NOVEMBER 1 P Vsi svet. 2 S Ver. du*e 3 N 21. pob. 4 P Karel > ö T Caharija G S Lenart 7 C Janez 8 P Bogomir 9 S Teodor 10 N 22. pob. © 11 P Martin 12 T AvtPliJ 13 S Stanislav 14 C Jozafat 16 P Leopold 16 S Otmar 17 N 23. pobT , 18 P Odon 19 T Elizabeta | 20 S Feliks V. I 21 C Dar. Marj 22 P Cecilija 23 S Klemen 24 N 24ГроиГ~ 25 P Katarina , 26 T Silv. ©j 27 S Virgilij 28 C Gregor 29 P Saturnio 30 S Andrej V 30 dneh 30 številk NAROOA' „©LAS LJUBLJANA — NEBOTIČNIK St. 199 Izhaja vsak dan Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo : Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6Д LAS Uprava : Gajeva L Teleion 3855. - Ček. račun: Ljubljana št 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16, Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Današnja številka vsebuje: Prijava terjatev in obveznosti do Italije Pomembne svečanosti v Skop-Iju in na Sušaku Kam z rudarsko mladino? Slavni slikar Kavčič spet v domovini Ljubljanska mest. bolnišnica Kultura — Glas slovenskih otrok V Ljubil ani v nedeljo, dne 17. novembra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I. £khesin€l agresivni Napovedujejo se nov/, hudiboU Postavlisio se dobro pripravljeni abesinski napadi iz zasede — Veliki boii okoli Azbiia — Na iugu prodiralo Italijani počasi in z velikimi težavami — General De Bono odpoklican • ^m'-Adua - Aksvtn o e n iv MakaU ШлЈт м • ^—> , MađdaU,/4 ■7 \ Alaicln ‘t- MUSfA\ y 4U# *•' t л:., / / „ ^o' i ^ X—< Napadi iz zasede London, 16. novembra. Agencija Reuter je prejela naslednje poročilo iz Abesinije: Včeraj na ogadenski fronti ni bilo nikakih Spopadov. Italijanska letala so bombardirala Dagabur, kar smatrajo Abesinci za pričetek novega prodiranja italijanske vojske. Na tigrejski fronti se je bila velika bitka okrog Azbija, ki je trajala gotovo celih 24 ur. To je bila ena izmed najbolj krvavih borb, kar se jih je razvilo od početka italijanske v°jne. Kar sc tiče abesinske taktike, se splošno da bodo Abesinci končno pričeli napadati Italijane z večjimi silami, toda le ko nastopijo zanje povoljne okolščine. Vsekakor so se Abe-snici spametovali v toliko, da pri svojih napa-mb ne nastopajo več v mašah in s krikom. ' zadnjem času so pričeli napadati Italijane iz zasede, s mi dobro skriti in tako, da so Italijani Popolnoma iznenađeni. Italijanske izgube pri Azbiju Addi s-Abeba. IG. nov. Portičevalec agencije Havas je izvedel, da je imela kolona askarijev pod poveljstvom polkovnika Mariottija v poslednjih bojih velike izgube. Poleg Mariottija so padli štirje oficirji, med njimi tudi neki polkovnik. 20 askarjev je bilo ubitih, 50 ranje-jii i. Kolona je blizu Azbija zašla v neko sotesko, kjer so jo Abesinci nenadoma napadli *. strojnicami. Italijansko kolonialni oddelki so Oikoj skušali prodreti dalje, toda Abesinci so '■! ,.Y t|‘t)." ustavili. Nič ni pomagalo, da so se italijanski oficirji sami postavili na čelo svojih oddelkov. Boj је trajal zelo dolgo in šele proti koncu so se Abesinci pričeli umikati. V bitki 1® sodeloval sam ras Kasa. ubežniki k Abesincem Addis-Abeba, 10. nov. Poročevalce agencije «avas poroča, da včeraj s tigrejske fronte ni °’to nikake vesti, razen informacije, da se je ,kr°g 50 Eritrejcev z orožjem in tovorom pre-al«> četam rasa Sejnina. Abesinski oddelki še '■''Jalje vznemirjajo in v manjših skupinah na-I, v.jo Italijane ter silno ovirajo prevažanje /"Àia in streliva, toda do resnejših spopadov ?sle.i ni prišlo, ker smatrajo Abesinci. da še 11 nastopil njihov čaš. Cesar inspicira Abesinski^ cesar je včeraj poselil lok; entre Rdečega križa v spremstvu egiptsk unica Ismaila Damla, švedskega zdravi n„- Bauerja, dvornega zdravnika, 'delegata n z,;'odnega Rdečega križa in mnogo dri .Ravnikov, ki vodijo razne tuje misije Rdei Tmva,' • ■ s‘?r, i? izrazil svoje zadovoljstvo o^-nn, bolnicami in se je posebej zali’ Pred novimi boji v-^hiara, 16. novembra. AA. Po poslednjih „■/eli so se operacije na vseh frontah ziniva C'11?. Na severni fronti prodirajo italijanske „/"/bilje proti jugu. Armijskima zboroma ge-'le i • Sa"tinija in Birolija sledijo posebni od-Jl /*’ ki takoj prečistijo zavzeti teren. Južno so italijanski letalci ugotovili koncen-"*en i- "'"^ih abesinskih oddelkov, in sicer na ka^e'1U med Alitalo in Ambo Aladžijem. Vse stoj/ tla zbirajo tam svoje čete abesinski pre-voi 'bednik, ras Sejnin in drugi abesinski ie p/") ?J.ie. Pričakovati je resne dogodke^ker Ar, ..vaBlvo zapustilo svoje domove. v "šiški zbor generala Maraviglie je prodrl ne|)Os redno bližino reke Ta kaze Nihče ne ve, kakšni so abesinski načrti. Vse kaže, da se nameravajo izogniti odločilni bitki, dokler ne dobijo vesti o kakih novih zapletljajih v Evropi. V A s mari pa že povsem resno računajo z velikimi bitkami. Hud spopad v Danakilu Asinara, 15. novembra. Posebni poročevalec DNB je danes oddal poročilo, da so oddelki generala Mariottija, ki operira v danakilskem odseku, včeraj popoldne prispeli v kraje, ki leže 35 km severnovzhodno od Antale. Tu je prišlo do hudega spopada z Abesinci. Italijani so vzpostavili zvezo s polkovnikom Lorenzijem, ki ščiti levo krilo italijanske severne vojske. Italijansko letalstvo je bombardiralo Antalo. Pri letalskem napadu so uporabljali razne vrste bomb. Abesinci so letala hudo obstreljevali, vendar so vsa letala ostala nepoškodovana. Pariz. 16. novembra. Agencija Havas poroča, da so Italijani na severni fronti južno Antale opazili taborišče in sredi njega rdeč šotor, v katerem ima svoj sedež vrhovno poveljstvo vojske, ki ji načeljuje ras Sejnin. Italijanska letala so skušala to taborišče napasti. Izvedelo sc je, «la je cesar poslal rasu Sejnimi 6000 novih brzostrelnih pušk. Počasno prodiranje na jugu Džibuti, 16 nov., Poročevalec agencije Havas je prejel informacije, da prodira italijanska vojska z juga proti Džidžigi izredno počasi. Italijanske čete imajo veliko težavo spričo tropske vročine. Hkratu si morajo zagotoviti dovoz orožja iu streliva in zavarovati proti abesinskim napadom z levega boka. Potrjuje se vest. da italijanske prednje straže še niso prispele do oasabane in niti do Dagaburja. Abesinski general Afevork je padel v bitki, v kateri je pokazal svojo osebno hrabrost. Abesinci se v gorovju med Džidžign in Hararjem pripravljajo na odločilno borbo. General De Bono odpoklican Berlin. 16. novembra. DNB poroča iz Rima: Generalni guverner Vzhodne Afrike general De Bono je odpoklican in na njegovo mesto je imenovan dosedanji šef generalnega štaba italijanske vojske maršal Badoglio. General De Bono je dobil naslov maršal. Za viceguvernerja Vzhodne Afrike je imenovan general Guzoni. Rim, 16. novembra. Agencija Stefani poroča: General De Bonn je z zavzetjem Makale izpolnil misijo, ki mu je bila izročena. Mussolini mu je radi tega poslal brzojavko, v kateri mu izreka priznanje za delo, ki ga je dokončal v tako težkih okolnostih. Dosegel je »uspehe, ki zaslužijo polno priznanje«. Nj. Vel. kralj Viktor Emanuel je na predlog Mussolinija imenoval generala De Bona za njegove zasluge za maršala. Maršal Badoglio je poklican, da nadomesti maršala de Bona kot visoki komisar Vzhodne Afrike. Prostovoljci od povsod London, 16. novembra. Reuter poroča iz Džibuti ja: Na tisoče in tisoče domačinov iz francoske in britanske Somalije prihaja čez mejo in se pridružujejo abesinski vojski, ne toliko iz sovraštva do Italije, kakor zato, ker si žele boja, in sicer z ramo ob rami z Abesinci, ki so jim blizu po krvi. Stare karavanske ceste so polne karavan in domačinov, ki korakajo proti Hararju in Desiji. Abesinska mobilizacija po tukajšnjih vesteh še ni končana in prihajajo šele zdaj večji oddelki Abesinccv iz notranjosti države na severno ali južno bojišče. Delavci zahtevajo povratek London, 16. novembra. Agencija Reuter ima naslednje poročilo iz Asmare: Med tukajšnjimi mnogoštevilnimi delavci, ki so zaposleni pri gradnji cest v Eritreji, kakor pri drugih javnih delih, je prišlo do izraza veliko nezadovoljstvo. V zvezi s tem pravi tamkajšnji italijanski list »Quotidiano Eritrejo«, da je italijanska vlada priporočila, naj se med delavci uvede najstrožja disciplina, dokler jih oblasti ne bodo poslale nazaj v domovino. Delavci pa iz neznanih razlogov zahtevajo, da se takoj odpošljejo iz Eritreje v Evropo. Pred rekonstrukcijo angleške vlade Smernice zunanje politike po volitvah London, 16. novembra, n. Po dosedanjih rezultatih je pri predvčerajšnjih volitvah glasovalo skupno 21,603.540 volilcev, in sicer za konservativce 10,324.632, za nacionalne liberalce 840.034, za nacionalno delavsko stranko pa 353.061, skupno torej za vladne stranke 11 milijonov 582.235; za delavsko stranko 8,922.288, za opozicijonalne liberalce sira Herberta Samuela 1,357.500, za opozicijske liberalce Lloyda Geor-Sca 65.150, za neodvisno delavsko stranko 139.577, za komuniste 27.117, skupno za vso opozicijo 10,021.205 volilcev. Do sooči so bili znani rezultati v 597 od 615 volilnih okrožij. Rezultati v ostalih volilnih okrožjih bodo objavljeni bržkone danes dopoldne. Od 597 mandatov so dobile vladne stranke 420, opozicijske pa 177. Posamezne stranke pa: konservativci 379. nacionalni liberalci 30, nacionalna delavska stranka 8 in nezavisni pristaši vlade 3; opozicijska delavska stranka 153, nezavisna delavska stranka 4. opozicijski liberalci 19 in komunisti 1. Vladna večina znaša potemtakem 243 mandatov. Rekcn trukcija vlade London, jß. novèmbra. n. Kljub MacDonaldo-veni porazu skuša ministrski predsednik . Bald-«in zagotoviti mu neko mesto v parlamentu. Situacija MacDonalda še vedno ni jasna. Poraz bivšega predsednika vlade MacDonalda in njegov ega sina, dalje poraz državnega tajnika za letali’.vo ( milila in prvega lorda admiralskega sveta Molisela bodo bržkone izzvali rekonstrukcijo Baldvvinove vlade. Pravijo, da «e bo rekonstrukcija pričela že prihodnji teden. Kakšen mandat ima vlada? Včerajšnji listi obširno komentirajo izid volitev, ki je bil v glavnem znan šele včeraj popoldne. Konservativni »Evening Standard«, ki pripada koncernu lorda Bivcrbrooka, pa se vprašuje, kakšen pomen ima zmaga vlade, ter odgovarja na to takole: 1. ) Volilei so odobrili izjavo vlade, da se proti Italiji ne bodo izvajale vojaške sankcije. 2. ) Na podlagi rezultatov volitev se bo vlada prepričala, da so volilei odobrili njeno sodelovanje pri debi za kolektivno varnost. 3. ) Vlada je dobila pooblastilo za ponovno oborožitev. Organ liberalne levice »Star« pravi : Volitve vendarle pomenijo nek dobiček. Dobili bomo spet resnični parlament in mesto jalovih diskusij se bo vodila debata s stvarnimi argumenti. Opozicija bo imela ljudi in sredstva, da izvrši svoje ustavne naloge. Odmev v Parizu Pariz, 16. novembra. A encija Havas poroča : Današnji listi analizirajo rezultate angleških listov. »Petit Parisien« pravi med drugim, da je britanski narod s temi volitvami izrazil vladi priznanje za njeno odločnost, s katero v duhu narodnih ž ja brani načela pakta D N ir, kolektivno sodelovanje za ohranitev miru. Treba se je nadejati, da bo ßaldwinova vlada po tej lepi volilni zmagi vodila še bolj premočrtno zunanjo politiko, kakor v preteklem poletju. »Matin« Zenslce pletene JOPICE 02 po Din V TRPINOVEM BAZARJU Maribor, Vetrinjska ul. 15 Nahas-paša v boju z Nesim-pašo. Kakor smo že ponovno poročali, je prišlo v Egiptu do velikih protiangleških izgredov, ki jih je zanetila nacionalistična stranka, »Vafde, ki zahteva odstop sedanje vlade pod vodstvom Angležem naklonjenega Nesim-paše in popolno samostojnost Egipta. Na sliki je vodja »vafdistov« Nahas-paša. pravi, da moraju angleški socialisti pripisati svoj poraz svoji nerazumljivi notranji in zunanji politiki. Volilni poraz MacDonalda je po mišljenju omenjenega Ijsta povsem osebnega značaja in moralno nikakor ne zadene Bald-winove vlade. Baldwinu je narod sedaj dal popolnoma svobodne roke za nadahije delo. Britanski otoki danes niso samo v geografskem, temveč še bolj v političnem pogledu posebna stabilizirana politična enota, oporna točka, ki bo lahko postala osnova za razplet evropskega političnega položaja, ki je danes tako zelo nejasen. »Oeuvre« pričakuje, da bo Baldwin po svoji zmagi še vse bolj odločno sodeloval v okviru D N in misli, da bodo Angleži sedaj takoj predlagali v Ženevi prepoved izvoza petroleja v Italijo. Kar se ostalih mednarodnih vprašanj tiče, je list mnenja, da se angleška vlada ne bo hotela pogajali z Nemčijo in Francijo ločen» nego skupno. Pričakovati je. da bo sklenjen enoten sporazum med vsemi tremi državami. Glavni organ socialistov pa ugotavVa. da se je delavska stranka okrepila za cel milvon glasov. Priznati pa je treba, da pomenijo volilni rezultati razočaranje za socialiste, ki so trdno verovali v popolno zmago. List kritizira Baldwinov režim, češ da si je na premeten način izbrat najugodnejši trenutek za volitve. Japonci pripravljajo nov pohed Berlin, 16. novembra. DNB je prejel vest iz Pekinga: O priliki proglasitve neodvisnosti severne Kitajske je general Sung-čuan, ki je sc daj edini merodajni faktor v severni Kitajski, kot poveljnik 29. armij-skega zbora, ki nosi tradicije Kitajske elitne vojske, prevzel funkcije nekdanjega maršala Feng-Jusijanga. General pa smatra, da je politika sodelovanja z Japonsko v severni Kitajski nujno potrebna. Istočasno se potrjujejo vesti, ki že nekaj dni krožijo v Pekingu, o novih vojnih pripravah Japoncev za pohod proti severni Kitajski. Izvedelo se je, da koncentrirajo Japonci velike oddelke vzhodno velikega kitajskega zidu, in sicer blizu Šangajkuana. Včeraj sta tja prispela dva posebna vlaka s konjenico. Pri šangajkuanu je koncentrirana ena brigada japonske vojske. Kot razlog za to koncentracijo navajajo Japonci nemire v Hopeiu. Dejansko je zaradi tamkajšnjih dogodkov japonsko vrhovno poveljstvo že ponovno protestiralo pri kitajski vladi. Politični utrinki »Slovenčeva« kurziva Možganski trust gospode okrog »Slovenca« daje svoje proizvode na »svitlo« v posebni rubriki: »Kaj pravite?« Precej časa so ta modrovanja počivala, v zadnjem času pa so »duhovne injekcije« zopet predpisane. V splošnem ta kurziva Slovencem ni povedala nič novega. Pač, nekaj le. To, kar so drugi že pred mnogimi leti odgovarjali »Slovencu« glede tistega famoznega: »Kaj bodo dejali tujci?«, je našlo tudi v »Slovenčevi« kurzivi po dolgih letih spreobrnjeno mišljenje. J 1 ’ ( v t i i fc' d' ^ 4' v n i - - V" 1» ^ • - ' . v’v S ^ * X. > ^ • * - ' > *r ■ :u A A, Ne bojimo se nikogar! Addis-Abeba, 16. novembra. AA. Hava-sov posebni vojni dopisnik poroča, da je danes odšlo na bojišče 30.000 abesinskih vojakov pod poveljstvom sita Dedamakonena, bratranca cesarja Haileja Selasija. Ko so vojaki defilirali po mestu, so vzklikali proti Italiji in Mussoliniju. Med drugim so vzklikali: »Levi so tudi levji sinovi! Ne bojimo se nikogar! Naj samo pridejo s svojimi tanki in letali! Vrnili se bomo kot zmagovalci, ali bomo pa vsi ostali na bojišču!« Vojaki sita Dedamakonena šo vsi oboroženi s puškami, čeptav zelo različnih 4ipov, počenši z najmodernejšimi brzostrelnimi in karabinkami pa do najstarejših mausere. Situ Dedamakonenu je prideljen kot strokovni svetovalec neki belgijski častnik, čete so nosile pri defileju tudi zastavo z besedami: »Cesar, daj nam čim več orožja, da bomo branili domovino.« S četami sita Dedamakonena gre tudi oddelek dobro opremljenih pionirjev. Zakaj sa jé tako Ustrašil? Ker tako umazane vode pri perilu sé n? videl nikdar. Ali je njegovo perilo res tako zelo zamazano? Bog obvaruj! Gospa Ivanka takoj pojasni uganko. Terpentinovo milo Zlatorog ima v svoji obilni, gosti in beli peni to izredno moč, da izvleče iz perila vso nesnago. Cim čistejše je pe-rilo oprano, tem temnejša je voda. Jurij II. se vrača Pariz, 16. novembra, r. Nj. Vel. grški kralj Jurij II. se je včeraj poklonil pred spomenikom Neznanega junaka. Nato je sprejel v avdljenco ministrskega predsednika Lavala. Zvečer so v grškem poslaništvu priredili svečano večerjo v čast grškemu vladarju. Danes se kralj Jurij sestane s predsednikom Lebrunom. Zvečer odpotuje v Florenco. Posebno grško odposlanstvo vladnih strank odpotuje danes v Florenco naproti Nj. Vel. kralju Juriju II. Monarhija tudi na Portugalskem London, 16. novembra. AA. Vojvoda Bra-gance, šef bivše portugalske kraljevske rodbine in pretendent na portugalski prestol, je odpotoval v Pariz. V Angliji je bival tri tedne. V Parizu bo obiskal bivšo portugalsko kraljico Amelijo, mater pokojnega kralja. Poučeni krogi tolmačijo ta obisk kot spravo, ki je nastala med obema vejama bivše portugalske kraljevske rodbine. Vojvodo Bragance je sprejel te dni angleški kralj. Vojvoda je v stalnih stikih z voditeljem portugalskih rojalistov Kontinuom, ki so postali po plebiscitu na Grškem zelo delavni. Za najbtidnejše med bednimi Sredi Ljubljane, sredi palač in razkošnih vil životari v podstrešnem stanovanju rodbina 8 članov. Oče bolan, tuberkuloza mu razjeda zgarano telo. Mati se ubija po postrežbah pri raznih rodbinah in zasluži 300 Din mesečno — za 6 otrok v starosti od 5 mesecev do 12 let. Starejši — lep fantek, svetlih oči, v katerih je pa ugasnil oni žar otroka, ki gleda v svet s pričakovanjem in upanjem. Ta ne more v šolo, ker je bos in strgan in ker mora doma paziti na manjše bratce in sestrice. Lačni so vsak dan-in sedaj se bliža zima, pride mraz in z mrazom še težja beda. Kaj čaka te bedne otročičke? V drugi ulici, v kletnih prostorih, vlažnih in mračnih, rodbina 6 ljudi;- mati vdova in 5 otrok. Pet shujšanih telesc, pet obupanih mladih src. Iz dneva v dan bojazen in strah, ali bo mamica prinesla domov kaj kruha, ali se bo kdo usmilil lačnih. Iz dneva v dan tava mati od hiše do hiše ter išče dela in kruha. Kam s temi otroci? In koliko je takih? V tisoče in več gre njihovo število. Zmrzujejo doma, potikajo se po ulicah strgani in bosi. Vidiš jih v temnih vežah, pred razsvetljenimi izložbami, v katerih so nakupičene najboljše stvari. Bog ve, kaj se dogaja takrat v dušah teh zapuščenih, pozabljenih in nebogljenih otrok? Ali samo želja, da bi se nasitili, ali tudi zavist in jeza? Mogoče pa tudi nagon, da bi kradli? Imamo jih tudi take. Deset do 11 let stare. Kradli so, vlamljali so v izložbe. Pomagali drugim starejšim, da so kradli. V dnevnih novicah beremo čisto kratka poročila, da je policija zaprla, oziroma prišla na sled »mladoletnim zločincem«. In koliko je takih, ki se zamislijo v strahoto teh kratkih notic? Zakaj kradejo? Zakaj so lačni? Zakaj bosi in bolni? Ali nismo tudi mi nekoliko sokrivi na vseh teh strahotnih pojavih? V mladinskem uradu se vrste te slike ena za drugo. Ko bi imeli možnost sestaviti film in ga prikazati ljubljanskemu meščanstvu v vsej goli resnici, sem globoko uverjen, da bi vsi kot eden zastavli vse sile, da preprečimo nadaljnjo propadanje naše mladine. Mestni socialnopolitični urad, oziroma mladinski oddelek skupno s socialnopolitičnim odborom mestnega sveta pripravlja velikopotezno akcijo za geslom »VSE ZA OTROKA!« Uverjeni smo, da bo ta akcija našla popolen odziv v našem meščanstvu. Radio Nedelja, 17. novembra. Ljubljana: 7.30 Kmetijska ura: Preskrba mest z dobrim mlekom (Pavlica Franjo), 8. za Mehiko, čez sedem let se je spet vrnil na Dunaj, kjer je užival že tak sloves, da ga je vsemogočni kancelar knez Kaunitz poslal v Mantovo, od koder je šel v Benetke za polnih pet let in pol. Kot mojster se je Kavčič vrnil na Dunaj in že leta 1799. postal profesor slikarstva in akademijski svetnik. MATINEJA V KINU SLOGI Danes ob 10.30 dopoldne nepreklicno zadnjikrat zloglasni menih in nekronani ear Rusije RA SPUTI M Enotne cene Din 4"50 na poljubnem sedežu Proti koncu 18. stoletja in v Kavčičevi dobi je Slovenija dala evropski, zlasti pa dunajski umetnosti nekaj najsiovitejših imen. V Monakovem je deloval tedaj najslavnejši evropski medalier šega iz Novega mesta in njegov nečak Bernard Hribernik-Berger, ki je postal tudi švedski in napolj-ski dvorni medalier. Profesor na dunajski akademiji je bil Gorenjec Lovrenc Janša, Vsa Ljubljana se smeje od srca! Vsa Ljubljana se zabava kot že dolgo ne! Vsa Ljubljana hiti k veseli borki Animator Fritz Schulz, Felix Bressart. Rosie Barsony in Tibor Halmav 2 uri smeha! Burja apiavza pri vteranjih predstavah Najnovejši zvočni tednik kot dopolnilo Predstave ob 15., 17., 19., in 21. uri Nujno priporočamo rezerviranje vstopnic ali pa nakup v predprodaji! Kino Sloga Ljubljanski Dvor Tel. 2730 njegov najboljši sotrudnik pa Karel Schütz — ali morda Žic ali Sič iz Ljubljane, ki si brez njunih dunajskih vedut Dunajčan svojega Dunaja v tej dobi sploh predstavljati ne more. Solnčna Goriška je Dunaju poslala Franceta Kavčiča, ki je dunajsko klasicistično slikarstvo Napoleonove dobe pripeljal do najčistejšega razcveta. _ Dolgo je Narodna Galerija pogrešala dela tega slavnega Slovenca in ob Kavčičevem imenu se moramo spomniti, da bi bila Naredna Galerija brez^ predsednika dr. Frana Windischerja sploh že nekaj let mrtva. Njemu je uspelo, da je republika Avstrija posodila Narodni Galeriji veliko Kavčičev^ sliko »Fokion z ženama«. Skoraj vse, kar je Narodna Galerija zadnja leta pridobila, je zasluga njenega predsednika, ki je vse te stvari tudi plačal. Dolgo se je pogajal z dunajsko akademijo, kako bi Narodna Galerija prišla tudi do Kavčičevih risb. Mojster jih je namreč iz Italije prinesel na tisoče in večina je še ohranjenih. Z velikimi denarnimi žrtvami je predsedniku dr. Windi-scherjv. uspelo, da je dr. Stele končno iz vsega materiala dunajske akademije izbral skoraj 100 risb, ki popolnoma jasno predo-čajo vso obširnost Kavčičevega življenjskega dela in znanja. Risbe so tako značilne, da upravičujejo trditev, da je danes Kavčič s 85 listi v Narodni Galeriji značilne j še in boljše zastopan, kakor z vsemi tisoči svojih listov na Dunaju. Vse je tu od prvih kopij po klasični plastiki in renesančnem slikarstvu, od malih risb, rastlin in rožic ter živalskih studij in pokrajin iz Trsta ter dunajske okolice, zlasti pa iz Italije do portretov, aktov, osnutkov za oltarne slike tja do največjih kompozicij, ki se je z njimi najbolj proslavil. Več o mojstru Kavčiču in o njegovih delih in razvoju ter o pomenu za nas in za umetnostno zgodovino sploh bo pa danes ob 11 povedal dr. France Stelé. KINO UNION Danes oh 10.30 uri Vsi sedeži po Din 4'50 Matineja Kralj džungle Otrok med zvermi in njegov razvoj v džungli Zvočni tednik: ABESINIJA Celie □ 1*Г1 podiranju drevja je padlo pretekli petek popoldan v Solčavi na 431etnega Černeta Matijo težko drevo, ki mu je zlomilo levo nogo pod kolenom. □ Ko pasejo živino, si tudi kurijo in tako se je pri tem opravku pred dnevi petletni posestnikovi hčerki Zupanc Mariji vnela obleka, katere pa ni bilo mogoče takoj pogasiti. Dekle ima hude opekline po levi nogi. □ O narodno socialistični vzgoji v Nemčiji bo jutri ob 20. na Ljudskem vseučilišču predaval znani mladinski pisatelj in pedagog profesor Gustav Šilih iz Maribora. □ Sedaj na zimo je ravno primeren čas, da si ?. neodvisnim in najcenejšim dnevnikom kot je »Glas naroda- preskrbite tudi vsakodnevne novice, stvarne in objektivne gospodarske in politične članke itd. »Glas naroda«, ki stane le 12 Din mesečno, naročite lahko tudi v naši celjski podružnici, Prešernova 6/1. □ Koncert CPD 1. decembra. Del programa bo posvečen spominu Davorina Jenka, skladatelja državne himne, »Bože pravde« in slovenske himne Naprej-, ker poteka letos 100 let od njegovega rojstva. Pri koncertu bo tudi sodelovala znana pevka ga. Marija Golobičeva. □ Sekcija jugoslovanske ženske zveze v Ljubljani ima danes ob 10. d op. v Narodnem domu v.Celi« svoj redni občni zbor, popoldan pa ob 15. uri nadaljevanje s predavanjem ge. Štebi. □ Umrla je Berger Elizabeta, gostilničarka in posestnica, roj. Vedečnik, 15. t. in. ponoči v svoji hiši v Kapucinski ulici št. 1. Pogreb pokojnice, stare 64 let. bo danes ob 16. uri na mestno pokopališče. Žalujočim tudi naše iskreno sožalje. Ptuj Epidemija davicc. _ Od spomladi do zadnjega hladnega vremena je obolelo le nekaj bolnikov za davico, sedaj se je pa bolezen pojavila epidemično. Mnogi zamenjujejo bolezen i.sl angino in ji ne posvečajo začetkoma dovolj pažnje ter pripeljejo bolnika k zdravniku ali v bolnišnico šele potem, ko bolnik ne more več dihati. Zaradi prekasne zdravniške in bolniške pomoči je davica zahtevala že več žrtev, ki 'bi jim pa o pravem času zdravniška pomoč lahko resila življenje. Ker imajo revnejši sloji brezplačno . ambulatorično preizkavo v bolnišnici, opozarjamo občinstvo, da takoj ob pojavu bolezni pripeljejo bolnike zdravniku ali pa v bolnišnico. Gasilska in reševalna služba. Od 17. do 2. t. m. vršijo gasilsko službo vodnik Vauda Ignac, rojnik Hunove Franc ter gasilci F-jan Oskar, Trepša Franc, Junger Franc ter Vauda Jožef. Reševalno službo pa opravljajo šofer Omulec Ivan, rojnik Vaupotič Konrad in gasilca Stross Franc in Pfajfar Andrej. Divjaštvo. Zorcu Francu in Selmejerju Juriju, posestnikoma v Placarovcih, so v pretekli noči polomili, in sicer Zorcu 8l> štiriletnih jabolčnih sadik, Selmajerju pa 25 enoletnih jabolčnih sadik. Trpita nad 1800 Din škode-Zločincem so orožniki že na sledu in jih cak-zaslužena kazen. — Bračiču Janezu, P?ses niku iz Janežovcev pa so neznan i zlikovci ra bili podoknice na vin icari ji, tako da trm v 250 Din škode. Dnevni dogodki X Nacionalna ura: Ob 19.30 bo predaval književnik Ha niza Humo: Pisani film Sarajeva. Folklora Bosne in Hercegovine. Prenos iz Sarajeva. X Družinskega očeta pogrešajo, čevljarski mojster g. Zelič Anton je v poslednji dobi preživljal težke čase. Razrvano gospodarstvo, pomanjkanje dela in še druge neprilike so povečale ' njegovo bedo. Bil je poročen ter imel tri nepreskrbljene, šoloobvezne otroke, ki po-sečajo pouk na narodni šoli v Loki pri Zidanem mostu Domačini pripovedujejo, da jim je izginuli čevljarski mojster g.^Zelič ob neki priliki dejal, da bo šel pod težo razmer v Savo. Sedaj ga že pogrešajo nad 14 dni. O skrivnostnem nestanku so obveščene varnostne oblasti, ki si prizadevajo, da bi ga našle, toda do sedaj vse zaman. Kdor bi kaj vedel o njem, naj javi to obupani soprogi, ali pa občini Loka pri Zidanem mostu. »FOTOTEHNIKA« D. Z O. Z. LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 9 kupuje, prodaja, zamenjava in sprejema v komisijsko prodajo) rabljene fotoaparate in vse potrebščine. Najcenejša fototrgovina in strokovna delavnica za amaterska dela. X Prikrojcvalne tečaje za krojaške šivilje priredi v Ljubljani v zimskih mesecih 1935/36 kr. banska uprava v Ljubljani. Tečaje bo vodil obrtni učitelj g. Knafelj Alojzij. Interesenti in iriteresentinje naj se prijavijo ustmeno ali pismeno do 1Ò. decembra t. L pri referentu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 9/1 L, soba št. 22, kjer dobe tudi podrobne informacije. X Vse krajevne prireditvene odbore, ki so izvedli v dneh, 9. in 10. t. m. nabiralno akcijo, pozivamo, da nakažejo podpisanemu na čekovni račun poštne hranilnice št. 14.081 nabrane prispevke za zadevno poročilo. — »Bran-i-bor« osrednji odbor, Ljubljana. П(Ш19РЈ iliinlisi Elegantne moške ženske in S uliliiflM l&uiiiiil športne čevlje dobite le pri I Me Jelo. Mii», Blišičeii tesla 36 Na željo se izdeluje tudi po meri X Abesinecm. ki hodijo bosi, je deževje dober zaveznik. Ni pa zaveznik nam. Nam je sovražnik in proli njemu se borimo uspešno z dobro obutvijo, ki nas varuje zlih posledic: prehlada, revme itd. Kdor še nima dobre jesenske obutve, naj si jo pravočasno priskrbi v podružnice tvrdke Bafa v šiški, JU jo vodi naš pu-morski rojak, g. .Joško Plesničar. Dober dan zimsk *-------------- Lutz X Lastni interes vsakega bolnika, ki se želi iznebiti naduhe, pljučnih in drugih sorodnih bolezni, zahteva, da se okoristi s ponudbo že več let obstoječe veleugledne tvrdke Puhl-mann & Co., Berlin 610, Miiggelstrasse 25, 25a in brezplačno ter poštnine prosto naroči poučno brošuro s slikami, dej tudi oglas! * Dobro hrano po zelo nizki ceni dobite v Novi ljudski kuhinji, Vošnjakova Ulica štev. 4. X Blasnikova »Velika Pratika« za leto J936. je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. Blasnika nasi. Ljubljana, Breg 10 in v vseh večjih trgovinah. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res praktičen in zanimiv. — Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modrih«. Telefon 33-87 GUSTAV FRÖHLICH in LIDA BAAROVA v nepozabnem filmu BARKAROLA Znana pesem iz ,Hoffmanovih pripovedk1 je v čarobni karnevalski noči postala usodna za dvoje mladih src Dopolnilo obICoJno 1 Predstave v nedeljo ob 3, 5, 7 in 9 uri pondeljek ob 7 in 9 uri-______ Lpn„e,ddeùJe0mmllurl 20.000 let v Sin Singu. Vstopnina Din 3- - , otroci Din 2 50 V torek: Willy Fritsih v filmu : NA OTOKU. 'X Um se mu je omračil. Nedavno je začel V župni cerkvi v Radečah, neki moški med mašo motiti verniki v njihovi pobožnosti. Na ves glas je klical Jezusa, naj ga reši življenskih bridkosti. Ljudje so ga s pomočjo cerkovnika spravili iz cerkve, toda kaj kmalu se je zopet prikazal v ujej pri drugih vratih ter pričel znova s sličnimi prošnjami do Boga. Slednjič so ga odpravili jz cerkve. X Štampiljke naročamo seveda vsi samo pri tvrdki Teodor Rabič, Ljubljana, Miklošičeva 13. X Medičarna »Kranjec«. Ljubljana, Sv. Petra cesia 51 se priporoča za Miklavževa in božična darila. Priznani najboljši keksi, medenjaki in slaščice. Na drobno in debelo. LiubSiana DNEVNA PRATIKA Nedelja, 17. novembra. Katoličani: 23. po-"mkoštna, Gregorij. Pravoslavni: 4. novembra, reP. Joanik. DEŽURNE LEKARNE v baku r čič. Sv. Jakoba trg 9, Ra mor. Mikloši-®Va cesta 20, Gartus, Moste, Zaloška cesta 18. * »Nabiralna dneva« mestne občine tjubljan-Se bosta 31. novembra in 1. decembra t. 1. Ta dva dneva bodo mestni uslužbenci pobirali prispevke po hišah, javnih lokalih in ulicah. Nabiranje se bo vršilo s prodajanjem kuponov po 1, 5 in 10 dinarjev. Ne prirejajte ta dva dneva nobenih podobnih akcij. * Danes dopoldne oh 11. uri je v Filharmonični dvorani I. mladinski koncert, ki ga izvaja operna pevka ga. ZlataGjungjenac-Gavella. Na klavirju jo spremlja kapelnik Štritof. Uvodno besedo govori prof. Emil Adamič. — Jutri, v ponedeljek, 18. t. m. bomo imeli priliko ob 20. v Filharmonični dvorani slišati v prvovrstni izvedbi tri godalne kvartete, ki so jih napisali skladatelji svetovnega slovesa Slamic, Schubert in Čajkovski, Te bisere komorne literature za godalni kvartet nam bo izvajal v umetniško dovršeni obliki naš Ljubljanski komorni kvartet, ki ga tvorijo gospodje Pfeifer, Stanič, Šušteršič in Müller. Volitve za jesen-------------------- LUTZ * »Ples v narodnih nošah«, družabna prireditev Jadranske straže bo 15. februarja 1936 v dvorani na Taboru. Posebna privlačnost tega večera bodo vsekakor naše narodne noše. Jadranska straža že danes opozarja na ta priznani večer. * Letošnja proslava zedinjenja ho potekla kot vsako leto v znamenju Novinarskega koncerta. L december bo pa istočasno pričetek Obrtniškega tedna. Namen te obrtniške akcije je naši širši javnosti znan še od lanskih obrtniških prireditev. Razen drugih večjih proslav našega obrtništva v glavnih dneh Obrtniškega tedna bo Modna revija najaktualnejša, o njej bo govorila vsa Ljubljana. Modna revija, ki se bo vršila vse dni od 1. do 5. decembra, dvakrat dnevno, razen L decembra, ko bo ta večer rezerviran za novinarsko proslavo, bo pokazala vsem slojem našega meščanstva revijo, kako se človek okusno in času primerno obleče. Dr-Drago Svafger «"«Maialisi za bolezni ušes, nosa in grla t*? preselil s voi o ordieiaciio V Beethovnovo «1.14/8 (palača Dunav) Telellon šf. ordinacije : 38-26 , ,, stanovanja: 32-19 / Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI bo priredil tudi v Ljubljani posebne tečaje, ki olajšajo kandidatom pripravo za polaganje mojstrskega izpita. Obisk tečaja bo brezplačen. Predaval bo zbornični tajnik dr. Josip Pretnar. Prvi tečaj se prične meseca decembra ter se bo vršil v večernih urah. Interesenti naj se prijavijo najkasneje do 28. novembra t. 1. na Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani s posebno dopisnico in točnim naslovom, da jih bo mogel zavod obvestiti o pričetku in učnih prostorih tečaja. IjTéS turno po Vaši nogi — specijalna vsakovrstna obuvala izdetnie: DERMASTIJ A. IVAN, Ljubljana prej Ppbeška, čevljarstvo, Cankarjevo n. 13 .* »Animator« je razgibal Ljubljano. Včeraj-nja premiera nove filmske burke »Animator« v kinu Slogi je vzbudila zanimanje v najširših krogih našega mesta. Vse predstave, zlasti zadnji dve večerni, so bile docela razprodane. Deloma izredno zabaven film, deloma pa tudi obljubljenih 200 Din za najboljši slovenski prevod besede »Animator«, je učinkovalo, da so Ljubljančani z nekim prav izrednim zanimanjem šli topot v kino Slogo, kajti vsakdo je hotel vedeti, kdo je ta »Animator«. Pri sleherni predstavi do torka 20. t. m. dobi vsak posetnik filma pri blagajni kina Sloge poleg vstopnice še prazen listek v kuverti. Po ogledu filma napiše na listek izraz, ki ga smatra za najboljšega v slovenščini, priloži svojo vstopnico kot dokaz, da je videl film in se točno podpiše (naslov in poklici). Zalepljeno kuverto vrže potem v nabiralnik, v čakalnici, ali pa jo pošlje ali prinese osebno v upravo kina do srede 20. f. m. Ta dan se sestane strokovna žirija slovničarjev in pisateljev, ki bo proučila predloge in določila najboljši slovenski izraz za besedo »Animator«. V primeru več enakih do nagrad upravičenih predlogov bo odločil žreb. ČistiHa - ppjnšca, svetlolikalnka CUCEK Kolodvorska ul. 23 čisti damske in moške obleke po znatno nizkih cenah. ;is muiodBz ш C'bjiq * Učni tečaji češkega jezika. Kako živo je zanimanje za bratsko češkoslovaško državo in češki jezik v naši beli Ljubljani, dokazuje dejstvo, da se je letos prijavilo Jugoslovansko-češkoslovaški ligi k brezplačnemu pouku češkega jezika nad 300 učencev in učenk Posebno razveseljivo je dejstvo, da sp ti učenci v prvi vrsti iz našega srednješolskega dijaštva, lako iz naših gimnazij, kakor tudi iz Učiteljišča in posebno pa iz Trgovske akademije. Letos bo zaradi tega otvorienili 10 učnih tečajev za začetnike in za spretnejše. Prijave se še vedno sprejemajo. — JC Liga v Ljubljani. V Kmesko-prosvetno društvo »Brazda« v Ljubljani ima s voi diskusijski večer v klubóvih prostorih pri Mikliču v torek 19. t. m. ob 20. uri. Referira g. dr, Vrčon o fašističnih korporacijah. Jesen fe m, »sima se zamenja Kdor želi prvovrstne gojzerice, fevde za smučarje, kakor tudi vsakovrstne moške in ženske čevlje po meri, nai se obrne na Brecelj Anton, splošno čevljarstvo Gradišče 3 Brzopopravl alnica čevljev, galoš in snežk V Uprava občine Vič priredi ob sodelovanju vseh društev in korporacij tudi letos svojo tradicionalno božičnico za siromašno šolsko deco. Ali so pljučne bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima naravno vse, ki bolehajo na astmi, katarju na pljučih, zastarelem kašlju, zasluzcnju, dolgotrajni hripavosti in hripi, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno kniigo s slikami, izpod peresa gosp. dr. med. Guttmanna, bivšega šef-zdravnika v zavodu za finzen-kuro, o temi »Ali so pljučne bolezni ozdravljive?« Da omogočimo vsakemu takemu bolniku, da spozna vrsto svoje bolezni, smo se odločili v interesu splošnega blagra, odposlati to knjigo na zahtevo popolnoma zastonj in poštnine prosto. Napisati je samo dopisnico (frankirano z Din 1"75) in jo odposlati na PUHIMANN & Co., BERLIN 610 Müggelstrasse Nr. 25-25 a ; I I J 4: I m џ . Odbor za prireditev božičnice se vljudno obrača na vso viško javnost, da to akcijo čim izdatneje podpre. Prihodnje dni bodo posebni pooblaščenci z nabiralnimi polami poselili vse stranke v občini s prošnjo, da vsak po svojih močeh podpre to prepotrebno akcijo. Vsak tudi najmanjši dar je dobrodošel. V sokolskem in društvenem domu, kakor tudi na igrišču SK Reke bodo v ta namen prireditve, na kar odbor že danes opozarja javnost. >' Upokojen je strojevodja pri drž. direkciji železnic v Sarajevu Franjo Čepeluik. Popravila vsakovrstnih or L Megušar, urar. Novi trg 5 Za popravila na dom pišite dooisnico. Postrežba točna 1 Cene nizke! ¥ Ljudska univerza v Ljubljani. Prihodnji ponedeljek, 18. t. m. bo prèdavai ob .20. uri v Delavski zbornici, Miklošičeva cesta, univ. prof. dr. Kos Milko o temi : Obdobja slovenske zgodovine. * Ljudska univerza v Ljubljani bo imela svoj občni zbor v četrtek 28. t. m., v prostorih drž. trgovske akademije na Bleiweisovi cesti. Pričetek ob 18. uri. Razen poročil funkcijonarjev je na dnevnem redu volitev celotnega upravnega odbora. V Lutkovni oder Ljubljanskega Sokola vpri-r * i i « » « v . , r L vji ’ 4 I? / it t «v r. v 4 dejanjih (6 slikah). * Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola vprizori danes ob 16. izvirno noviteto »Janko in Metka« pravljico v 6. slikah. Ker je to eno prvih domačih del, vabimo k predstavi. * .škandal pri Bartlettovih (Vzorni soprog) pikantno, zabavno veseloigro ponove v Šentjakobskem gledališču drevi ob 20.15. Veseloigra je izvrstno naštudirana in je dosegla izredno velik uspeh. Ker pri zadnji predstavi mnogo ljudi ni dobilo vstopnic, naj kupi cenj. občinstvo vstopnice že v predprodaji od danes dalje. Trgovci, obrtniki in podjetniki ! ■ Tudi Vi morate danes v kino Slogo, I da vidite na kakšen način se od- ■ pravi kriza v trgovini. Vzemite si Animatorja in uspehi so Vam zajamčeni! 200 Din v gotovini, 2 tolažilni nagradi in 2 uri smeha, vse to imate danes ob 15% 17., 19. in 21. uri v Telefon 2730 kinu Slogi Maribor A Narodno gledališče. Nedelja, 17. novembra ob 20. uri : »Poljska kri«. Znižane cene. Ponedeljek, 18. novembra: Zaprto. A Redke živali. Lovec g. Korošec je v Ptuju te dni ustrelil povsem belo veverico, ki jo je nagačil mariborski preparato!- Wallner in jo razstavil v svoji delavnici v Slovenski ulici. Д Svečano proslavo stoletnice rojstva skladatelja Dai orina Jenka priredi Ipavčeva pevska župa v Mariboru 20. novembra 1935 v Narodnem gledališču. Na koncertu bodo. sodelovali pevski zbori iz Maribora in okolice. Zbori nastopijo posamezno in. skupno. Dolžnost Mariborčanov je, da tej proslavi prisostvujejo. , Rabhene šivalne stroje kolesa, otroške vozičke, pohištvo, glasbila in vse vrste drugih predmetov, ki odgovarjajo novim, kupite najceneje edino pri »Promet« v Ljubljani (nasproti Križanske cerkve). Д Odbor Jugoslovanskega Touring kluba. Na nedavni seji mariborske podružnice Jugoslovanskega Touring kluba je bil konstituiran naslednji odbor: predsednik ravnatelj Josip Loos, prvi podpredsednik prof. Mirko Sevnik, drugi podpredsednik upravnik Franjo Peric, prvi tajnik dr. Milko Da ne v, drugi tajnik Aleksander Pfaj-fer, prvi blagajnik Alfred Kralj, drugi blagajnik Branko Boltavzer. Načelniki sekcij: Obči turizem : šef-urednik Udo Kasper; avtomobilizem; ing. Peter Keršič; motociklizem : sreski tajnik Franjo Jaki; vodni, sport: prof. Pero Cestnik; ostale športne panoge: Evgen Bergant. ,A Trgovino mariborske Bafe bodo zaprli. Kakor doznavamo, je mariborska mestna občina (mestni obrtni referat) kaznovala podružnico Bafe v Mariboru na globo 8000 Din in na zaporo trgovine za dobo 1 leta. Bafa v Mariboru je kaznovana zaradi znane prikrite razprodaje 10.000 parov čevljev. Д Nesreča. Včeraj se je v Fali pri naprav-Ijanju splava ponesrečil 451etni Tomaž Sušnik. Pri padcu si je zvil levo nogo. Bil je prepeljan v tukajšnjo bolnišnico. Elegantni kroj MODN,elnTl0LjEdeVam,zš°tovi „Eiegance“, Maribor, Meljska t. 2 Vek. Terzer Pravkar dospela nova pošiljka originalnega angleškega sukna. Brezobvezen ogled A Nebo žari. Te dni je izbruhnil velik požar pri posestniku Vidu Vidoviču v Skorbi pri Ptuju in uničil gospodarsko poslopje, stanovanjsko hišo ter ves letošnji pridelek z vso krmo. Škoda, ki je ogromna, je delno krita z zavarovalnino. Ogenj je podtaknila zločinska roka. A Zopet nečedna zadevica. Mariborska policija je pred dnevi odkrila Sleparsko afero. Tako je neki odbornik nekega eksportnega društva v Mariboru obdolžil svoje soodbornike, da so več dobaviteljev svežega sadia oškodovali za velike zneske. Policija je preiskavo končala in izročila veg dokazni materijal tukajšnjemu sodišču. FINE ZIMSKE SUKNJE lastnega izdelka priporoča po zelo nizkih cenah. A. KUNC Ljubljana, Gosposka ul. A Prispevki za kraljev spomenik. Spomeniškemu odboru za postavitev spomenika blagopokojnomu kralju Aleksandru I, Zedinitelju v Mariboru so bili nakazani naslednji prispevki: Ljudska samopomoč v Mariboru 2000 Din, Pogrebno društvo Krčevina 700, »Branibor« Maribor 200, Društvo veletrgovcev z vinom v Mariboru 200, Občinski odbor Rdečega križa v Beltincih 154, »Nanos« Maribor 100, »Preporod« Pragersko 100, »Vzajemnost« društvo duhovnikov lavantinske škofije 500, zbirka Udo Kasper Maribor 1950, Splošna stavbena družba Tezno 3615, zbirka Svelislav Radoševič 1000. u radništvo Jugoslovanske udružene banke 865 Din. Д Dobro založen trg. Na sobotni trg so pripeljali elaninarji 35 voz svinjine in slanine, kmetje pa 41 voz krompirja, zeljnatih glav in druge zelenjave, 7 voz jabolk, hrušk in grozdja ter 3 vozove lesene in lončene robe. Na trgu za seno in slamo je bilo 7 voz sena po 56 do 60 Din cent, otava po 55, slama po 36 Din. — Piščancev je bilo na prodaj 920 kljunov par po 18 do 45 dinarjev. Gosi so bile komad po 30 do 50 dinarjev, purani 25 do 40, race po 12 do 14 dinarjev. Od zadnje sobote so cene skoraj vsem živilom neznatno poskočile. • Д Občinska seja bo v četrtek 21. t. m. ob 18; uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red obsega 40 točk, ki pa so pretežno personalnega značaja. A Samo še danes razstava »Brazde«. Razstava slik in kipov, ki jo prireja mariborski klub likovnih umetnikov »Brazda«, bo zaklju-: cena danes zvečer. Kdor si še razstave ni ogledal, naj to stori danes. Razstava je v veliki kazinski dvorani. Д Zakonca Fink sta Mariborčana. Zakonca Rihard in Tea Fink, ki sta, kot smo že poročali, skočila pri Hvaru v Dalmaciji v morje, sta Mariborčana in je njih obupno dejanje tudi v Mariboru vzbudilo precej pozornosti in komentarjev. Д Srebrna poroka. Te dni je obhajal lastnik opekarne na Pragerskem g. Karl Steinklauber s svojo ženo jubilej srebrne poroke. Ob tej priliki je tovarnar lepo obdaroval svoje uradništvo in delavstvo. Д Grajski kino. Danes veličasten film, ki je po vsem svetu vzbudil ogromno zanimanje »Križarji«. Film o križarskih vitezih, ko so evropski narodi vodili krvave borbe v sveti zemlji za Kristusov grob. — Danes dopoldne ob 11. uri matineja ob globoko znižanih cenah. Predvajamo detektivski film »Nevidni človek«. A Kino Union. Danes muzikalična šlager-veseloigra »Poročnik Bobby« z Gustavom Fröh-lichom in Lido Baarovo ter dunajskim komikom Rudolfom Carlom. Sledi najboljši film z Josef o m Schmidtom »Moj najlepši dan«. Д Krznarstvo Železnik. Maribor, Kopališka ulica, se priporoča. Novo me$to Kino »Dom« v Novem nieslu bo predvajal danes (v nedeljo) ob 15., 18. in 20.15. uri zvočni film »Poslednji valček«. — V glavnih vlogah; Camilla Horn in Svelislav Petrovič. — Predigra: Paramountov zvočni tednik Bolgarski ribiči otvorijo ribolov z veliko svečanostjo ob Črnem morju. Slika kaže ribiške čolne s kapetani na jamborih, ko zapuščajo pristanišče. Uublianska mestna bolnišnica O stiskah ljubljanske splošne bolnišnice gotovo ni treba več pisati in razlagati, da je mnogo premajhna, ker je bila zidana samo za del nekdanje dežele Kranjske, sedaj pa vanjo prihajajo bolniki iz vse banovine. Zato smo pri seji mestnega sveta sprejeli z največjim veseljem naznanilo župana g. dr. Vladimirja Ravniharja, da se mestno načelstvo peča z ustanovitvijo posebne bolnišnice za ljubljansko občino. Ideja sama na sebi je pravo Kolumbovo jajce in danes se nam kar čudno zdi, da že davno ni nikdo prišel na to srečno in pametno misel. Mestna občina ljubljanska mora sedaj prispevati za splošno bolnišnico na leto 600.000 Din in za žensko bolnišnico 200.000 Din. Teh 800.000 letnih izdtakov pa še vedno ni vse, saj mestna občina mora plačati na leto tudi 300.000 bolniških stroškov za mestne reveže, tako da prispeva za splošno bolnišnico na leto 1,100.000 Din. Teh revežev je pa zaradi splošne gospodarske krize vsak dan več, ker reveži prihajajo v mesto z vseh strani dežele, in jih bo prihajalo gotovo še vedno več, ker šele zadnje čase kmet občuti vso bedo. Ljubljana je že danes polna brezposelnih iz drugih občin in po zakonu mora plačati mestna občina bolniške stroške za vsakega reveža, ki je pet let v Ljubljani. Ker pa tudi stroški za splošno bolnišnico vsako leto naraščajo in tudi morajo rasti, da zadosti vsaj najnujnejšim potrebam, lahko z vso gotovostjo računamo, da bo mestna občina morala v najkrajšem času za splošno bolnišnico in za zdravljenje revežev plačati na leto 1 milijon 500.000 Din. j S tako anuiteto se da napraviti že pr mnogo in zato je danes mestna bolnišni ! tudi že popolnoma zagotovljena. Razlika pač samo ta, da bo denar, ki gre sedaj drug žep, ostal v^ Ljubljani. Glavno vsem načrtu je pač to, da že z novim p računskim letom prihranimo izdatek 1 r lijon 100.000 Din, to je pa mogče prav Is ko’ ce brez odlaganja, dolgotrajnega p misljevanja in prerekanja napravimo tal mestno bolnišnico za silo. Novega pošlo] Уг. te?\ ■ kra1t,k;em času nikakor ni mog< zgracuti, zato Se bomo pa toliko časa mor zadovoljiti m bomo tudi radi potrpeli, dobimo vsaj provizorno mestno bolnišni Kar se tiče posojua za Zgradbo novega i slopja, ze zaradi zagotovljenih odplačil i ne bo nobenih zaprek. Ko je šlo za povečanje splošne bolniš: ce, je bila izbrana za to povečavo sta šenlpeterska vojašnica, ki je mestna last. Z malimi izjemami so bili tedaj in so tudi še sedaj vsi faktorji proti taki povečavi splošne bolnišnice iz najrazličnejših tehtnih vzrokov. Glavni vzrok je pa ta, da je država, oz. ban.sama dolžna skrbeti za novo splošno bolnišnico in zato mora na vsak način zidati nov moderen zavod, ozir. sedanjo bolnišnico povečati z novimi poslopji. Svet za to dozidavo splošne bolnišnice je že nekaj let pripravljen tam, kjer je imela Kmetijska družba svoje posestvo in obširno drevesnico. Torej na Poljanah takoj onstran splošne bolnišnice, če so se tedaj državni sanitarni faktorji zavzemali za šentpetersko vojašnico, sedaj nikakor ne bodo mogli oporekati, da staro preurejeno poslopje ne bi bilo primerno vsaj za kratek provizorij. Kar se tiče šentpeterske vojašnice, seveda stvar še ni končno odločena in definitivna, vendar pa ne smemo tratiti časa z dolgotrajnim iskanjem prostora v drugih mestnih hišah, kjer bi morda tudi našli za provizorij primeren prostor z vsaj 100 posteljami. Novo poslopje za mestno bolnišnico bi pričeli zidati takoj na kakem zdravem prostoru našega mesta. Strokovnjaki že študirajo načrte za moderno poslopje, ki bi odgovarjalo prav vsem zahtevam, kakršne stavimo na najmoderneješ bolnice. Mislijo na Pekovske njive in na mestni svet za Bežigradom, kjer ima občina sedaj stanovanjske hiše. Mestna bolnišnica bo imela poleg splošnega oddelka seveda tudi interni oddelek, manjšo kirurgijo, okulistični oddelek itd., da bi bilo ustreženo glavnim potrebam Ljubljane, saj naše mesto vendar ne sme pozabiti na celotno medicinsko fakulteto s klinikami, predvsem pa ne na povečanje in izpopolnitev splošne bolnišnice. Ljubljana pa mora dobiti tudi novo dosti veiiko infekcijsko bolnišnico, saj je ta oddelek v splošni bolnišnici sploh mnogo premajhen. Tja dovažajo z avtomobili Higienskega zavoda nalezljivo bolne z vse Gorenjske in Notranjske ter tudi z Dolenjske tja do Trebnjega — premajhen je pa ta oddelek že samo za Ljubljano in njeno okolico in zaradi pomanjkanja orostora je vedno večja nevarnost, da se ne razširijo in do katastrof ne razpasejo najnevarnejše kužne, bolezni. Tudi glede te prepotrebne bolnišnice se je mestna občina že raz-govarjaia z banovino in je upanje, da bo vprašanje tudi napredovalo. K ul turai lev Nikolajevič Tolsti in D. Makovkkv Ob 25 letnici smrti velikega ruskega filozofa in pisatelja Ko je Lev Nikolajevič Tolsti v mračni noči 28. oktobra (10. novembra po novem koledarju) leta 1910. za vedno zapustil svoj dom v Jasni Poljani, je vzel seboj na pot dr. Dušana Makovickega. Dotlej neznano ime je tedaj odjeknilo po vsem prostranem svetu, časniki so Tolstega, ki je zapustil dom, vzporejali z Budo, a Dušanu Mako-vickemu so dali ime najljubšega učenca velikega očitelja, Ananda. Kdo je bil Dušan Makovicky, čegar ime je povezano z dramatsko zgodbo odhoda in smrti velikega ruskega pisatelja, je bil po rodu Slovak. Rojen je bil leta 1866. v Ru-žomberoku na Slovaškem. Njegov oče, trgovec po poklicu, je bil ugleden činitelj v slovaškem narodnem pokretu in preporodu. Dušan Mikovicky je dovršil medicinsko fakulteto na praški univerzi v začetku 90. let prejšnjega stoletja in je posetil Tolstega, ker so ga razvnemali njegovi nazori. Na Tolstega samega in na člane njegove družine je napravil jako ugoden vtis. Po vrnitvi v domovino se je Dušan Makovicky posvetil zdravniški praksi v žilini in je ustanovil veliko založniško podjetje »Posrednik« (po zgledu ruskega založniškega podjetja, ki ga je ustanovil L. N. Tolsti in njegov prijatelj V. čertkov) in je sploh začel razširjati nazore Leva Tolstega. V tem delu mu je pomagal znani Slovak dr. Albert škarvan, ki se je kesneje tudi sam osebno seznanil s Tolstim. Ko je bilo leta 1904. z odhodom dr. D. Ni-kitina prosto mesto domačega zdravnika v hiši L. N. Tolstega, je bil dr. Dušan Makovicky poklican v Jasno Poljano, da postane Tolstemu domači zdravnik. Tedaj je Tolsti že začel bolehati in njegova družina je poskrbela za reden zdravniški nadzor nad njegovim zdravjem. Toisti sam se je močno protivil, da bi klicali v hišo stalnega zdravnika. Končno pa je na to le pristal, vendar samo pod pogojem, da zdravnik ne bo zdravil samo njega, ampak tudi vse kmete na Jasni Poljani in po okoliških vaseh. Dr. Dušan Makovicky je poznal ta pogoj in ga je sprejel. Prav kmalu se je vsem priljubil v hiši. Miren, pozoren, čuvstven, hkratu pa tudi prodiren in široko na-obražen človek je bil vedno pripravljen, da vsem pomaga in vse zadovolji. Zato je kmalu postal vsem v hiši neobhodno potreben. 'Tolstemu je služil ne samo kot zdravnik, ampak tudi kot eden izmed tajnikov. Dr. Dušan Makovicky je bil namreč poliglot. Temeljito je poznal najmanj 10 tujih jezikov. Radi tega je moral opravljati za Tolstega tudi korespondenco z ljudmi, ki so se na velikega pisatelja obračali iz tujine. Dr. Dušan Makovicky se je razen tega izkazal tudi z neobičajno požrtvovalnostjo v v svojem zdravniškem poklicu. V vsakem času in ob vsakem vremenu, je bil pripravljen odpeljati se po strašnih ruskih potih na majavem kmetskem vozu k bolniku v še tako odaljeno vas. Pogosto se je primerilo tole: Obed pri Tolstem. Servirali so drugo in tretjo jed. Tedaj vstopi sluga in sporoči, da so iz te ali one vasi prispela »podvoda« (siromašen kmetski voz) po zdravnika. Dušan Petrovič je odložil žlico, pustil jed, vstal, se naklonil in odšel. Nikakor ga ni bilo mogoče zadržati. Zdravniška dolžnost mu je bila nad vse. Lev Nikolajevič Tolsti skimuje z glavo in ponavlja: »Sveti doktor, sveti doktor..« — Tako. je do konca svojega življenja gledal Tolsti na dr. Dušana Mikovickega kot na syetega zdravnika. Po drugi plati je spet dr. Makovicky oboževal Tolstega in mu je bil iz dna duše vdan. Takega človeka je tedaj L. N. Tolsti vzel za svojega spremljevalca, ko je odšel z doma leta 1910. Do leta 1920. je dr. Dušan Makovicky živel na Jasni Poljani in zdravil kmete. Leta 1914. je podpisal splošni proglas proti vojni prijatelja Leva Nikolajeviča Tolstega in ljudi, ki enako mislijo kakor on. Zato so ga aretirali in je leto dni moral preživeti v zaporu. V težavnih razmerah po revoluciji se je dr. Makovicky na kmetih okužil s tifusom in je bil takorekoč z eno nogo že v grobu. Obolenje je postalo še bolj zapleteno radi vrste drugih bolezni, ki so pritaknile. Za dr. Makovickega je tedaj skrbela in mu rešila življenje kmetica z Jasne Poljane, Matreša, zdravniška pomočni ca v ambula toriju za kmete, katerega je ustanovil dr. Makovicky. Ta Matreša je kasneje postala njegova žena. Z njo se je dr. Dušan Makovicky 1. 1921. vrnil v domovino na Slovaško. Nikdar pa ni mogel več popolnoma okrevati in se po bolezni okrepiti ter premagti muk, ki jih je prestal v zadnjih letih svojega življenja v Rusiji. Na posledicah vsega tega je leta 1921. umrl v rojstnem mestu Ružomberoku, kjer je tudi pokopan. Vdova s hčerko, ki se je rodila po smrti dr. Makovickega, je ostala na Slovaškem in deluje kot bolničarka v otroški bolnišnici v mestecu Bytčiea pri žilini. Omeniti je še treba, da je dr. Dušan Makovicky napisal podrobne in jako dragocene spomine na Leva Tolstega. Le majhen del teh spominov je v češkem jeziku izšel leta 1923. v Pragi z naslovom »Zapiski z Jasne Poljane«. Dr. Dušan Makovicky je tako povezal svoje ime z dvema državama, s Češkoslovaško in z Rusijo, ki ju je obe enako ognjevito ljubil in jima je neomejeno služil. Njegov jasni spomin bo večno živel v obeh teh dveh državah. V Pragi, novembra 1936. Valentin Bul-gakov. (Prosto po Centropress, Praga.) mmrnmrn. ZBCfNELl — Nehajte, gospod v. Berg! Sicer bom mislila, da res kaj veljam. . — Veljaš? O, morda še niti ne veš, koliko veljaš m kaj nam vsem veljaš. Ne samo meni, ampak vsem, ki te poznajo v slutnjah. Z grozo te sprejemamo, z grozo mislimo nate. Ta groza je bolestno hrepenenje po tebi. Ni želje, ki bi bila močnejša mimo želje, videti in spoznati tebe — Ataše je še vedno klečal in se ni niti malo zavedal STOjega položaja. Tujka se mu je smehljala. Tu in tam se mu je približala z mnogo obetajočo kretnjo in se takoj spet odmaknila, ko je v. Berg iztegnil roko th'oti njej. Pri ^em polkovnik ni niti opazil, da s tujko e zdavnaj nista več sama. Sluga je bil med tem stopil da prag in je osuplo strmel v gospoda, ki je bil slep га njegovo vdano priklanjanje. —- Neka dama želi. Ataše se ni ozrl. Sluga je s pogledi spremljal nje-Sove kretnje in šele čez čas opazil tujko v gospodovi sobi. Go-pod polkovnik — ..čreden je utegnil izreči do kraja, ga je zade Ikin pogled. Kakor pod udarcem se je sluga strese kri n.aPraviI prostor gospe Nori, ki je nestrpno čakala a3 jo sprejme polkovnik v. Berg. Gospa Nora je vstopila in bi bila skoraj omahnila vznak med vrati, tako se je zavzela, ko je zagledala atašeja — Gospod polkovnik — V tem jo je zade) tujkin pogled in gospa Reede-landova je čutila, kako ji je zagomazelo po mozgu. Demona sicer ni videla to pot prvič, vendar je bilo prvikrat, da se je gospa Nora na lastne oči prepričala, kakšno silno moč ima zagonetno bitje na moške. Jedko želo zavisti se ic tako ostro zapičilo vanjo, da bi se bila najrajši pri tej priči obrnila in odšla, toda tuj kine oči so ji mahoma vzele vso moč in popolnoma uklonile njeno voljo. — Zelo me veseli! se je tajinstveno oglasilo sz kabineta, da prihajate v tem trenutku, gospa Reede-landova. Hans v. Berg se je kakor pod udarcem ozrl, a je bil še vedno tako v ekstazi, da ni mogel oceniti svojega mučnega položaja. Zadovoljen kakor otrok, ki se je pravkar materi priporočal za kakršenkoli izreden dar, je vstal in nerodno sprejel gospo Noro. Govoril je spet o izredni časti in srečnem naključju, Demon pa kakor odmev za njim: — čast, seveda čast, izredna čast in radost in sreča. Potem s pikrim nasmehom: — Ali veste, gospa Reedelandova, kaj je sreča? Nora se je z naporom vzravnala: — Mislim, da sem res prišla v najbolj neugodnem trenutku. O, nikakor ne! Prišli ste v trenutku, ko sem vas poklicala, da se skupno nekoliko pozabavamo —, se je zasmejala tujka in je bila v svojem nastopu in v vsem vedenju tako sproščena, kakor da ji je tuja vsaka telesnost. — Vi ste me klicali? je bila gospa Nora užaljena, tujka pa se je poredno našobila, češ: — Ali je to kaj hudega? — Pa res, milostljiva — si je pomagal v. Berg, — res čudno naključje. Pravkar sva z mlado damo govorila o vas. — Kar seveda ni res! je z mrzlo brezobzirnostjo opovrgla tujka in se pri tem tako ljubeznivo priklanjala zdaj atašeju, zdaj gospe Nori, da je oba očarala. — Seveda — je bilo Bergu malo nerodno, — dama ne želi, da bi vedeli, kako se zanima za vas. — S čim sem si le zaslužila tako zanimanje? se je laskalo gospe Nori. — S temle vašim vprašanjem! se je zasmejala tujka. — Sicer je pa res, da sva z gospodom polkovnikom hotela pregledati prizadevanje njegovih ljudi za »obrambo«. Ali vi kaj veste o tem, gospa? Nič? Pa bi vas vsekakor zanimalo, ali ne? — Ne vem, če sem prav razumela — — Upam vsaj! Nemške vojaške načrte bomo malo pregledali in se nekoliko pozabavali ob njih. — Gospodična! se je za trenutek zdrznil v. Berg. —No, no, saj vendar ne boste trepetali pred dvema ženskama? In tu smo popolnoma sami. Mislite, da mi je kaj do tistih vaših umetnij? če hočete, vam jih narišem vse, kolikor jih imate, in še tiste, ki jih niti ne poznate. Hotela sem le, da se malo pozabavamo —- — Toda to je vendar tajnost — — Za vas, gospod polkovnik, zame pa takih tajnosti ni. Ne verjamete? Gospodarske vesff = Službeni list kraljevske banske uprave objavlja v 92. št. od 16. t. m.: Uredbo o izrednem odpisu sorazmernega dela zaradi plačila še nedospelega davčnega dolga ob koncu leta 1932. — Razveljavitev odločbe o ustanovitvi šole za telesno vzgojo. — Izpremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje določb iz odloka »B. Pogodbe in nabave" zakona o državnem računovodstvu. — Odločbo k pravilniku o določanju in. vračanju varščin. — Plačevanje obveznosti proti Madjarski. — Zvišanje postavk za blago iz tarifne št. 33., točke 3, uvozne tarife. — Zdravljenje uradnikov v smislu pravilnika o cepljenju zoper steklino. — Telefonski promet. — Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. — Razne objave iz »Službenih novine. — V zadru ii register se je vpisala Kmetska zadruga C or. Lendava r. z. z o. z. Zadruga ima namen razpečavati in predelavati kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih članov, oskrbovati svojim članom gospodarske, gospodinjske in obrtne potrebščine, ustanavljati in vzdrževati zadružna skladišča, nabavljati kmetijske stroje in jih izposojati članom in pospeševati sploh kmetijsko gospodarstvo svojega članstva. = = Hranilnici in posojilnici v Škocjanu pri Mokronogu r. z. z n. z, je ministrstvo za kmetijstvo dovolilo 1. odlog plačil za 6 let od 16. oktobra 1935 dalje, odlog velja za dolgove, nastale pred 29. majem 1934, 2. obrestna mera za stalne vloge se odreja na 2%, računajoč od 29. maja 1935 dalje. — Prav tako je kmetijsko ministrstvo dovolilo hranilnici in posojilnici v Preski odlog plačil za pet let od 16. oktobra 1935 dalje, odlog velja za dolgove, nastale pred 31. avgustom 1934, obrestna mera za stare vloge pa se odreja na 2°/o. računajoč od 31. avgusta dalje. — Odlog plačil je bil dovoljen tudi hranilnici in posojilnici v Zibiki (srez Šmarje pri Jelšah), ;n sicer za pet let, računajoč od 16. oktobra 1935 dalje, obrestna mera za stare vloge in vloge v tekočem računu pa se odreja na 2°/o brutto. = Občina Jesenice, srez Radovljica, razpisuje glavno ji ragma tično mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba: pravnik z vsemi predpisanimi teoretičnimi izpiti, prednost imajo oni, ki imajo že upravno prakso z državnim in stu-kovnim izpitom in še knjigovodsko strokovno izobrazbo. Varščina Din 10.000. Pravilno kole-kovane prošnje je vložiti do 12. decembra t. 1. pri občini na Jesenicah. = Monopol aluminija v Jugoslaviji. V Beogradu je bila osnovana tvornica aluminija d. d., ki je dobila s posebno odredbo velike olajšave z?v Proizvodnjo aluminija. Te olajšave se onra-vičuje s potrebami naše države po aluminiju, kakor tudi z dejstvom, da je to prva tvornica aluminija v naši državi. Tvornica je imela svojo ustanovno skupščino, delniška glavnica znaša 10 milijonov dinarjev. — Ameriške banke izkazujejo dobiček, čeprav še ni dolgo od znanega bančnega poloma v Ameriki, je vendar finančna situacija v USA znatno boljša. Prvič po letu 1932 so nekatere banke zabeležile namesto večjih izgub celokupno 71 milijonov dolarjev dobička. Bmma $mm§la DEVIZE Curili, 16. nov. Beograd 7, Pariz 20.2675, London 15V35, Newyork 307'625, Bruselj 51 "925, Milan 24.925, Madrid 41-975, Amsterdam 208‘825, Berlin 123‘70, Dunaj 56"40, Stockholm 78, Oslo 76, Kopenhagen 67'55, Praga 12'72, Varšava 57"85, Atene 2'90, Carigrad 2'45, Bukarešta 2-50, Helsingfors G'6675, Buenos-Aires 0'8350. Nakup in prodaja nepremičnin H Preskrba posojil // Nakup in prodaja hranilnih knjižic in vrednostnih papirjev ADAMIČ ALBIN, Ljubljana MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah, — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. ris »r, i Umrla nam je žena in nadvse ljubljena mati, gospa Ljudmila dr. Rapnikoya roj. Kenda soproga mestnega viš. svetnika danes zjutraj ob 8. uri. Pogreb bo v nedeljo, dne 17. novembra 1935 ob 3. uri pó-poldne izpred mrtvaške veže deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. novembra 1935. Milica in Ivica, hčerki in ostalo sorodstvo. Dr. Janko Rupnik, soprog DOBRO OHRANJEN KONTRABAS se takoj kupi. Ponudbe na upravo Sokola Vič, Sokolski dom, Ljubljana, Tržaška cesta. PRODAM DAMSKE SMUČI srednje velikosti. Naslov v upravi. DIJAKU-NIŽJEŠOLCU nudim ceneno stanovanje z zajtrkom in event. pomoč pri učenju. Cena po dogovoru, Ljubljana, Rožna ulica 7/1. PRODAM malo rabljeno damsko kolo Gregorčičeva ulica 17 c/4. ZNANJA Z GOSPODOM do 40 let želi mlada ločenka. Pod šifro 2840—28. POTNIKA za prodajo v vsaki pisarni potrebnega predmeta iščem takoj. Stvar je brez konkurence. Ponudbe na upravo lista pod »Zaslužek siguren«. MLAD GOSPOD, dobro situiran, prijetne zunanjosti želi spoznati dobrodušno gospodično. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Ženitev«. KISLO ZELJE. REPO, sarmo, prvovrstno po ; brezkonkurenčni ceni, vsako množino, dobavlja Homan, Sv. Petra cesta št. 81, tel. 3539. j PEČI ZARJA najboljše, najcenejše nudim, ob- 1 zidavam vse vrste Lutzovih peči, štedilnike, | oblagam kopalnice, mesnice s keramičnimi ploščicami. Kovče, Ljubljana, TyrSeva c. 47. SOSTANOVALCA v lepo, snažno sobo v centru mesta, z ali brez zajtrka, iščem. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO SOBICO oddam takoj ali pozneje mirni gospodični. Naslov v upravi »Glasa j naroda«. NOVOST V prehrani naše dobe je: Mešanica doma-lih čajnih rastlin NAJBOLJŠI NADOMESTEK ZA INOZEMSKE ČAJE. — Po odobrenju Min. soc. pol. in nar. zdravja od 11. maja 1935. 1. S. br. 14.004. STAVLJA v PROMET: KMETIJSKA DRUŽBA r. z. z o. z. V LJUBLJANI. .. £9 • 'джамевсв ' •••••mmam» »NAŠ ČAJ« za vse: ženske in moške, za odraslo deco in majhne otroke. — Je pravi družinski čaj iz naših domačih čajnih zelišč. — Pijte ga zjutraj in zvečer, dopoldne in popoldne in oh vsaki drugi priliki. Vsi so zadovoljni, vsi ga hvalijo! — »NAŠ ČAJ« zahtevajte v vseh prodajalnah! mene ERWIN» ARHAR Št. Vid nad Ljubijano V . v 'Afa J? O. % •m 4. ЛЛеЈА ^ a/- CEVfcJI Moški vi s. črn box od „ polčevlji „ od „ semiš lak „ od Smučarski . , . . okovani Din 115-125 „ 90-110 „ 115-145 . Din 200 220 Moški sportski za strapac dvojni podplat ... ,, 150 Fantovski in otroški nepremočljivi od Din 75—40 Zenski za drsanje od „ 115—120 Zenski elegantni od „ 100—165 Copate In nogavice vseh vrst po nizki ceni „Prodajalna čevljev** preje „pri Pollaku", Dunajska cesta 23 sedaj Kolodvorska ulica 11 (v hiši M. Meglerjeve roj. Pollak) Dobrodelnim družbam za Miklavža in Božič izredne cene. manufakturna trgovina v Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma) Vas postreže s prvovrstnim zimskim blagom po izredno nizkih cenah. Obiščite nas in prepričajte se. Naše geslo: Dobro blago! Nizke cene ! Vlac&cafte-„(ftas navada" ! Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: LOJZE ZAJC, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18 Državni nameščenci! Oe hočete štediti z denarjem in imeti vedno čiste In blesteče parkete, zahtevajte, v Vaši zadrugi le: Cena škatlji .... Din 10 — Velika škatlja . . . Din 18’— Odprto po kg ... Din 24-— Glavna zaloga: R. HAFNER, Ljubljana, Celovška t. 6i Telefon 35-65 avocatile Мпжјжде Kmetijske Malice Hranilne knjižice prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12 Telefon 38-10 Telefon 2059 Suha drva, premog, karbopakete ^ ^ dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 V vsako hišo naiieneiši dnevnik .Glas naroda* Malo sode bikarbone in kuhinjske soli in v trenutku imate sintetske mineralno vodo, toda komur je kaj za zdravje, mu je najboljša ^||||1||F pijača Mr ona s srtem Proda se v industrijskem kraju Gorenjske blizu Ljubljane dobro opremljena parna zapa na parni pogon z lastno električno razsvetljavo in železniškim tirom; je v obratu in v prav dobrem stanju. K žagi spada precej sveta in stanovanjska biša z vrtom. Prodaja se tudi proti vložnim knjižicam nekaterih mestnih denarnih zavodov. Ponudbe na Aloma Company d. z o. z., Ljubljana Izdaja »Narodna prosveta« v Ljubljani, zadruga i. o. predstavnik I Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. Vsi v Ljubljani. 6LS5 аоувша OTROK - «ew, П. XI. 1935. - il 26. Jesenski gozd lil,,,,,,,,,,.!...................Ml..................................................Ul..................ni................................................................................................'"Ml,,,,lil"1""..............H" Marij ana želj eznova-Kokalj : Radovedno sonce Sonce se je razburilo : »Jaz sem pa mislilo, da ljudje ponoči spe ! « »Kaj še,« so kričali razigrani žarki. »Spe samo pridni otroci. .. Ponoči se bogatini zabavajo,- reveži pa delajo ... Ni razlike med dnem in nočjo ...« In sonce se je globoko zamislilo, žarki so utihnili. Pričakovali so njegovih zapovedi. čepeli so mirno okoli prestola. Kmalu so se naveličali in začeli so se brcati, suvati in ščipati. .. Temu in onemu je ušel smeh, toda hitro se je zresnil, kajti, gorje mu, če bi ga sonce videlo. Sonce je bilo nenavadno zamišljeno. Pozabilo je na svojo okolico. Mučila ga je ena misel: »Kako je ponoči na zemlji in kako bi zvedelo, kaj se godi na zemlji tedai, ko ono ne sije. Celo noč je premišljevalo in zjutraj je prigrmel sam sveti Peter k soncu in že od daleč upil: »Za božjo voljo, kaj ne mislite danes na j zemljo! Kje pa ste1 Zakaj ne stojite v vrsti, da vas preste jem pred vašim odhodom ! « Ko se ni nihče ganil, je sveti Peter v skrbeh pristopil k soncu in ga vprašal: »Kaj si bolno, božje sonce?« Ko da se je prebudilo sonce iz sanj, se je začudeno ' ozrlo žarki so čepeli okoli njega, med njimi je stal sveti Peter in vihtel v roki velikanski zlat ključ. Tedaj se je šele sonce zavedlo in poslalo svoje žarke na zemljo. Ves dan je bilo zamišljeno. Niti enkrat se ni ozrlo na zemljo. Tuhtalo je, kako bi izvedelo, kaj se godi ponoči na zemlji. Zvečer, ko so se jeli vračati žarki s svojega dela, se je razjasnilo sončno lice in veselo je dejalo: »Domislilo sem si, kako bom zvedelo, kaj delajo ljudje ponoči!« Žarki so prisluhnili. In sonce je nadaljevalo: »Poslalo bom enega od vas na zemljo. Imel bo nočno službo!« žarki so se hudo prestrašili in zatrepetali. Sonce je bilo tako navdušeno, da niti zapazilo ni strahu. »Poslalo bom enega, katerega, še ne vem ... Pameten mora biti in imeti mora dober spomin.« Začelo jih je gledati po vrsti. Ni se moglo odločiti. Začeli so tudi žarki ugibati, kateri naj pojde ponoči na zemljo. In ugibali so celo noč. Zjutraj so se veselo vsuli na zemljo in se poizgubili širom nje. Zvečer so se vrnili v skrbeh k soncu. Sonce jih je pozdravilo, rekoč: »Žrebali bomo!« In žarek, ki se je najrajši potikal po šolskih klopeh, je moral pisati številke, in to vsako številko na dva listka. En listek je dobil žarek, drugega pa je vtikalo sonce v veliko vrečo iz suhega zlata, žarek je pisal počasi številke. Bil je okoren, pa tudi hitel ni v veselje svojih bratcev, ki so vsi trepetali, da jih bo zadela neusmiljena usoda nočne službe. Pisal je vso noč in še tri, štiri noči. Sonce je postajalo že nepotrpežljivo, radovednost ga je mučila. Peto noč so bili listki napisani. Sonce jih je mešalo v vreči, žarki so bili v skrbeh in niti dihati si niso upali, šepetali so razne kozje molitvice in čarovnije. Moliti niso znali k Bogu, ker nimajo duš. Sonce je brskalo po vreči in... izvleklo številko: žarki so bili razburjeni. Sonce je dejalo: »žarek s številko 7777 pojde ponoči na zemljo!« žarki so se oddahnili, žarek s številko 7777 se je preril skozi trume bratcev. Ves se je tresel. Bil je slaboten in še zelo mlad. Sonce ga je poklicalo pred se in mu velelo: »Ti si določen, da mi boš ponoči služil. Pojdi na zemljo pri priči ! « »Sam?« je drhte vprašal žarek. »Seveda! Koga se pa bojiš? Kaj nisi moj sin? Jaz sem sonce, kralj življenja in smrti!« žarek se je sramoval svoje bojazljivosti. Ozrl se je po bratcih kakor bi pri- čakoval od njih pomoči. Toda sonce je dejalo: »Kar hitro se spravi na zemljo!« Žarkom se je smilil bratec, začeli so ga objemati in poljubovati. To je genito celo samo sonce. Preklicati pa ni hotelo svoje zapovedi, bilo je preveč radovedno. — 2 — In sončni žarek se je odpravil žalosten na zemljo. Sveti Peter ga je začuden spustil skozi nebeška vrata. Ni imel časa se z njim pomenkovati, kajti ravno so prihajale duše v sveti raj in sveti Peter je vsako po stari navadi vprašal, kdo je, kaj je delala, koga ima na zemlji in odkod je. Zato so se kaj naglo zaprla nebeška vrata za ubogim sončnim žarkom. Otrl si je solzo in se počasi spuščal nizdol. Zagledal je velik top. Vanj so zrli možje in se glasno menili. Ko se je žarek skril v grmovje, je dejal mož, ki je gledal v top: »Izginil je... Kaj je moralo to biti. Takega pojava še nisem videl!« Vsi so mu pritrjevali in ugibali, katera svetla zvezda se je utrnila... Žarek je hotel zavpiti: »Nikari si ne belite glave, to sem bil jaz, sončni žarek številka 7777.« Molčal je. Bal se je, da ga ne bi zaprli v top. Možje so začeli računati in pisati, žarek pa je tičal v grmovju dotlej, dokler ni skočil prvi bratec na vrhove planin. Eden se je celo vsedel na sam velikanski top. Tedaj je planil žarek iz skrivališča in se postavil pred poslopje, kjer je stal na strehi top. Celo uro se je mučil, da je prečital napis: »Zvezdama«. Vesel se je podal k bratcem in jim povedal o svoji prvi nočni službi. Potem se je dvignil pod oblake in kmalu je stal pred soncem. Na dolgo in široko mu je moral pripovedovati o zvezdami. Pripovedoval je tako dolgo, da so mu pošle moči in da je zaspal soncu pred nogami. Sonce še zapazilo ni, da nočni žarek spi. — »šmenta, ljudje so pa res zviti, kaj ne uganjajo ponoči, samo zato, da jaz vsega ne vidim ...« Priskakljali so žarki, dan je minul. Bratec se je spet odpravil na svet. še ni bila popolna tema. Večerna zarja je poslikala nebo na zatonu in otroci so skakali po trati, žarek je naravnost med nje skočil. Razpršili so se dečki kriče, (Dalje.) Marijana želj eznova-Kokalj: Na obali Valovi poskakujejo, se s soncem pomenkujejo, k obali približujejo, potem beže, potem beže — tako igra veselo se morjé! Stojim, strmim. So misli moje ladjice srebrne, ki vozijo se čez morjé, a vsaka se domov povrne, ker vsaka ve —: v tujini mnogo je gorja in srečo najdeš le doma... ............................................. . ..........lini.""lili................H,lili".. Hi, nam se n'udiì... Prijatelji... Anliirse prigaieljice Kovačnica v gori Anže: Karkoli — Saj veš, kaj vse so včasih žalik-žene dajale ljudem: Klobčič preje, ki je ni bilo nikoli konec, semena, da so lahko sejali kar po snegu, pa so vendar pridelali toliko žita, da niso kam vedeli z njim — Zala (mu seže v besedo) : Seve, a tp je bilo včasih — Anže: Saj le pravim, kako bi bilo, ako bi tudi nama danes žalik-žena prinesla kaj takega — Zala (se stisne k bratu): Kaj bi si pa izbral, Anže, ako bi imel na izbero —? Anže: Kaj, hm — (Premišljuje.) Tako palico, ki bi jo kar zapičil v tla, pa bi mi koj palčki jeli streči kaor bi jim ukazal — Kaj, Zala, to bi bilo nekaj —! Zala (sanjavo) : Lepo bi že bilo, verjamem, vendar — Anže: Kaj: vendar? Prav nič: vendar —! Le pomisli: Nikoli bi mi ne bilo treba delati, za nič skrbeti, povsod bi bil donia in vsega bi imel dovolj — Zala: To že ni nič — aKj bi počel brez dela?! — In tako palico ti še lahko ukradejo — (Tiha in živa se izozad smehljata, i Jaz bi že rajši imela kaj drugega — Anže (zaspano) : Seve. ko nisi nikoli zadovoljna. (Zeha.) Zala (nagajivo): Lepa zadovoljnost, ko praviš, da bi ti morali drugi streči, kadar bi se ti zljubilo! (Se zasmeje. Tudi Anže se dremavo zasmeji, izozad pa z njima vred T i -ha in živ a.) Anže: Rajši zaspiva. (Tiha in živa se pritajejeno hihitata.) Zala (si z roko zakrije oči): Anže, slišiš? Ali ni nekdo tukaj ? Anže (zeha): Poglej — (Še bolj dremavo.) Boš videla — Zala: Ko si ne upam — Anže: Pa ni treba — (Zaspi.) Zala: (kujavo): Le čakaj, bom še jaz zaspala, pa se ne zbudim, četudi pride sam gorni mož pote — (Položi culico pod glavo in zaspi. Palčki pridejo s Tiho in Živo v kovačnico in radovedno ogledujejo speča otroka, živa stopi k deklici. Tiha k dečku, nakar vsaka po enega pregrnetr s pajčolanom Iz gozda je čuti šelestanje listja in rogam’ gornega moža Momača.) Lomač (za sceno) : I Ujet sem bil, pa nisem več, I grem kamor, me je volja: Bom žalik-žene spet podil čez gore in čez polja, lomastil sem, lomastil tja, in v skale hodil leč — A palčki le še ne vedo, kaj naj otrokom dado — Ho, ho, ho, ho, jaz pa sladko medico sem polokal, čeprav ostal sem brez žene. ne bom zato se jokal — (Kakor se oglasi Lomačevo roganje, se palčki poskrijejo, aživainTihase kakor v obrambo skloneta nad otroka.) ZASTOR. Feiner-Vaio Bratina: Boirca Smri Legenda v šestih slikah Bogati sosed: Tu ga imaš še ti nekaj. (Vrže Zdravniku še eno mošnjo.) Zdaj pa hitro povej! Smrt mi bo precej spet za petami. (Se ozre nazaj in težko diha.) že prihaja ... Zdravnik: Tudi za vas najbrž ni več pravega zelišča. Bog. sosed: Kaj . . . kaj se to pravi? ... To pomeni, da tudi vaše čudežno zelišče ne pomaga več. Zdravnik: Mislim, da ne. O tem sem bil prepričan že tedaj ko sem vas videl izpred hiše svojega očeta. Bog. sosed: Ti si torej sin mojega soseda? Zdravnik: Tistega, ki ste ga nagnali s psi na cesto. Bog. sosed: Sam hudobec me je poslal k tebi! Zdravnik: Tako? Vse svoje življenje ste vi pošiljali druge k njemu. Bog. sosed: če bi bil vedel, da bo postal sin mojega siromašnega soseda tak slaven zdravnik, bi ga ne bil tedaj pognal na cesto. Dal bi mu bil denarja, da bi te bil pustil še desetkrat več študirati in bi mi ti zdaj lahko pomagal ter me ozdravil. Bom pa zdaj to dopolnil. Saj to še vedno lahko: Evo ti denarja! (Vrže zdravniku mošnjo z denarjem, pa zopet eno.) Pa še dobiš. Odvedite me. (Obrnejo voziček.) Zdravnik (odmakne mošnje z nogo na stran) : Niti za vse vaše bogastvo vam ne morem pomagati, ko pa luč vašega življenja že dogoreva. Bog. sosed: Mojega življenja luč?... Stojte! (Obstanejo z vozičkom.) Kje je ta luč? Kje stoji? Zdravnik: Ob vzglavju vsakega človeka. Bog. sosed: Tedaj je to sveča na moji nočni omarici. Ko sem odhajal, je dogoreval že zadnji konček. Prižgati sl moram hitro novo. (Vrže denar med ljudi.) Kupite sveče! Tri funte težke! Tri lakte dolge in ped debele! . . . Ves sveženj ! Levja vprega V Kaliforniji (Amerika) imajo v zoološkem vrtu tako krotke leve, da jih vprezajo kakor pri nas konje. Sicer je pogled na »kralja puščave«, ki vleče voz, res lep, vendar bi se menda marsikomu izmed nas tresle hlače, ako bi moral sesti na takle voz. Ma mladih njivah Pirjevec Viktorina: Ubiia mladost Bil je lep jesenski dan. — Stopala sem proti šoli, v mislih sem imela ravno Cankarja. Bila sem tako zamišljena, da nisem opazila, da nekdo prihaja proti meni in me kliče, šele ko je prišla do mene, sem jo spoznala. Obstala sem, sama sebi nisem mogla verjeti, bila je moja stara kolegica iz samostanskih šol — Angelina Zavratnikova. Nekoč tako lepa in polna življenja, je sedaj na prvi pogled bolna in strta. Samo njene lepe in sanjave oči so ji ostale. »Vendar sem te našla,« mi je z vso sapo dejala. »Kaj ti je, draga Angelina? Si bolna?« Na stolpu frančiškanske cerkve je bila ura dve, torej imam še uro časa do pouka. »Kakor vidim, si trudna in izmučena, pojdi, greva na bližnjo klop, da se od-počiješ.« — Tiho mi je pritrdila. Odšle sva vsedli sva se. Nad nama je šumelo ovenelo jesensko listje. Kamor sem se ozrla, sem čutila dih jeseni. Nad gozdovi so se nakopičili oblaki, povesili so se globoko doli do vrhov, kjer so se zapletli v vejevje. Gledala sem Angelino. Njena obleka je bila revna in ni bila podobna njenemu nekdanjemu rodu — (kajti bila je iz aristokratske rodbine, njen oče je zapravil vse, ko je videl, kaj je storil, se je usmrtil, — sedaj je prešla vsa skrb na mater). Dolgo sva molčali, pretrgala sem to mučno napetost, rekoč: »Kaj te je privedlo tako daleč, Angelina?« »Dolga je moja zgodba življenja, odkar sem zapustila prag samostanske šole. Poslušaj!« Vzdihnila je, pogledala trudno minic idoče ljudi in pričela: »Ko sem zapustila šolo, sem ostala do ma, dohodkov za nadaljno studiranje ni bilo. Za očeta veš. — Mati je bila primorana hoditi v tovarno, mene niso sprejeli. Nekega večera matere ni bilo več domov. Z nekim moškim je odšla neznanokam. Ostala sem sama sebi zapuščena. Prišel je nekega dne neki trgovec, pobral je še tisto borno pohištvo. Morala sem iti z dragega, sedaj tujega doma — za kruhom. Usmilila se me je neka gospa in: me vzela k sebi. Delala sem ji kakor živina, toda njen mož je bil nezadovoljen. Kaj sem hotela, prosila sem jo na kolenih vsaj za prenočišče. Vse poletje sem presedela na tivolskih klopeh. V dopoldanskih urah sem tavala po mestu ter iskala službe. Toda zaman — vse iskanje, službe nikoder. Nekoč čitam, da je razpisana služba ste-nografinje. Takoj se odpravim na dotični urad. Čakam v čakalnici, v kateri je bilo že vse polno mladih, elegantnih gospodičen. Bila sem torej že pri zadnjih — malo upanja. — Iz pisarne je donel ves čas smeh in grohot. Radovedna sem bila, kaj bi to pomenilo? Slednjič pride vrsta na mene. Vstopim, nekoliko preplašena. Iz torbice privlečem spričevalo. Pred menoj je stal visok, suhljati gospod. Prijel me je za roko in dejal: Lepa gospodična, ne rabim spričevala, rabil bi mogoče le vas, kako ste ljubki in fini, v vaših globokih očeh se nahaja skrivnost, zlato bitje, mislim da sem uganil. Morate biti pač iz zelo aristokratske rodbine, vaša ponošena ali vendar lepa obleka vas izdaja.« — Rdečica me je oblila, kako srečna bi bila v tistem trenutku, če bi mogla zbežati. Kako je mogel uganiti, sem si mislila. — Ne morem vas sprejeti, prepozni ste, tudi močne postave niste. — Hotel me je prijeti za roko, v tem hipu sem , zbežala. — Takih primerov sem imela mnogo. »In kje boš sedaj, ko pridejo mrzli jesenski dnevi? Kje boš tavala? S čim se boš preživela?« — sem ji nehote posegla ' pogovor. »Ravno to vprašanje se mi venomer siljuje v glavo: Kje — kam? Da, kje bom? Pride zima, toplega oblačila nimam, vse kar sem imela, sem morala prodati. Dnevi so mi dolgi kakor večnost. Nimam denarja za košček črnega kruha. Nad vsem življenjem sem že obupala. Kakšne lepe mladostne sanje, kje so sedaj, zbežale so. Kje so moji upi, moje nade? O, moja mladost je ubita in strta, moja krila so polomljena. Svet mi je ugrabil dušo in zdaj jo iščem. Vprašujem se: kje je moja revna, izgubljena duša? Potapljam se v morje žalosti in bede. Ravnokar sem namenjena potrkati na samostanska vrata in tam prositi pomoči.« Podala mi je roko in dostavila: »Kako si srečna, iz tvojih oči sije sreča in zadovoljstvo — ali jaz?« Britko je zajokala in z njo so tudi zajokali vrhovi visokih kostanjev, jokali so nad temno usodo nesrečnega dekleta. Spremila sem jo do visokega tihega zidovja. »Potolaži se, Angelina, saj mora priti boljše življenje, mora priti, dalje ne more iti tako, ne smeš obupavati. Spominjala se te bom z dejanji.« še enkrat sva si stisnili roki in se razšli, ona prosit pomoč k usmiljenim sestram — jaz v šolo. »Ubogo dekle, kako- daleč si prišlo, kam te je privedla revščina.« Potrta sem stopala proti šoli. Spomnila sem se Prešernove krasne elegije »Slovo od mladosti«, ki pravi: da svet čisla le bogastvo in lepo zunanjost in da to oboje človeka naredi srečnega. Sirota ne tokaj! Nemo hodiš svoja pota in pogled ti je teman: Vsak korak je tvoj z bridkostjo obdan ... O, ne jokaj, duša! Tukaj sredi tal — v zibki zemlji naši, bo tvoj srček spal. Vem, jokajo zvonovi žalostinke do srca: Milo zame, prosi duša! Kmalu bodemo doma... Jože Thaler. Našim prijateljem in prijateljicam Danes vidite v »Glasu« novo zaglavje : »Na mladih njivah«. V tem oddelku bom odslej po možnosti objavljala leposlovne poskuse takih prijateljev in prijateljic, ki se od njih že poslavljajo otroška leta in prehajajo v mladeniško oziroma dekliško dobo. Povsod je navada, da mladi nadarjeni ljudje dobe kje priliko povedati, kaj čutijo in zmorejo in znajd. Nemara se iz takih poskusov izbrusi marsikako kleno zrno. Vsekakor pa, bo najmlajšim v zabavo in vzpodbudo, ako vidijo napredovanje onih, ki raslo tik pred njim. Tem in onim bi rada, s tem vlila, poguma ter veselja do življenja in udejstvovanja. V pričakovanju, da smo se prav razumeli, vse prisrčno pozdravlja in vabi v svoj krog teta Meta. Milivoj Monor: Jesenski dan Podlesek v travi se šopiri in ptički se pripravljajo, da daleč bodo odleteli. Na jug se zdaj odpravljajo. Jesen je prišla zdaj v deželo. Odpada listje raz dreves, je zadnje cvetje odcvetelo, zapuščen zdi se travnik, les. Simpans pomaga pospravljati_______ Mali pri Jeti Draga teta Meta! Na Tvoje povabilo v »Glasu slovenskih otrok« Ti pošiljam tudi jaz spis »Vsi sveti«. Ne vem pa, če Ti bo ugajal. Zelo rada bi vedela, kako boš zadovoljna z njim. Sporoči mi tudi, kako se Ti godi in ali si zdrava. Vsi sveti. V ,лko leto na dan 1. novembra po-časvimo spomin naših rajnih. Vsakdo pohiti na pokopališče, da okrasi grobove in prižge svečke na njih. V nemi bolesti se spominjamo vseh naših dragih, ki že počivajo v hladni gomili. Marsikateremu se ta dan orosi oko, ko pomisli, da so še morda pred letom dni živeli skupaj srečni in zadovoljni, danes jih pa ni več, da bi z nami delili veselje in žalost. Grob ostane tih in nem. Le spomin na rajnke nam še ostane. Svečke medlo gorijo, zvonovi žalostno pojo le tu pa tam se sliši pridušeno ihtenje. Tam ob grobu stoji sirota, ki so ji pokopali očeta in mater, drugi zopet objokuje sestro, brata, mati svoje dete. S sklonjenimi glavami tiho molijo za pokoj njih duš. Le počasi zapuščamo grobove z mislijo, da tudi nas čaka mati zemlja, kamor nas bo nekdaj sprejela in kjer bomo sanjali poslednji sen. Prav lepo Te pozdravlja Darja Pirkovič, uč. I. razr. viš. nar. šole. Draga Darja! Kakor vidiš, mi je Tvoj spis tigajal. Prav lepo si opisala ta resni dan. Kako se meni godi, bi rada vedela? Veš, zmeraj imam polne roke dela. V delu pa čas hitro mineva in je človek zadovoljen. Zdrava sem pa kakor kraška brina in mi ne škoduje niti vročina niti mraz. V pozdrav Ti pošiljam malo šatuljico, kamor boš lahko shranjevala kake drobnarije. Dobro se imaj in oglasi se še kdaj pri teti Meti Draga teta Meta! Danes Ti pišem prvič. Zelo mi ugaja list »Glas naroda«. Najrajši ga prebiram. Posebno mi ugajajo pisma Tvojih malih. Zato sem se odločila, da Ti tudi jaz pišem. Povem Ti, da imam veliko veselje do čitanja. Vsako knjigo prečitam dvakrat ali pa še večkrat. Zato Te prosim, ljuba teta Meta, za eno knjigo, pa prav lepo, veš. Upam, da bo to moje pismo srečno priromalo v Tvoj dragi kotiček. že naprej se Ti zahvaljujem in Te prav prisrčno pozdravljam. Marica Križman, učenka osnovne šole. Tržič 1. Struge na Dolenjskem. Draga Marica ! Pismo je srečno priromalo v »Glas«, Ti pa mi sporoči, če si prejela knjigo »Marko Senjanin«, ki Ti jo danes pošiljam. Veseli me, da ljubiš dobre knjige. Te Ti ostanejo vedno najzvestejše prijateljice. Prijazno Te pozdravlja teta Meta Draga teta Meta! Dobra si, teta Meta! Dala si nama obljubljeno papigo. Na podstrešju sva dobila staro kletko. Prepleskala sva jo z belo barvo. Sedaj je lepa in v njej je papiga zadovoljna. Silno sva je vesela. Rada jo imava in učiva jo govoriti. Iskreno se Ti zahvaljujeva za lepo papigo in Te lepo pozdravljava Milan in Dušan Mravlje. Draga teta Meta! Danes se prvič oglašam v Ttojem listu. Veš, draga teta, tudi jaz bi rad papigico, pa vseeno ne bom obrnil hrbta kakor užaljena Mojca. Veš, draga teta, jaz tudi rad čitam. Imam par knjig, pa sem jih že desetkrat prečital. Veselim se, ako bom dobil papigico ali kakšno knjigo. Pa zbogom ! Klančar Oton, Mala Loka št. 9, p. Višnja gora, Dolenjsko. Dragi Oton ! Ker je za danes papigica že oddana, Ti pošiljam zbirko koroških popevk »Sijaj, sijaj solnčece!« Upam, da Ti z njo ustrežem. Sporoči, kako Ti bo knjižica ugajala. Te lepo pozdravlja teta Meta Uganka Vsak nad mano se huduje, me nesreči pripisuje, meni se očita greh, če je v šoli slab uspeh. Pošia ieie Mcie PAPIGICO sta zadnjič prejela Milan in Dušan Mravlje. Samo glejta, da se ne stepeta zanjo. To nedeljo jo dobi Saško Travnik. Vsem obilo veselja s ptičicami, ki človeka s svojim šegavim vedenjem tako nedolžno zabavajo. Cel kup pisem sem zopet morala odložiti za poznejši čas. Kdor še ni prišel na vrsto, naj zato nikar ne bo potrt. Počasi bom, ustregla vsem. Nihče ne bo prikrajšan.