj priporočati, ker bo očitni dokazi, da taksna trpežna ura uiti za sekundo
zaiti ne sme.
rW.fk   \\  ju   |W «r|   80 Nubijo moderno vojaško uro, lehko, lične, polog tega jako elegantne ' "* J.O      *• In okusno, in kar je glavna reč, zelč natančno gredo in  so po čudno
niski ceni; k takej uri dobi vsaki imitirano srebrno urno vorižico po modernom fazonu z ključem, etuijem, medaljonom in 51otnim garantilnim listom. W«||h|{|   |0 in ~l     u*\   Brebrna cilindrasta ura, s pravim zlatim obročem naskok, močnim ►^•»■■lU MJm) 111 -i-tf kristalnim steklom, z vorižico in medaljonom iz talmi-zlata in ga-
rantilnim listom vred.
W«||||f| I ^ OO prava angleška srebrna sidorna ura, savonoto z dvojnim pokrovom,
^**III*J *v O    najfinejšo gravirana, s pravo talmi-zlato  verižico in garantilnim
listom vred.
Sflnin 1^1 <**l Prava angleška, srebrna in v ognji pozlačena kronometer-ura z verižico, me-►^■»1110 C5     daljonom iz talmi-zlata, usnjatim etuijem in garantilnim listom.
SfllHO 14 gl» taista, znamenito finejša, z orijentaličnim kažipotom.
W »11114-1  lft olj J 7 tr\   prava angleška Prince of Walos-remontoarna ura, najmočnejšega -IW itll   I f obsega, s kristalnim steklom, kolesjem iz nikelna v pravem, čistem
talmi-zlatu: te ure imajo celo prod druzimi to prednost, da se brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vrod zastonj. wS*illlO   1^   <y*l   Prava angleška ura iz čistega talmi-zlata, cilindrasta, nove fazone, z dvojnim to«lHU ^ I. kristalnim steklom, in ao tudi kolesjo vidi, ko je zaprta, s talmi-zlato veri-
žico, z medaljonom in garantilnim listom vrod.
kSmilO 141- nI I 17 *H ce'° maJ'ina ura 2a &08P°> >z pravega srebra in prav pozlačena, s * • pravo talmi-zlato verižico okolo vrata in garantdnim listom vred.
Wn.|.Q |W j|| 0(1 irl P'ava angleška najfinejša v ognji pozlačena srebrna kronome-^ mtema ura z dvojnim pokrovom,  najfinejše emailirana,  s fino
vorižico iz pravega talmi-zlata, medaljonom in garantilnim listom vrod.
SfllllO   iN   »Ii   dO   iti   3*1   crl   najfinejša prava angleška sidorna ura, na 15 ru-
KJHiiiiu (in   <^\r   111   fi^*3   ^l. bjnov, z uajfinojšo verižico iz talmi-zlata, medal-
jonom, usnjatim etuijem in garantilnim listom vred.
Sumo   ^}(\   in   9^   <»*l   srebrna remontoarna ura,  se brez ključa navija,   s talmi-zlato
tcmillU III gl, vorižičo in medaljonom vrod.
Samo 23, 25 in 27 gl. SSJn^f gO8p0 z verižico' modalJouom in
^♦11110 itfi ili crl   pr:iva angleška srebrna remontoarna ura z dvojnim po-
> ^«"io 111 ra-vr krovom, garantovana in patentovana.
SaillO 35, 4-5 ill 50 gl. prava .^10^ ziata sidorna ara s kristalnim steklom. Smilim ili l    y\  iii   11 lil  ivl    fina klala remontoarna ura s kristalnim steklom,  105 in
črnilu ou,      111 iuu gu U6 gl B avojIliul 8teklou].
Skinut Q£\i\      QOn  ir\    P'avi angleški kronomoter, z romontoarom, dvojnim pokrovom II*' &\f\9-OlfU gl, in kristalnim steklom.
Bazen tega vse kje drugod ali od kogar drtizega razglašene uro «seueje.
Delavnica za poprave ur.
Staro ure, večkrat dragi družinski spominki, ho popravljajo in ponavljajo. Cena poprav s 5Ietno garancijo gl. I1/,, gl. 3, 5 do 10 gl.
Pismena naročila
so naJpoitno povzetje ali i>ušil|utev /.ut-skn v 24 muli izvrsč. Na posebno zahtevanje se pošiljajo tudi ure in verižice na povzetju na i/.birko in se za ueobdržano denar nazaj pošljo.
Mojo cono so vedno nižjo kakor najnižje povsod in jaz stojim s svojimi terjatvami na visočini časa.
VhI, ki ai novo uro naročiti žele,
Val, ki stare ure za nove zamenjati hočejo, so prošeni, so na mojo firmo obrniti.
(50—3)
TJlirenfabrikant, Rotkenthurmstr. 9, Wien.
H&ftNlOV litij »C (loblO Z»l»OIIIIll.
Izdateij in za uredništvo od^ovoreu : Ivan Semen.
Lastniua in tisk „Narodne tiskarne''.