Poštnina plaJana v gotovini.
Ital —Pril°3~
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan ijutraj razve« T ponedeljkih in dnevih po praznikih. — Posamezna Številka Din 1'—■, na 16 straneh Din 2—> mesečna naročnina Din 20 —, za tujino Din 30'—. Uredništvo ▼ Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-7L
Jugoslovan
Rokopisov rratam o. ■" Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava
* Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, telefon 29-60. Podružnica v Celju,
Slomškov trg Stev. 4.
St. 81
Ljubljana, petek, dne 5. septembra 1930
Leto I.
Zali iilinii za Atili Minki din
Juiri dobe naši slavni polki nove jugoslovanske zastave - Sijajen uspeh dveh poskusnih parad na Banjici - Danes pridejo v prestolnico banski svetniki iz vse države
Beograd, 4. septembra. 1. Včeraj dopoldne se je na Banjici izvršilo poskusno defiliranje polkov, ki se udeleže parade dne
6.	septembra. Defiliranje je krasno uspelo in je dalo sliko veličastne manifestacije naše vojsko. Komandant parade armijski general Gjuro Dokič je že zgodaj zjutraj pregledal čete. Ob pol 8. zjutraj je prispel na Banjico predsednik vlade general Zivkovič. Razen njega se je prve poskusne revije udeležil tudi prvi kraljev adjutant divizijski general Dragomir Stojanovič, divizijski general Čolak-Anfcič, glavni inšpektor konjenice, komandant žandarmerije, divizijski general Markovič Dušan, dvorni maršal brigadni general Dimitrijevič, upravnik dvora general Vukovič, komandant zrako-plovstva polkovnik Markovič itd. Ob 9-50 se je pričela poskusna revija. Dijaki vojne akademije niso sodelovali, ker so izven Beograda na vojaškem tečaju, vendar pa so se sinoči že vrnili. Na čelu revije je jahal komandant parade armijski general Dokič s svojo suito. V prvih skupinah so bile vojne šole, ki so prihajale s sigurnim, močnim in lepim korakom in so napravile globok utis na gledalce. Defiliranje šol je trajalo dolgo. Njim so sledile čete, ki so bile korakale v razvitih vrstah. Naravnost sijajen je bil paradni marš mornarjev. Za njimi je
prišla kraljeva garda z viršilcem dolžnosti komandanta Maksimoviča na čelu. Defiliranje gardistov je bilo sijajno kakor vedno. Posebno lepo sliko so nudile mitraljeske čete. Za njimi so prihajale pehotne čete, polk za polkom. Drugi pešadijski polk kneza Mihajla, ki slovi pod imenom »Železni polk«, je defiliral v kolosalnem maršu. Sledili so inženjerski bataljoni in bolniške čete. Potem je prišla v galopu kavalerija s komandantom polkovnikom Stankovičem na čelu. V krasnem galopu sta prijezdila 5. in 8. konjeniški polk. Za konjenico so prišli biciklistovski bataljoni, ki jih do sedaj še ni bilo videti na paradah. Vodil jih je podpolkovnik Josip Jaklič. Sledila je artilerija s polkovnikom Pavlovičem na čelu. Za njo je prišel 30. artilerijski polk kraljeviča Tomislava s težkimi havbicami. Nato so prišle gorske divizije in gorska artilerija, dalje masivni protiavijonski topovi, za njimi pa težka artilerija, kjer so topove vlekli traktorji. Za tem so pridefilirali po dva v eni vrsti tanki, katerih kretanje je bilo počasno, toda polno moči in jeklenega ritma. Za tanki so prišli oklepni avtomobili. Vse defiliranje je napravilo na občinstvo najglobji vtis.
Beograd, 4. septembra. 1. Danes se je na Banjici vršilo poskusno defiliranje naše
vojske pred vojnim ministrom generalom Hadžičem. Na Banjico je že rano zjutraj hitelo številno občinstvo, da prisostvuje de-filiranju naših slavnih polkov. Kmalu pred 8. uro je prispel vojni minister general Hadžič, ki je ob prihodu do prvih vrst vojske stopil z avtomobila ter sedel na konja. Vojni minister je v spremstvu komandanta parade generala Dokiča, prvega odjutanta N j. Vel. kralja generala Stojanoviča in drugih generalov pregledal razvrščene čete ter pozdravil vojake s »Pomozi Bog junačil« Po izvršenem pregledu čet je general Hadžič odšel na tribuno, da se prične defiliranje. Prvi je nastopil komandant parade general Dokič. Za njim je stopala godba, nakar so se vrstili pehotni polki drug za drugim s svojimi zastavami. Zbrani narod je navdušeno pozdravljal mimoidoče vojaštvo in zastave. Zastave so se vrstile ena za drugo, mnogo raztrgane in z znamenji ljutih bojev. Poleg zastave je korakala častna četa 22 vojakov s polkovnikom. Za pehoto so prišle voqaške šole z generalom Miličevičem na čelu. Potem so prihajali dijaki pomorske akademije v lepih belih krojih. Njim so sledili dijaki podčastniške šole. Njihov korak je bil jeklen. Narod je navdušeno pozdravljal te oddelke kakor tudi vse druge, ki so sledili. Ko je prišlo šest
sto mornarjev naše vojne mornarice, jim je množica vzklikala »Živela jugoslovanska mornarical Defiliranje so zaključili tanki (deset), ki so se pomikali po dva in dva v vrsti, oklopni avtomobili in kolona avto-odeljenja. Takoj po završeni paradi se ja izza Beograda pojavilo okrog 110 aeropla-nov, ki so v najlepšem redu pridefilirali in zapustili veličasten vtis. Parada je trajala dve uri. Paradi so prisostvovali razen že omenjenih odličnikov tudi beograjski župan Nešič, maršal dvora general Dimitrijevič in pomočnik vojnega ministra general Ristič. Ko je bilo defiliranje končano, se je vršila poskusna zamenjava zastav. Starih zastav je bilo do sedaj 35, a 24 polkov je še brez zastav.
Beograd, 4. septembra, k. Jutri dopoldne se pripeljejo v Beograd na velike svečanosti, ki se bodo vršile na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, banski svetniki iz vseh banovin. Prihajali bodo jutri ves dan. Na postaji jih bo sprejemal poseben odbor. Ministrski predsednik bo jutri ves dan sprejemal banovinske svetnike po vrsti, kakor bodo prihajali v Beograd. Ob 8-30 bo sprejel prvo skupino, ob 17. popoldne pa zadnjo. Zvčere jim bo v Gardnem domu na Topčiderskem griču priredil večerjo.
Nova pomembna deklaracija naše vlade
Ministri so člani homogenega kabineta s programom manifesta Nj. Vel. kralja in deklaracije od 4. julija t. 1. — Pravilni razvoj narodnega in državnega življenja izključuje povratek nekdanjih strank
Beograd, 4. sept. Danes je bila od 11.30 do 13.40 seja ministrskega sveta pod predsedstvom generala Živkoviča, predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev.
Seje so se udeležili ministri Uzunovič, Marinkovič, Drinkovič, Kumanudi, Srskič, Maksimovič, Šibenik, Švrljuga, Radivoievič, Trifunovič, Preka, Najdorfer m Švegel, vsi razen Korošca, Fr&ngeša in Demetroviča, ki niso v Beogradu, nego na potovanju.
Na seji so pretresali načrt dela za nadalj-no izvajanje sklepov, sprejetih na seji ministrskega sveta 4. julija 1930.
Razen drugega je bilo v zvezi s prej sprejetimi sklepi sklenjeno objaviti,da (lani kabineta izjavljajo:
Da imajo samo en program, ki je obelodanjen v manifestu Nj. Vel. kralja dne 6. januarja 1929. in v sklepu kraljevske vlade dne 4. julija 1930. Oni se tedaj smatrajo za člane homogenega kabineta, prepričani, da pravilni razvoj narodnega in državnega življenja izključuje v bodočnosti povratek in vzpostavitev nekdanjih strank, in izjavljajo, da so odločeni, da v bodoče politično delujejo samo na tej podlagi in skupno sodelujejo ne glede na svojo prejšnjo strankarsko pripadnost. — Centralni presbiro.
Balkanska konferenca Rdečega križa v Beogradu
Konferenca je pripravljalni sestanek za kongres v Bruslju
Beograd, 4. septembra. AA. 30. septembra in 1. oktobra t. 1. bo v Beogradu regionalna konferenca društev Rdečega križa iz balkanskih držav. Te konference se udeleže društva Rdečega križa iz Albanije, Bolgarije, Romunije, Grčije in Rdečega polmeseca iz Turčije. Na konferenci bo poročal o splošni organizaciji Rdečega križa glavni tajnik društva dr. Ljuba Popovič, o pomoči Rdečega križa dr. Jovan Nenadovič, predsednik oblastnega odbora v Novem Sadu,
o	higijeni Vasa Lazarevič, član glavnega odbora, o razvoju poklica babic v poslednjih 20 letih dr. Žarko Ruvidič. o naraščaju Rdečega križa njegova predsednica Lepo-sava Petkovič.
Ta konferenca društva Rdečega križa Iz balkanskih držav je pripravljalni sestanek za 14. veliki kongres vseh društev Rdečega križa, ki bo od 6. do 11. oktobra t. 1. v Bruslju.
Odmevi delavskih demonstracij v Budimpešti
»Za izgrede ni odgovorna socialna demokracija, temveč so jim vzrok
oblastva«
Praga, 4. septembra. AA. »Prager Pres-se«, »Narodni osloboženi« in »Pravo lidu« komentirajo budimpeštanske demantije. »Prager Presse« pravi, da soeijalna demokracija ni odgovorna za ekscese, nego da so jim vzrok oblastva. Madjarska ni ničesar ukrenila, da podpre brezposelne, ki jih je do 250 tisoč. Režim se naslanja samo na vojaško silo.
»Narodni osloboženi« izjavljajo, da se madjarska vlada sklicuje ha pomanjkanje denarja, da ji ni treba izvajati socijalne politike. Toda ta argument je izgubil prepri-čevalnost, odkar so rešeni procesi optantov, katerih zahtevam je bilo ugodeno v breme madjarskih reparacij. Vlada je našla sredstva, da popravi položaj lastnikov zemljišč, ki so bili obremenjeni z dolgovi.
ni pa znala podpreti privatnih podjetij z ugodnimi posojili. Vedno ima dovolj denarja za vojsko in ilegalne organizacije.
»Pravo lidu« poudarja, da bo v sedanjih borbah madjarska gentry premagana, če se bo proti svojemu lastnemu narodu posluževala sredstev, ki so dovoljena samo v vojni. Delavsko nezadovoljstvo dokazuje politično nesposobnost onih, ki kale mir v Evropi s svojimi konspiracijami in intrigi-rajo v korist Habsburgov, nočejo pa videti bede naroda, ker razpolagajo sami z velikanskimi zemljišči.
Nov prihod zlata v Pariz
Cherbourg, 4. septembra. AA. Parnik »Evropa« je iz Newyorka pripeljal za 90 milijonov frankov zlata, namenjenega za Pariz.
Poljski glas o nemško - sovjetski nevarnosti
Zveza med Nemčijo in Sovjeti je v
Varšava, 4. septembra. AA. »Gazeta Poljska« opozarja v svojem članku pod naslovom »Za kulisami sovjetsko - nemške zveze« na neka odkritja v zvezi s smrtjo nemškega letalca Amlingerja v Rusiji in samomora njegove žene. List ugotavlja, da jo zveza med Nemčijo in Sovjeti, ki je v vojaškem pogledu jako intimna, potrjena >
vojaškem pogledu zelo intimna
nepobitnimi dejstvi. List opozarja na odkritja nemškega socijailističnega poslanca Kinklerja, ki jih je objavil »Vorwarts« že leta 1928., ter na odkritja sovjetskega tednika »Ogonjak«, ki dokazujejo, da predstavlja Reichswehrov vojni kader armado treh milijonov mož.
Nov velik polet Costesa in Bellonta v Ameriki
Včeraj sta se letalca dvignila na tekmovalni let New York—Dallas
Nowyork, 4. septembra. AA. Letalca Oo-stes in Bellonte sta ob 6.55 zjutraj ameriškega časa odletela v prekrasnem vremenu v Dallas v državi Texas.
Newyork, 4. septembra. A A. Letalo »Vprašaj« je davi odletelo v Dallas za nagrado 5000 funtov šterlingov, ki jih je poklonil polkovnik Easterwood za onega letalca, ki brez pristanka preleti 1200 milj dolgo razdaljo iz Newyorka v Dallas.
Nowyork, 4. septembra. A A. Francoska letalca Oostes in Bellonte sta bila včeraj sprejeta v občinski hiši, kjer je bilo njima na čast mnogo govorov. Med njimi so najpomembnejši govori newyorškega župana Walkerja in obeh francoskih letalcev. Velikanska množica ljudi je napolnila vse
ulioe, po katerih sta šla letalca, in ju burno pozdravljala.
Pariz, 4. septembra. AA. Letalec Costea bo odlikovan s trakom komanderja Legije časti, Bellonte pa z rozeto oficirja Legije časti. Oba letalca dobivata neprestano nove brzojavke s čestitkami. Med drugimi so jima čestitali predsednik pariškega občinskega sveta, minister trgovske mornarice, britski minister za zrakoplovstvo, vdovi Colija in Nungesserja, Asturski princ, rou-enski in havreski župan.
Pariz, 4. septembra. A A. Francoski zunanji minister Briand je sprejel ameriškega veleposlanika v Parizu Edgea, ki mu je prišel uradno izreči najtoplejše čestitke ameriške vlade za slavni polet Costesa in Bellonta čez Atlantik.
Kmetski punt proti indijskim oblastim
Prebivalci Islampurja ustanavljajo lastna oblastva
Pooma, 4. septembra. AA. Kmetje v Islampurju v Satarskem okraju so priredili v poslednjem času velike manifestacije proti indijski vladi in vsem osebam, ki imajo v rokah administracijo. Vladine oblasti mislijo, da nameravajo prebivalci v Islampurju ustanoviti svojo lastno oblasti. Zato je vlada odredila vse potrebne mere,, da ne bodo mogli kršiti zakonov. Gibanju
prebivalstva v Islampurju se je priključilo okoli 4000 oseb. Vlada je odposlala v Is-lainpur potrebna vojaška pojačenja; začetek operacij bo jutri.
IslaunpuT leži na zapadni meji države Kbolapur. Prebivalci države Kholapur prihajajo, oboroženi z različnim orožjem, Is-lampurcem na pomoč. Utaborili so se v obmejnih hribih.
Svečanost Materinskega društva na čast kraljeviča Petra
Beograd, 4. septembra. AA. Na čast rojstnega dno Nj. Vis. kraljeviča Petra priredi Materinsko društvo v petek 5. t. m. svečanost v svojem domu. Pri tej priliki bodo krščeni štirje moški najdenčki in sicer trije pravoslavne in eden rimskokatoliške vere. Vsi dobe pri krstu ime Peter. Otrokom bo kumoval predsednik društva in dve članici uprave.
Naša pogodba s Poljsko
Beograd, 3. septembra, k. Za svojega bivanja v Varšavi ob priliki podpisa sporazuma o trgovskih odnošujih s Poljsko do sklenitve nove trgovinske pogodbe je dal trgovinski minister Dcme-trovič to-le izjavo: Z naše strani je napravljeno vse, da sc pogajanja za trgovinsko pogodbo s Polj-sko takoj pričnejo in je v tem smislu že vse urejo. no. Zelo verjetno je, da se bodo ta pogajanja še ta mesec vršila v Beogradu, kjer so poljski službeni krogi silili na to, da se pogujanja čim prej prično.
Pred zaključkom tržaškega procesa
Podrobnosti o zadnjih zasliševanjih obtožencev — Razsodba bo razglašena nocoj ali jutri predpoldne
r....................
Velika doba — majhni ljudje
Ko bodo zgodovinarji bodočnosti pisali današnji dobi, bodo slikali to dobo brez voma kot dobo, ki je rodila nove smer-ice človeškega življenja in udejstvovanja, e v nejasnih konturah si moremo danes predstavljati te smernice, a gotovo je, da porajajo in se tudi porode.
To velja zlasti tudi za našo državo in fcred vsem tudi za Slovenijo. Ta zadnja je j tem, da je po dolgih stoletjih hlapčevanja postala neodvisna in se združila s krvnimi brati, slopila pred celo vrsto popolnoma novih potreb. Popolnoma nove jmernice so postale potrebne njeni politiki. Opozicija proti vladajočemu režimu |n rušenje države je bila njena naloga poprej, konstruktivno delo za državo je po-Jstala njena naloga poslej. Cela vrsta gospodarskih in socijalnih vprašanj se je pogodila kot posledica pripadnosti k novi flržavi.
Dobe, ko se imajo narodi v svojem udejstvovanju gospodarsko ali politično ali pa pospodarsko in politično popolnoma pre-fijentirati, imenujemo velike dobe. Take velike dobe zahtevajo velike ljudi, in težko [e narodu, ki v takih velikih dobah ne najde velikih ljudi.
Ce se vprašamo, ali smo imeli, oziroma pli imamo Slovenci v današnji veliki dobi ludi velike ljudi, si moramo žalibog odgo-jvoriti, da se doslej veliki ljudje, ki bi |umevali potrebe časa in vodili narod k jepši bodočnosti, niso pojavili v zadostnem številu.
Ni naš namen, da s to konstatacijo jem-
Ijemo komu upanje v lepšo bodočnost, po-rebna pa je ta konstatacija: šele ko si :lovek izpraša vest, se more poboljšati. In kar velja za posameznika, velja iudi pa narod.
V dokaz svoji trditvi, da je velika doba pri nas naletela na majhne ljudi, ne bomo danes navajali vseh napak in pregreh, po katerih smo se odlikovali tekom preteklega desetletja. Opozoriti hočemo samo na dogodke prav zadnjega časa.
Cel narod je pozdravil čin 6. januarja kot odrešitev iz neznosnih razmer. Cel narod je priznal, da ni moglo iti dalje iako kakor je šlo, večina narodnih voditeljev in načelstev strank je podajala in prav do danes podaja izjave lojalnosti itd.
Stojimo neposredno pred činom, ki naj na simboličen način deklarira celemu svetu, da smo vsi bratje v Jugoslaviji ene krvi in ene misli, pred izmenjanjem starih s slavo ovitih srbskih bojnih praporov z novimi jugoslovanskimi bojnimi prapori. Eno svojih najdražjih svetinj polaga s tem Srbija na žrtvenik nove skupne domovine, da na simboličen način dokaže celemu svetu, da se vsi do zadnjega v državi zavedamo, da smo eno. Je to sicer pred vsem simboličen čin, a vendar čin take važnosti, kakor jih je malo v zgodovini držav.
In kaj delamo Slovenci v tednih, ki leže neposredno pred tem činom, kateri naj simbolizira vrhunec naporov za konsolidacijo države? Ali so usmerjene vse naše moči v to, da napravimo državo čim trdnejšo in močnejšo, ali sploh mislimo na to, kakšne zgodovinske važnosti je za nas ;doba po 6. januarju, katere duh menda doseže svoj zenit v činu, ki stoji neposredno pred nami?
Ne.
V teh tednih dalje praznuje svoje orgije naša lastnost, ki smo jo svojčas označili kot »kranjsko fovšijo«. Velik del latentnih sit onih krogov, ki naj bi bili vodilni, je usmerjen samo za tem, da doseže osebne izpremembe na več ali manj vodilnih mestih, in sicer ne zaradi tega, ker bi ta vodilna mesta ne vršila svoje dolžnosti, ampak menda iz čiste blede zavisti. Po vseh javnih lokalih je zopet enkrat govor le o teh osebnih izpremembah. Z nekako sadistično naslado posluša javnost te govorice in najde v njih svoje zadoščenje, kakor da ni niti enega drugega vprašanja, ki bi bilo važno za našo sedanjost in bodočnost.
Od kje vse take govorice izvirajo, ne bomo preiskovali. Potrebno pa se nam zdi, da registriramo, kake naloge rešuje slovenska javnost z enim delom svojih voditeljev v današnji veliki dobi, potrebno se nam zdi, da konstatiramo, da je velika doba v večini dosedanjih voditeljev našla majhne ljudi.
In potrebno se nam zdi, s to konstatacijo klicati na plan mlado generacijo in pa vse one, ki so doslej stali v ozadju radi tega, ker jim je doba pred 6. januarjem s svojimi metodami zagrenila veselje
Trst, 4. septembra. Včerajšnja obravnava pred posebnim sodiščem proti 18 Jugoslovanom iz Julijske Krajine je bila, kot pravijo tržaški listi, nadvse zanimiva zaradi tega, ker je predsednik sodišča general Cristini začel zasliševati obtožence. Zaslišani 60 bili kot prvi Slavko Bevk, nato Manfreda, Ciril Kosmač, Zofija Frančeškin, Ferdinand Bidovec, Zvonimir Miloš in končno Miro Pertot. Kot poročajo listi, so obtoženci vse, česar so bili obtoženi, domalega priznali. Večina izmed njih je celo po poročilih italijanskih listov in na vprašanje predsednika Cristinija dala svoje izjave tako pri prejšnjih zasliševanjih, kot pri sedanjih spontano, ne da bi bila siljena.
Današnja razprava se je pričela, kot je bilo napovedano, ob 15. uri. Poleg občinstva so se je udeležili zastopniki oblasti in člani konzularnega tržaškega zbora, tako poljski konzul Kwiatkowski, angleški, haitski, uruguajski, turski, španski, ameriški in kolumbijski konzul ter zastopnik grškega konzula. Obtožence so pripeljali v železno kletko skoro pol ure pred pričetkom obravnave.
Prvi je izpraševan Slavko Bevk. Pripovedoval je, kako je leta 1925 po končanih študijah spoznal Maksimiljana Rejca, ki mu je preskrbel delo dopisnika prit ržaškem dnevniku »Edinost«. Pozneje je spoznal Rejčevega brata Alberta, ki ga je pripravil do tega, da se je priključil tajni pro-tifašistovski organizaciji in deloval za njo vse do svoje aretacije. Leta 1928 se je udeležil zborovanja v Cvetrožu, pozneje je imel mnogo opravka z Zorkom Jelinčičem in drugimi obtoženci. Podpiral je izseljevanje in priznal, da je pripomogel nekaterim neznancem preko meje. Ko ga je predsednik vprašal, zakaj se ni otresel upliva »Organizacije«, je dejal, kot pravijo listi, da so ga od tega odvračale grožnje. Nadalje je pripovedoval o dijaški organizaciji,- ki je imela več zborovanj, na katerih so poedini člani imeli predavanja o političnih, socijalnih in kulturnih vprašanjih. Takih zborovanj je bilo 10 ali 11, on pa se je udeležil le štirih. Poleg te organizacijo in v posredni zvezi z njo je obstojala še druga organizacija, ki je imela teroristične namene, pri kateri pa on ni sodeloval.
Kot drugi je bil zaslišan Manfreda, ki se je pričel udejstvovati, kot je po poročilih tržaških listov pripovedoval, v slovenskih organizacijah leta 1926, ko se je udeležil dijaškega kongresa pri Sv. Jakobu v Trstu. Pozneje leta 1928 je začel prebirati knjige in je spoznal, da je tudi on pripadal nekemu narodu. Čital je življenjepise velikih mož in je želel, da bi tudi on kaj malega storil za svojo domovino. Takrat ga je bolelo srce, ko je uvidel, da se vse, kar pripada njegovemu narodu, tako zaničuje in zatira. Tedaj ga je predsednik vprašal: »Ali ste mislili, da delate s tem kaj slabega?« Obtoženec: »Ne, nisem napravil ničesar slabega.« Istega leta je v Gorici spoznal Rejca Maksimiljana. Ta mu je začel govoriti o potrebi, da se ljudstvo upre vsemu, kar je fašistovskega in italijanskega. Spočetka se je vendar vdal njegovim prepričevalnim prigovarjanjem. Leta 1929 je zvedel o organizaciji in ee začel v njej sami udejstvovati. Še prej je začel širiti protiitalijanske letake, ki so pozivali ljudstvo, naj ne glasuje — bilo je tik pred takozva-nim fašistovskim plebiscitom — za fašistovske poslance. Obtoženec pojasnjuje, da je bil vpisan tudi v dijaško fašistovsko organizacijo. On sam zanika, da bi se kdaj bil udeleževal kakšne teroristične akcije. O terorju mu nihče ni nikoli pripovedoval.
Manfredi je sledil Ciril Kosmač, najmlajši izmed obtožencev. Na zahtevo predsednika Cristinija je pripovedoval, kako ga je Jelinčič leta 1927. pripravil do tega, da se ni izselil v Jugoslavijo, kot je prvotno nameraval, marveč, da je ostal v Gorici, kjer je zanj skrbel Jelinčič. Takrat se je za zahvalo za to vzdrževanje začel baviti s protiitalijansko akcijo. Tudi on je dobival od Bevka protiitalijanske letake in liste, pa jih ni Siril. Priznal je, da je bil član dijaške organizacije, katero je vodil Jelinčič, ni pa zakrivil nikakšnega terorističnega dejanja.
Nato je bila zaslišana Zofija Franieškinova. Bila je 40 krat zaslišana ni priznava, kot poročajo tržaški listi, da je resnica vse, kar je pri teh zasliševanjih izpovedala. Leta 1928. je spoznala Jelinčiča in se začela zanimati za delovanje »Organizacije«. Tudi njen mož je bil zapleten v to delovanje. Sprejemala je pisma, ki jih je bilo treba odnašati k eni ali drugi osebi. Njen mož je s pomočjo nekega motocikla vzdrževal vezi med organizacijama v Trstu in Gorici. Več opravkov je imela s Špangerjem, Gatnikom, Logarjem, Marušičem in drugimi. Španger je prihajal večkrat v Gorico, kamor je prinašal letake in pro-tifašistovske liste. Leta 1929. bi bila morala pomagati spraviti preko meje dva antifašista iz Milana. Pomagala je tudi drugim, da so brez potnega lista prekoračili državno mejo. Sedmega februarja t. 1. jo je obiskal učitelj Logar, ki je imel neko pismo, katero naj bi njen mož odnesel na Prosek. Res se je njen mož naslednjega dne odpeljal na Prosek in oddal pismo Štoki. Vrnil se je pozno ponoči z odgovorom. Devetega februarja dopoldne je prišel v Gorico Španger, ki ji je dejal, da je bil poklican v Gorico. Pritoževal se je, da Goričani tako malo delujejo, nato pa ji je dejal: »Gospa, danes še lahko berete »Popolo«, v bodoče ga ne boste več«. Spočetka ni razumela, kaj naj bi to pomenilo, toda, ko bi bila morala spremljati neko gospodično v Trst, ji je to odsvetoval njen mož, češ, da je bilo to istega dne zelo nevarno. Takrat se je spomnila na Španger-jeve besede in jih razumela. V Trstu je bil namreč tisto noč izvršen atentat na fašistovsko glasilo.
Peti je bil zaslišan Ferdinand Bidovec. Predsednik ga je takoj vprašal po podrobnostih glede atentata na tržaški list. Bidovec je pripovedoval vse, kako se je zgodilo natančno po izjavah, ki jih je bil dal, kot pravijo tržaški listi, v prejšnjih zaslišanjih. Ko je nehal govoriti o atentatu, ga je predsednik izpraševal, kako je spoznal Miloša, Marušiča, Valenčiča in druge. Bil je soudeležen tudi pri atentatu na svetilnik »Zmage«. Predsed-
do javnega udejstvovanja. Zgodovinska potreba je, da stopijo vsi ti na plan, ker se bo sicer zgodilo, da bodo vprašanje velike dobe slabo rešili majhni ljudje.
nik ga je izpraševal nato še o podrobnostih požiga zgoniške šole, o nameravanem požigu v Lipici in drugem. Še med njegovim zasliševanjem je predsednik prečital izjave, ki jih je dal Bidovec o Kukcu, ki je bil pred dvema dnevoma ubit blizu meje pri Postojni. Kukec naj bi bil po teh izjavah povzročil požig v Gropadi, udeležil bi se naj bil shoda na hribih blizu Trsta itd.
Ob 18'50 je predsednik prekinil zasliševanje za deset minut in velel Bidovcu, naj se vrne v kletko. Ko se je obravnava znova pričela, je bil pozvan pred sodnike Miloš. Državni pravdnik je še pred tem zasliševanjem izjavil, da je prejel od Marušiča spomenico o novih podrobnostih teroristične akcije. V tej spomenici naj bi Marušič pripravljal v zvezi z drugimi teroristi atentat na ministrskega predsednika. Ta atentat bi se bil moral izvršiti v teh dneh.
Nato pripoveduje Miloš na zahtevo generala Cristinija in po poročilih tržaških listov prav tako kakor Bidovec o podrobnostih atentata na »Popolo di Trieste«. Miloš se je udeležil tudi atentata na katinarsko šolo. Končno ga je predsednik vprašal, kdaj je začel delovati v »Organizaciji«. Dejal je, da ga je v to »Organizacijo« uvedel njegov prijatelj Žerjav leta 1928. Poznal pa ni nikogar razen Štoke, Marušiča, Bidovca in kesneje Valenčiča. Tudi on se je udeležil sestanka v tržaški okolici.
Kot zadnji je bil včeraj zaslišan Miro Pertot. Bidovec, pri katerega očetu jc bil Pertot zaposlen, mu je začel dajati že leta 1927 protifašistov-ske letake in liste. On jih je sproti zažigal. Bidovec ga je navajal, naj vstopi v »Organizacijo«, toda on v »Organizacijo« ni vstopil in tudi ni zakrivil nikakega terorističnega dejanja. Proti koncu pa je predsednik Cristini dejal, da je Bidovec Pertotu dal v varstvo eno bombo in revolver. Pertot je to bombo tudi shranil in zakopal doma v vrtu.
Včrejašnje zasliševanje obtožencev
Trst, 4. septembra, r. Na današnji obravnavi, ki se je začela ob 9. uri dopoldne, je bil kot prvi zaslišan Marušič. V »Organizaciji« je sodeloval kot poročajo večerne izdaje današnjih tržaških listov od septembra 1928. leta dalje. Načeloval je bazoviški in katimarski celici »Organizacije«. Španger je vodil proseško in tržaško celico, Miloš pa kraško. Pri »Borbi« je Marušič sodeloval po evoji lastni volji in zaradi svojega jugoslovanskega čustvovanja. On ee še vedno čuti Jugoslovana. Za nasilje mu ni bilo nikdar mar in se je proti njim spočetka tudi boril.
V	poslednjem času pa je teroristična struja, ki jo je vodil Bidovec, v »Organizaciji« dobila premoč in je »Organizacija«, 'ki je bila zasnovana s pacifističnimi nameni, krenila na pot nasilja. Glede »Organizacije« je Marušič dejal, da pravzaprav ni imela centralnega odbora, marveč le nekake zaupnike. To so bili Bidovec, Miloš, Španger im Stoka. Pravi voditelj organizacije pa je bil Španger.
Nato vpraša predsednik obtoženca, kako je z atentatom, ki bi se moral izvršiti ob priliki poroke italijanskega prestolonaslednika z belgijsko princeso, za katerega se je »Organizacija« pripravljala že okrog božiča lanskega leta. Marušič je dejal, da je preprečil ta atentat, o katerem nocojšnje izdaje ničesar točnega ne povedo, na ta način, da je pripravil člane »Organizacije« do tega, da so se odločili, da izvršijo le atentat na svetilnik »Zmage«. Bombo za atentat je prinesel Valenčič im Bidovec je o tem obvestil Miloša, ki je naročil, naj se mu bomba prinese v h‘So.
Predsednik je nato vprašal obtoženca, ali se je na sestanku v tržaški okolici govorilo o atentatu proti tržaškemu listu. Obtoženec je to vprašanje zanikal. 0 atentatu na katinarsko šolo je Marušič dejal, da je imel le demonstrativen značaj. Nato ga je predsednik vprašal o Caču. Gača je Marušič spoznal leta 1928 in ker eta bila oba jugoslovanskega mišljenja, sta se mnogokrat shajala. Gač je Marušiču govoril o »Organizaciji« dn njenih političnih in iredentističnih namenih, ki bi jih morala izvajati z besedo in razširjenjem listov.
Marušič je ponovil, da je bila prvotna naloga »Organizacije« pacifistično pripravljanje ljudstva na eventualno politično krizo v Italiji. Ta kriza bi se morala izrabiti v namene »Organizacije«. Marušič je Caču tudi naročil, naj zbira vse mogoče informacije. Neznanci, s katerimi se je sestal v tržaški okolici, so naročili, naj se ubijeta Grazioli in Kuret. Marušič je po tem naročilu obljubil čaču za Graziolijevo glavo 500 lir. Od Valenčiča je Marušič prejemal orožje. Dobil je tri bombe, pet samokresov in avstrijsko vojaško puško. Orožje, puško in revolverje je dal po Vadnjalovem naročilu Spanger-ju. Nato je govoril o širjenju letakov in časopisov.
Iz Marušičeve spomenice, ki jo je dobil državni pravdnik, izhaja, da je Španger nag var-jal tudi svoje znance, ki so bili zaposleni v tržaških tovarnah, da bi mu pripravili potrebno orodje, železne cilindre in drugo, kar naj bi služilo za pripravljanje novih bomb.
Ko je Marušič še govoril,je predsednik začel primerjati Izpovedi poedinih obtožencev. Na predsednikovo vprašanje je Bidovec dejal, da je bilo prvotno določeno, da se izvršijo atentati na Oberdankovo celico in na fašistovsko dvorano »Littorio, da pa je Marušič svetoval, naj se atentat raje izvrši na uredništvo fašistovskega lisk.
Nato Je bil zaslišan Španger Lojze. Kar Je dejal 8. februarja FrančeSkinovi, je, kot pravijo listi, zvedel od Bidovca. On sam se Je omejeval na nacionalistično delovanje na ozemlju, ki mu je bilo v ta namen določeno. Zanikal je, da bi bil on vodil celo organizacijo. Zanikal je tudi, da bi bil pomagal ljudem preko meje. Na predsednikovo vprašanje je govoril nato o svojih stikih z Ukmarjem in Jelinčičem ter dejal, da je vstopil v »Organizacijo« šele takrat, ko se je izkazal s prenašanjem korespondence med Trstom in Gorico. Govoril je tudi o podporah, ki jih je dajal Jelinčič. Na predsednikovo vpraša-
nje je dejal, da je bila šola v Zgoniku zažgana po naročilu Ukmarja.
Na popoldanski razpravi je bil kot prvi zaslišan Štoka. Sledili so mu Obad, Rupelj, Kosmač Nikolaj in Josip širča ter ostali, nazadnje Valenčič. Vsi so potrdili, kot pravijo listi, vse, kar so izpovedali v prejšnjih zaslišanjih. Glede požigov, napadov na Graziolija, Kureta in druge, širjenja letakov in listov itd. Valenčič je pripovedoval, kako ga je Vadnjal pripravil do tega, da je^ vzdrževal stike med njim in tržaško organizacijo, da je prenašal bombe in drugo orožje. Ob 18.40 je predsednik Cristini prekinil sejo za tri četrt ure zaradi pogreba miličnika Moisea, ki je bil ubit pri incidentu na meji. Tri četrti ure kasneje se je razprava nadaljevala. Zaslišane so bile priče, po veliki večini policijski komisarji, karabinerski podčastniki in miličniški častniki. Vse so dale glede obtožencev dn terorističnih dejanj obteži In e izpovedi. Ob 21. uri je bila obravnava prekinjena in se je nadaljevala ob 22. Trajala bo, kot izgleda, do 2. ure zjutraj.
Pričakovati Je, da bodo tekom jutrišnjega dneva govorili državni pravdnik in branitelji. Po njihovih govorih bodo še enkrat zaslišani obdolženci. Vse kaže. da bo obsodba izrečena jutri v petek zvečer ali v soboto zjutraj.
Pogreb dr. Vladana Djordjeviča
Beograd, 4 septembra. 1. Danes se je v Beogradu vršil pogreb umrlega bivšega srbskega ministrskega predsednika dr. Vladana Djordjeviča. Se pred 9. uro so saborno cerkev napolnili najodličnejši zastopniki vlade, oblastev in drugo odlično občinstvo. Prišli so tudi sinovi pokojnikovi. Nj. Vel. kralj Aleksander je poslal svojega odposlanca adjutanta generala Saviča. Od članov kraljevske vlade so prišli ministri: Trifunovič, Šibenik, Maksimovič, Svrljuga, Ku-manudi, Uzunovič in Radivojevid. Pred 10. uro je prišel v generalski uniformi tudi predsednik vlade general Peter Živkovič. V cerkvi je bil zbran tudi ves diplomatski zbor, kolikor ga je v Beogradu. Krsto so dvignili in nesli h saborno cerkve člani vlade, med prvimi sam predsednik vlade. Izpred cerkve se je razvil veličasten žalni sprevod, ki je krenil proti pokopališču. Na pokopališču je bilo več posmrtnih govorov. Med drugimi so govorili: pomočnik zunanjega ministra Bakotič, upokojeni general, akademik Živko Pavlovič, bivši minister dr. Tugomir Alaupovič in drugi. Po končanih obredih je vojaška četa izstrelila častno salvo.
Imenovanja
Beograd, 4. septembra. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta postavljena na predlog ministra financ in po potrebi službe za davčnega inšpektorja v II/l v Celju Janko Stanič iz Brežic, za davčnega kontrolorja v II/2 v Brežicah Karlo Grah iz Celja.
Posvetitev doma srbskih sester
Beograd, 5. septembra. AA. V nedeljo 14. t. m. bo v Sarajevu svečana posvetitev doma Srbskih sester. Te svečanosti se udeleže glavni odbor Kola iz Beograda in oblastni odbori iz vse države in zastopniki mnogih društev in korporacij. Po posvetitvi bo Dom predan javnosti in bo sprejemal v odgajanje gojenke iz vseh krajev naše države.
Novozgrajeni dom se dviga na zemljišču, ki ga je v ta namen poklonila velika prijateljica našega naroda pokojna Angležinja Miss Irbive, denar za gradnjo doma pa so zbrali člani Kola v Sarajevu. Poslopje je stalo 2 milijona Din.
Zastopniki manjšin iz Jugoslavije na kongresu
Ženeva, 4. septembra, d. Predsednik kongresa narodnih manjšin dr. Josip Vilfan je na današnji plenarni seji naznanil, da so jugoslovanska obla-stva nemškim in madjarskim odposlancem za ta kongres izročila potne liste. Jugoslovanska vlada noče braniti svojim narodnim manjšinam udeležbe na tem kongresu. Na mesto nemškega zastopnika Štefana Krafta, ki je obolel, je dospel na zborovanje dr. Georg Grassi.
Nova tovarna tobaka
Beograd, 4. septembra, k. V neposredni bližini Niša bo 18. t. m. otvorjena nova tovarna tobaka. Otvoritev se bo vršila na svečan način. Udeležili se je bodo člani diplomatskega zb..Ta in naše vladt. Tovarna je zgrajena na docela m“> derni osnovi.
Stroge odredbe proti katoliški duhovščini v Grčiji
Atene, 4. septembra, d. Grška vlada je izdala senzacijonalne odredbe proti rimsko-katoliški cerkvi, češ da se propaganda Vatikana baje čim dalje bolj širi. Vlada je pozvala v Grčiji bivajoč« rimskokatoliške duhovnike, da ne smejo nositi duhovniške obleke, ki jc podobna obleka gr. ško-pravoslavnih duhovnov. Očitajo namreč rim> sko-katoliški duhovščini, da daje tej obleki pred-nost zato, da bi pri priprostem narodu zadobila večji upliv. Vlada preti vsem rimskokatoliškim duhovnikom z izgonom, če bi izdane prepovedi ne slušali.,
Henderson pri Briandu
Pariz, 4. septembra. AA. Francoski zunanji minister Briand je sprejel na Quaiju d‘ Orsay an> gleškega zunanjega ministra Hendersona, ki se j« na potu v Ženevo ustavil v Parizu.
Deset milijonov dolarjev za dobrodelne namene
Netcyork, 4. septembra. AA. Vdova enega izmed najbogatejših Američanov Johna Kennedyja, ki je nedavno tega umrla, je zapustila 10 mili* jonov dolarjev za dobrodelne namene.
VREMENSKA NAPOVED.
Dunaj, 4. septembra, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Po hladni noči in po jutranji megli, ki se tu in tam usede, bo čea dan po večini solnčno, mirno vreme.
§ozdarslta in lovska razstava
Peti dan.
Ljubljana, 4. septembra 1930. Zanimanje za letošnje prireditve ljubljanskega velesejma dnevno narašča. Tekom današnjega dneva se je število obiskovalcev znatno dvignilo in to ne samo radovednežev, pač pa tudi resnih trgovskih interesentov.
Posebno pohištvo tvori občudovanje s strani domačih posetnikov, med tem ko Avstrijci in Nemci naravnost zavidno ogledujejo naše domače izdelke. Cene proizvodov naše industrije pohištva so tako usmerjeno kalkulirane, da tvorijo resno opasnost vsaki tuji konkurenci. Razveseljivo je, da naše domače tvrdke niso blaga standardizirale, pač pa poskušajo ustvariti originalne lastne izdelke, kar je v tej panogi industrije v gotovih slučajih neobhodno potrebno. Zanimivo je dejstvo, da naša pohištvena industrija vsporedno koraka z duhom modernega časa in- prav v ničemur ne zaostaja za inozemskimi izdelki. Tako ima neka firma v Tržiču svojega lastnega risarja in lastnega notranjega dekoraterja, ki skrbi, da se ustvarijo samo originalni proizvodi, v skladu s harmonijo notranje opreme. Za pohištvo vlada prav posebno zanimanje in je bilo tudi nekaj zaključkov že storjenih.
Ribniška dolina s svojimi izdelki dobro kupčuje. Posebno igračke, miniaturni izdelki kuhinjskega in pohištenega priborja imajo večji odjem. Pri obisku Njihovih Veličanstev kralja in kraljice so Ribničani izročili za kraljevsko deco polne neške igračk. Kakor se čuje, se je kraljevska deca teh igračk tako razveselila, da je kratkomalo odložila vse druge igrače in se zabava izključno s temi našimi domačimi izdelki. — Posebno zanimanje za ribniško robo vlada pri interesentih z Julijske Krajine. Sklenjenih je bilo že več večjih zaključkov z raznimi trgovci s Postojne, Gorice in Trsta.
Urad za pospeševanje obrti je prikazal svojo agilnost v domači industriji merila in strugar-stva. Novost jesenske velesejmske prireditve so domači šabloni za soboslikarstvo, ki' jih izdeluje tvrdka Božič v Loki pri Zidanem mostu. Da je ta tvrdka v resnici na višini, izpričuje dejstvo,, da se je od obstoja te tvrdke uvoz tega blaga znatno znižal. Tudi industrija mozaičnega tlaka zaznamuje velikanski napredek. Tako
Ustanovitev ljubljanske sekcije panevropske unije
Kakor je poročal naš list že 15. junija, so sklenili pristaši panevropskega pokreta v Jugoslaviji osnovati svoje mestne organizacije in državno zvezo. V sredo se je vTŠil v dvorani Zbornice za trgovino in obrt ustanovni občni zbor ljubljanske organizacije panevropske unije v kraljevini Jugoslaviji.
Ob prisotnosti večjega števila uglednih oseb iz naših intelektualnih krogov je otvoril zbor minister n. r. g. dr. Andrej Gosar in v kratkem govoru povdaril pomen in cilj novega društva, ki se bo po svoji moči prizadevalo, razviti čim večjo aktivnost v prid panevropske ideje.
Nato je g. dr. Ferdinand Majaron referiral o pripravah za ustanovitev društva, za kar sta dala prvo pobudo gg. univ. prof. dr. Lukman in konservator dr. Stel6. Omenjena gospoda sta se udeležila prve konference jugoslovanskih pristašev panevropske unije, ki se je vršila v Zagrebu 6. maja t. 1. in na kateri je bil izdelan načrt pravil jugoslovanske panevropske unije. Na podlagi zagrebških sklepov se je vršila začetkom junija v Beogradu ustanovna skupščina jugoslovanske unije, kateri je prisostvoval dr. Ferd. Majaron kot zastopnik pripravljalnega odbora ljubljanske sekcije. Beograjska, zagrebška in ljubljanska organizacija so članice — ustanoviteljice jug. unije.
gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
5. septembra, petek: Zaprto.
6. septembra, sobota: Glavni dobitek. — Izven.
Ljudske cene.
Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
5. septembra, petek: Zaprto.
6. septembra, sobota: Hasanaginica. Slavnostna
predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika. Izven. Ljudske cene.
7. septembra, nedelja: ob 10. uri: Skrivnost sv.
maše. Izven. Ob priliki misijonskega kongresa.
8. septembra, pondeljek: ob 20. uri: Skrivnost
sv. maše. Izven. Ob priliki misijonskega kongresa.
»Hasanaginica« v ljubljanski operi. V soboto 6. t. m. se poje Safranek-Kavičeva opera Hasanaginica, ki je bila v lanski sezoni tako toplo Bprejeta s strani kritike in občinstva. Izredno močna drama je dobila v Safraneku odličnega komponista, ki je srečno združil besedilo z glasbo. V »Hasanaginici« so zaposlene naše najboljše moči, naslovno vlogo poje gospa Thierry, Hasanago g. Križaj, Kadija g. Vičar, Pintorovič bega g. Grba. Dalje sodeluje v drugih vlogah: ga. Ribičeva, gdč. Španova in Ramšakova ter gg. Janko, Perko in drugi. Opero dirigira ravnatelj Polič. Ta predstava je slavnostna v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Začetek točno ob 20. uri.
izdeluje neka tvrdka v Dolu pri Ljubljani 42 vrst različnih mozaičnih tlakovanj, ki se uporabljajo za tlakovanje vež, cerkva itd.
Naš najmanjši lesni izdelek — zobotrebci, tvorijo precej vidno postavko v našem trgovinskem izvozu. Izvažajo se predvsem v Italijo, Avstrijo, Češkoslovaško in Švico. Je to ročni izdelek, ki se je svoječasno prodajal brez vsakega sortiranja po smešno nizkih cenah. Danes pa je pakovanje in posamezni ovoji po zaslugi akademičnega slikarja g. Gasparija tako lično, da najde povsod dobrih odjemalcev. Posamezni člani zaslužijo z izdelovanjem zobotrebcev na Dolenjskem 5—8.000 Din letno.
Ščetinarstvo in pletarstvo kaže tudi izvan-redno velik napredek. Posebno izdelki zadnje panoge so tako lični, da tvorijo častno opremo naše hotelske in tujsko-prometne industrije.
Najvažnejša gospodarska grana, ki je na velesejmu častno zastopana, je sirarstvo. Kdor je pred štirimi ali petimi leti zasledoval razvoj sirarstva v Dravski banovini, bo ob pogledu na naše današnje izdelke do dobrega presenečen. Posebno so se izkazali v razvoju sirarstva mlekarski centri na Vrhniki in Bohinju. Če bo sirarstvo v tem tempu napredovalo, kar upamo, se bomo od vsakega tujega izvoza povsem emancipirali.
•'Posebnost naše domače strojne produkcije tvori poseben patent Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani z izumom takozvanega »stranskega jarmenika«. Ta vrsta žage je posebno dobrodošla v naših krajih, ker vpostava stranskega jarmenika ne zahteva posebnih betonskih podlog, niti drugačnih posebnih adaptacij. Za ta izum vlada med interesenti mnogo zanimanja.
Tuja industrija je razstavila obilo število lesno obdelovalnih strojev, za katere vlada tudi precej zanimanja. Razstavljenih je tudi večje število raznih strojev za izdelovanje testenin, kakor tudi pomožni stroji pekarske obrti. Razveseljivo je, da se naši pekarski obrtniki kaj živo interesirajo za tovrstne stroje, ki bodo v higijenskem in zdravstvenem oziru mnogo koristili.
Tudi za poljedelske stroje je živahno zanimanje in so nekatere domače tvrdke ter nnbav-Ijalne zadruge sklenile več kupčij.
Ustanove pa se slične organizacije v središčih vseh banovin in se naknadno včlanijo v unijo, katere sedanji predsednik je bivši zunanji minister dr. Momčilo Ninčid, podpredsedniki pa predsedniki organizacij v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, kakor določajo pravila. Omenjene tri sekcije imajo v predstavništvu jug. unije vsaka 5 delegatov, dožim bodo ostale sekcije zastopane po 1 delegatu.
Prečitana pravila ljubljanskega društva so bila od navzočih soglasno odobrena, nakar so se vršile volitve in je bil izvoljen naslednji odbor:
Predsednik: dr. Gosar Andrej, univ. prof. in minister n. r.; podpredsednika: dr. Dolenc Metod, rektor Univerze, dr. Ravnihar Vladimir, advokat. Tajnik: dr. Majaron Ferdinand D., advokatski prip. Blagajnik: dr. Slokar Ivan, gen. ravnatelj Zadružne gospodarske banke. Odborniki: dr. Benkovič Ivo, advokat, dr. BShm Ludovik, ravnatelj Trg. akad. v p., dr. Brejc Janko, advokat, dr. Cankar Izidor, dekan fil. fakultete, dr. Vidmar Milan, prorektor Univerze, dr. Windischer Fran, gen. tajnik Zbornice TOI., dr. Pem§ Ivan, šef odseka za Društvo Narodov v zunanj. ministrstvu, dr. Vladimir Grossmann, adv. prip., dr. Janko Golias, tajnik zunanj. ministrstva. Revizorji: Avsenek Ivan, industrijalec, dr. Božič Mirko, gen. ravnatelj Kranjske hranilnice, dr. Slavič Matija, univ. profesor.
Trgovski kolegij v Celju
Celje, 4. septembra.
Mesto Celje nikakor ne zaostaja za Ljubljano in Mariborom v trgovini in poslovnem življenju. Kaj veliko je število celjskih trgovcev, ki zalagajo z blagom vseh vrst ne samo mesto in njega okolico, temveč tudi vso Savinjsko dolino in kraje gori do Slovenske Bistrice in doli do Brežic. Nekatere celjske trgovine pa razpošiljajo po vsej Jugoslaviji tja dol do Skoplja. Dva trgovska gremija poslujeta tukaj, eden za mesto, drugi za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah I Dvorazredna državna trgovska šola je tu, za številni trgovski naraščaj pa trgovska nadaljevalna šola. Vse te trgovske ustanove pa nimajo doslej niti skupnega doma, niti sicer pripravnih prostorov. Pred kratkim dograjeni Trgovski dom v Ljubljani je sprožil med agilnimi in uvidevnimi celjskimi trgovci zamisel po ustanovitvi sličnega doma v Celju. Ta dom naj bi se imenoval »Trgovski kolegij« in naj bi služil sledečim namenom. Predvsem bi se v njem nastanila dvorazredna državna trgovska šola, ki sedaj uživa gostoljubnost mestne osnovne šole, iz katere se bo morala prej ali slej izseliti. Osnovna šola težko pogreša prostore, ki jih je odstopila trgovski šoli in ko so za slednjo tudi nedovoljni in neprimerni. Obstoja pa velika nevarnost, da se v slučaju odpovedi trg. šola v Celju ukine, kar bi bila neprecenljiva škoda za trgovski živelj ne samo v Celju, temveč tudi v njega daljni okolici. Prostor bi tam dobila trgovska nadaljevalna šola, ki je sedaj nameščena v meščanski šoli. Seveda bi se v kolegiju pripravili tudi prostori za vse trgovske organizacije tako trgovcev kakor tudi trgov-
skih nameščencev. Veliko pridobitev bi pa pomenila zamisel, v kolegiju ustanoviti internat, ki bi služil kot stanovanje otrokom onih trgovcev, ki posečajo trgovsko šolo ter nadaljevalno šolo. Stanovali bi pa tam tudi gojenci obeh šol, katerih starši niso trgovci, kakor bi se v zavod sploh sprejemali gojenci vseh celjskih učilišč. Pomanjkanje dijaškega itnernata je v Celju sploh celo občutno in je skrajni čas, da se tak zavod ustanovi, saj smo do prevrata imeli v Celju internat, ki je bil sicer voden popolnoma v nemškem duhu, zato pa bi sedaj bila najlepša prilika za internat, v katerem bi se mladina vzgajala v jugoslovanski ideologiji. Internat bi gradili po najmodernejših pridobitvah higijene in pedagogike, imel bi velike dvorane, kopališče z bazenom, vrt na strehi hiše i. dr. Za uresničenje te velike in koristne ideje je zasigurana podpora obeh celjskih občin, mnogih trgovskih institucij — kakor tudi zbornice
—	pa tudi država bi znatno prispevala k gradnji poslopja, v katerem bi se nahajala državna trgovska šola
V	torek popoldan so se v posvetovalnici Mestne hranilnice sestali interesenti za ta kolegij. Zastopnike so poslali mestni gremij trgovcev v Celju, gremiji iz Laškega, Konjic in Slovenjgradca, Zveza trgovskih gremijev, Trgovsko bolniško in podporno društvo. Mestno občino ter okoliško občino sta zastopala oba župana, Zbornico za TOI njen referent, trgovsko šolo pa ravnatelj. Vodil je sestanek predsednik sreskega gremija trgovcev v Celju. Na sestanku se je sklenilo ustanoviti pripravljalni odbor za ustanovitev društva »Trgovski kolegij v Celju«, ki bo vso akcijo vzelo v svoje roke.
Tlakovanje ulic v Celju
Celje, 4. septembra.
»Jutro« Štev. 201 z dne 30. avgusta t L poroča med dnevnimi novicami »Iz Celja«, da se dela pri obnovi tlaka na Krekovem trgu brez potrebe zavlačujejo ter da je temu baje kriva mestna občina, ki Je določila za dovršitev del 6-mesečni termin. K predstoječemu naj sledi sledeče pojasnilo:
Tlak na Krekovem trgu se obnavlja iz kal-drminskega fonda, ki se je nabral pri bivši samostojni carinarnici v Celju.
Za izvršitev tega tlaka je naprosila mestna občina ministrstvo financ v februarju 1925. in v aprilu 1926 ^ia podlagi nove urdbe o kaldrmini pa ponovno v juniju 1928 Na temelju prošenj in mnogih intervencij* je končno uspelo doseči angažiranje potrebne vsote ter je doBila gradbena direkcija v Ljubljani nalog za razpis licitacije, ki se je vršila dne 19. novembra 1929. pri navedeni direkciji. Termin od
0	mesecev je bil po direkciji določen očividno v dobri veri, da bode licitacija v normalnem času od nekaj tednov odobrena ter se bode lahko delo izvršilo v zgodnji pomladi, v aprilu in maju, kajti jasno je, da se v mesecih od decembra do marca ne da niti betonirati, niti asfaltirati. Da je pa bila licitacija po mnogih intervencijah odobrena šele 21. junija 1930., ne zadene krivda niti najmanje mestne občine.
Gotovo pa je, da podjetnik ne bo izrabil tega slučajno dolgega termina, ker bi bilo to zaradi mnogo večjih režijskih stroškov proti njegovemu interesu. Faktično je začel podjetnik z rušenjem tlaka pred pošto dne 21. julija, a z betoniranjem dne 19. avgusta t. L Slednje bodo dovršili najpozneje do 6. septembra. Rabil bo torej za ta dela skupno 0 tednov. Res je sicer, da bi bila navedena dela izvršljiva pri forsiranju tudi v 3 tednih, vendar pa je treba vpoštevati skoro nepretrgano 14-dnevno deževje, ki je delo zelo oviralo, ter bi bilo tor-siranje w deževnem vremenu v materijalno škodo podjetnika.
Da podjetnik še ni začel z asfaltiranjem, je popolnoma pravilno, kajti pred namestitvijo komprimiranega asfalta mora biti beton do-voljno trden, to je, biti mora pravilno štiri, najmanje pa 3 tedne star.
Asfaltiranje bo trajalo kakih 10—12 dni ter bodo vsa dela dovršena okoli 20. septembra, torej skupno v 2 mesecih, kar .je za dela v tem obsegu popolnoma normalno.
Nesreče in nezgode
53 let stari Šuštar Ivan, posestnik v Kamniku pri Borovnici, je pred dnevi nakladal hlode. Nesreča je hotela, da mu je hlod padel iz roke na nogo in mu jo zlomil. — 45 let stari Lavtižar Ivan, voznik iz Podkorena pri Kranjski gori, je
3.	t. m. vozil z gozda debla. Nesreča je hotela, da je padel in si zlomil desno nogo. — Poštni sluga Pirestotnik Valentin je 28. avgusta padel s kolesa in sa poškodoval desno nogo v kolku.
— Sin vpokojenega uradnika Martin Vrančič se je igral včeraj z otroci s kamenjem. Velik kamen mu je padel na levo nogo in inu jo je zlomil. — Brezposelni delavec Čopar Ludvik je pomagal na kolodvoru razkladate neke stroje. Po neprevidnosti je prišel z desno roko med stroj in vagon. Zmečkalo mu je roko v dlani.
— 18-letnemu radarju Maru Alojzu je vagon v rudniku Krmelju stisnil prsa in mu zlomil hrbtenico. Njegova poškodba je zelo težka. Vse ponesirečenoe so včeraj prepeljali v ljubljansko bolnico.
Iz obupa v vodo
Včeraj je povzročila veliko razburjenje na Ljubljanici blizu mestnega kopališča neka nesrečnica, ki si je hotela končati življenje. Samomorilna kandidatinja je Valerija S., žena kleparskega pomočnika pri tvrdki Kom. Stanuje v meotnJh barakah na Tržaški cesti. Z možem
in otrod iivi r bedd in pomanjkanju, kar je bil
vzrok, da je obupala. Prebivalci mestnih barak so njeno namero pravočasno opazili in jo potegnili nezavestno is Ljubljanice ter poklicali rešilni avto, ki jo je odpeljal v bolnico. V bolnici je prišla k sebi in je izven nevamoeta.
Nesreča pri spravljanju žita
Mali posestnik in v pok oj eni. rudar Matij* Prašnikar je 2. t. m. v Trbovljah spravljal žito na skedenj. Pni tem mu je spodrsnilo ter je str. moglavil na tla ter zadobil težke notranje poškodbe. Včeraj so ga pripeljali z vlakom ■» Ljubljano in z rešilnim vozom t glavnega kolodvora v bolnico. Zdravniki eo ugotovili, da j« njegovo stanje zelo resno.
Požar v Krčevini
V	sredo Je po 10. uri pri posestniku Zupanu v Vinarjah nastal požar, ki je popolnoma upepelil leseno stanovanjsko hišo. V hlevu, ki Je bil prizidan k hiši, so zgoreli dva prašiča in ena krava. Gospodinja je rešila 1 prašiča, pri tem pa se je sama občutno opekla. Ogenj J« nastal v odsotnosti domačih, zaradi tega sumijo, da je bil podtaknjen. Mariborski gasilci niso mogli ničesar rešiti, ker na griču, kjer Je stala hiša, ni bilo vode. Skoda Je krita le z neznatno zavarovalnino.
Zmešalo se mu je
Poljčane, 4. septembra.
55-letni posestnik in sodar A. Lešnik iz Bele nad Poljčanami je šel v ponedeljek že zgodaj zjutraj po listje v Zalokarjev gozd, kjer je bil že nekaj časa za oskrbnika. Proti poldnevu se je vrnil domov ter odšel nato po kratkem odmoru drugič v gozd. Navzlic temu, da ga malo dolgo ni bilo domov, spočetka domači niso slutili nič hudega, misleč, da se je med potjo v razgovoru s sosedi kje zakasnil. Proti večeru pa ga je le šel sin iskat. Ker na klica ni dobil odziva, je začel iskati po tleh, če ni morda oče kje zaspal. Vendar očeta ni našel, pač pa njegove čevlje in kmalu nato klobuk. Ko pa se je ozrl še nekoliko dalje, pa tudi njega — visečega na bukvi.. — Nepopisna je bila žalost doma, ko so zvedeli o nesrečnem koncu očeta, ki zapušča nad 80-letno mater, ženo in dva otroka. Pokojnik, ki je bil pameten in povsod čislan gospodar, je storil ta korak prav gotovo v hipni zmedenosti. Zato so mu tudi zvonili in ga dostojno pokopali. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi in vsem se je videlo, kako iskreno sočustvujejo z nesrečno družino.
Roparski napad pri belem dnevu
Gdč. Avrelija Bedrač, blagajničarka v trgo. vini Wogg, se je preteklo nedeljo ob 3. uri popoldan z neko štiriletno deklico sprehajala v Zavodni za Confidentijevo gostilno ob Voglajni. Tedaj ji je prišel nasproti neznan moški in jo nenadoma zagrabil za roko ter jo začel daviti za grlo.
Gospodična se je onemogla zgrudila, neznanec pa ji je hotel odtrgati njeno zlato ovratno verižico, kar mu pa ni uspelo, ker sta tedaj prišla mimo dva gospoda z neko gospo, ki sta teki« za napadalcem, dočim se je gospa potrudila z onemoglo gospodično. Gospodična je bila tako razburjena, da je pozabila vprašati gospo in gospoda za njih imena in se je sama vrnila v mesto. Policiji pa je prijavila ta napad šele v sredo, tako da je zasledovanje napadalca otež-kočeno. Zato poživlja policija gospo in ona dva gospoda, da se naj potrudijo na policijo, kjei bi mogli podati natančnejši osebni popis napadalca.
Iz železniške službe
Postavljeni so za uradnika II. kategorije, V. skupine:	Hrovatin	Franjo, prometni uradnik,
Škofja Loka; za zvaničnike 11. kategorije, lil, skupine: Grzetič Rudolf, skladiščni desetar, Ra k ek; Drev Franc, premikač, Ljubljana glav. kol.; lopolšek Štefan, tovorni sprevodnik, Ljubljana glav. kol.; Jurič Viktor, kurjač, kurilnica Maribor; Jančič Martin,, kretnik, Velenje; Verščaj Franči-šek, kretnik, Mirna; Drnovšek Anton, tovorni sprevodnik, Ljubljana glav. kol.; Plcteršek Jožef, kretnik, Tezno; Maselj Frančišek, tovorni spre' vodnik, Zidani most; Pavlin Franc, premikač, Zi dani most; Žnideršič Martin, kretnik, Zidani most; Jernejčič Franc, tovorni sprevodnik, Rakek) Greifoner Franc, tovorni sprevodnik, Zidani most; Selič Adolf, nakladnik, Zidani most; Žižek Franc, skladiščni desetar, Maribor glav. kol.; Mehle Alojzij, tovorni sprevodnik, Ljubljana glav. kol.; Štukelj Josip, čuvaj proge, progovna sekcija Ljub ljana gor. dol. proga; Blazina Stjepan, čuvaj proge, progovna sekcija Novo mesto; za sluiitelja H. skupine: Stelcer Frančišek, pisarniški sluga, Maribor glav. kol.
Upokojeni so zvaničniki II. kategorije, I. skupine: Jernejčič Anton, čuvaj proge, progovna sekcija Maribor glav. proga; Šajher Franc, čuvaj proge, progovna sekcija Maribor glav. proga; Vogrinc Ivan, čuvaj proge, progovna sekcija Zidani most; Gerdina Anton, čuvaj proge, progovna sekcija Ljubljana glav. proga; Čepon Jakob, čuvaj proge, progovna sekcija Ljubljana glav. proga.
„ Jugoslovan"
se naroča ▼ Ljubljani T GradiSžu 4 (poleg Nunske cerkve), telefon št. 30-69»
Vse šolske potrebščine in knjige
priporoča
877
M. Tičar, Ljubljana
Šelenburgova 1 in Sv. Petra 26
f)ucvnc vesli
— Rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra dne 6. t. m. se proslavi v vsej državi na svečan način. V ta namen bo ta dan ob 10. uri v tukajšnji stolni verkvi Sv. Nikolaja pontilikalna maša, po kateri se bodo opravile svečane molitve. V pravoslavni kapeli je isti dan slovesno blagoda-renje ob 9. uri, v evangeljski cerkvi pa ob
10.	uri. Slovesne službe božje se udeleže vsi državni in samoupravni uradi po svojih zastopnikih. Na državnih in samoupravnih poslopjih bodo razobešene državne trobojnice. Med službo božjo bo pred stolnico in pravoslavno kapelo postrojena častna četa, zvečer dne 6. septembra t. 1. pa se vrši ba-klada z vojno muziko.
— Naša nova letalska matična ladja. V Boko Kotorsko je priplula nova ladja jugoslovanske mornarice, ki je matična ladja za letala.
— Povratek našili letalcev iz Poljske. Včeraj se je vrnila iz Poljske preko Prage naša letalska skupina, ki je zmagala letos na letalskih tekmah Male Antante.
— »Grof Zeppelin« pride oktobra v Jugoslavijo. Kakor poročajo iz Friedrichshafna bo »Grof Zeppelin« odplul 7. in 9. oktobra na potovanje po Balkanu. Letel bo predvidoma tudi nad Zagrebom.
— Poziv Jugoslovenske lutkarske zveze t Ljubljani. Pripravljalni odbor Jugoslovenske lutkarske zveze poziva vsa društva, posameznike ljubitelje lutk in lutkovne umetnosti, da se takoj javijo na naslov: Jugoslovenska lutkarska zveza. Boris Orel, Ljubljana, Jugobanka. — To je v interesu društev in posameznikov, ki imajo lutkovna gledališča, in pa v interesu definitivne organizacije zveze. Prosimo vse pokrajinske liste, da to kratko notico pretiskajo v svojem uglednem dnevniku ali tedniku.
— Dijaški dom Kočevje ima kot internat srednješolske omladine še nekaj prostih mest. Celoletna oskrba Din 6750'—. Gojenci morajo biti dijaki kočevske državne realne gimnazije. Ta ob zakonitih pogojih mora sprejeti dijake iz srezov Cabar in Kočevje, iz drugih srezov jih pa lahko po svojem prostem prevdarku po razpoložljivem prostoru. Interesentje naj se pravočasno javijo na Dijaški dom, Kočevje.
— Izšla je nova številka »Romana«, tednika za vse. Dobi se v vseh trafikah po 2 Din. Četrtletno stane 20 Din. — Uprava: Ljubljana, Breg št. 10.
— Ciril Metodova skupščina se vrši dne 8. septembra v Ribnici. Odhod vlaka iz Ljubljane ob 7-15. uri zjutraj, povratek iz Ribnice ob 6. uri zvečer, prihod v Ljubljano ob 9. uri zvečer. Kdor želi se udeležiti skupnega obeda (20 Din), naj takoj javi C. M. podružnici v Ribnici po do-dopisnici.	372
— Mesto brzojavnih pozdravov na Ciril Metodovo skupščino v Ribnici^se naj pošilja kak dar družbi po poštni nakaznici ali položnici (ček-konto 10.434).	373
— Abiturijentoin II. drž. gimnazije v Ljubljani iz le^a 1905. naznanjam, da je radi beor grajskih svečanosti praznovanje 25-letnice mature, ki je bilo odrejeno na 7. in 8. t. m., preloženo na soboto zvečer 20. in nedeljo 21. septembra t. 1. — Dr. Vrtačnik Alojzij. 378
— Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani oddaja sobe v domu Franje dr. Tavčarjeve v krasnem morskem kopališču — Kraljeviči — postelja 10 Din dnevno. Pojasnila daje g. M. Gašperlinova, Gregorčičeva ulica 7, I. nadstr. od 3.-4. ure popoldne.	374
— Blagoslovitev nove motorne brizgalne. V nedeljo 7. septembra 1930. vsi na Sela-Šumberk 1 Tam bo prostovoljno gasilno društvo blagoslovilo svojo novo motorno brizgalno. Z blagoslovitvijo je združena tudi ljudska veselica s prosto zabavo. Blagoslovitev se vrši ob 10. uri dopoldne. Mogoča je tudi avtomobilna vožnja — priporočljiva je smer preko Stične, Zagradca na Sela-Šumberk. Ker se v neposredni bližini vasi nahajajo razvaline nekdanjega gradu Šumberk, pridite vsi, da si obenem ogledate tudi to zgodovinsko znamenitost.
— Za boljše zveze mad nami in Španijo. VSplit sta dospela grof Amadeo Maristany, predsednik »Hispano-Jugoslave« S. A. v Barceloni in Ivan Kružič, naš konzul na Kanarskih otokih in član uprave »Hispano-Jugoslave«. Prišla sta, da proučita možnost boljšega razvoja zvez med Jugoslavijo in Španijo.
— Otroci avstrijskih invalidov na našem morju. V Split je prišlo okrog 100 otrok avstrijskih invalidov, ki so odšli v okrevališče avstrijskih invalidov v Podgori. Vsakega 1. v mesecu se izmenja po ena skupina od 100 otrok v avstrijskem invalidskem domu v Podgori. Otroci ostanejo navadno po mesec dni tu.
— Zborovanje veterinarjev. JVU sekcija Dravske banovine, v katerem so včlanjeni ži-vinozdravniki na teritoriju Dravske banovine, priredi strokovno zborovanje v nedeljo, dne 7. septembra ob 9. uri dopoldne v prostorih Državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda I Ljubljani, Lipičeva ulica 2.
— Pod vlak se je hotela vreči. Neki stražnik ;'e v Zagrebu rešil neko nesrečnico, ki se je hotela vreči pod vlak. To je neka 30-letna Ljuba Cvrtilo, ki je prišla že večkrat v roke policiji zaradi nemoralnega življenja. Stražnik jo je komaj zadržal, ko je kričala: »Hočem umreti«! in planila proti drvečemu vlaku.
— Mamutovo kost so našli. Pri oranju njive sta v Leskovcu našla dva kmeta veliko oka-menelo kost. Ugotovili so, da je kost mamutova. Izročili jo bodo Narodnemu muzeju v Beograd. Zanimivo je, da je bila kost samo 30 cm pod zemljo.
— Cigan je prodal ženo za 100 Din. Na sejm v Derventi je prišel pred dnevi tudi cigan Mijo Zebič s svojo lepo ženo Bademo, v katero se je mahoma zaljubil neki Karič iz Zenice in vprašal cigana, za koliko mu jo proda. Zebič , e ženo prodal za — 100 Din. Pogodbo sta podpisali dve priči. Karič se je b ciganko takoj oženil, že naslednji dan mu je pa pobegnila, češ, da ji novi gospodar ni po godu. Pa tudi k staremu se noče več vrniti.
Ljubljana
Petek, 5. septembra 1930., Lavrencij; pravoslavni: 23. avgusta, Nedeljka.
Nočno službo imata lekarni Pioooli na Dunajski cesti in B a k a r 5 i č na Sv. Jakoba trgu.
*
■ Nova zastava Triglavskega polka. Dne 9.
septembra ob 10 06. uri bo dospela v Ljubljano nova zastava 40. triglavskega pešpolka. Vsa ljubljanska garnizija bo novo jugoslovansko zastavo svečano sprejela na glavnem kolodvoru.
■ Spored koncerta Slovenskega glasbenega društva »Ljubljana« v' soboto 0. septembra ob 20. uri v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Sodelujejo: G. ravnatelj stolnega kora mons. Stanko Premrl (orgije), operni tenor Jože Gostič in celotni društveni mešani zbor. — Dirigent: dr. Anton Dolinar. Uvodna heseda. 1. Bach: Alla breve, 2. Martini: Fantazija, 3. Palestrina: a) Super flumina Babylonis; b) O bone Jesu,
4.	Ravanello: Trenodia, 5. Reger: Ave Maria,
6.	Orlando Lasso: Peti spokorni psalm (nekaj oddelkov), 7. Springer: V.ečer na Golgoti, 8. Nowowiejski:: Dumka, 9. Gigont: Marche re-ligieuse, 10. Henschel:	Jutranja	himna, 11.
Adamič: Jutranja pesem, 12. Goler: Jubilante. Vstopnice od 20 do 3 Din, v predprodaji v Unionski trafiki in na dan koncerta pri obeh vhodih v cerkev.
■ Aretirana sta bila včeraj Ilaš Andrej In Lančner Karel, ki sta se v Kolodvorski ulici v pijanosti sporekla s svojim tovarišem Viljemom Peterlinom in mu prizadejala težke telesne poškodbe. — Aretiran je bil tudi Vončina radi vlačuganja in Žagar Franc iz Iške vasi radi razgrajanja v pijanosti pred Turkovo Stalo, na Komenskega ulici, kjer je z vilami grozil mimoidočim.
■ Tatvine. Neznan tat je ukradel Otrin Marjeti iz Grahovega 300 Din, medtem ko se je mudila v kuhinji pri svoji znanki, neki delavki v Zgornji šiški,pfi kateri je to noč prenočevala, denar pa ta čas pustila v prazni sosedni sobi.
—	Pravtako je neznan storilec odnesi Kavčič Barbari v Mostah, Društvena ulica 23, 310 Din iz omare v nezaklenjeni podstrešni sobi.
■ Policijski drobiž. Tekom včerajšnjega dne je bilo prijavljenih 9 prestopkov cestnega policijskega reda in 11 prestopkov predpisov o avtomobilski vožnji.
Someščani!
Danes v petek 5. t. m. zvečer t. j. na predvečer rojstnega dne Njeg. Vis. prestolonaslednika Petra ter na predvečer zamenjave polkovnih zastav naše vojske bo po mestnih ulicah v znak radosti mestnega prebivalstva patrijoti-čen sprevod. Letošnji rojstni dan prestolonaslednika Petra bo za našo državo zgodovinskega pomena, ker dobijo vsi naši jugoslovanski polki nove zastave, pod katerimi se bodo odslej borili za svojo domovino.
V torek prispe z vlakom ob 1136 iz Beograda v Maribor zastava našega domačega mariborskega polka ter bo na postaji svečan sprejem nove zastave. Prosimo vse prebivalstvo mesta Maribora, da v znak svojega veselja nad temi slovesnimi dogodki okrasi svojei domove z zastavami ter da se v čim večjem številu udeleži povorke danes zvečer ter slavnostnega sprejema zastave v torek dopoldne.
V nedeljo 7. t. m. bo v Mariboru kongres jugoslovanskega narodnega delavstva, katerega se udeležijo delegati iz vse Jugoslavije, pa tudi iz Češkoslovaške in celo westfalski Slovenci. Vabimo prebivalstvo, da obdrži svoje hiše tudi ob tej priliki okrašene z zastavami.
Načelnik dr. Juvan s. r.
m Na praznik 8. t. m. bodo trgovine v Mariboru odprte samo dopoldne. Popoldne bodo
zaprte.
m Zastopniki tiska pri Dupleškem mostu.
Včeraj dopoldne so si na povabilo načelnika mariborskega okrajnega cestnega (odbora g. Zebota ogledali zastopniki tiska novi most čez Dravo pri Dupleku. Delo naglo napreduje, tako da bo most še letos izročen prometu.
m Naposled! Občinski odbor predmestne občine Tezno je na svoji zadnji seji sklenil, da bo po svojih močili prispeval za gradnjo nove meščanske šole v Magdalenskem predmestju, ki je že skrajno nujno potrebna. Upamo, da se bodo temu sklepu pridružile tudi občine Pobrežje, Studenci in Radvanje.
m V Gornjo Radgono! Kdor se namerava v nedeljo 7. septembra udeležiti izleta na Sokolsko slavnost v G. Radgoni, naj s svojo prijavo ne odlaga na nedeljo, ko ni več mogoče dobiti nobenega avta. Vožnja v osebnem avtu 45 Din za osebo tja in nazaj, v tovornem 35 Din, kar ;e za polovico manje, nego v avtu, ki vozi vsak dan redno iz Maribora v G. Radgono in nazaj. Predplačnikom bodo sedeži zasigurani. Stojišča bodo izključena, ker zastirajo razgled. Pri-, ave se sprejemajo v pisarni Nar. Odbrane v Nar. domu vsak dan od 18. do 20. ure. Odhod iz Maribora izpred Nar. doma točno ob 12., prihod v G. Radgono krog 14. ure. Odhod iz Radgone ob 20., oziroma po volji izletnikov tudi pozneje brez doplačila.
m Tečaj za konserviranje sadja in zelenjave bo v času od 17. do vključno 19. septembra na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je brezplačen in traja dnevno od 9. do 12. ter od 14. do 17. ure. Udeležbo je javiti z dopisnico najkasneje do 16. septembra ravnateljstvu šole.
m Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Ivan Makar, železniški uradnik,in Olga Rojčeva; Jakob Bok, mizar, in Marija Majster; Franc Heinrich, bandažist, in Marjetica Voglar-jeva; Rihard Gerbec, ključavničar, in Veronika Karner; Franc Pivko, usnjar, in Anica Še-berlova; Karel Reismann, pek, in Jožica Kres-nikova, ter Lojze Lisjak, gostilničar, in Elza Vračkova. Obilo sreče!
m Zboljšana hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgn štev. 6 v A razredu opoldne in zvečer Din 830, v B razredu Din 1230, v C razredu Din 14-30. Priglašajte se!	810
m Izmera mesta. Dela pri novi izmeri mesta se bližajo koncu in bodo dovršena najbrže do 1. oktobra. Tako dobi Maribor nov in točen načrt.
m Profesorjeva žica. V torek, ko so napenjali žice za Strohschneiderjeve produkcije, je privozil s Koroške ceste na Glavni trg kolesar Štefan Grah. Neka žica ga je pri tem prijela pod vratom in ga vrgla na tla. Dobil je lažje poškodbe na vratu in levem kolenu.
Celje
* Odbor za svečan sprejem polkovne zastave. Kakor smo že javili, se vrne v torek 9. septembra ob 9'43 kmandant celjskega 39. pešpolka 8 častnim vodom vojakov iz Beograda, odkoder prinese s seboj novo polkovno zastavo. Da bi bil sprejem čim svečanejši, se je ustanovil poseben odbor, ki bo organiziral vso slavnost. — Odbor, v katerem so zastopane vse vojaške in civilne oblasti ter društva in šole, je imel v sredo zvečer na magistratu sejo in se bo o sklepih obvestilo javnost v pozivu, da se naj vse mesto udeleži sprejema.
* Pred kratkim odkrite freske za prižnico v župni cerkvi je spomeniški konservator g. dr. Stelfe iz Ljubljane včeraj fotografiral, nakar jih bodo zopet pokrili s leseno steno prižnice.
* Športni dan v Gaberju. Ob priliki svojega športnega dne v nedeljo 7. t. ni. priredi S. K. Olimp prijateljsko tekmo na svojem igrišču s
S.	K. Olimp Vel. Gorica (Zagreb). V predtekmi nastopi S. K. Olimp rezerva proti S. K. Dobrna. Zvečer se vrši v dvorani Narodnega doma zabavni večer s plesom.
* Prodaja bukovine iz mestnega gozda. Mestna občina proda z mestnega gozda v Pečovniku vso za leto 1930 za posekanje določeno bukovino ter eventuelno tudi količino za leto 1931, stoječo na panju. Prodaja se vrši dražbenim potom in so interesentom natančnejši pogoji na vpogled na uradni deski mestnega načelstva.
* Požar v Arclinu. V sredo zvečer je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Sukolova, Rusa, ki se je pred leti v Arclinu pri Vojniku naselil. Prihitele so požarne brambe iz Gaberja, Vojnika in okoliških vasi. Kako je požar nastal ni znano. Škoda je sedaj, ko je večina poljskih pridelkov že spravljena, precejšnja.
* Malomarna nepazljivost pri vstopanju v vlak.
V	sredo popoldne, bi se na celjskem kolodvoru lahko zgodili dve večji nezgodi, da niso imeli udeleženci sreče. K vlaku, ki pelje v Ljubljano, je v zadnjem trenotku, dasi je vlak odpeljal precej pozneje kot ob določenem času, ker je moral čakati na dunajski brzovlak, prihitela starejša, z prtljago obložena usmiljenka. Samo prisotnosti sprevodnika se ima zahvaliti, da ni prišla pod kolesa. — Pol ure pozneje pa je skočila na mariborski vlak, ki tudi delj časa stoji, neka gospodična ter padla s stopnic, ki so jo sunile pod vagon. Manjkalo je samo nekaj centimetrov, da ni prišla z obema nogama pod kolesa, in jo je neki železničar hitro potegnil stran. Kljub vsem številnim nesrečam se ljudje ne spametujejo.
* Borza dela v Celju nujno potrebuje 7 konjskih hlapcev, 2 hlapca za živino, 1 pastirja, 4 poljske delavce, 1 lončarja, 1 pečarja, 1 steklarskega pomočnika, 1 vrtnarja, 1 kovača, 3 mizarje, 1 sedlarja, 1 tapetarja, 3 čevljarje, 1 mlinarja, 1 peka, 1 raznašalca kruha, 1 opekar. delavca, 3 zidarje, 2 črkoslikarja, 1 strojnika, 1 trg. poslovodjo, 12 vajencev; za Francijo 50 rudarjev, 10 stavb, in 10 strojnih ključavničarjev, 10 elektromehanikov ter 25 tesarjev. Na-
dalje 17 kmečkih dekel, 1 pletilko, 1 navijalko,
4	šivilje perila, 2 šivilje konfek. oblek, 6 kuharic, 7 natakaric, 1 hotel, sobarico, 2 kub. služkinji, 3 trgovske pomočnice, 1 navadno delavko, 17 služkinj, 3 sobarice, 1 perico, 5 varušk,
1	orož. kuharico, 1 servirko, 2 vajenki.
Sefa magisiratfnega gremija
Ljubljana, 4. septembra.
Danes ob 5. uri popoldne je bila v mestni posvetovalnici seja magistratnega gremija s 4 poročili.
Po predsedstvenem naznanilu se je sklenilo kupiti od slikarja Franca Kralja znano njegovo sliko Ljubljane za Din 8.000-—.
Sledilo je poročilo mestnega obrtnega referenta. Ugodilo se je prošnji Nežike Š tul ar za koncesijo oddaje kave, čaja, mleka in brezalkoholnih pijač za sedeče goste.
Ravnotako se je ugodilo prošnji bratom Rus za krajevno pravico za izvrševanje kavarniške obrti na Bleiweisovi cesti.
Neži Kukman, ki je prosila za dovolitev sezonske restavracije za alkoholne pijače za sedeče goste na velesejmskem prostoru, je bila prošnja zavrnjena. Odložena pa je bila prošnja Matevža Krušiča, ki je prosil za krajevno pravico za gostilno v Knezovi ulici v šiški.
Tretje je bilo poročilo mestnega gospodarskega urada. Metka in Lojze Krašovec, najemnika gostilničarskega paviljona na Gradu, sta prosila, naj se jima dovoli zgraditi na paviljonu
5	m širok prezidek. Njuna prošnja se je za enkrat odložila.
Tvrdka Medič & Zanki je vložila prošnjo za dovoljenje, da'sme uporabljati ljubljanski mestni grb za zaščitni znak za cinkovo belilo. Tej prošnji se je ugodilo pod gotovimi pogoji. — Tvrdka mora predložiti tudi načrt za znak. — Aloma Company so dovolili še en reklamni kiosk na Vodnikovem trgu.
Po poročilu mestnega gradbenega urada o oddaji del za naprave ograje ob stanovanjski koloniji na Vodovodni cesti so se poverila zidarska dela stavbni tvrdki Saksida, tesarska dela Josipu Kregarju, pleskarska pa tvrdki Hlebg. Predlog glede oddaje del za napravo okoli cerkve sv. Jožefa je bil odložen.
Dovoljenja za osem novih hiš
Po poročilu mestnega gradbenega upravnega referenta so dobili stavbno dovoljenje za gradbo novih Kiš: g. Urli Maks za gradnjo enonadstropne hiše v Gubčevi ulici, g. Legat Janez za enonadstropno hišo v Staničevi ulici, ga. Pinterič Marija za enonadstropno hišo v Aleševčevi ulici, Pekovsko društvo v Ljubljani za gradnjo trinadstropne hiše za artilerijsko vojašnico, Žitnik Franc za enonadstropno hišo v Beljaški ulici, Kolbezen Jože za enonadstropno hišo v Jarni-kovi ulici, profesor Kunc Karel za enonadstropno hišo v Postojnski ulici, dr. Kranjc Milko za gradnjo enonadstropne hiše v Brljaški ulici. — Za prizidave, gradnje manjših objektov in za kanalizacije je dobilo dovoljenje še devet drugih strank.
Dovoljenja za uporabo hiš so pa dobili: Mihaela in Ivanka Sušclj, Ivan Kunc, Marija Bergant, Josip Modic in Franc Baloh.
Po raznoterostih je bila seja magistratnega gremija zaključena.
Naznanjam, da otvorim
6. septembra 1930
zobni atelje
na Bledu
Grajska cesta 182 Brucko er Lambert
Krslic
Očma je udaril po glavi in mu razbil lobanjo. 24-lctni Ivan Romih jc v torek prišel iz Gorice, obč. Cerklje, k očmu Francu Bračunu, ko-larju v Leskovcu. Fantu je očital, da mu je vzel neki les in ga prodal. To je fanta tako ujezilo, zgrabil je vozno ročico in z njo udaril očma toliko po glavi, da se je ta pri priči zgrudil.
Krasno vreme pridno pomaga sušiti in spravljati otavo. Fižol je v stiski za mokroto, 6icer pa kaže dobro.
Stanovanjske krize ni v Krškem..vendar ne dobi drž. uslužbenec stanovanja. Proti Zidanem mostu in menda še kam drugam se vozijo in ho dijo še vedno domov.
Na pomoč — gasilci. -liki Podlog! Iz Kr škega se vije lepa banska centa mimo Lcskovci in v dobri uri prijaznega izprehoda, na desni 8« položno dvigajočih vinskih goric z nanizanimi hramčki in zidanicami ob vrheh, pod njimi s sladko zorečim grozdjem ter tu in tam v podnožju i* sadnih nasadov, kukajočimi ličnimi donu	"a
levi prostranega krškega polja, pestro za v morju cvetoče ajde, belo kot v snegu, . privede izprehod v Veliki Podlog. Od drž. c*.ue Novo mesto—Brežice se odcepi pri Sv. Križu cesta na levo, od koder tudi ni več kot eno uro hoda. — Agilno gasilsko društvo, staro šele 2 leti, si je nahranilo toliko v tej dobi, da zainore v nedeljo po 10. maši blagosloviti motorno brizgalno, prvo tako na krškem polju, kupljeno v Zagrebu, pripravljeno za dvoje cevi pri požaru. Društvo šteje kakih 20 fantov in moštva iz Vel. Podloga, Pristave, Mraševega, Gorice in sosednih vasi.
Originalna, teizma koscev
Kamnih
Športne vesti. V (lneh 7. In 8. septembra proslavi vodilni eportni klub vsega Kamniškega okraja agilni domžalski SK Disk 10-letnico svojega obstoja. SK Disk je edini gorenjski eportni klub, ki je učlanjen v ljubljanskem nogometnem podsavezu in ki je že sodeloval pri tekmah za prvenstvo province. Za Diskove barve nastopa tudi več kamniških športnikov, zato pričakujemo, da bo udeležba Kamničanov na jubilejni proslavi precejšnja. Agilnemu reprezentantu gorenjskega športa želimo ob njegovi desetletnici še obilo uspehov v njegovem delovanju!
Za novo osnovno in meščansko šolo. Občinski odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da se glavnica 100.000 Din, ki je bila svojčas naložena v posebni fond za nakup oziroma prezidavo bodoče mestne hiše, porabi za nakup zemljišča za zgradijo nove osnovne in meščanske šole. Eventualne pritožbe je vložiti najkasneje do 10. t. m.
Gasilska vaja. V sredo proti večeru so imeli naši gasilci po daljšem presledku- zopet vajo v mestnem parku ob Gasilnem domu. Motorna brizgalna in cevi so v splosno zadovoljnost delovale brezhibno.
Poškodbe na motociklističnem izletu prejšnji teden ponesrečenega kamniškega trgovca g. Kem-perla niso tako hude, kot se je prvotno mislilo. G. Kemperle se je že v torek zvečer sam vrnil iz bolnice.
Na svečanosti ob priliki izročitve novih polkovnih zastav je odpotovalo v Beograd 6 kamniških rezervnih oficirjev.
Koncert, ki ga je nameraval prirediti v soboto zvečer kamniški salonski orkester, je radi odsotnosti nekaterih igralcev preložen na soboto,
13.	t. m.
Ploha. Po izredno lepili in vročih dnevih nas je v torek popoldne presenetila ponižna popoldanska ploha in prav prijetno ohladila soparno ozračje. Za repo in ajdo je bil dež pravi blagoslov, čeprav ga ni padlo veliko. Kopalci so se že zbali, da je s tem konec kopalne sezone, vendar je bil strah brez podlage, ker je že v sredo nastopilo zopet najkrasnejše vreme.
Strelsko družino v Kamniku je oblast pred tremi meseci razpustila, ker je imela za obstoj premalo članov. Kamniškemu dopisniku nekega ljubljanskega dnevnika pa to očividno ni znano, kakor kaže neka nedavno priobčena notica.
Skavtski občni zbor. Gamsov steg skavtske družine v Kamniku ima v nedeljo, 7. t. m. ob 11. uri v osnovni šoli svoj občni zbor z volitvijo novega odbora.
K©čev/c
Pričetek pouka na gimnaziji. 14. sept. ob 8. url bo otvoritvena služba božja, naslednjega dne \ ponedeljek sc pa prične redni pouk.
Divji prašiči. Kočevsko smatrajo vsi za pokrajino, kjer kar mrgoli divjih zverin: medvedov, volkov, divjih prašičev itd. Nekaterim se zdi, da sc kar po glavnem trgu sprehajajo. Pa ni tako hudo. Priznati pa moramo, da jih je res nekaj. Kočevsko sresko poglavarstvo je dobilo že nekaj prijav iz bolj oddaljenih občin, da kmetom delajo ogromno škodo divji prašiči, ki jih je posebno v spodnjih krajih precej. Sresko poglavarstvo je ukrenilo potrebne korake, da zaščiti kmetom njihove borne pridelke.
fflovo mesto
Razstava damskega krojnega tečaja v .Novem mestu. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice lOl je priredil tritedenski tečaj za damsko krojenje v Novem mestu. Po zaključku tega tečaja priredi v Rokodelskem domu v Novem mestu razstavo krojnih risb in 6icer v nedeljo in ponedeljek dopoldne. Vabijo se damske krojačice in pomočnice, pa tudi cenj. dame, da si ogledajo to zanimivo razstavo. Vstop prost.
‘Ribnica
Čebelarska podružnica v Ribnici si je v letošnjem letu nabavila precej potrebnega čebelar-ikega orodja.
Eilija
Osebna vest. Zapušča nas g. Ferdo Ludvik, odvetniški koncipijent, službujoč od I. 1928 pri odvetniku dr. A. Vurzbacliu v Litiji. Z njim Izgublja Sokol zvestega in marljivega delavca, pri katerem je kot odbornik vršil funkcijo revi-lorja. Želimo mu v Ljubljani, kamor odhaja na Bovo službeno mesto, obilo zadovoljstva.
Razveseljiv sklep. Učiteljstvo litijske osnovne šole je soglasno sklenilo, da in corpore pristopi k Sokolu kraljevine Jugoslavije, v kolikor po-edinci že preje niso bili včlanjeni. Pozdravljamo ta sklep, ki bo v obilni meri poživil našega ^Sokola. Posnemajte, kulturni pionirji v banovini!
Povečanje šolskega poslopja. V litijsko šest-razredno osnovno šolo prihaja vsako šolsko leto vedno več otrok. Letos izkazuje šolska statistiku nad 300 šolarjev, za katere pa nima šola dovolj prostora. Merodajni činitelji se resno bavijo z načrtom o povečanju šole s tem, da bi prizidali šolskemu poslopju še eno nadstropje. Kakor do-znavamo, se bo to izvršilo še v letošnjem Sol-tkem letu.
‘Poljčane
Tukajšnja podružnica SPD priredi to nedeljo tvojo običajno poletno veselico v planinskem domu pri Flisu. Pri prireditvi igra godba »Dra-va« iz Maribora. Razen tega je na sporedu še petje (poje pevski odsek Čitalnice), drča, strelišče, bogati srečolov itd. Ker je čisti dohodek v prid kritja stroškov razglednega stolpa na Bocu, je treba mlado in agilno podružnico, ki je postavila v tem letu kar tri postojanke (stolp, restavracijo in kočo) na zelenem Boču, vsestransko podpreti.
Begunje pri Cerknici
Sportno-kulturna prireditev v nedeljo se je dobro obnesla. V lahki atletiki se je predvsem odlikoval Meden Lado (skok v daljavo 5'30m, v višino 1'50 m, krogla 9'20 m).
Cvetje v jeseni. Na mladem sadnem nasadu g. Vidmarja je pognala jablana lep cvct. Vsekakor zgodaj.
»Društvo kmetskih fantov in deklet« v Središču ob Savi, ki je eno najbolj agilnih društev pri nas, je na Veliki Šmaren dne 15. avgusta proslavilo svoj kmetski praznik.
Vse Središče se je zbralo opoldne pred Sokolskim domom in razvila se je procesija kmet-
17 km dolgi progi. Zopet so se vsi mrzlično vpraševali: kdo bo prvi?
Po obeh napetih tekmah se je ljudstvo prisrčno zabavalo v Sokolskem domu s srečolovom. Med tem je komisija dovršila težak posel. Določila je zmagovalce. Zmagal Je izmed koscev
Tušek trgovski lokal. — Občinski bilježnik g Mate Štefančič je nevarno zbolel, odpremili so ge v rojstni kraj Delnice. Tukajšnji finančni pregled nik in starešina oddelka, gosp. Janko Raičic, ji premeščen v Trogir, na njegovo mesto je ime novan gosp. Troha, dosedanji starešina fin. od delkn v Ložu. — Premeščen je tudi še g. Rain špreht Jovo, podpreglcdnik tuk. finančnega od delka.
Šola. Šolsko poslopje se nekoliko popravlja, t zunaj bo ostalo, kakršno je. Potrebne so nujn. adaptacije stanovanj za učitelje in za učilnice.
Sokol. Dne 27. m. m. je imel tukajšnji »Sokol« prvo redno sejo, na kateri se je konstituirali! društvena uprava. Ob tej priliki se je odposlahi vdanostna brzojavka starosti SKJ Nj. Vis. pre stolonasledniku Petru.
Premog iščejo. 29. m. m. so peljali skozi Pre zid vrtalni stroj za Tršče, kjer nameravajo poiz kusiti s pridobivanjem premoga, katerega je \ tukajšnji okolici zelo mnogo, kakor tudi drugil’ koristnih rudnin.
Vučfa gomila
V	nedeljo, dne 31. avgusta je bil pri nas usta novljcn rodovniški odsek kmetijske podružnic« Murska Sobota. Pri pregledu krav je bilo spre jetih v rodovnik 62. To lepo število kaže, da sc goji pri nas lepa goveja živina. Po predavanju inž. g. Venka in živinozdravnika g. Šcrbeca je sledil občni zbor. V odbor so izvoljeni: predsednik Antolič Vinccnc, podpredsednik Cigiit Ja nez, tajnik učitelj Skerbinc Franjo, blagajnik An tolič Janez in odbornik Horvat Štefan.
Sokolstva
Župni prednjaški tečaj sokolske župe Ljubljana
Prednjaštvo je v Sokolstvu oni temelj, na katerem sloni ves uspeh in napredek. Kako težaven, odgovoren in vzvišen je prednjaški posel, bo menda razumel vsakdo, ki je prebil vsaj nekaj uric v telovadnici. Izvrševati ta posel, ki je med vsemi, kar se jih more lotiti Sokol, najlepši in najnesebičnejši, zahteva krepke volje, velikega samozataj^vanja in tudi žrtvovanja.
Saj nam menda ni treba posebej poudarjati, da nam manjka v naših društvih dobrih, navdušenih prednjakov in prednjašic, ki bi znali z živim vzgledom in z besedo voditi podrejeno članstvo. Normalno bi moralo imeti vsako društvo vzgojen prednjaški zbor, kajti brez tega je društvo kakor čoln na vodi brez vesla. V večini naših društvih najdemo le načelnika in načelnico, ki se ve, da težkega dela ne moreta zmagovati sama. V mnogih društvih bi se ob trdni volji in s pravo sokolsko energijo mogle premagati ovire in doseči vsaj delni uspeh.
Da se tej prednjaški bedi deloma odpomore in da se vzpodbudi in podžge veselje do pred-njaštva v naših društvih, priredi ljubljanska sokolska župa prednjaški tečaj, ki se bo vršil od
14.	do 28. septembra t. 1. v Ljubljani. Menda ne bo društva v župi, ki bi opustilo to ugodno priliko in ne bi poslalo v ta tečaj vsaj enega svojega najboljšega telovadca in eno svojo najboljše telovadko. Pri izbiri naj bi se društva ozirala predvsem na one člane in članice, ki imajo veselje do prednjaštva. Stroški za vso oskrbo znašajo Din 50(V—, kateri znesek je poslati župni upravi obenem s prijavo. Prijave sprejema župno načelništvo najkasneje do 10. septembra t. 1. Opozarjamo vsa društva, da pošljejo zanesljivo do določenega roka prijave, kajti nihče ne bo sprejet v tečaj, čegar prijava bi prišla pre-kasno. Enako bodo zavrnjeni tudi vsi oni, ki bi prišli v tečaj prepozno. Otvoritev tečaja bo v ponedeljek dne 15. septembra t. 1. ob 9. url dopoldne v odborovi sobi Ljubljanskega Sokola.
*
Sokolsko društvo Radovljica priredi v soboto, dne 6. t. m. ob pol 21. uri v Sokolskem domu v proslavo rojstnega dne starešine SKJ, Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, svečano akademijo. Na sporedu je pozdrav društvenega starešine, predavanje o cilju in smernicah sokolske ideje, pevske in glasbene točke ter simbolična enodejanka »Domovina kliče«, spisana nalašč za to proslavo. Vstopnine k tej prireditvi ni! Za članstvo je obisk obvezen in sicer za one, ki imajo kroje, v kroju, za druge z znakom. Vabimo pa k tej proslavi vse občinstvo, društva in urade.
Sokolsko društvo Muta—Vuzenica priredi nedeljo 7. sept. ob 15. uri javen nastop na telovadišču Sokolskega doma v Vuzenici. Sosedna društva prisrčno vabljena. Če bo slabo vreme, bo nastop brezpogojno dan pozneje 8. sept. — Nač.
'Radio
LJUBLJANA, petek, 5. septembra: 1200 Sprehod po šuinarski razstavi: lesno-obrtni oddelek, razlaga dr. Dular, ravnatelj velesejma. 12’30 Plošče. 13 00 Časovna napoved, borza« plošče. 13'30 Iz današnjih dnevnikov, 18‘30 Koncert radio orkestra. 19’30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. 20.00 Orgeljski koncert Matija Tomca (prenos v Zagreb). 2100 Pevski kvartet »Ljubljane« (prenos v Zagreb). 22 00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
BEOGRAD, petek, 5. septembra: 10'30 Plošče. 12’45 Opoldanski koncert radio-kvarteta. 13'30 Dnevne vesti. 17’05 Predavanje. 17*30 Narodne na dudo. 19'30 Recitacije. 20'00 Koncert komorne glasbe, igra radio kvartet. 2100 Koncert narodnih pesmi. 21'45 Čas in dnevne vesti. 22 00 Večerni koncert radio kvarteta. 22’45 Koncert zabavne glasbe.
ZAGREB, petek, 5. septcpibra: 12'30 Opoldanski koncert na plošče. 13’30 Dnevne vesti. 20 15 Kulturne in društvene vesti. 20 30 Prenos koncerta iz Ljubljane. 22 30 Dnevne vesti in vreme. 22’40 Sprehod po tujih postajah.
Razširjajte Jugoslovana!
skih mož, žena, fantov in deklet. Kmetski fantje na konjih so bili na čelu, za njimi so stopali kosci-tekmovalci, kolesarji in gostje.
Največje zanimanje je zavladalo za tekmo koscev. Sprevod jo je mahnil takoj na travnik, kjer sta goste pozdravila društveni predsednik g. Šavor a in g. F. Gerželj iz Ljubljane v imenu »Zveze kmetskih fantov in deklet«. Orisal je navzočim cilje in pota ter miselnost kmetskega pokreta, ki je danes državni pokret.
Po vsem tem se je pričela tekma koscev. Kose so zapele, napele so se krepke mišice fan-tov-tekmovalcev, otava je padala In redi so se vrstili. Samo eno vprašanje je šlo od ust do ust: kdo bo zmagal? Pa to bo odločila komisija.
Po tekmi so se fantje kosali — 8 kolesi na
Pojasnilo Udruženja^ vojnih invalidov v Trbovljah
Trbovlje, 4. septembra. Udruženje vojnih invalidov v Trbovljah nam je poslalo sledeči dopis:
Prav hvaležni smo, da je bilo v vašem cenjenem listu štev. 76 z dne 30. avgusta sproženo to vprašanje, kajti marsikdo je danes mnenja, da je podpisana organizirala in upropa-stila to akcijo, ker se naše Udruženje vojnih invalidov indentificira s Konzorcijem za zgradbo invalidskega doma. Da bo javnost točno poučena, kdo je to akcijo zamislil in organiziral, dajemo sledeče pojasnilo:
Nekako začetkom leta 1926. si je v Trbovljah omislilo nekaj ljudi, da započnejo akcijo za zgradbo invalidskega doma. Ta ideja je bila sprožena že v poletju 1925, vendar je pa takrat ostalo le pri skromnejših zbirkah, tako da je že začetna akcija končala z neuspehom. Kakor že omenjeno, so nato zasnovali inicijatorji ve-likopoteznejšo akcijo za realizacijo svoje zamisli. Ustanovil se je nekak »Konzorcij«, v katerem je bilo le nekaj invalidov, ostali pa so bili neinvalidi. Mislili so, da bodo dosegli uspeh, če bodo organizirali efektno loterijo. Kot glavni dobitek so določili enonadstropno hišo, ki je bila last tajnika tega konzorcija. Večina dobitkov je darovala temu konzorciju dobrosrčna javnost v veri, da gredo v prid ubogim vojnim žrtvam. Srečke te loterije je vodstvo konzorcija razpošiljalo širom naše države. Spočetka so se prodajale srečke po 25 Din, kasneje se je pa cena znižala na 10 Din. Vsa javnost je bila uverjena, da se bo vršilo žrebanje v določenem roku, ko je bilo nenadoma objavljeno, da je žrebanje preloženo za eno leto, in sicer na 31. oktobra 1927.
Podpisano udruženje je že takoj iz početka gojilo veliko nezaupanje v uspeh le akcije ter je vsako sodelovanje dosledno in odločno odklanjalo, ker se je zavedalo, da bo ta akcija interesom in ugledu invalidov, ki so ji bili v veliki večini protivni, neizmerno škodovala. Naše pomisleke proti tej akciji smo pravočasno sporočili tudi izvršnemu odboru UVI v Ljubljani, ker smo zastopali stališče, da je za organizacijo takih in sličnih akcij kompetentna edinole zakonita zastopnica invalidov, organizacija UVI, nikakor pa ne zasebne organizacije, ki ne morejo zastopati interesov invalidov. Na naše opozorilo se seveda nihče ni oziral in radi tega je prišlo, kar smo napovedovali. Dne 30. oktobra 1927 je Konzorcij za zgradbo invalidskega doma organiziral v Delavskem domu žrebanje. Ker pa menda ni bilo prodanih zadostno število srečk^ je tajnik glavni dobitek — svojo hiso — izločil iz seznama dobitkov, čemur so se prisotni kupci srečk uprli ter viharno protestirali. Oblast je nato žrebanje ustavila, dobitke zapečatila, denar pa deponirala na občini. Da se vsaj deloma popravi škoda, ki je bila s to nesrečno akcijo prizadeta kupcem srečk in da se vsaj nekoliko rehabilitira ugled invalidov v javnosti, smo sklenili vzeti stvar v svoje roke, likvidirati s pomočjo oblasti konzorcij, vse premoženje prevzeti ter organizirati novo tombolo, pri čemer bi vpoštevali tudi stare kupce srečk, ki bi potem ne bili oškodovani. Tozadevno smo se obrnili tudi na sresko načelstvo s prošnjo, da likvidira konzorcij ter nam izroči dobitke in preostali denar (baje okrog 14—18.000 Din). Sresko načelstvo je naši prošnji ugodilo ter poslalo tako nam kakor tudi občini Trbovlje odlok, na podlagi katerega se je občini naročilo, da nam izroči deponirani denar. Stvar je bila torej v smislu naše zamisli urejena, zato smo poslali na občino dva naša pooblaščenca, da
Anton Jurjaševič, ki je najlepše pokosil odmerjeni mu pas na travniku. Dobil je nagrado: garnituro za kosca.
Drugo nagrado je dobil Anton Dečko, tretjo Janez Movič, četrto Jaka Raušl, peto France Golob, šesto Konrad Lončarič, sedmo Matija Masten in osmo Franc B a u -m a n.
Na kolesarski tekmi je zmagal Mirko Tomažič, drugi je bil Mirko Kosi, tretji Jakob Horvat, četrti Stanko Prosnik, peti Ivan Kranjc in šesti Vladko D o k š a.
Po zabavi s plesom so fantje vprizorili igro »Oče«. Središče je po vsej pravici lahko ponosno na svoj prvi in originalni kmetski praznik.
dvigneta denar. Bivši župan g. Sitar pa je izjavil, da denarja ne more dati, ker ni last našega Udruženja. Pač pa je bil denar kasneje izročen funkcijonarjem konzorcija. Nekaj dobitkov je še danes v Delavskem domu, katerih pa noče nobeno društvo prevzeti, dokler ne bo izvršena likvidacija, ki je neobhodno potrebna.
Udruženje vojnih invalidov, Trbovlje.
Irftovl/e
Vandalizem. 2e zadnjič smo poročali, da je neki neznan nepridiprav potrgal ponoči nekaj rož na ograji rudniške restavracije. Sinoči okoli polnoči pa je prišla po cesti družba pijanih ljudi, od katerih sc je eden pred ograjo rudniške restavracije ločil in pognal proti cvetličnim nasadom. Nočni čuvaj rudniškega konzuma, ki je stal pod bližnjim kostanjem, je zavpil, nakar je potegnil napadalec nož ter ga zavihtel proti čuvaju, ki se je moral umakniti. Med tem ko je klical čuvaj na pomoč, so napadalci pobegnili. Izruvali so nekaj lepotičnih cvetlic, nekaj pa po-trgali. Sumi se, da so bili to delavci iz savske banovine, ki so zaposleni pri Dukiču ali pa pri podjetniku na opekarni, ker so govorili južno narečje.
Brežice
Minulo soboto se je vršila plenarna seja Srez. kmetijskega odbora brežiškega. Navzoči so bili vsi člani tega odbora, kar dovolj jasno dokazuje zanimanje vsega sreza za pozitivno skupno delo v prid in korist našega kmetijstva, ki preživlja težko in usodno gospodarsko krizo. Seji je prisostvoval sreski podnačelnik gospod Mar-šič ter kmetijski referent g. Muck. Predsednik Urek je obrazložil položaj sreskih kmetijskih odborov in dosedanje delovanje tukajšnjega odbora. Razvila se je obširna debata, ki je dokazovala, kako otežkočuje potreben razvoj teh korporacij dejstvo, da finančni položaj istih še ni stabilen. Doneslo se je mnogo za prospeh skupnega kmetijstva zelo važnih zaključkov. Letošnji proračun znaša Din 116.550-— in se bo v kritje istega uporabilo 70% občinskih skladov. Mnogo nevolje in ogorčenja pa je v vrstah naših kmetovalcev napravilo dejstvo, da je občinska uprava mesta Brežice dovolila za kmetijski sklad saino en tisoč petsto Din! Brežice spadajo med ona mesta, ki imajo manj kot 50% kmetovalcev, ter niso po zakonu vezane na zadevne prispevke, temveč jih morejo določati prostovoljno. Vsaka najmanjša kmetska občina, ki je še tako revna, izkazuje v svojem proračunu večje svote za kmetijski sklad. Brežice pa, ki žive samo le od kmetske okolice, pa so pokazale tako malo ljubezni do te svoje rednice. Vsa čast Sevnici, ki je doprinesla za kmetijski sklad Din 25.000'—, četudi so dohodki, ki jih črpa iz kmetske okolice, mnogo manjši v primeri onih iz Brežic.
f^ezid
Avtozveza Stari trg—Tršče. V prvi polovici avgusta so otvorili redno avtozvezo med Starim trgom in Trščem. V Prezid prihaja avto iz Starega trga ob 22'30, iz Trsča se vrača drugi dan ob
9.	uri ter ima zvezo k opoldanskemu vlaku za Ljubljano. V Čabar avto ne vozi, ker je cesta prestrma, pač pa vozi drugo podjetje iz Čabra v Delnice.
Preselitev. Trgovec g. Josip Tušek se je preselil s trgovino v svojo pred kratkim prenovljeno hišo, k.ier ima lepo urejeno trgovino. Na njegovem prejšnjem mestu bo pa v kratkem odprl trgovino g. Pavlin Vide, načelnik tukajšnjega Sokola in lastnik hiše, kjer je imel dosedaj v
Vporaba strojev v poljedelstvu
Slabe gospodarske prilike poljedelstva in pomanjkanje likvidnih sredstev povzročajo vedno veiji odtok kmečkega prebivalstva z dežele, obremenjenje kmeta in kmetice postaja vedno večje. Tudi pomoč dece in kmečke mladine pri poljskem delu stalno nazaduje, posebno v onih krajih, kjer se nudijo možnosti -zaposlje-nja v industrijskih obratih. Vsled delovne preobremenitve kmetice, ki je primorana izpolnjevati dvoje dolžnosti, delavke in matere, vpliva ta naraščajoča preobremenitev globoko v politiko gibanja podeželskega prebivalstva.
Jasno je, da bo treba temu problemu prej ati slej posvetiti več pažnje in stremeti za tem, kako odpomoči temu zlu, ki postane za na5e kmečko prebivalstvo lahiko katastrofalno. V drugih državah so temu vprašanju posvetili narodni gospodarji, socijologi in drugi duševni delavci vse svoje sile v raziskovanju vzrokov m določitvi odpomoči. Predvsem imamo tu rešiti dvoje kardinalnih vprašam] in sicer prvič: preobremenitev kolikor mogoče omiliti in drugič delovni efekt zvišati. V prvi vrsti potrebuje kmečko prebivalstvo več izobrazbe v poljedelski tehniki. Vendar so duševne sposobnosti in elastičnost ravno tako važne, ko priročnost in šolan,je ročnih poljedelskih poslov. Naš kmečki obrat ni dane« več običajno naturalno gospodarjenje, pač pa posega vedno globlje v gospodarstvo kapitala.
Vprašanje mehaniziranja kmečkih obratov ni taiko važno v pogledu zniževanja delovne po-
trošnje, pač pa ima namen, poljedeljsko delo kolikor mogoče olajšati. Naš kmet se odloči k nakupu poljedeljskega »troja običajno takrat, kadar ve, da si bo z nabavo stroja prihranil vsaj eni delovno silo. Večina strojev v kmečkih obratih ima preomejeno časovno v porabo, zato sr stroji za kmeta predragi.
Priporočala se je nabava poljedelsikih etrojjev na zadružni podlagi, da bi s tem omogočilo večje izkoriščevanje stroja. Temu pa nasprotujejo dejstva, da hoče posameznik imeti prvi stroj, poleg tega pa se stroj valed pogoste menjave poelužriika prehitro obrabi.
Razločevati moramo tri kategorije strojev: take, ki se pogostokrat uporabljajo in katerih nabava ni preveč dragocena, take, katerih se poljedeleo poslužuje lahko zadružno in take, ki se nabavljajo v veleobratih. Motorni plugi bo n. pr. vporabljivi samo tam, kjer se nahajajo večji kompleksi skupaj. Največje zapreke tvorijo pri nabavi motornih plugov ravno preveč razsekane parcele. Zato bi bilo potrebno pri takem razkosanju parcele združiti.
Naše marljive kmetijske institucije naj bi v eksperimentalne »vrhe pridobile povprečen kmečki Obrat in na njem poskušale dognati, v koliko prihaja poljedeljski stroj pri nas v poštev za olajšanje preobremenjenja našega kmečkega doma. S tem bodo izvršile veliko nacijonalno in gospodarsko delo.
Gospodarske vesli
X Pregled povprečne letošnje letine sliv r Drinski banovini. Glede na zahtevo ministra za poljedelstvo dr. Šibenika je kr. banska uprava drinske banovine poslala ministru za poljedelstvo pregled o povprežni letošnji letini sliv. Prav tako je drinska banovina obvestila ministrstvo za poljedelstvo, da se letos sadna u5 ne širi več tako in da je okuženje manjše kakor prejšnja leta. To poročilo kaže, da je v srezih, kjer pazijo na sadno drevje, odnosno sadovnjake, okuženje popolnoma izginilo, zlasti pri mladem sadnem drevju. V srezih drinske banovine kaie povprečna letošnja letina sliv tole sliko:
Sarajevski srez 10.000 metrskih stotov, visoški 7000, Jajce 19.040, Rogatec 2000, Zenica 15.000, aritski srez 3000, zlatoborski 7500, Požega 25.000, Užice 500, Valjevo 15, Kolubar 15.565, Podgora 1500, azbukovški srez 2800, trnovski 20.000, Dra-gačič 15’000, Lubica 20.000, Gračanlce 45.000, Zvor-nik 8000, Tuzla 5000, Bjelinski 15.000, Timoškl 30.000, Jabarski 1200, Mačva 3000, Bosanski Tim-nica 200, Poseljski 3000, Račevski 1000, Bukovskl 6659, Vinkovci 2000, Mitroviča 500, kalnički sre* 1500, rečanski srez 1000, kladovski srez 13.000, županski 6rez 2001, posavski 6240, šudski 5000, skupno 365.900 metrskih stotov. Samo v srezu črnogorskem letos slive niso obrodile. Po gornjih rezultatih je povprečna letina sliv v drinski banovini letos dobra, čeprav številčno zaostaja za letinami prejšnjih let, ko so se pojavile škodljive uši, ki so upropastile mnogo naših sadovnjakov. Zato pa je kakovost sliv letos jako dobra in jamči za zanesljivo prodajo pod ugodnimi pogoji za naše poljedelce.
X Klasifikacija vina. Po nalogu finančnega ministrstva so pričele poslovati posebne strokovne komi8ije, katerih naloga je, da skupno z zastopniki financ pregledajo vinarska dela v svrho klasifikacije vina v smislu novega vinskega zakona. Izvajanje vinskega zakona vrši se etriktno v smislu navodil in so kazni za prestopke izredno občutne. Posamezne komisije so pričele z delom v vsej državi. Na ta način se hoče energično ukiniti vsa nesolidna trgovina in goljufivo klasificiranje vina, ki je namenjeno izvozu.
X Angleški kapital se zanima za naše gospodarstvo. Neka večja angleška finančna skupina, ki ima svoje zastopnike v Beogradu, je etavila naši vladi, kakor tudi raznim samoupravnim edinicam ponudbe o pripravljenosti plasiranja svojih kapita-lov v naši državi in to pod zelo ugodnimi pogoji. Ti kapitali naj bi v prvi vrsti služili za gradbo cest in v elektrifikacijske svrhe. Ponudbe angleške finančne skupine se trenutno pretresajo v vladnih krogih.
X Jugoslovansko-švicarski poslovni odnošaji. Zagrebški švicarski konzulat priobčuje mesečno statistiko zunanje trgovine Švice za mesec julij 1930, ki jo redno izdaja švicarska zvezna carin' ska direkcija v Bernu. Nas zanimajo predvsem postavke, ki se nanašajo na našo državo. Pri švicarskem uvozu je bila naša država udeležena z netto 34.686'79 q v vrednosti 1,258.709 šv. fr. Iz Jugoslavije je Švica uvozila sledeče blagovne skupine: 2.758'74 q jajc v vrednosti 479.105 šv. fr., 420 52 q perutnine (zaklane) v vrednosti 128.781 šv. fr., lesnih izdelkov je Švica uvozila iz naše države za 354.276 šv. fr. V istem razdobju pa je Švica uvozila v našo državo 1,451'94 q v vrednosti 963.265 šv. fr. Od tega k nam uvoženega blaga je bilo največ tekstilnih izdelkov
Napori za gospodarsko zbližanje Avstrije in
X Velika bančna fuzija v Italiji. Med zavodom Banca d'America e d' Italia (naslednica Zivno-stenske) in zavodom Banca Italo-Britanica se vodijo že dalje časa pogajanja o fuziji obeh bančnih skupin. Obe banki posedujeta večje število podružnic v Italiji in tudi v Trstu.
Dobave
Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 50 komadov gorilcev in 20 komadov cevi za mešanje plina, glede dobave tiskovin ter glede dobave 30 m povoščenega platna. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) —
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 10. septembra t. 1. ponudbe glede dobave varnostnih elementov, dinamožice, vrvice, bakrene žice, gumijastih rokavic, azbesta itd., glede dobave črne pločevine, 1000 kg krp za čiščenje, 100 komadov špiralnih svedrov ter raznega drugega materijala. —
Direkcija državne železarne VareS sprejema do 17. septembra t. L ponudbe glede dobave 10.000 kg koruze. —
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 600 kg koruznih in 200 kg pšeničnih otrobov, glede dobave 5000 kg koruze, 500 zavitkov »Persila« in 25.000 kg pšenične moke. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) —
Dne 24. septembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna lici- I tacija glede dobave 50.000 kg livarskega koksa, dne 25. septembra t. 1. pa glede dobave jelovih desk in gred. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni direkciji.) —
Vršili se bosta naslednji ustmeni licitaciji glede dnevne dobave kruha: Dne 15. septembra t. 1. pri Komandi mesta na Sušaku, dne 16. septembra t. 1. pa pri Komandi vojnega okruga v Varaždinu. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri navedenih komandah.) —
Prodaja raznih odpadkov se bo vršila potom licitacije dne 19. septembra t. 1. pri Auto Komandi IV. armijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in blago pa pri omenjeni komandi.)
Borzna poročil«
dne 4. sept. 1930 Devizna tržišča Ljubljana, 4. sept. Amsterdam 22 72, Berlin 13’445—13'475, Bruselj 7 8774, Curih 1095'90, Dunaj 7'955—7'985, London 274*44, Newyork 56*195 do 56*395, Pariz 221 76, Praga 166 95—167 75, Trst 294’20—296'20.
Zagreb, 4. sept Amsterdam 22‘72 bi., Dunaj 795-50—798*50, Berlin 13*445—13*745, Bruselj 787*74 bl„ Budimpešta 987*78—990*78, Milan 294*222 do 296*222, London 274*04—174*84, Newyork kabel 56*195—56*395, Pariz 220*503—222*503, Praga 166*95 do 167*85, Ztirich 1096*40—1097*40.
Dunaj, 4. septembra, d. Berlin 168 84, Amsterdam 285, Kopenhagen 189*45, Stockholm 190 20, Newyork 707*60, London 34 4287, Pariz 27 805,
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjena. Promet: 1 vagon brodarskega poda, 3 vagone smrekovih hlodov.
Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca mlačna brez prometa.
Novi Sad, 4. sept. Promet: Pšenica 27 vagonov, oves 3 in pol vagona, koruza 40 in pol vagona, otrobi 6 in pol vagona, moka 15 vagonov.
Vse ostalo neizpremenjeno.
Spori
PRIČETEK DRŽAVNEGA PRVENSTVA
V nedeljo se prične državno nogometno prvenstvo. Precej pozno je sicer, vendar je termin ugoden. Najzanimivejši par se sreča v Zagrebu:
Concordia—Slavija.
Oba nasprotnika sta novinca v državnem prvenstvu. Concordia se je plasirala po dveh gladkih zmagah nad našim prvakom Ilirijo, ki je bila v taki formi, da ni predstavljala za Con-cordio nikakega resnega nasprotnika. Kljub temu se je pokazalo moštvo Zagrebčanov v odlični formi, s katero ima v državnem prvenstvu mnogo šans za dober placement. Od tedaj Concordia ni več nastopila in nam je njena forma neznana, gotovo pa je, da se je na tihem z vso resnostjo pripravljala.
Osiješka Slavija je po gigantski borbi s Ha-škom, ki je presenetila vse športne kroge v Jugoslaviji, zmagala po žrebu. Moštvo je pri tem pokazalo silno borbenost in veliko ljubezen do kluba in je pač zaslužilo, da igra v prvenstvu.
V borbi s Concordijo nima Slavija enakih šans kot jih Je imela s Haškom. Moštvo Zagrebčanov je tehnično mnogo boljše in-bo najbrže zmagalo.
V Beogradu se vrši lokalni derby
BSK—Jugoslavija.
Tekmo pričakujejo Beograjčani z velikim zanimanjem — saj bodo po dveh mesecih prvič zopet videli igrati naše >Uruguayce«. Na tej tekmi se bodo prvič predstavili naši reprezentanti beograjski publiki, ki je že danes pokupila skoro vse razpoložljive vstopnice.
Obe moštvi sta dobro pripravljeni. Jugoslavija ima za seboj vrsto težkih mednarodnih tekem, BSK pa je imel v Južni Ameriki dovolj prilike, da se pomeri z najmočnejšimi nasprotniki. Več šans ima vsekakor BSK.
Hajduk—Slavija se srečata v Splitu. Moštvo državnega prvaka ima za nasprotnika novinca v državnem prvenstvu. Hajduk se sila resno pripravlja. Pozval je dunajskega trenerja, bivšega znamenitega avstrijskega internacijonalca centerhalfa Pusch-nerja, ki je prevzel trening moštva.
Sarajevska Slavija ima od vseh najtežjo nalogo. Ne samo da je novinec v prvenstvu, nastopiti mora takoj v prvi tekmi z državnim prvakom, in to v levjem brlogu — na vročih tleh Splita. Računati ie na sigurno zmago Haj' duka.
iiPP—LPP.
Za medpodsavezno plavalno tekmo med ljubljanskim in zagrebškim podsavezom, ki se vrši 14. t. m. v bazenu SK Ilirije, je ZPP nominiral naslednjo postavo:
Moški: 50 m prosto: Golob (Victoria), Su-ljič (Concordia), Matkovič (V). — 100 m prsno: Frankovič (C), Pavešič (V), Majureo (Gradjan-ski). — Skoki t deske: Grilc in Jadrlč (oba KSU). — 4X100 m prosto: Grkinič, Matkovič, D. Smokvina, Golob (vsi V). — 100 m hrbtno: Marčeta, Mini (oba V), Frankovič (C). — 200 m prosto: Matkovič, Mini, D. Smokvina (vsi V). Skoki s stolpa: Grilc.
Dame : 50 m prosto: Medanič, Zupana (obe V), Kogoj (C). — 100 m hrbtno: Wimmer, Župan (obe V), Matota (C). — 100 m prsno: Bier, Letonja (obe V), Matota (C). — 4X50 m prosto: Medanič, Župan, Fran, Wimmer (vse V). Skoki z deske: Matota (C).
V waterpolu bo igralo kompletno moštvo Victorije v postavi: Pavešič, K. Vranič, J. Mat-kvič, Marčeta, V. Matkovič, Grkinič, D. Smok vina.
Dvomatch Nemčija—Francija v lahki atletiki je prinesel sijajne rezultate. 100 m: Jonath (N) 10-7, 200 m: Gillmeister (N) 22, 400 m: Engel hardt (N) 49-4, 800 m: Danz (N) 1:53-3, 1500 m Ladoumegue (F) 3:54-6, skok v dalj: K8cher-mann (N) 7-37 m, skok ob palici: Ramadier (F 1 4 m, skok v višino: Menard (F) 1-91 m, kopje: Milser (N) 65'02 m, 110 m zapreke: Welscher (N) 15-6, 4X100 m: Nemčija 41-4, 4X400 m Nemčija 3:17-8, krogla: Uebler (N) 14-90, disk Winter (F) 47-92 m.
Josip olup
LJUBLJANA, Stari trg, na vogalu.
Za dijake velika izbira oblek in perila, klobukov, čepic in kravat po najnižjih konkurenčnih cenah.
Sah
Urejuje L. Gabrovšek.
Leto 1930. bo bre* dvoma mejnik v zgodovini povojnega šahovskega življenja. Dosedaj ni bilo večjega turnirja, kjer ne bi večno prvih mest zasedli člani dvanajstorice velemojstrov: dr. Lasker, dr. Aljehin, Capablanca, Nimcovič, Rubinstein, dr. Vidmar, Bogoljubov, Spiel-mann, -f- Reti, dr. Tartakower, Marozcy, Marshall. Zastonj smo pričakovali mladih talentov, ki bi planili kvišku kakor dr. Lasker, Capablanca, dr. Vidmar, Pilsbury, ki so s 25. leti imeli krasne uspehe za seboj. Edino izjemo dela Torre. Toda njegova zvezda je žal prezgodaj ugasnila.
Šele letos so se začele spontano pojavljati nove mlade moči, katere bo zgoraj omenjena garda internacijonalcev le težko krotila. V prvi vrsti naj omenimo Flohra, ki se je po nad-močno osvojenem prvenstvu Prage tako sijajno izkazal v Hamburgu. Od 17 partij je dosegel vedno se boreč na prvi deski 14 in pol točk. Vsak pozna uspehe našega mojstra Pirca, nestrpnostjo pričakujemo njegove glavne preizkušnje v Frankfurtu. Manj znan je pri naa Kashdan, nada Amerikancev. Ne smemo pozabiti Eliskasesa,' 18-letnega Tirolca, ki je tudi zelo častno zastopal Avstrijo v Hamburgu. Od vseh teh pa nas je najbolj presenetil mladi Indijec Sultankan s svojim sijajnim startom v Ličge-u. šele v poslednjem kolu ga je prehitel rutinirani dr. Tartakower. Iz partije, ki jo prinašamo, vidimo popolnoma zrelo solidno igro, ki bi jo prisodili vpakemu prej kot Indijcu.
Indijska igra.
Beli: Pleči.	Črni:	Sultan-kan.
1. d4 Sf6 2. c4 e6 3. Sc3 Lb4 4. Db3 c5 de Sc6 6. Sf3 Se4 7. Ld2 Sd2. Nimcovič je v Karlovih varih in v San Remu igral Sc5 z dobro igro za črnega. S partijsko potezo si hoče črni ohraniti 2 tekača. 8. Sd2 15 9. e3 0—0 10. Le2 Lc5 11. Sf3 b6 12. 0-0-0? Lb7. Beli bi tu moral igrati 12. 0—0. Obdržal bi napad na d-liniji, pri tem pa bi imel kralja na varnem. 13. a3 Tc8 14. Kbl Le7 15. Da2 a8
16. c5 bc. Beli Je čutil, da stoji slabše; zato se je odločil Za žrtev kmeta, da dobi napad.
17. Lc4 Tf6 18. Sg5 De8 19. f4 Sd8 20. Td2 d5. Cml je napad belega prestal. Bori se pa še vedno zelo previdno. 21. Le2 Tfe8 22. h4 Lf8 23. Lf3 c4 24. Tgl h5 25. Ldl Lc6 26 Sf3 Tb8 27. Sd4 Ld7 28. Lf3 Kh8 29. Kal Sb7 28. Sca2 Sc5. S to potezo pride črni do napada, kateremu se slabo postirane bele figure ne morejo postaviti v bran. 29. Dbl Sb3-|- 30. Sb3 Tb3 31. Sd4 Te3 32. Tel Tel 32. Del g6 33. De3 De7 34. g3 Tb8 35. Kbl Dc5 36. Kcl Tb3 37. Df2, Ld4. Beli se vda, ker na Td4 zgubi s Tf3l figuro.
Razširjajte Jugoslovana!
t NIMAM D0|W .. POBIHTIPNO »ES PJtA&M?
pri rm JB.
iMUAtU. VOPNKOV TRO
TISKARNA
MERKUR
L1UBL1ANA
Gregorčičeva 23
Tiska lasopise, knjige, brošure, tabele, cenike i. 4. d.
LASTNA
KNJIGOVEZNICA
_______________   .	.	Bruselj 98*85, Praga 21*0025, Beograd 12*5525, Bu<
Madjarske.	Dunajski listi pišejo, da se je v torek	I	dimpešta	124*07,	Bukarešta	4*2287,	Varšava 79*38,
vršila seja	zastopnikov	trgovskih zbornic na Du-	I	8«n«	S15H	Milan	37*<U5.	r.nrih	137*49.
naju, na kateri se je razpravljalo o gospodarskem zbližanju Avstrije in Madjarske. Isto vprašanje se je razmotrivalo že prejšnjo nedeljo na seji gO' spodarskih	organizacij,	ki ji je osebno predsedo
val zvezni	kancler. Še	v teku tega tedna napO'
vedujejo listi sestanek gospodarske komisije, ki naj resno in definitivno reši to vprašanje. Dunajski gospodarski krogi si obetajo od tega sestan ka velikih uspehov, vendar izgleda, da imajo vsa ta prizadevanja Avstrijcev v prvi vrsti le demon, strativen značaj in so brez vsake resne gospodar ske podlage.
X Ponovno znižanje diskontne mere v Avstriji.
Vprašanje diskontne mere v Avstriji se nahaja v takem položaju, da se v splošnem sodi, da prida že v kratkem do ponovnega znižanja diskonta.
Potreba likvidnih sredstev koncem meseca avgusta je bila zelo skromna, tudi eskontiranje menic pri avstrijski narodni banki je bilo zelo mlačno.
Gospodarski krogi sodijo, da pride do znižanja že v teku prve polovice t. m.
Sofia 5*128, Milan 37*045, Curih 137*49.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 4. septembra:
Dri. papirji: 7% inv. pos. 88*25—88*50, vojna škoda ar. 438*50—439, vojna škoda kasa 438*50 do 438*75, vojna škoda dec. 438*50—439*50, \% agr. obv. 55—56, 7% Bler pos. 86*375—87*375, 8% Bler pos. 97*25—97*75, 7% pos. hipot. 85*50—86.
Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 915—925, Udružena 191*25—192, Ljublj. kred. 122 d., Medju-narodna 65. d«, Narodna 8050—8250.
Industrije: Šečerana Osijek 309—311, Trboveljska 397—399, Slavonija 198—206.
Dunaj, 4. septembra, d. Bankverein 17*80, Kreditni zavod 47*50, Dunav-Sava Adria 11*96, Prioritete 89*50, Ruše 35*35, Trbovlje 49 15.
Notacije naših posojil v inozemstvu.
London, 4. sept. 7% Blaire 86125—86 75.
Newyork, 4. sept. 8% Blaire 96*5—97, 7% Blaire 86'5-S7.-r* 1% Hipot. banka 84'75—85.
Telelon 2059
** Premog suha drva
PogotniL, Bohorileva ■Ilca 5
Sprejmeta se
dva dijaka
na hrano in stanovanje. Naslov v upravi.
Petsobno
stanovanje
s pritiklinami, v sredini mesta v mirnem kraju se s 1. nov. odda. — Naslov pove uprava.	566
Izdelovanje damske in moške konfekcije
Drago Gorup & (o., Ljubljana
Miklošičeva 14	Telefon 32-33
Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno. k Prodaja na debelo ln na drobno.
NAJNOVEJSA KOLESA ZA OTROKE t
TOVARNA PELIKAN
KOLESNI mr.i.l _ PNEUMATIKE — KM DETAJL LAKIRANJE — PONIKLANJE EK OB OS	Otroški	vozički
MARIJIN TRG ST. 8
TOVARNA Ljubljana VTL
SPREJEMA VSA POPRAVILA KOLES IN VOZ1CKOVI
(Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
V. No. 209/83.
2072 3—2
Razglas.
o prvi pismeni ofertalni licitaciji za izvršitev regulioijskih del na Muri v obmejnem pasu.
Kraljevska baraka uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi 61enov 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih sprememb odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev
regulacijskih del na Muri v obmejnem pasu
prvo javno pismeno ofertalno licitacijo v skrajšanem roku na dan 24. septembra 1930. ob 11. uri dopoldne v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Turjaški trg 1,
II.	nadstropje.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih tehničnega oddelka v Ljubljani, Turjaški trg 1, II. nadstropje.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na cene uradno odmerjenega proračuna, ki znaša 490.460 Din.
Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din (priloge s kolkom za 2 Din) morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za regulacijska dela na Muri na progi občin Gornja Radgona—Mele 102-90 do '98-00 km poiiudnika N. N., neposredno
{iredsedniku licitacijske komisije med 10. n 11. uro dopoldne. Na poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bo oziralo.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno Izjaviti, da v celoti pristaja n avse splošne im tehnične pogoje, ter mora položiti kavcijo; domačini Din 50.000, tuji državljani Din 100.000-— na blagajni dravske finan-fcne direkcije v Ljubljani, bodisi v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka >E« Pogodbe in nabave.
0 položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnicno položnico. To položnico, nadalje potrdilo trgovske zbornice T0I o sposobnosti ter potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacijo, je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti predsedniku licitacijske komisije.
Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Državna uprava si pridržuje pravico oddati razpisano delo, ne oziraje se na višino ponujene vsote, oziroma vse ponudbe Odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 (šestdeset) Idni po licitaciji.
Kraljem a banska uprava Dravske banovine.
Ljubljana, dne 1. septembra 1930.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E 379/30.
2090
Dražbeni oklic.
Dne 1. oktobra 193 0. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: hiša, gospodarsko poslopje in zemljišče, zemljiška knjiga k. o. Letuš, vi. št. 46, 331, 368.
Cenilna vrednost: 212.439-50 Din; vrednost pritiklin 7505 Din; najmanjši ponu-dek: 141.630 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 20. avgusta 1930.
E 519/30.
Dražbeni oklic.
2092
Dne 2. oktobra 193 0. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba neprimičnin: zemljiška knjiga Pince, vi. št. 388 in 535.
Cenilna vrednost: 2150 Din; najmanjši ponudek: 1434 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Dol. Lendava, dne 1. septembra 1930.
2087
E 257/30-9.
Dražbeni oklic.
Dne 6. oktobra 193 0. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: hiše št. 45 na Kamnah s srenjskimi pravicami in štirih zemlj. parcel, zemljiška knjiga Savica, vi. št. 64.
Cenilna vrednost: 10.700 Din; najmanjši ponudek: 7133 Din 50 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici, dne 28. avgusta 1930.
2091
E 477/30—11.
Dražbeni oklic.
Dne 7. oktobra 193 0. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi
št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Velika Goba, vi. št. 62.
Cenilna vrednost:	Din 6638-35; naj-
manjši ponudek: Din 4426-—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litijif dne 28. avgusta 1930.
Konkurzni razglasi
S 15/30—2.	2081
516. Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Bana Franceta, trgovca na Jesenicah. Konkurzni komisar dr. Kotnik Fran, starešina okrajnega sodišča v Kranjski gori. Upravnik mase dr. V o v k Janko, odvetnik na Jesenicah. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, dne 14. septembra 1930. ob desetih.
Oglasitveni rok do 1. oktobra 1930. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 14. oktobra 1930. ob 10. uri.
Deželno sodišče v Ljubljani, dne 30. avgusta 1930.
517.
S 14/30-5.
2047
Upravnik konkurzne mase.
V	konkurzni zadevi tvrdke dipl. ing. Vrečko Franc, družba z o. z. v Ljubljani, se je na predlog dosedanjega upravnika mase postavil mesto dosedanjega konkurz-nega upravnika dr. Žitka Stanka, odvetnika v Ljubljani, za novega konkurznega upravnika dr. Šubic Milan, odvetnik v Ljubljani.
Deželno sodišče v Ljubljani, dne 27. avgusta 1930.
Sa 1/30-74.	2078
618. Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje Viktorja Pilih, trgovca v Žalcu, registrirano pod isto firmo, je končano s potrditvijo poravnave. Okrožno sodišče Celje, dne 27. avgusta 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 3090.	2093
Razglas.
Direkcija šum v Ljubljani ponovno razpisuje v versko-zakladnih gozdih v področju šumske uprave v Kranjski gori prodajo okoli 5500 plm3 v režiji izdelanega smrekovega lesa in okoli 800 prin* bukovih drv.
Ponudbe, pisane na tiskovinah, ki s dobe pri direkciji šum v Ljubljani, Ble weisova cesta štev. 1, je vložiti do 27. se; tembra 1930. do 11. ure dopoldne pri is direkciji.
Vsa predmetna pojasnila daje direkcij šum v Ljubljani in šumska uprava Kranjski gori.
Direkcija šum v Ljubljani,
dne 3. septembra 1930.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Stanje z dne 22. avgusta 1980.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga	, »	.	316,873.227-4.
Posojila.................... 1.431,052.642-4:
Račun za odkup kronskih
novčanic.................. 929,334.648-8
Račun začasne zamene	.	148,264.550-8:
Dolg države................. 2.997,155.034--
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdanje
novčanic..................... 2.138,377.163--
Saldo raznih računov . . 1.153,832.234-9.'
9.114.P'" 'M -5'
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te
vplačano.................. 3u .«> -
Rezervni fond................... 12,563.917-31.
Novčanice v obtoku . . 5.279,966.275-— Državni račun začasne zamene ........................... 148,264.550-82
Terjatve države po raznih
računih................... 254,860.691-9*-
Razne obveznosti . . . 1.167,801.033-30 Terjatve države za zastavljene domene .... 2.138,377.163--Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde 83,055.870-—
9.114,889.501-50
V	metalni podlogi se računi: dinar v zla tu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, švicarski in francoski frank za 1 dinar, dinar v kovanem srebru za 1 dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic 5 'A % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastav« 7% na leto.
Razne objave
2070-3-2
Poziv upnikom.
Agrarna zajednica na Hajdini, r. z. z n. z. v likvidaciji, pozivlje upnike, da prijavijo eventualne terjatve do 30. septembra 1930
Upravni odbor.
208b
uujava.
Preklicujem objavo v »Službenih objavah« Jugoslovana št. 73 z dne 27. avgusta 1930.
Badjura Rudolf, s. r.
ANATCLE FRANCE:
BOGOVI
S02EJM
»Glejte, Robespierre-ova oslica!«
Pri tej besedi se je Julija glasno zakrohotala.
Toda neki brkat patrijot je ostro zavrnil tako govorico:
»Kdor tako govori,« je vzkliknil, »je posr.... aristokrat, ki bi mu od srca privoščil, da kihne v Samsonovo1 krvniško košaro. Vedite, da je general Hanriot dober patrijot, ki bo znal po potrebi braniti Pariz in konvent. In tega mu ne morejo rojalisti odpustiti.«
In ko je brkati patrijot opazil Julijo, ki se še vedno ni nehala smejati, je nadaljeval:
»Ti, zelenec, pazi, da ti ne zasadim čevlja v zadnjico, da te naučim spoštovati patrijote!«
Toda že so vstajali glasovi:
»Hanriot je pijanec in tepec!«
»Hanriot je dober jakobinec! Živel Hanriot!«
Stvorili sta se dve Stanki. Skočili so si v lase, pesti so začele udrihati po vdrtih klobukih, mize so bile hitro
1 Samson je ime znane krvniške rodbine v Parizu, riasti v dobi revolucijej. op. prev.
preobrnjene, kozarci so se razleteli v črepinje, svetiljke so ugasnile, ženske so glasno zavreščale. Julijo je naskočilo več patrijotov; oborožila se je s klopico, a so jo brž podrli na tla, na pa je praskala in grizla svoje napadalce. Izpod razpetega plašča in raztrganega podbradka so ji uhajale utripajoče grudi. Na hrup je prihitela patrulja in mlada aristokratka se je izmuznila med nogami žandarjev.
• • •
Vsak dan so drdrali polni vozovi obsojencev na morišče.
»Pa vendar ne morem mimo gledati, da gre moj ljubi v smrt!« je ponavljala Julija svoji materi.
Sklenila je moledovati, storiti potrebne korake, iti v odbore, v urade, k predstavteljem, k činovnikom, povsod, kamor bo treba. Obleke ni imela. Njena mati si je izposodila od državljanke Blaise-ove progasto obleko, ruto in čipkasto čepico in Julija, oblečena sedaj po žensko in patrijotično, se je napotila k sodniku Renau* dinu v vlažno in mračno hišo v Mazarinovi ulici.
Hitela je drhte čez leseno in škrleno stopnišče; sodnik jo je sprejel v svojem siromašnem kabinetu, opremljenem s smrekovo mizo n z dvema slamnatima stoloma. Papirnate tapete so visele v cunjah s sten. Renaudin je imel črne, sprijemajoče se lase, mrke oči, nazaj zavihane ustnice in štrlečo brado. Pomignil ji je, naj govori ter jo molče poslušal.
Rekla mu je, da je sestra državljana Chassagne-a, ki je zaprt x Luksemburgu, razložila mu je, kolikor je
mogla spretno, v kakšnih okoliščinah je bil prijet, naslikala ga kot nedolžnega in nesrečnega človeka ter govorila z veliko vnemo.
Ostal je neobčuten in trd.
Vrgla se mu je ponižno k nogam in zaplakala.
Čim je videl solze, se mu je obraz izpremenil: rdečkasto črne zrenice so mu zaplamtele, ogromne sinje čeljusti so se mu zgenile, kakor da si hoče suho grlo omočiti s slino.
»Državljanka, storili bomo, kar bo potrebno. Ne delajte si skrbi.«
In odprl je neka vrata ter porinil prosilko v rožnat salonček, kjer je bilo nekaj poslikanih stenskih zrcal, skupine iz sirovega porcelana, stenska ura in pozlačeni svečniki, mehki naslonjači, divan tapetniškega izdelka, okrašen z Boucherovo pastoralo. Julija je bila voljna storiti vse, da reši svojega ljubimca.
Renaudin je opravil naglo in brutalno. Ko je vstala ter si popravila lepo obleko grajanke Elodije, je srečala kruti in posmehljivi pogled tega človeka; takoj je čutila, da je doprinesla nepotrebno žrtev.
»Obljubili ste mi, da bo moj brat svoboden,« je izpregovorila.
Renaudin se je porogljivo zarežal.
»Rekel sem ti, državljanka, da storimo, kar bo potrebno, to se pravi, da storimo po zakonu, nič več, nič manj. Rekel sem ti, da si ne delaj skrbi, in čemu bi si jih delala? Revolucijsko sodišče je vsekdar pravično.«
„5Va/cž/c mesto**
Tako je označil 16. kongres stranke sovjetski transport. Približala se je jesen in »najožje mesto« se je spremenilo v past, v katero se love samo grandijoani načrti, ampak tudi izpolnitev minimalne varijante letošnje industrijske in agrarne kampanje.
Sovjetske železnice, povečini še na tehnični stopnji predvojne dobe, nikakor ne morejo dohitevati naraščajočih potreb in zaostajajo daleč za načrtom in nalogo, ki jo jim je nazna-čil industnijalizacijski načrt. Ta načrt je sovjetski železnioi napravil cel<5 »medvedjo uslugo«, kakor bi se sočno reklo po rusko, to se pravi, da je ta načrt ne v najmanjši meri kriv današnjega položaja.
Med vsemi železnicami vojujočih držav je v letiih 1914.—1919. trpela ruska, vsaj v absolutnih merah, najbolj in še to dalj ko druge, tja do 1. 1922., tako da je glede uničevanja in pokvarjenosti poti in voanega parka tudi relativno dosegla neprimeren rekord. Leta 1921. do 1928. so bila posvečena kopanju iz blata, da se je železnica kolikor toliko približala predvojnemu stanju. Razven tega se je v teh letih zgradilo nekaj novih prog in uvedlo nekaj novih tehničnih izboljšav.
Petletni načrt je pa potegnil v vrtinec industrij alizaci je zemlje proletarske in proleta-rizirane mase, razgibal tehniko in pospešil vrvenje ljudi po prometnih progah. Pšihološko najbolj preparirani fabrični delavec je še nekako hitro ujel tempo tega vrtinca, pripomogel, da se je ta poglobil, s tem pa je tudi nepredvideno izzval nesorazmernost razvoja v posameznih panogah, vsled česair se že zdaj ob koncu drugega leta »petiletke« čedalje ostreje čuti, kako se masivni valovi zaostajajočih »front« rušijo na osrednji vrtinec im grozijo, da ga v doglednem času zaduše.
Železnica danes ne more umikati tovorov iz skladišč v tempu, v katerem se ta polnijo, ne more dovažati potrebnega materijala k gigantskim zgradbam in podjetjem v potrebni množini in ne prilagodita se času, terminom in redu, vsled česar zastajajo v svoji rasli zgradbe in se kvari v velikanskih množinah povsod prepotrebno blago. Železnica zaostaja splošno in signali »o čedalje alarinantnejši. To pa je le ena stran slabosti, ki bi ne bila najhujša, ker bi se zaradi tega železnica vendarle vzdrževala v neki stalni višini.
Železnica pa propada, ne glede na naraščanje prometa, na daljšanje prog in na popolnejše izkoriščanje sredstev. Petletni načrt, ki je tudi železnici predpisal razvoj, je nanjo vplival porazno. Socialistično tekmovanje med žete znicauni, med kurilnicami, remontnimi delavnicami in med delavskimi cehi je povzročilo mrzlično napetost in čezmerno odgovornost delavstva in tehničnega osobja. Učinek načrta se je spričo odgovornosti za njegov uspeh izrazil v količini na račun kakovosti, kar je usodno udarilo ipo transportu samem.
Že prvo leto petletke (1929.) je dalo v prvih Šestih mesecih 10.572 nezgod, isto razdobje leta 19B0. pa le 14.046, pri čemur je v 80% nezgod rzrok v poslovanju osobja, ▼ 20% pa ▼ mate-rijalu. Že pretekle dekade drugega polletja pa kažejo očitno naraščanje teh številk. Skoraj ne mine dan, da se ne bi iztiril vlak Ln varnost vožnje je vsak dan bolj dvomljiva. Dočim se Je še v juniju pokvarilo samo (1) 8000 lokomotiv, je v juliju znašalo število pokvar nad 10.500, prvih pet dnii avgusta pa že kar 1836, kar bi znašalo v enem mesecu že rekordno Število nad 12.000 slučajev.
Nezgode letošnjega leta »o pri rečni plovbd dosegle že 171-5% nezgod vsega preteklega leta. Višina tehnike transporta upada ln ožilje sovjetskega gospodarstva, ki naj dovaja hrano vsemu organizmu Jn ga vzdržuje, je očitno zastrupljeno.
Če se upoštevajo rezultati kazenskih procesov, ki stalno ugotavljajo površnost pregleda, po-
pravila in nadzora in vzrok tega — strahopetno, panično doganjanje načrta na tehničnih bergljah, namesto na motorjih, ni težko uloviti pomena in uloge industrijalizacijskega načrta v transportu in »njegovo nemalo zaslugo pri propadanju tega.
Že letošnji poletni transportni načrt je bil razbit in je ostalo nenatoverjenih pol milijona vagonov. Transportna kriza je posebno usodna z ozirom na »udarnost« avgusta in septembra, ko hi morali glavni odpravitelji tovorov (to »o: Sojuzles, Sojuzugol, Sojuzstroj, Sojuzhleb in Sojuzneft itd.) imeti na razpolago vsak dan: v avgustu 58.488 vagonov, v septembru 60.760 vagonov, v oktobru 69.550 vagonov, v novembru 67.695 vagonov, v decembru 63.282 vagonov, v srednjem torej marsikdaj 70.000 vagonov dnevno. Dočim so proizvodne organizacije prav blizu možnosti, da toliko tovorov pripravijo, so transportne organizacije daleč od vsake drzne misli, da te tovori odpravijo. Tako je predvideti skrajno dezorganizacijo, ki jo bo zanesel sovjetski transport v vse panoge pro-izvodstva.
Dan za dnem se porajajo nove »trojke«, novi odbori, novi organizacijski prijemi, ki naj za-vr6 držanje sovjetskega transporta v razva.1, vendar se ta razvije elementarno, ker 6e po usodni omotiiai od petletnega načrta, ki je železnici dal prehudo mrzlično injekcijo, transport ne znajde več v položaju in se mu lomijo tudi berglje predvojne tehnike.
Kako naj ustreže transport navalu ogromnih človeških mas, ki čakajo po kolodvorih na prevoz. Osebni promet je 2Vj krat večji ko predvojni. Le deloma je to povzročila industrija-lizacija, večino potniške mase pa sestavljajo nemirni begunci, ki beže pred samim seboj, iščoč obstanka.
Stranka zadnje tedne mobilizira vse svoje razpoložljive sile, da transport reši in da zaustavi razkroj. Pri reševanju seveda ne pride več v poštev prevozni načrt, ampak le cilj ohranitve obstoječega. Železnica je razgaljeno bolno mesto, ki je v nevarnosti, da se spričo napora in pritiska na to najožje mesto popolnoma zamaši in ki bo za lepo dobo zavrlo tudi ves drug razvoj in eventuelno sprožilo to ali drugo katastrofo, bodisi v prehrani prebivalstva, bodisi v proizvodstvu.
Visoke plače
Filmski igralec Chaplin je s svojo igro »Lov m zlatom« zaslutit 17 milijonov zlatih mark (nad 200 milijonov dinarjev).
Znani operni tenorist Rihard Tauber, ki poje v najnovejšem času tudi za zvočne filme, je te dni pisal svojemu prijatelju: »Tu dobim po 250 funtov za vsak večer in sem potem takem najboljše plačani nemški pevec, ki je kedaj nastopal v Londonu.« 250 funtov je približno 70 tiisoč dinarjev in to je že nekaj, tako da se spomni človek nehote na znanega pevca Carusa, ki so ga tudi »visoko« cenili. Caruso namreč ni pel, če mi dobil najmanj 10.000 mark ali
140.000	dinarjev za vsak nastop.
Tenoristi Tino Pati era, Sohtttzendor! In še nekaj malega njihovih tovarišev dobe po 1500 mark (okoli 20.000 Din) na večer. Znatno več pa zahteva operna pevka Marija Jeritza (baronica Popper), ki zahteva za vsak svoj nastop na newyor&kl operi po 800 dolarjev. Prav toliko zahteva in tudi dobi Emil Janiings, ki je najboljše plačani gledališki igralec na svetu.
Adalbert Matkow»ki je nekdaj igral v Berlinu za 2000 mark mesečno, danes pa prejemajo Albert Bassenmann, Conrad Veidt, in Werner Krauss po 1000 mark na večer. Igralki Katarina Dorsch Jn Elizabeta Berger pa dobivata na večer po 1500 mark (1 marka = 18 ln pol dinarja). Sloviti komik Maks Pallemberg in njegova soproga (subreta) Friderika Massary
za stalno plačo sploh ne Igrata, ampak samo
za delež na čistem dobičku, ki pa je vedno višiji kakor 2000 mark na večer. Pred vojno pa je bila že senzacija, če je veliki umetnik Josip Kainz dobil za večer — 800 marki
Tudi v vanijetejih se ne zasluži slabo. Otto Reutter slovi kot najboljše plačani artist na svetu, kajti on je dobival mesečno že po 70.000 mark, danes pa, ko je že precej popustil, dohiva še vedno po 12.000 mark. Berlinskemu komiku Carow-u pa ponujajo po 45.000 mark.
Znanega zamorskega pevca Al Jolsona so hoteli slišati tudi v Berlinu, pa so se pogajanja razbila, ker je zahteval za en sam nastop 6000 mark ali 80.000 dinarjev. Znana skupina artistov »Revellers« je sicer dobila za večer po 5000 dolarjev, toda skupina šteje 5 oseb in je res tudi nekaj posebnega.
Kaj pa dobe filmske zvezde, seveda le najbolj svetle? Harold Lloyd in B ust er Keaton dobita po 1.200.000 dolarjev od filma, Chaplin še enkrat toliko, Greta Garbo pa na dan po 5000 dolarjev. Rekord pa ima Al Jolson, ki bo dobil za svoj naslednji film 4 milijone dolarjev. Manjši »bogovi« to male zvezdice dobe seveda znatno manj.
Največ pa je zaslužil Chaplin s svojim filmom »Lov za zlatom«, ki mu je vrgel gladko 4 miljone in 200.000 dolarjev ali 17 milijonov zlatih mark!
Najbolj sajasto mesto na svetu
Po najnovejših statističnih podatkih je najbolj sajasto mesto na svetu Pittsburg v Zedinjenih državah. V tem mestu pade namreč na mesec na tla na 1 kvadratni kilometer nič manj kakor 62.000 kilogramov premogovnih saj. Pitta-burgu sledi takoj Liverpool (Anglija), kjer pade na 1 kvadratni kilometer zemlje na meseo
54.000	kilogramov prahu, dočim ga pade v Chi-kagu le 48.000 kg. Zdravniki so izračunali, da vdihajo prebivalci Chikaga vsako leto po 700 gramov premogovega prahu.
Telesna vzgoja v Romuniji
Naj višji organ za telesno vzgojo v Romuniji je bil doslej »Narodni zavod za telesno vzgojo« (Officiul National de Educati fizica). Za razvoj telesne vzgoje pa ima velike zasluge sedanji kralj Karol I., in sicer še od takrat, ko je bil prestolonaslednik. Pa tudi še danes, ko je že kralj, ne zanemarja telesne vzgoje svojega naroda.
Te dnd je sklical kralj Karol v Sdnajo romunske strokovnjake za telesno vzgojo, ki so izdelali nov zakonski načrt za telesno vzgojo. Po tem načrtu bo »Narodni zavod za telesno vzgojo« nadzoroval telesno vzgojo pri vojakih in v šolah tako, da bo telesna vzgoja pravzaprav priprava za vojaško službo. Športna društva
Maska za fotografe.
To ni plinska maska, ampak maska za fotografe, ki jo rabijo fotografi namesto znanega črnega sukua. To masko »o prvič razstavili letos na velesejmu v Lipskem.
-dite'. '	-----------
bodo delovala po navodilih posebnih »Sporinth zvez«, vse »zveze« pa bodo organizirane v centralni »zvezi«. Vrhovni organ »Narodnega zavoda za telesno vzgojo« pa bo »Narodni svet za telesno vzgojo«, predsednik »Narodnega sveta« pa bo eden od članov kraljevega doma. Država bo sveže za telesno vzgojo in športna društva tudi denarno podpirala.
Gramofon namesto vojaške godbe
V	nekem polku armade Zedinjenih držav so »oborožili« oklopnl avtomobil z velikim gramofonom, ki Je bil opremljen še b pojačevalcem. Ta gramofon naj bi služil kot nadomestek za vojaško godbo. Če se bo ta novotarija obnesla, bodo v celi ameriški armadi vojaško godbo mehanizirali.
Morala
Neka znana pariška gledališka igralka, ki pa je bolj znana vsled svojih ljubavnih afer kakor pa kot umetnica, je dobila nedavno ponudbo, da prevzame glavno vlogo v igri »Demimondec (pol-svet). Igralka je to ponudbo z ogorčenjem odlonila. Priča igralkine ogorčenosti pa je bil tudi slavni komik Grauval. Ta Je igralki pri tej priliki rekel: »Ampak, zakaj pa tako, moja draga? Poglejte, jaz igram že leta in leta vlogo bedaka, pa postajam vedno bolj pameten, Mogoče bo pri Vas tudi tako!«
:■ ' '''
Amerika se uči od Evrope
V Ameriki vlada prav tako huda brezposelnost kakor v Evropi, ali pa Se hujša. Zato so morah tudi v Ameriki ustanoviti posredovališča za delo, ustanovili pa so jih po evropskem vzoru, ker prej takih ustanov Amerika ni poznala. Naša slika nam kaže prizor Iz neke posredovalnice
za delo v Ameriki.
Francoska letalca Coste* (levo zgoraj) in Bellonte (spodaj)
Francoska letalca Costes In Bellonte sta ie lansko leto hotela preleteti pot od Pariza do Newyorkaf toda zaradi vremenskih neprilik sta se morala vrniti. Dne 1. septembra pa sta zopet odletela ii Pariza in srečno^ pristala na newyorškem letališču. Ko se je vest o njihovem pristanku razširila po Parizu, so prirejale množice sijajne manifestacije francoskemu letalstvu. Srečnima letalcema je takoj brzojavno čestital tudi predsednik francoske republike Doumergue. V New-yorku pa sta pozdravila med prvimi svoja letalska tovariša letalec Lindberg in njegova soproga.
- • ■ •
Velike francoske vojaške vaje na italijanski meji
2e dolgo let ni bilo tako velikih vojaških vaj na italijanski meji, kakor jih je letos pri-redila francoska vojna uprava. Francozi so zbrali na meji okoli 70.000 mož, ki so se vežbali ob meji 14 dni. Vaje je vodil sam Sef francoskega generdnega Štaba in veliko število najodličnejših francoskih generalov jim j« prisostvovalo. NaSa slika nam kaže oddelek tankov pred taboriščem.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 28. Za. tiskamo odgovarja Otmar MihAlek.— Urednik Janei Dobevee. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.