List M korletl delav-akega l|udatva. Delav* cl ao opfaviAenl do vaaga kar productra)o.
Thla paper la devoted te the intereota of the working claae. Work-#ra are entitled to all what thev produce.
Enivre*! a« «"•'ond-oia»* o>ati«*r, u«<-. fl. Itwr, »t »h« post offu-i» at Chicago 111. ui.dit> th. Aci of Congr*«* of Marob Ird. I*7v
Office: 2146 Blue Uland Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se",
PAZITE!
jr^%
na Atevllko v oklepafu-ki ae naha|a pole« ve. iega naslova, prilepile, nega epoda| ali
naovltku. Ako (1641 |e itevilka . V ' tedaj vam e prihodnjo itevllko nafcegn liata poteče naročnina. Proai-mo ponovite )o tako).

Stev. (No.) 163.
Chicago, 111., 25. oktobra (October), 1910.
Leto (VoL) V.
SLOVENSKO DELAVNO LJUDSTVO V AMERIKI.
Sodrugi m sodruginje! Dne 6. no v. t. 1. bodo volitve. Z glasovnico bo treba odločiti, ste li proti kapitalistični sužnosti. Za vašo kožo gre.
Dobro plačani agitatorji kapitalističnih strank bodo vporabili m ciganske umetnosti, da Vas preslepe in aopet vkujejo za dve leti v kapitalistično tlačanstvo.
Kapitalistični agitatorji in kau-didatje Vam obljubijo pred volitvami raznovrstne socialne reforme, še Inno z neba, da zopet pridejo do državnega korita. Ko so pa volitve končane, Vam pokažejo figo. Vi pa ostanete isti sužnji. kot ste bili pred volitvami.
Nikogar nimate v zveznem državnem zboru, ki bi se brigal za Vas :pa tudi v deželnem zboru ni žive duše, ki bi stavila in zagovarjala zakone v dobro delavnem ljudstvu v Ameriki. Ta igra, katero igrajo demokratje in republikanci že leta in leta, bi Vas morala že vendar spametovati. Imeli smo demokratično vlado, in za delavno ljudstvo v Ameriki je bilo slabo. Za demokrati so dobili vladne vajeti republikanci v roke, in delavno ljudstvo je prišlo z dežja pod kap. Demokratje in republikanci se menjajo pri vladi, za delavno ljudstvo pa ostane ner/.premenjena kapitalistična tlaka.
To zgodovinsko dejstvo bi pa moralo odpreti dejavnemu ljudstvu oči. Spoznati bi moralo, da se za delavno ljudstvo ne bo obrnilo na bolje, dokler bo glasovalo, da je zadovoljno z današnjimi gniJimi razmerami.
Mnogo delavcev in obrtnikov je danes še tako zaslepljenih, da pravijo: "Socialisti so aH right". Ali volil jih ne bom, ker še ne bodo zmagali."
Sodrugi in sodruginje! Tem zaslepljenim delavcem in obrtnikom raztolmačite, da ni poreba, da bi bili socialisti izvoljeni, da že zadostuje, če število socialističnih glasov pri vsakih volitvah naraste. Naraščajoče število socialističnih glasov je najhujši udarce za kapitalistične stranke. Vsled naraščajočih socialističnih glasov so kapitalistične stranke primorane do zakonodaje v ljudsko dobro, ker se bojijo, če bi hodile staro pot, da zgubijo zaupanje v deiavnem ljudstvu. Vsak glta, ki je oddan za socialistično stranko, zadene v Črno. Glasovi za socialistično stranko niso vrženi proč, pač so pa vrženi v vodo glasovi za kapitalistične stranke.
Ko je pri zadnjih prdsedniških volitvah dobila soc. stranka skoraj pol milijona glasov, so se kapitalistične stranke tako zbale socialističnega poplava, da so iz programa socialistične stranke u-kradle nekatere točke, s katerimi zdaj nastopajo pred volilci, da bi jih zopet navezale nase.
Sodrugi n sodruginje! Napnite vse sile. vsi do zadnjega v volilna agitacijo. Podučite delavno ljudstvo. da naj glasuje celo glasovnico in ne izbira kandidatov. Pod besedo "socialist" naj v krožku naredi križec.	/
t- Vsi v volilno agitacijo. Vsi na bojišče, ako hočemo doseči vspe-Hov za delavno ljudstvo.
Živel socializem! Doli z zloces-tim kapitalizmom!
Dne 6. novembra t. 1. vsi do /ailnjeg« moža na krov! -
Splošen pregled.
— ''Standard Oli družba" ali i trust za olje) je kupila za sto milijonov dolarjev zemljišča v IVnnsvlvaniji, v katerem ležijo bogate premogove plasti. Tekom desetih let bo to zemljišče vredno petkrat toliko.
Na ta način žro trust i sadove dela. ^imilaljc bolj hitro se osre-
dotočuje bogastvo v rokah posameznih milijarderjev. Čas ni več daleč, ko bo peščica trustjanov zapovedalo ameriškemu ljudstvu kot absoluten vladar, ako se ameriška ljudstvo ne zbudi še pravočasno in se L glasovnico odločno izreče proti kapitalističnemu gospodarstvu.
e	a
a
—	"Finančniki na vzhodu se
pripravljajo za paniko. Neka velika banka dela zdaj v New Yor-ku, kar je imela za pametno in umestno po leti leta 1907. Vrednostne papirje spreminja v pravo vrednost. Na vzhodu ne rizkira»-jo. Že v daljavi občutijo močan vihar. Mi svetujemo loplektorju previdnost in počakati žetev. Mi upamo, da bo bogata, in upamo, da bo naj kasnejše prišla v januarju." Tako piše v Det roi tu kapitalistični list, ki zastopa interese bankirjev in finančnikov.
Tu imamo sedaj kašo iz bankirskega lista. Posebno značilno je: svetujemo previdnost in počakati na žetev.
To pomeni z drugimi besedami. Milijarderji imajo zopet v svojem načrtu fnančno paniko, da bi svoje žrtve zasačili hi prehiteli pri kolekdjL da JiLtem več poba-sali v svoje denarne malhe brez dna. To je brutaliteta osretoče-nega kapitala v popolni nagoti.
•	a
a
—	âtrajk krojačev in šivilj pri tvrdki Ilart. Schaffner in Mark» v Chicagi, dokazuje, da se tudi nezavedni delavci spuntajo, če se delavce izkorišča do skrajne meje.
Razdelitev tlela, akordno delo slabo postopanje z delavci, denarne globe — bujne cvetke kapitalistične "talenge" so provzročile spor med delavci in kapitalisti.
Sploh je omenjena tvrdka raz-upita za najbolj iztoorfičevaliio podjetje. Delavci morajo dlje in bolj trdo delati kot drugod. Pri-ganjači pa vsaki dan vzlic temu zahtevajo še več dela od njih, za vsak najmanjši pogrešek pri delu jih pa kaznujejo z denarno globo. Delavec, ki je naredil le madež na obleki, je zgubil celo plačo za obleko.
V vsaki delavnici visi na steni delavskp red. kakeršnega v Ameriki še v kaznilnici ne poznajo.
Take razmere so morale povzročiti štrajk.
Ali komaj je pričela stavka, že je bila čikaška policija na mestu. Pa ne radi tega. da bi varovala Strajkujoče delavce pred najetimi pretepači.
Policija je bila tu, da je s koli pobijala ljudi, ki se borijo s po-savnimi sredstvi za zboljšanje svojega tužnega položaja.
a	a
*
—	Ako bi časnikar hotel vsem vstreči bi moral biti privrženec vseh ver in noben.1; biti bi moral temperenčnik in pijanec obenem ; v eni sobi bi moral biti fant in soliden oženjen mož : ljubiti in sovražiti bi moral ljudi; biti bi moral unionist in neunionist; biti bi moral ženij, bedak in tepec; pisati bi moral resnico, poleg pa lagati, da bi se kadilo, kadar bi lopovom pisal slavospeve; moral bi biti varčen, zaeno pa obiskati vsako veselico in pikiiik. Za vsakega naročnika, bi moral pisati. kot se njemu dopade; v svojih člankih bi moral biti klasik in izvedenec, ki vse vé. ker drugače se mu pripeti, da mu kdo, ki se je naučil za silo a b e, zaluča v obraz, da je tepec. Navse zadnje naj bi se časnikar v dolgih in krasnih poročilih navduševal za zabave, katere so užili drugi, dasirgvno je slabe volje, ali se pa smejal, dasiravno se mu je žolč razi il, če je sploh pri nje-mu še kaj tacega mogoče. Tako piše približno n.'ki kolega o časnikarstvu. I----------
Socialistični čarfniki se ne ozirajo na kritikarstve skisanih mo-
žganov. Tudi marsikateri kolega pri meščanskih listih je istega mnenja.
Naloga časnikarje ni vstreči vsem, marveč poročati o vseh dogodkih tako, kot so vplivali na njega, o vprašanjih, ki pos^zajo globoko v ljudsko življenje, pa
povedati odprto svoje mnenje.
•	e
—	Časnik "Toledo Blade" je izračunil, da je približno 80 tisoč oseb v ameriški republiki zaprtih v ječah. Torej 0.1 odstotkov.
Ako bi v Ameriki zaprli vse "graftarje" in politične sleparje, tedaj bi bile ječe kmalu premajhne in mesto 0.1 odstotkov, bi jih sedelo najmanj 1 odstotek
vsega prebivalstva.
a ^	a
a
—	Na ogromnem številu bankovcev, ki ao danes v prometu v Zdr. državah, čitamo: Zavarovani po bondih Zdr. drž. ali drugih jamčevinah. Te druge "jamčevi-ne" so delnice in bondi tvornic jn obratnih družb po Aldrich -Breelandovl predlogi za prometna sredstva. Dve tretjini teh jam-čevin sta 44 vodeni", katere lahko banke, ki jih hranijo, oddajo v shrambo zvezni vladi, za kar dobijo za 90 odstotkov nominelne vrednosti pravih bankovcev. Ker «o pa te 4<jamčevine" še vedno lastnina bank in nosijo obresti in dividend«', so bankovci, katere jim da vlada navadno darilo, katero bi lahko krstili z drugimi besedami: inilijonarska tatvina.
Ta tatvina še ni sankcionirana ker je mnogo časnikov postavilo ta velikanski švimlel na pranger, kar je provzročilo strah in trepet med bogatimi lumpi, ki so že v duhu delili prisleparjene milijone med seboj.
Bankovci ležijo še v državni blagajni v Waahingtonu, tako se oficielno trdi.
Prihodnjost bo pa dokazala če je to res?
a a a
—	Železniške družbe tflžijo, da slabo gre in je treba povišati voz-nino za tovore.
Chicago Northwestern železniška družba je izplačala zadnjih deset let 56 milijonov dolarjev le dividende in 30 milijonov dolarjev ima pa še v rezervi, dasi ima le 85 milijonov vloženega kapitala.
Ako bi bile železnice last države, bi bila omenjena železnica tekom desetih let že plačana in bi služila v splošno ljudsko korist. Tako pa «luži v dobro kapitalistom.
•	a
*
—	Rimski papež, ki je v sveti jezi prve dni skoraj proklel portugalsko republiko in svečano izjavil, da ne pripozna republike na Portugalskem, že sedaj žvižga iz druzega kota.
Nunciju v Rimu je naročil, riaj se dogovori in pogodi z vlado, katere vrste redovniki smejo še ostati na Portugalskem.
K j, časi so minoli, ko je svet vpoiteval, kaj Rim poreče k političnim spremembam. Čolnič Petra je dandanes res v hudem viharju in bati se je, da se potopi.
a	a
*
—	Kot krokarji požrešno zro z visočine na mrhovino, tako poželjivo zdaj gledajo velesile portugalske prekomorske kolonije.
Že leta 1807, ko je bila portugalska v finančni in politični stiski. je Cecil Rhodes znani klati-vitez in milijonar, ki je pripomogel. da so Buri zgubili neodvisnost, predlagal, da naj si Angli ia in Nemčija razdelite portugalske kolonije.
Seveda tajijo diplomatic tajno zvezo glede portugslskih kolonij med Nemčijo in Anglijo. Kedaj so pa diplomatic govorili resnico!
'Diplomatje tajijo vse; to je njih navada.
Nekaj mora biti že resnice, na tajni zvezi med Nemčijo in Anglijo, ker sedaj pišejo vsi svetov-
ni listi o nji, ki imajo navadno
dobre vire za svoja poročila.
a	a
a
— V Chicagi smo imeli zadnji teden 'bogate mladeniče kot goste. Bili so bankirji in lastniki železnic. Ogledali so si mesto železarske in jeklarske industrije Gary. V HI a ekst one hotelu so imeli slavnostno žretje. Ti bogati mladeniči posedujejo skupaj sedem bilijonov dolarjev. Da delav. ci dobite pojem o tem bogastvu, čitajte pazno naslednjo primero:
En bilijon v zlatu vaga 445,160 funtov. Ako bi zlato spremenili v žico, bi žica segla okoli zemlje. En bilijon srebra že va#a 10 milijonov funtov. Za prevoz enega bilijona zlat^lje treba 64 železniških voz, za prevoz srebra pa 10 tisoč. Sest tisoč ljudi je treba,, ako bi hoteli vzdigniti čok zlata, ki je vreden en bilijon. En bili-
KAJ PRAVIJO O FERRERJU ZNAMENITI PISATELJI IN UČENJAKI.
Ernest Haeckel: _" Veliki španski mučenik ni bil samo dober svobodomislec in ustanovitelj moderne šole, temveč bil je tudi jeden izmed tistih prvakov človeštva, kteri so celo svoje življenje in vso silo posvetili svobodnemu razvoju in napredku človeške družbe."
Maksim Gorki: —" Kadar se to zgodi, da črna sila fanatizma pred našimi očmi ubije moža, samo zato, ker je pošteno in humanitarno delal za dobrobit vsega človeštva, tedaj smo vsi jednako krivi tega umora. Ali ni Ferrerje-vo delo tisto delo, ki je drago nam vsem: napolniti svet s poštenimi iu razumnimi ljudmi? Ali ni naša dolžnost, stopiti bližje in v jon cekinov zloženih drug poleg | trenotkn nevarnosti pomagati d nize ga se razteza 650 milj da-' drug drugemu in braniti drug lec; zloženi vrh druzega pa dose- j drugega? Mi smo preveč indivi-žejo viaočino 100.000 čevljev. To dualistični ;oddaljeni smo drug je en bilijon.	<>d drugega ne po prostoru tem-
Omenjena peščica finančnih pi- več v idejah; kritiziramo dela ratov pa gospodari s sedmimi bi- naših prijateljev, a medtem nas lijoni.	| pa sovražnik ubija, jednega za
Da ta gospoda ni zaslužila te- I drugim. Kadar je kteri izmed nas ga bogagtva v potu svojega obra- umorjen, ae pa jokamo. Tako gre za menda ni treba še posebej po v- brez konca, mi bi bolje storili, a-darjati. Kdor je pa tako neumen, | ko bi branili žive, ako bi stali v da verjame, da ga je gospoda za- i gibanju od dne do dne in skrbeli, služila s trdim in poštenim de- da ga rešimo iz nevarnosti dokler lom. naj gre v New York in se je bil še čas." zglasi pri gospodu, ki v svojih j Upton Sinclair: —" Kapitali-"cajtengah" naglasa, da ni za zem je hinavski v svojih načrtih, "talengo", temveč le za pošteno ' krvoločen v svojih metodah, s ka-in trdo delo in kmalu bo tam i terimi išče svojih žrtev, zverinski kjer ga že čakajo — v norišnici je pa popolnoma, kadar se poslu-• + * m	žuje praznoverja in iz verskega
— V deželi mislecev in pesni- čuta nevednega ljudstva skuje ti-kov, v Bremenu je zopet policija ranstvo in tlačenje. Tako dela da-napadla štra j kujoče delavce in nes v Rusiji in Španiji in delal
provzročila kr vol it je. Policaji so nastopili po tolovajskem vzorcu svojih tovarišev v Berlinu.
bi tudi v Ameriki, če bi se upal. Med nami je na milione nevednih inozemcev, ki so bile njegove žrt-
Kakor povsod, kedar policaji ve onkraj morja. Seboj so nam napadejo št raj kujoče delavce, ta-1 pripeljali svoje duhovnike in ž ko se je vršilo tudi v Bremenu. njimi njih idejale. Te ljudi mo-I niformirani morilci oboroženi, i ramo pred vsem osvoboditi vsake organizirani in strahopetni. Njih i supersticijc (praznoverja) in od-žrtve, delavci pa neoboroženi. ju-1 bijati vsako versko tlačenje ako naški, pogumni in neorganizirani, «si hočemo ohraniti naše ustanove
ne pripravljeni za klanje.
Bilo bi drugače, če bi bili oboroženi," je ob priliki dejal neki moj tovariš - delavec, ko je stiskal pest čitajoč o tolovajskem napadu policije na delavce v Bremenu..
Da. če bi bil oboroženi . . . zakaj pa niso bili?
prostosti v Ameriki. Verska nestrpnost se je že porajala po vseh krajih dežele in kam še lahko pridemo, nam pokazuje sramotni umor Ferrera."
Jack London: —" Ako bi bil slavni Ferrer umorjen kje n^d divjaki, bil bi mučenik, t«>da nihče bi se ne čudil. Ampak da je
Ker delavci niso tolovaji in ne umorjen od moderne države v pr-
barbari! Delavci se borijo z uma svitlim mečem in postavnimi
sredstvi za,svoje pravice; tolo-
vem desetletju dvajsetega stoletja. ni njegovo m učen išt vo saino anakronizem temveč tudi pretre-
vajska sredstva pa prepuščajo siji v zgodovinski dogodek. Zdi se kapitalistom in njih slepemu o- i mi, kakor da bi v Novi Angliji rodjii — policiji.	zopet začeli po starodavnem na-
• t •	činu sežigati čarovnice. Umor
—Kapitalistični listi vedno pri- Ferrera je nekaj nezaslišanega, čenjajo svoje članke: "Naša po- strašnega ! A fcljub temu se je licija, naša policajska sodišča, j zgodil. Skoro ne moremo verjeti, naš občinski svet, naša velika po- j Vemo. da se je zgodilo, a vendar rota, naša volilna in javna go- je nekaj neverjetnega." sposka itd. Vsi ti zavodi in na- j	■
BLAZNI SISTEM.
prave pa niso nič druzega kot agentnra, pod katere zaščito tatovi. vlomilci, morilci, roparji,
vbijalci in graftarji zvršujejo V ('hieagu vvekrat vidimo sko-svoje nizko delo.	»'o na vsakem cestnem vogalu
Kapitalistični listi so pa tako | ženske s škalljami v rokah, ki nesramni, da zahtevajo, da bi de- nadlegujejo mimoidoče za denar
lavei spoštovali posredovalnice s tem, da bi se vnetnali za kapitalistični družabni red.
To je res že višek predrznosti.
a	a
a
— V New Yorku je bogata dama potom oglasa iskala odgoji-teljico za svoje otroke. V oglasu
direktno ali ndirektno povzročajo bedo, povzročajo, da se rodijo otroci, ktere morajo njih matere — nesrečna dekleta — takoj ob rojstvu zatajiti. Nazadnje kapitalisti svoj<« ženč in hčere, prenaai-čene pasjih in opičjih pojedin, ktere več ne vedo kaj početi vsled dolgočasja, pošljejo na ulice, da nadlegujejo mimogredoče delavce — bogatinov gotovo ne, kajti ti švignejo mimo v avtomobilih — za njih revne cente. Delavec mora plačati tudi ta davek. Škandal in sramota za celo bogato Ameriko, da ne more drugače prehraniti revnih proletarskih otrok, žrtev blazne kapitalistične družbe, kakor z javnim beračenjem na ulicah. Tudi v tem se zrcali podlos in gnjilobo današnjega ktapitalisičnega sistema, in kdor še zagovarja ta sistem, ni vreden — ni vreden, da se imenuje človek!
Delavec zamore storiti samo dvoje, kadar ga priženejo pred kapitalističnega sodnika: lahko se vleže na tla in mirno drži u-darce. ali se naj pa bori kot lev — tepen je vseeno.
Povprečni Amerikancc misli, 4a imamo republikansko vlado. Pa se moti. Mi izvolimo postavo-dajalee ¡Vostavodajalpi skujejo . zakon, toda zvezna sodišča lahko zavržejo vsak zakon in sklepajo nove zakone po svoji volji. Ameriško ljudstvo ima ravno toliko besede v vladanju kot Hotentoti v mračni Afriki.
Fred D. Warren.
SLOVENCI IN SLOVENKE V MILWAUKEE.
v kakšne 44dobrodelne" svrhe. Temu javnemu tehtanju, ki se od časa do časa vedno ponavlja, pravijo 44tag day." Vsak darovalec namreč dobi ,4tag" ali nekakšni papirnati znak na prsa. Zadnji teden je bil tak "tag day" za osirotele otroke, največ naj-
Slov. soc. klub >4 Edinost" pri-, redi dne 29. oktobra t. 1. pri Rem-sku 163 Reed St. zabaven večer. Začetek točno ob pol osmi uri
zvečer.
Odbor kluba bo skrbel, da bo zabavni večer vspel vsestransko.
Zabavni večer bo posetil sodr. Jože Zavertnik;. st. iz Chicage. Predaval bo, zakaj kapitalisti in njih hlapci vsepovsod vpijejo: "Doli s socialisti!"
V Milwaukee imajo sedaj socialistično večino v občinskem za-stopu. Tudi župan je socialist.
Že to je vzrok, da Slovenci v največjem številu posetijo zabavni večer, ker bodo imeli priliko seznaniti se s socialističnimi nauki in nasprotniki socializma.
ODBOK. •
SLOVENCI V KENOSHI, WIS!
Vsi do zadnjega moža na shod, ki ga priredi dne 30. oktobra ob dveh popoldne v Schlitzerjevi dvorani, vogel N. Main in Union St. jugofdov. soc. klub št, 11.
Glavna točka dnevnega reda se glasi: l>oli s socialisti! K tej točki bo govoril sodrug Jože Zavert-nik iz Chicage.
a
Shod je javen. Vsakdo ima pravico oglasiti se za besedo.
Slovenski delavci in obrtniki! Ako se zanimate za najmodernejše gospodarsko vprašanje: socializem. tedaj pridite na shod. Zvedeli bodetc. zakaj kapitalisti in njih orodje vpijejo vsepovsod: Doli s socialisti!
SODR. JOŽE BRATKOVIC
se glasi: " Biti mora vneta krist-1 denčke. kterim se ne ve za stari-
janka in josti mora v kuhinji." Kh, zakaj?
Mar, ker smo v Kristu vsi brat je in sestre?
še. Dotičnc ženske, ki na ulicah tehtajo denar v Jake in jednake svrhe. spluh za male in odrasene reveže, so brez izjeme vse iz bolj-• m •	ših krogov; spadajo v takozvani
— Vsako leto Hnčajo uinogo 4<Soeiety world", kjer se opicam, ljudi v ameriški republiki. Ali do mačkam in cuckom prirejajo bo-danes še niso lineali nobenega ka- j gati banketi in kjer je revščina pitalista.	; nepoznana stvar. Očetje in sopro- |
lx*|.itsluti m»	dobri I^hI- j tri teh žensk, nudi m velik» ks-pi- j
je.	•	•	j tališti, iMno/gavajo delavce dan-j
Ali r«*s ? Delavci govorite! nadan in natančno po sistemu
potuje po vzhodnih državah za "Proletarca". Pravico ima pobirati naročnino, sklepati pogodbe za oglase, sploh sme zastopati list v vseh zadevah.
Kjer nameravajo slov. delavci ustanoviti slov. socialistični klub. naj se za pojasnila obrnejo ust-m$no do njega.
Sodr. Bratkovič je bil delegat na prvem jugoslov. soc. kongresu za Ameriko. Zastopal je slov. soc. klub v La Salle, 111, Torej mu je novi organizacijski fttatut za Ameriko dobro poznat
PROLKTAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik ia UdajatalJ. JarMl««Mika delavska tiskovna drsite v Ckksfe. III.
«•ročaias: Za Ansrico 9I.9S »» calo ¿to, 7Jc ss pel Ista. Za Evropo $2 m cslo Isto. $1 sa pol Ista.
Oglati m šnooaoru Pri sprtmmbi bivotiUm Jmpalsg not»?* *<unanili Mi STARI Mtlot.
PROLETARIAN
Owaadaad publiahsd Evbbt Tuesday by
/ teeth Slavic Workmen*» PablUbiaf Company Chlcsfo. Illinois.
Glasilo Slovenske socialistične organizacije v. Ameriki.
IT rank PodUpee, I'resldeut;
Joku Pvtrtch, Secretary;
K rs ok JaneilC, Treasurer.
toescaimoM rates: United Statss snd Canada. U MJ a ysar. 75c lor half year. Forsifn countrisa $2 s ysar, $1 lor half ysar. advertising kates on agreement.
NASLOV lADDKESSh
"PROLETAREC"
2146 Blue Island ave. Chicago, 111.
si
Dopisi.
Seattle, Wash.
Ker sem pet mesecev kolovratil po Californiji, imel stun easa dovolj opazovati tamošnje delavske razmere. V miljonskem mestu St. Francisco, živi 7(XX) bogatašev več, kakor vsakdanjih delavcev. Razmere so ugodna ža tistega ki dela, ali gorje-mu,' kdor je brez dela in povrh »e v slabem financ nem stanju. Če tekaš od zore do mraka, od tovarne do tovarne, stavim, t^a bode« dva, ali tri para ^Čevljev raztrgal", pred no bodes v delo prišel. Kdor tam dobro (Telo dobi, je le izjemna in slučajna sreča.
' Ker me je veselilo v St. Fran-ciscu delati, ne radi $5 dnevne plače, temveč radi naravno čarobne narave prijetnega podnebja. ki te tako blagovoljno objem-lje„ kakor ljubeča mati svoje prvo dete. Iz zgolj tega sem se trudil in tekal od delavnice do delavnice. pa boas mi je rekel; ravno sedaj sem jih odslovil 30 de-(jlavcev in prihodnji teden zopet primerno toliko. Drugi mi j»» zopet rekel: da naj pridem čez en.* leto na okrog pogledat, mogoče ho kaj. Ttreji se je norčeval z menoj rekoč: počakaj, da kterega telesno pohabi ali celo ubije, potem dobiš njegov prostor, ('etrti mi je ponudil delavnico v nakup rekoč: Moj dragi! Delavnico ti prodam, a dela ti pa ne morem *dati. Delovodja me je zopet vprašal, če sem dober. Odgovoril sem mu, da toliko kolikor drugi za-morem tudi jaz storiti. Delovodja : kaj o delu, to je postranska stvar, ako sem v drugem oziru dober? Jaz res nisem vedel, kaj te besede pomenijo; zato uprašam nekega delavca, kaj mi je storiti, rta bode m v delo sprejet. On se mi na muza. ter pravi: ponudi fo-remanu #2 tedsnsko in dal ti bode delo, mi vsi mu tako dajemo. O ho. to pa ni karsibodi, sem si mislil. Vem. da je to prepovedano, če tega ali onega podkupiš, ali Če hfl sam podkupiti daš, ker tega unijski zakon ne dovoljuje. Na-obratnO; kaznuje v prvič denarno $25. Ker pa ravno nisem bil v dobrem finančnem stanju in hranilnico v Seattle nisem hotel nadlegovati, sem storil, kar mi je oni svetoval in delo sr ni dobil takoj. Ali glej ga hudirja. Ker ne mi je postopanje delovodja zdelo naravnost nesramno in falotsko, mu nisem hotel že druge tedenske provizije izplačati. Kaj je bila posledica, to lahko vsak ugane. Odslovil me je.-Tako len pa nisem in napotil sem se v urad unije ter tam lokavega falota naznanil. Ker pa vsled odpotovanja nisem prihodnje tedenske seje čakal, zatorej ne vem, kaj s.» je ž njim zgodil o. Najbrže nir. Vrana vrani ne izkljuje oči.
Torej rojaki, kdor ni linijski član, naj nikar ne hodi v S. Francisco dela iskati Se unisti ne do-hii» tam dela.. O skehih pa niti govora ni. l*ri zadn.ii aprilski »'•ji. ko sem še tam bil, je bilo sklenjeno, da nobeden pred eno letnim bivanjem v Ameriki, ne bode v unijo sprejet. Nadalje, vsi "rrrrtrki opravljalo pri poslopjih marmornatega ali kamnitega zidarskega dela in delavci, kteri stavijo železna powlopja, si v to
stroko spadajoči delavci, morajo imeti drugi državljanski papir in unijci, seveda, St. Francisco je sicer meato, ki mu enaeega ni v Ameriki. Tam ne zraste nobeno poslopje od skabov v zrak in nobeden žebelj se na zabije v desko brez unijske znamke. Od naj manjše trgovine pa do velikih skladišč je vse v uniji, razven sa luno v in cestne železnice, od pri-prostega delavca do najvišjega uradnika, vsi plačujejo unijski mesečni asesinen t. Sevéda, vsaki po svoje. Stranka bogatašev je tudi unisko organizirana, ima odločilno besedo in se sklicuje na ime: 14Labor Tarty". Iz te stranke je bil izvoljen sedanji major Me Carty. Ta mož še ni storil za delavca ničettar, pač pa je takoj po izvolitvi pokazal delavsko na-■ klonjcnost steni, da je tri delavce I brez vsakega povoda iz Golden Míate Parka odslovil, kteri so že 1 desetletja delo tam opravljali in ' oddal je to službo svojim rojakom. .Te li to jednakopravnost? Delavske posredovalnice v St. Franciseu, pa so višek falotarije in to v najbolj organiziranem mestu v Ameriki. Da za mesto nimajo nobenega poslovanja, to je umevno in pošiljajo brezvestni falotje nevedno proizvajalno maso na deželo in, v druge države. ¡ Zlasti jih pa pošiljajo cele tueate v Oregon. A gent je v Portland Ore. jih pošiljajo pa zopet nazaj v Californijo. Naj navedeni samo dva slučaja; od obeh prizadetih sem na lastna ušesa sitial, kake lumparije set dogajajo v delavskih posredovalnieali. Neki Irec je kupil v S. Franciseu za delo od agenta, (V s. Fr. nionib agentu plačati toliko za delo, kolikor znaša tvoja dnevna plača.) Agent mu je obljubil, da ima 2 leti stalno delo, v nekem predoru, in $3 dnevno. Zmislil si j«* pa tako ime in naslov, da ga sploh v Oregonu in nikjer ni. Povedal mu je, kje da mora izstopiti. V bližinji kolodvora se nahaja tudi nVkak posredovalec dela, kteri ga bode od-vcdel v delo. Ko izstopi zapeljani delavce, iz vlaka vidi, da tam ni nobene železniške postaje in nobenega mesta. samo dve raztrgani bajti nekega farmer ja. Vedel je takoj, da je zapeljan zlasti, ko mu je farmer povedal, da ne ve o nikakem predoru tukaj. Drugi je bil poslan tudi v Oregon, v šumo. AgVnt mu je obljubil, tla ima po leti kakor po žitni delo in dnevne place. Hrano in stanovanje da dobi tam za na teden, snažno postel itd. in da lw> v prvo Ijoging Camp ko dospe, v delo sprejet. Obljubil mu je prosto vožnjo in vrag siga ved i kake ugodnosti še. Ko dospe v prvo Campo, mu delodajalec pove, da je vse p«>lno. da nima prostora zanj. Ta mu svetuje, tla naj gre v bližnjo, 15 milj oddaljeno ('ampo, da tam bo gotovo v delo sprejet. Ko dospe v drugo Campo, zopet ni nič dela zanj. In svetujejo mu zopet, naj gre v bližnjo 30 milj oddaljeno Campo, tam zasigurno dobi delo. No, tam je k sreči res dobil delo, delal i»» osem dni, delo je bilo težko ker on gozdne žage še nikdar videl ni. Zato mu ni šlo tako gladko od rok kakor drugim delavcem in radi tega je bil od-slovljen. Agent inu j? obljubil $3 dnevne plače a dobil je samo #2.50. Obljubil mu je prosto vožnjo, a bila mu je zaračunjena in sicer $7.50. Stanovanje in hrana $5 na teden mu je bila računjena $7. Potemtakem je osem dni skupno delal za $5.50. V Californiji Oregon in Washington je /e tako daleč prišlo, da delo težko dobiš ako ga za gotov denar ne kupiš, to *e pravi, kar je akabskega dela. Kak kontraktor ali operator da oglas v časopis, da potrebuje toliko in toliko delavcev in plača $2.50. Trnih korakov teče požrešni agent k dotičnemu operatorju in mu pravi: Ti potrebuješ toliko in toliko delavcev, jaz ti jih pošljem še enkrat toliko za $2.00. Ostalo pa si midva deliva. *4A11 right", pogodba je sklenjena. Odslej ne dobi nobeden drugi dela razun tisti, kferije od agenta poslan. Pri odhodu mu judovski agent tiho v uho zašepeČe: Ne obdrži nobenega delj kot K- 10 dni, pri tem zaslužiš ti mnogo in zaslužim tudi jaz; y ozadju ie se velika armada delaželjnih.
Ali si moremo misliti večje korupcije kakor je to. Če hoečs delati, moraš deb» za drag denar
kupiti. Samo dve državi na celem svetu sta, da ae mora delo kupovati in ti dve sta Amerika in Avstralija. Niti na Kitajskem in Japonskem ni takih brutalnih razmer, Za take brezvestne delavske agente bi bila najprimernejša zanjka za vrat. No, kadar pridejo socialisti na krmilo, jim bodo že znali pomagati.
Iz St. Fraiiciaea sem se odpeljal po San Jose Waley dolini v Ia** Angelca in nazaj po Sacrainento Valejo dolini. Po S. Jose dolini se vije železniška proga med bogatim poljem, po straneh pa se vz-digujejo prijazni holtni brez vsakega drevja z gladko travo gosto obraščeni. V bližini Los Angele« pa je pogled naravnost romantičen. Celo morje pomarančnih nasadov v svoji rajski lepoti, težko cvetje in dozoreli sati, vte zapaziš na enem in istem drevesu.
Kar se tiče dela v Los Angeles ga lažje dobiš kakor pa v S. Franciseu. Kar je pa v naprednem naraščaju, pa mesto lam Angeles še v povoju ni proti S. Franciseu. Tam je edina organizacija pivo-varnarjev. Ker mesto ni organizirano, zato je tudi plača slaba, kakor je slaba v vseh meetih, kjer ne poznajo unije. V San Diago je ena in ista kot v Log Angeles. Razloček je le ta, tla se tam težko privadi« gorkemu podnebju. Že v januarju in februarju je tako gorko kot pri vas v Chieagu meseca junija. Gotovo mora biti v poletnem času izredna vročina. Nazaj sem se vračal po Saeramen-i to Valeju čez znamenite Miller-jeve nasade. Ta veleropar in tat zemljišč poseduje 40.000.000 ak-rpv bogate zemlje v Californiji. človek bi se desetkrat naveličal voziti po železnici samo po njegovem posestvu, se mora upraša-ti: čemu poseduje ta človek toliko zemlje? — ('emu, ki tnu bode zadostovalo par lopat na njegovo rakev.
A. VVershnig
Johnstown — Conemaugh.
Cenjeni sodrug!
Blagovolite natisniti dopis o delu neke osebe v glavnem uradu
S. D. P. Z.
Oseba ni vredna toliko, da bi v javnosti pečali ž njo, ako bi slučajno ne bila glavni tajnik omenjene podporne zveze.
Cenjeni sodrug! Dopisa ne vrzite v koš. Dopis ima dalekosež-no vrednost za vse člane S. D. P. Z., ki so delavci in med katerimi je tudi precejšnjo število socialistov. Kedar so koristi delavcev v nevarnosti, ali če se z delavci, ki so organizirani V kakšni podporni zvezi ali jednoti, pometa in postopa ž njimi, kot z ljudmi, ki imajo 1.' dolžnosti, pa nobenih pravic, tedaj je sodrug Vaša sveta dolžnost, da priobčite tozadevne dopise, neoziraje, če se komu zamerite ali ne.
Pri nas ima svoj sedež S. D. P. Z. Že Večkrat, sem čital v "Glas Naroda", ki je glasilo omenjene zveze, pohvalne dopise o napredku. Še nikdar pa nisem čital pritožbe o nastopu in poslovanju neke osebe. Nekateri ljudje vidijo napredek v tem. ee podporna jed-nota ali zveza raste po članih in podružnicah. To je del napredka. Pravi napredek se pa zrcali v delu glav. tajnika. Ako tajnik točno in vestno tlela, tedaj se tudi lahko piše o napredku, ker le vest nt) in točno delo lahko jamči i trajen napredek.	j
Pri(VI bom /. zgodovino S. D. j P. Z. K malti po izvatiredni konvenciji S. N. P. J. se je Vat a no vilo pri nas samostojno društvo, ki je imclt) namen pridružiti se S. N. P. .1. Društvo je pooblastilo Pajka, ki je bil delegat na izvan-rednl konvenciji S. N. p. .1. in na isti konvenciji izjavil cinično: pa še mi vstanovimo jednoto. in Spilajmo gospode in pušimo cigare" — tla piše gl. tajniku S. N. P, J. za potrebna pojasnila glede pristopa društva k jednoti. Članom društva je pripovedoval, da je pisal dvakrat, tudi kazal jim pisma, glavni urad S. p. J., p« nikdar ni dobil nobenem» lista.
Pajk je s tem vlekel vse. Ščuval in hnjnk a I je člane, tla so v glavnftn uradu S. N. p. J. Hami ošabni gospodje, ki ne odgovarjajo na pisma, zatorej je najboljše, tla se ustanovi samostojna zveza.
Pajk je sf>isal pisma, "pozabil" jih je pn vreči v postni na-
biralnik. S tem je Pajk dttsegel, jk,ar je želel. Ustanovila se-je samostojna podporna zveza in nje tajnik je postal Pajk, tisti Pajk, ki je že v Chicagi cinično rekel, da bi rad špilal gospoda in kadil cigare.
Zveza je vspela 1 Ali to ni bila zasluga Pajka 1 Na solidno in dobro podlago, na pravo delavsko stališče so jo postavili drugi rojaki. Tak,o je bilo v začetku.
Ali komaj se je gl. tajnik, g Pajk malo ogrel na svojem mestu, pričel je pihati drug veter. Kdor ni brezpogojno priznal vse, kar je odredil njega "visokost" ''«jk, je bil izključen iz zveze ali iz odbora. Ob taki priliki st» je
njegova milost" Pajk ošabno potrkal po prsih in dejal: "Boss setu jaz", ustanovil sem zvezo, tla se bo delalo tako, kakor hočem jaz. Kdor ne posluša mojih izkušenih besedi, bo pa izključen, ker več veni, kot vsi drugi."
Prvega je vzel na piko Jožeta Dremelja, glavnega nadzornika, ki ni hotel tako plesati, kot je gotici Pajk, in se dal od njega vleči za nos. Izključili so ga iz glavnega odbora.
Zakaj?
Ko «e je pripetila grozna nesreča v Cherry, 111, so priskočile tudi pridružnice S. I). P. Z. z darovi na pomoč.
V mesecu februarju t. 1. je sklenil glavni odbor na seji, da se svota $M3.00 takoj odpošlje vbo-gim sirotam in vdovam v Cherry, 111.
Zdaj je pa Pajk naročil gl. blagajniku, naj prinese omenjeno svoto k njemu. Blagajnik je zvr-šil kar mu je vkazalo "njega visokost."
Nekaj dni kasneje je pa bila v "Glas Naroda" notica, da se bo denar poslal še le kasneje, ko bodo vsa drušKa vposlala darove.
Komaj je glavni nadzornik Jože Dremelj čital to vest. je šel k glavnemu blagajniku in razvil se je naslednji odgovor:
Glavni nadzornik: "Kje je denar za sirote in vdove. Ali se tako zvršujejo sklepi glavnega odbora?"
Glavni blagajnik se trese, jeclja, iz njegovega grla ne morejo besede na dan.
Glavni nadzornik: "Kje je denar? Ali si ga dal Pajku, tla je šel na železniško postajo po ceneno žajfo. cikorijo in drugo blago? G ovori! Nadzornik sem in imam pravico vprašati Te."
Glavni nadzornik: "Ljubi Jože molči. Kdo Ti je pa povedal?"
Glavni nadzornik: "Torej Ti in Pajk farbata celo organizacijo. Meni ni bilo treba čakati, da si priznal. Vedel sem vse, ko sem prišel k Tebi. Ali zapomni se, tla so me delegatje na prvi konvenciji zvolili nadzornikom, katerim sem obljubil, tla bom vedno čuval koristi zveze, ne pa branil sebič-neže in koristolovee. Toliko v pojasnilo. Ako takoj ne greš k Hajk u in se denar nemudoma ne txlpošlje. bonvo pa še kje drugod govorili o tem."
Ker na prihodnji seji glavnega odbora ni bil Jože Dremelj vsled tehtnega vzroka (član je še treh drugih društev) navzoč, je bil na konutrnlo Pajka izključen iz glavnega odbora, češ, tla se ni vdele-žil dveh sej zaporedoma.
Ta "trik" "nJega visokost" pa dokazuje, kolibo pameti ima njega visokost v glavi.
GlftVni odbor je izključil glavnega nadzornika! Ta je pa fina! Nadzorniki so vendar v vsaki organizaciji, da nadzorujejo tlelo glavnega odbora, odstavijo, če je treba nerabne glavne odbornike, tudi tajnika, o svojem delu pa poročajo na konvenciji. Za svoje tlelo so odgovorni le konvenciji ali pa vsem članom, ki .jih lahko odstavijo potom splošnega glasovanja, če ima organizacija referendum. Glavni odbor je to-r,,j, pod njih nadzorstvom.
"Njega visokost" Pajk je pa naredil naobratno; nadzornike, ki imajo nadzorovati njega, j«» postavil poti svoje nadzorstvo. Ab-solutnejše ne nastopa tudi ruski car.
Ali imenitno je tudi, kako je Pajk postavil druzega nadzornika. Tudi ▼ tem oziru je vrgel pravila v kot Pajk- je na kratko krstil Antona Sir. za tretjega nadzornika in komedij« je bila končana. Na ta način je izvolil pred enim letom udi druzega tajnika,
ko je dal vreči iz glavnega odbora Štefana Zahrica, ker ni hotel biti njegov kimovec.
Zdaj pa poglejmo pravila na strani KI
"Ako kateri član glavnih odbornikov odstopi ali umrje, mu glavni odbor postavi začasnega namestnika, dokler se ne izvoli potom splošnega glasovanja stalen odbornik."
Vprašani pa cenjena društva, če se ob izključitvi Zabrica in Dremelja dobila kakšna pojasnila, zakaj sta bila izključena? Ali so društva dobila pojasnila glede novih kandidatov in splošnega glasovanja???
Cenjeni bratje! Proti takemu absolutizmu je treba protestirati. S. D. P. zveza ni last Pajka, pa tudi ne sinekura za njega. Z denarjem, katerega moramo zaslužiti krvavo v ameriških podjetjih, plačujemo mesečne doneske in vzdržujemo svojo podporno organizacijo. Iz poštenih delavcev naj bi inešetarski kramar bril norce? Ne brstje, tako ne gre! Absolutizem je padel v Turčiji in Rusiji, pa zrušiti se mora tudi v naši zvezi, ako hočemo, da bo zveza procvitala in rastla.
Bratom, ki bodo delegatje na prihodnji konvenciji pa priporočam: Pokličite Jožeta Dremelja na konvencijo. Zahtevajte pojasnilo tal njega, zakaj se ni svota $83.00 nemudoma odposlala v Cherry, 111., zakaj je zagledala v "Glas Narodu" beli dan notica, ki je bila direktno v protislovju s sklepom glavnega odbora in kdo je dotično notico poslal uredništvu "Glas Naroda."
jNaša organizacija je še mlada. Radi tegale treba tudi korupcijo iztrebiti takoj v začetku iz nje, ako nočemo, da bo kasneje postala močvirje korupcije.
O "visokosti" Pajku in njegovih absolutističnih idejah bi lahko napisal še mnogo. Ali postal bi preobširen, "Proletârec" mora tudi varčevati s prostorom. Zaeno pa mislim, da že en sam dokaz zadostuje, da prihodnja konvencija prime Pajka trdo zavoljo absolutizma in preziranja sklepov glavnega odbora ter kršenja pravil. Sploh pa priporočam toplo, da ljudi absolutističnega značaja, ki hočejo špilati gt>spode in kaditi cigare na račun druzih ne voli v glavni odbor.
Najboljše je pa. ako se društva posvetujejo takoj in skličejo izvali retint» konvencijo in odstranijo smrad in gnoj iz naše zveze.
Ktlor je kaj zakrivil, kdor je skušal korumpirati druge, naj gre iz zveze. Železno meti jo v roke in mir bo za vedno.
Zaupam v zavedne brate, tla bodo vzeli moj nasvet na znanje in prišli s protesti.
Pozdrav vsem bratom I
Poročevalec.
Opomba uredništva. Port>čeval-čevo ime nisiuo podpisali pod dopisom. ker nočemo, da bi ga doletelo maščevanje "njega visokosti". Ko smo dobili (typis, smo zahtevali pojasnila od raznih so-drugov, ki so naseljeni, kjer ima glavni tajnik svoj stan. Potrdili so, tla je vse resnica in objavili smo ga.
Sygan, Pa.
Cenjeni sodrug!
Zadnja veselica jugoslov. soe. kluba "Mladi Vrh" št. 13. je nepričakovano vspela dobro. Čistega pribitka je $43.00. Imeli smo domačo godbo. Sodrug Ad. Ple-teršek nas je zabaval z harmoniko. Ker tukajšnji Slovenci živimo V slogi, tudi v spev« vsaka zabava.
•Dne 24. nov. t. 1. (zahvalni dan) priredi društvo "Bratstvo" št. (i. S. \\ p. ,|t veliko jesensko veselico. Nadejamo se mnogobroj-nega poseta in izvrstne zabave.
O delu pa to le: V rovu št. 1. "National Mining" družbe smo skozi par mesecev delali s polnim parotn. Zdaj pa delamo le štiri tlni v tednu Ako preudaritno, da st> premogarji bili po več mesecev v raznih krajih na štrajku, tla se je pridelalo manj premoga; tla v žel ezarski in jeklarski industriji v Pittsburgu delajo le po 3 do 4 tlni v tednu, tedaj je v gospodarit \u n. knj narobe ¡n diši po fi nančni paniki ali pa po gospodarski krizi, ki zna zadeti še hujše delavno ljudstvo kot leta lf>07.
Delavci, ki čitajo le meščanske
liste, niti n»- sanjajo o t< zuineti ne morejo, da s s< lo plačo ne morejo podkupiti del kov, ki ao na trgu.
Naši mračnjaki pravijo. Krize in panike nastajajo po volji božji To je božja šiba, s katero Bog te-pe grešno ljudstvo. Res, fin zagovor za kapitaliste in finančne bandite in wborno slepijo ljudi, ki ne mislijo tako daleč, kot sega njih nos. Dokler bodo delavci poslušali mračnjake, se tudi ne bo obrnilo na bolje, ker so skoraj vsi mračnjaki navadni hlapci ka-pitalistov in zagovorniki kapitalizma.
Ako "gaspud" rečejo: "Prole-tarca" ne sineš čitati, delavce, ki dovoli, da drugi mislijo za njega, tudi vlmga pokorno.
Da je to fakt, dokažem s tem. da sem v Pittsburgu preti letom dni dobil le dva polletne naroČ-' nika, ko sem agitiral za "Prole-tarca." Eden njiju je šel k spovedi in dobil odvezo, ker je slovesno obljubil, da ga ne bo čital na dalje. Dotični bo sedaj taval v tet n i, se veselil na nebesa, za katera njegov "gaspud" ne dajo niti počenega groša.
Dokler se bodo delavci dali
strašiti s peklom in h.....m,
kot mala, nezrela deca s parkljem, bodo delavci tlačani kapitalistov in trle jih bodo vsakovrstne nadloge. Delali bodo po 10 do 12 ur na dan za sramotno nizko dnevno plačo — $1.25. V Pittsburgu sem poznal rojaka, ki je prejel za štirinajst deseturnih delavnikov $13.00 Njegovi sostano^ valci so se mu kroliotali. Sužnji so brili norce s sužnjem. Tudi temu je kriva klerikalna vzgoja. . Pittsburg je druga slov. klerikalna trdnjava za Jolietom. Družina je proti družini; gledajo drug druzega kot pes in mačka. V hinavščini skušajo prekositi drug druzega. To lahko potrdi tudi vrli sodrug Joe Bratkovič. í
Pa še nekaj bi bil kmalu pozabil. Dne 13. oktobra t. 1. je; bil pri nas plačilni dan za premogarje. Takrat pridejo vselej pohabljeni delavski invalidi prositi miloščine. Ali najeti birič jih odpodi. Daleč na cesti morajo čakati usmiljenih src.
Na imenovani dan je prišla beračit mlada in lepa nuna. Mogoče za izgnane in v Ameriko pribegle portugalske menihe. O tem nisem na jasnem. Bila je v spremstvu treh nižjih premogarskih pregan-jačev. Vstopili so v prav tik okna, pri katerem se izplačuje, da jim je prišel v roke vsak nezavedne?.. Srebro je padalo precej go<sto v 'klerik al no bisago. Kni st) dajali iz strahu preti priganjači, drugi pa. ker st) kratke pameti. Dajali so pa le taki. ki niso dali nikdar centa za svoje štrajkujoče brate.
Pozdrav vsem zavednim Čita-teljem!
Šaleški.
REPUBLIŠKI ZNAČAJ AMERIKE!
Washingtonska vlada gre roko v roki s kronanitni paraziti v Evropi. To je najbolj pokazala sedaj ko gre za oficielno priznanje nove portugalske republike. Švica je bila prva, ki je pozdravila najmlajšo evropsko republiko, nato je sledila republika Brazilija v južni Ameriki. Takoj, ko je padel kraljev prestol v Portuga-lu, pozivalo je ameriško Časopisje — in celo kapitalistično — washingtonsko vlado, tla se spodobi, tla Zetlinjene države prve pozdravijo in uradno priznajo novo republiko. Pozneje, ko sta se oglasili Švica in Brazilija, je pa isto časopisje pisalo, tla sedaj ne sme naša vlada niti najmanj več odlašati svoje dolžnosti, drugače doživimo ponižanje, tla nas prekosi ktera monarhija v Kvropi. Vladni kabinet v Washingtonu je pa na svoji seji dne 21. t. m,, sklenil, tla Zedinjcne države počakajo z oficijelnim priznanjem portugalske republike takt) dolgo, dokler se ne oglasi angleška vlada. Takt) torej! Ameriška republika. ki bi morala biti prva. naj zdaj ponižno čaka, kiTj poreče angleški kronani trotelj o portugalski republiki! Mnenje angleškega XraJia na j bo merodajno t tuli za Zed in jene države! Ali se Amerika' ni še do danes osvobodila An-fclije?
Škandal!
r v;
•m jmr
prof dorsey in izselje vanje slovencev v ameriko.
(Konee.)
Dor*?y v j«<inem izmed ae-rij«« svojih člankov v 4 4 Chicago Tribune", datiranim iz Ljubljane. da so narodnostni boji krivi ixsuljevanja Slovencev. 44 Najbolj pt«*ee vprašanje v Avstriji je je-likovno vprašanje," pravi ehika«-ja profesor. To mnenje mu je vtvpcl v glavo Kasto Pustonlem-jek uredil ik44Slovenskega Naro-jl", kteremu je poraey poavetil eel članek v "Tribuni". S Punto-ilemiekom je mends Doraey največ govoril o izseljevanju — drugega Ljubljančan« ne omenja — aftto sr je pa tudi nabral tako čudnih pojmov o oeli stvari. Skoda. ds je Dorsey pri tako važnem vprašanju naletel le na take Tju-dj. kterim je narodnjakarst vo nad vse. Cv bi slovenski kmetje in delavei ne pogrešali druzega, kakor tablic s slovenskimi nadpi-hi po obmejnih krajih, hi prav lahko izhajali brez Amerike. "Narodnostni boj" je prekleto slab argument /* izseljevanje v Ameriko. O tem sumniči Dorsev sani, ko pravi, da ne veruje Pustoslem-•ku. da bi bila jezikovna nasprotja v Avstriji vzrok emigracije KBut I am certain that it is leas a cause of emigration than Mr. Pustoslcmsek thinks.)
Drugi vzroki izseljevanja Slovencev — p$e Dorsey — so: nerodovitna zemlja, revščina in pomanjkanje železnic. To je resnica. Ampak to so le površni vzroki. Dorseyu so le povedali, da je slovenski narod siromašen, da ima glabo industrijo in slabe prometne sveže: lettty* ill' Je kosana in nerodovitna, da imajo Slovenci premalo izobrazbe — povedalo se mu pa ni, zakaj je vse tako; zakaj je narod reven, da mora v trumah zapuščati rodno zemljo.
Ako je hotel Dorsey dati Američanom istinito in popolno sliko
0	vzroku slovenske emigracije, proučiti bi moral gospodarsko vprašanje Slovencev in pa politiko dunajske vlade. Seveda, kak ljubljanski Pustoslemšek ima premehke možgane za taka vprašanja; chikaški profesor bi se moral torej obrniti na kterega socialista. saj jih je dovolj v Ljubljani. Na ta način bi bil Dorsey zvedel, da temeljni vzrok vseh nadlog slovenskega naroda, ki povzročajo izseljevanje, leži v sistemu svindlerske politike avstrijske vlade in pa v slovenskem kle-rikalizmu. Samogoltna avstrijska vlada z gnjilo habsburško dinastijo na čelu" Slovencem samo jemlje, ne vrača jim pa ničesar. Oderuški denarni in krvni davek, ki ga slovenski proletariat plačuje že stoletja nepotrebnemu cesarju in njegovi vladi, je zavdal slovenskemu kmetu tisto gospodarsko rano. ktero mora zdaj celiti z ameriškimi dolarji. Kar ostane dunajskim požeruhom, pobere pa slovenska buržoazija. slovenski kapitalisti in pa armada popov. Slovenski klerikalci, kteri imajo prosto ljudstvo popolnoma v svo-jifi krempljih. so izvršujoči hlapci dunajskih izsesavačev; z jedno roko kažejo na Rim. z drugo na
Ounaj, narodu pa kažejo.....
Slovenci so torej brezmočni sužnji: politični sužnji habsburške klike, gospodarski sužnji avstrijs kega kapitalizma in duševni sužnji Rima. 44 Vse za vero, dom cesarja!" Za vero, (tujčev) dom in cesarja — slovenski kmetic in delavec strada in prezeba ; pošilja odtastle sinove v triletno barbarsko vojaško sužnjost; redi krdelo huržoa/.nih pijavk, popov, patrov in nun — dokler mu nazadnje za vero in cesarja ne prodajo siromašni dom in konec: Amerika!
Da! — Rim pa Dunaj sta tista dva zloduha, ki sta Slovence in ostale Jugoslovane v Avstriji pripravila do tega. da so gospodarsko le hlapci drugih, a v kulturi in izobrazbi pa najmanj sto let od-zad za modernimi evropskimi narodi. Narod se pa še danes ne zna
1	drnarače pomagati kot da beži iz nesrečne domovine, za ktero so ga oropali.
Prof. Dorsey je vse ta lahko vi-Jel. Saj piše, »1« ji» na Kranjskem reč cerkva in kapelic kakor hiš n da ves slovenski socialni živci j auče okrog cerkve in v znamenju verskih obredov. S tem je Dor-
sey povedal dovolj — samo da se ne zaveda tega, Ne&eevilne cerkve in kloStri po slovenski zemlji, zapuščena zemljišča prazne iitnice in hlevi, izsekane šume, slabe ceste, pomanjkanje železnic — vse to in Se tisočero drugih nemih prič govori jasnejše kot pa sto najlniljših govornikov in cele serije člankov v časopisih o ekonomskem in kulturnem stanju nafte tužne stare domovine. Posledica: izseljevanje v Ameriko.
Na kratko povedano: Slovenski narod nima svobode, da bi se svobodno razvijal gospodarsko in umatveno, sploh kulturno. Na Slovenskem ni še niti sence ameriške svobode, ki pa tudi ni se prava svoboda. . - In pomoč?
Odpoinoč pride. Slovenci ne bodo vedno sužnji Kima,in Dunaja. Zbudila jih lx> revolucija modernih duhov, ki že danes trese Kv-ropo in celi barbarski kapitalistični svet. Slovenski proletariat se bo zdramil in v znamenju razrednega boja bo organiziral vse svoje sile gospodarsko in politično; zdramil se bo tudi hrvatski in ostali jugoslovanski proletariat na Balkanu; zdramil se bo ogrski proletariat — zdramil se bo pro-letarijat vseh narodnosti v Avstriji. In nekega dne v bližnji bodočnosti bo ta proletariat vrgel raz sebe sramotni monarbistični, kapitalistični in popovski jarem — ustanovil bo republiko I In takrat šele bo Slovenec imel svojo domovino, ki bo imela kruha in izobrazbe za vse — in ne bo več iskal kruha in "svobode" v Ameriki!
Ivan Molek.
SPOMINSKA SLAVNOST DRU ŠTVA FRANCISCO FER-RER.
V soboto večer dne 22. oktobra je priredilo društvo "Francisco Ferrer" Št. 131. S N. P. tj. spominsko obletnico svojega patro-nata, ki je bil žrtev civilizacije dvajsetega stoletja.
Rojaki na za pa d ni strani, ki so si ustanovili tu društvo šele pred kratkem in ki so sprejeli poseben statut, ki določa, da član tega društva zamore biti le oseba, ki je izključno svobodomišljenega prepričanja, so se dostojno spominjali mučenika za splošno civilizacijo — moderno šolo. za vzgojo vere v svobodno človeštvo, neodvisno od bogov, ki poseduj» kruh in irospodarsko odvisnost milijonov.
Velika slika mučenika jc bila okinčana v rdečem in je služila simbolu spominskega večera, kterega se je udeležilo nad 80 ljudi.
Slavnost je otvoril v kratkih besedah Mr. Hegje, nakar je o pomenu slavnostnega večera govoril sodr. .Jože Zavertnik st.. ki je v daljši deklamatorični obliki besed prednesel zgodovino in tragično snirt velikega učitelja za človeško emancipacijo v Montjuchu.
Veliko navdušenost ined občinstvom je zbudila 121etna hčerka sodruga in predsednika društva Hedjija, ki je deklamirala "Pro-letarka". Nato je nastopil društven quartet, ki je zbranih glasov zapel 44Pogled v nedolžno oko," 44Luna sije" in druge.
Po dokončanem programu se je pričela tombola, ktere čisti dobiček jc bil namenjen društveni blagajni. Razdelilo se j«* 1."» dobitkov.
Občinstvo je z zanimanjem sledilo programu slavnostnega večera in se do skrajnosti zavedalo njegovega namena. — Revolucija duševna in gospodarska! si je moral vsak predstavljati, ko je ap-laudiral 44marsailaisi."
Z moralnega stališča je bil prvi nastop društva "Francisco Ferrer" v društvenem življenju v Chieagi velik uspeh; pa tudi v gmotnem oziru se ni pritožiti, ker bo čistega dobička nad
Kdor pozna notranjo in zunanjo, to jc duševno in gmotno društveno življenje med Slovenci v Chieagi in je bil na tej slavnost i. ta bo brez dvoinno potrdil «In je društvo "Francisco Ferrer" št. 131. S. N. P. .1. edino društvo, ki obeča slov. svobodomiselnemu in naprednemu elementu v Chh'agu lepo bodočnost, ki bo nudila du-šcvnegk in razvedrilnega užitka vwm, ki za njim streme. ^
Začetek je to pokazal.
Živel Ferrer 1	Drskan.
• Povsod zadet,
Nek farmar iz Zapada je šel mimo zidarskega odra pri novem poslopju, kar mu pade kos opeke na glavo in ga precej pobije. Farmar brž najine advokata in vloži tožbo ,.roti kontraktorju, kteri je gradil dotično poslopje. Dobil je pravdo in sodišče mu je prisodilo petdeset dolarjev odškodnine za pobito glavo, ktero svoto je moral kontraktor takoj odšteti. Farmar zadovoljno vzame denah in vpraša svojega advokata: " Koliko sem sedaj Vam dolžan?"
"Petdeset dolarjev," odvrne advokat.
Farmar ves presenečen, da advokatu vse do centa kar je dobil kot odškodnino, nakar se začne sumljivo tipati po glavi.
"Kaj vam pa je?" vpraša začudeno advokat. "Sam ne vem zdaj, kterega je pobila opeka — mene ali vas."
(Mevclandska "Amerika" laže, da se vse kadi, ko pile, da je sodr. Kari Liebknecht* v svojem govoru v New Yorku 44 hvalil nemško vlado, češ, da je pripomogla (sure!) do naraščaja socializma v Nemčiji." Sodr. JJeb-knect je rekel, da je nemška vlada « svojo krutostjo napram delavstvu največ pripomogla, da delavci v Nemčiji stopa jo v socialistične vrste. Reporterji kapitalističnih listov so pa Liebknechta — seveda namenoma! — razumeli ravno narobe, in "Amerika", ki je dotično vest preplonkala iz ene ali druge kapitalistične cunje, si menda šteje v čast, čc pogreva laži buržoaznih reporterjev. Da Liebknecht tia ameriških tleh hvalil nemško vlado, jo največja absurdnost. Njegov smeli antiini-litarifitieni nastop, vsled česar je presedel eno leto v zaporu v Lip-skem, najbolj dokazuje, kakšen "prijatelj" <la je on trohic nemške vlade. Seveda, "kunštnega" urednika žalostne "Amerike" ne briga, če piše r»snico ali ne; njemu je le na tem. da oblaja socialiste. - In zato mu je dobrodošla vsaka prismodarija. "Bog mu grehe odpusti" bi rekel naš star znanec v Clevelandu.
— Multimilijonar Izak N. Se-
ligman v New Yorku je ob svojem povratku iz Kvrope izjavil, da je požrešnost ameriških in ev-ropejskih delavcev zakrivila draginjo.
Tako psu j e milijonar delavce, katerim se ima zahvaliti za Inura-stvo. Ali želijo delavci iz milijona rskih ust še krepkejših psovk, da bodo prišli do prepričanja, da med njimi in kapitalisti zija ne-premotljiv prepad?
OBVESTILO.
Podpisani obveščajo vse člane društva "Prosveta" v Chieagi, 111., da se vrši prihodnja seja dne 2. nov. t. 1. v prostorih Narodne dvorane, vcgel Center Ave in 18 ulica.
Začetek točno ob osmi uri zvečer.
...K obilni vdeležbi vabijo:
Alojz . Novina, Frank Mravlja Frank Udovich.
PRVA SLOVENSKA
Vinarna in Gostilna
v Kaliforniji,
lijfr m> t oN dobra vina In inportirano pils*nnko pivo. Prodaja vina na ralon* in na drobno.
Ant. Schnabl,
cor. Trumbull ive. in 26. Sir., Chicago. III
Dvojno mnenja.
Kapitalist: Ljudstvo je zato neumno, ker je revno.
Socialist; Ljudstvo je zato revno, ker je neumno.
■«	m	i
VSEM DELNIČARJEM JUGO. SLOVANSKE DELAVSKE TISKOVNE DRUŽBE.
Direktorij je sklenil na zadnji seji, da se pozovejo vii delničarji, ki Imajo delnice, da pošljejo svoje delnice radi kontrole na uprav* ništvo "Proletarca". Istotako po zivlje direktorij vse tiste, ki so morda plačali delnice, pa jih niso dobili, da pismeno obvestijo o tem upravniitvo, "Proletarca."
Ta razglas je veljaven za devet deset dni od tistega dne, ko se je razglasil. Po 90 dneh se bodo raz dale delnice B. vsem tistim, ki so plačali delnice in upoštevali ta razglas.
Po 90 dneh se bodo vse druge delnice preklicale neveljavnim. Veljavne bodo le delnice B.
Vse delnice morajo biti vposla-ne do dne 9. pov, 1910
Delničarji vpoštevajte ta raz glas, da se kasnejše ne bo nihče izgovarjal, da ni vedel za ta odlok direktorija, če bo trpel škodo.
Direktorij.
Nove JESENSKE obleke
v vseh najnovejših krojih in barvah
$7.50 do 925.00
'PRESTO''
najnovejši patentovan ovratnik.
po krojih Kerseys, Vicunas, in Tweeds v vseh barvah za moške, dečke in otroke
9G.SO do $30.00

clothing HOUSE
SW Corner 26 '-A ¿Central Park A*.
Rudolph Layer,
lastnik.
DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohio
J. SVETE j» domače pri ZALARJU 6120 St. Clalrave
toii vino. pivo in iganje prve vrat«. Sntodke prve kvalitet« «o n« prodaj. Za mnoirobrojen poaet se priporoma rojakom v Clevelandu. pa potnikom	IoMtnik.
AVSTRO-AMERIKANSKA
ČRTA.
Najpripravnejša in najcenejša paro brodna ¿rta za Slovene« in Hrvate, i
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Brsi poitni in novi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura. Alice, Argentina in Oceania
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parni ki odpluje-jo iz New Yorka ob «redih ob 1 popoldan in iz Trata ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—V»i par-n t k i imajo brezžični brzojav, električno razsvetjavo in so moderno urejeni — Hrana je domača. — Mnrnariji in zdravnik govorijo slovensko in
hrvatsko, nndalne informacije, eene in vozne listke obrnite se na našo zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & C0.
6en'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York.
Skladišče	čevljev
za dame, moike in otroke .
Domača tvrdka
Izdeluje nove fevlje po meri in prevzame vsa popravljalna dela, -spadajoča v čevljarsko obrt!
Za obila naročila se priporoča al. občinstvu
JOSIP JECMENJAK, lastnik 1831 So. Centre Ave.. Chicago. III.

NAJBOLJŠA KUHINJA!
Bllllards, Pool Table, Prenočišča za potnike. Jedi pripravljena po domača.	Odprto po dnevi in po noči.
P PefiČ, 1412 18. SI. Chicago. III.
A i A i A i A i
Slovencem in Hrvatom priporočam avoje moderno brivnieo.
FRANK ZOKNJAK. 1837 8o. Centre ave., Chicago, Dl.
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje, lm po rt i rane cigare in cigarete. Vb* pristno in po zmernih cenah.
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th St, Chicago, IU.
POZOR! POZOR! IG. KUŠLJAN
GOSTILNIČAR
S drugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"!
/
I. STRAUB
urar
1010 W 18th St. Chicago, OL
Ima veéjo zalogo ar, veri tie, prvi» nov ia drugih dragotia. Isvrftaje tmM vsa ko vratna popravila v tej stroki ft zelo nizki
229 1st Ava.,
ItiiM tiftlbol).	in v.<lao pri|>ravlj4>n pri-
grizek, p« ciufrnlh o*u*h.—Lokalu 1 in potujoči roj»ki dot.rodoftli!
ObiMite ga I
Drultvene regalie, kape, prekoramnle*. bandera itd.
za slovenska društva najbolje preekrfr*
Milwaukee,wit Emil Bachtfiati
1719 So. Centre ave., Chicago, III
Slovencem in Hrvatom!
aaaaanjemo, da inj«lu><m<> risoonsu«
obleke *** II*J,M>T•j*en, ^¿^ Uaijslu» .l«lo; trpetno in
* V zaJofi un an. o tudi rame droge potrtbMine, k epa
da ji v delokrog oprave — oblak. Pridite ia oglejte si nato isioftbo. Z reeo opottovanjeia
1853-55 Blue Island Ave.
Chicago, III.
ViseZAVEDATE
da je slika najboljši spomin na poroko. Priskrbiti si najboljše. Ji	Zglasite se pri
dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne ln nafflnef&e
slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene
skupine.
Fotografira tudi zvečer po naročilu.
14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOGALU 14. PLACB. TELEFON CANAL 287,	U8TANOVLJBNO lRM
Izdelujemo oblfke po meri
■ po »20. *22, »25.
Prodajano
Imamo	zal°£° modemih klo-
11IM11IIU bukov v najraznovrstnih hojah.
V 7aloni *mamo tudi veliko zalogo s aje, kra-f ¿aiUJJl vat jankt sp0(injih hjač opank> j t d
Za mnogohrojnH naročila se priporoča JUDI 11/1/111/11?I/
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUKl ITI Alfi L K, 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111.
•♦♦»a»»»♦♦»»•»♦»»»»»•♦♦<#t•••»»♦♦»»♦♦»»»«♦eoo
Zdravljenje mož v 5 dneh
brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele ,KANJK
0*lravini v»MCjfa. k.io» »rpi na Varicoe«li. 8tricturi. Dal> oadravim naletljivo r.aiitni^'enje, iiv£n« nezmoinosti, vod«-
n i «n» in boler.ni tifoèih se moikih.
Ia prilikn j»» «iana tistim, ki so ia<iaJi i»» velike svou ¿•lr*vmkom ne ris bi biJi ot«lravljeni in moj naines jt, p*. Ln/iiti v»PTr,, ki »o bili E«lravljeni o«i tucatov r..lraynik»K l.r» ¿u»jM>*ni>, »la	I« j«f *hn<> «re.lutvo, • kt»*n».
'.•lmvim v»p«4no. . 7.i n«vsp»»8no zdrarljm^ ni treba pl«čatl~le ra vsp«sn(. Oa<lravim pozitivno tclo.lpfne bolfzni, pljuénn, o» jetnk in ledvicah ne glede kako stara je boleron.
Tajne moike bolezni zdravim hitro, ra italno in tajno, tiv^ne oB#»niog|«»im. slaboat, zguba kreposti, napor, zaetrnplenje in zguba vode. Pijača, nad»:' Bronchitis, srène bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejšo met<»do. ... ženske bolezni v ozadju, beli tok in dru^e zdravim za stalno. Zastrupljeale in vse druge kofcne bolezni kakor priMe, tnre, garje, "otekline.— M.»¿ni tok m druge bolezni. PreilCa ln svetuje zastonj. Govorimo slovansko.
DR. ZINS, 41
SO. CLARK 1ST.
between Randolph and Lake Sta.
CHICAGO
Uradujs: od H ure zjut. do 8. nre zveier. V nedeljo: od 9 ure tjut do 4 nre imi
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovlce. mineralne vode in raz-nih neopojnth pijač.
1837 So. Piak St. Tel. Canal 1406
Jako važno vpra*ao|e?
"Ali aem ie ponlal zaoatalo naročnino «a u Prole-tarca1 ' t 6« na! —
PKOLI¥4110
MILWAUKEE.
N» koncu 1. Ave. v Menouiine dolini leži tovarna usnja Pfwter & Vogel Ijeather Co. Velikanska stavba, v kteri se človek počuti, kot pravi suženj vsled zločinskega akordnega dela. Tovarna že tt&iua na sebi in vslecf lege je pravi pekel glede sanitete. Od ene at rani odhaja eroa, strašno smrdeča voda, in med poslopji ropotajo neprestano tovorni vlaki, ki napolnjujejo zrak z dostikrat nepreglednim dimom. Z visokega Viadukta vzdigujejo vozovi cestne železnice oblake prahu in tako onemogočijo vsako najmanjšo sapo svežega zraka. V temu strupenemu brlogu, ker okužuje zrak milijone bacilov, ubija se okrog 500C) ljudi. Podjetje s prvega malo, vzra8tlo je tekom kratke dobe toliko, da se danes prišteva k največjim, te vrste na svetu. Na tisoče mož, dekflic in otrok, izšlo je iž nje kot pohabljenci, upognjeni od skrbi in teškoga dela in so umirali v revščini, ali so pa beračili, ker kapitalisti iz njih izmučenega trupla niso mogli vleči dobička. In več je bilo teh ne-srečnežev tem večje je bilo bogastvo, tem ponosneje so se vzdi-govali iz tal poslopja drugo za drugim; tem bolj se je pritiskalo na delavce. Z raznimi podlimi sredstvi, ki jih pa večina nevednih duševno mrtvih delavcev niti videla ni.
V tej sužnosti delal sem sam toliko časa, da vem, da zamore delo človeku duševno in telesno uničiti. Preveč bi bilo, da bi opisoval muke, ki sem jih prestal v tem peklu. Omenim le, kako daleč privede nezavednost in nesolidar-nost delavce. Kakor sem že omenil, dela se tu največ v akord, (piece work). Nastavili 90 od tega ali onega dela ceno in postavili so k delu močne, zdrave može. Najljubši so jim bili nezavedni delavci. Takjo se je pričelo z delom in delalo se je "all right", eden je prekosil druzega. Jeki so bili vedno lepi in pri bari poslušal sem večkrat te žive stroje držati ponosne govore in zanič-Ijivo se izražati čez tovariše, ki so telesno slabejši in manj zaslužili. Videl sem prevzetno mahati z deseta k i po zraku in bili «o pri tem klici: "Vogel ima dosti takih". Pri delu so se skušali, kdo bode prej gotov in potem se ba-hali, da so bili že ob 3 ali 4. pop. "fertig". A nekega lepega dne pa jih preseneči napis, da se je odtrgalo po li—10 in celo 15 centov. Za zavednega delavca so se tu vräili nepopisno žalostni prizori;. močnejši in zdravi so se nekaj časa jezili, a kmalu so se uto-lažili češ, bom pa malo bolj delal, pa bo. A videlo se je pomilovanja vredne siromake, ki so že poprej zaostajali, ker so bili slabeji od narave že ali pa so bile njih moči že preveč izčrpane, blede, upadle obraze, ki ho se polni skrbi pogovarjali s tovariši in delali račune. Tu in tam pa delavce, ki so bili zavedni in so morali molčati. In kmalu se je pričela stara pesem moČneji in hitrejši, naredili so z tem, da so napeli vse sile kmalu, isto kakor preje, a slabim se je očitalo od "bossov", ki so večinoma ljudje brez vsake olike, da so leni in dosti jih je prišlo ob }tr\\h. Tako se je godilo meni in stotine drugim. Tsto bilo je pri ženskem delu. Rledih, prepadlih lic hodile so ženske vseh starosti na delo. Dekleta, kterim je blazni kapitalistični sistem izbrisal cvet mladosti iz lic, ter jim iztrgal zdravje in up na lepšo bodočnost, hodile so dan na dan kopičit bo-gast vo za bogate lenuhe. Življenje je teklo prazno, brez vsakega žarka sreče in veselja, Ali vzlic temu, slišalo se je : da se le denar zasluži* Da so ti trpini, obeh spo* lov pustili mladost, najlepša leta svojega življenja, dostikrat veli-krat zdravje in svoje ude kapitalistom, to ni pač nikdo u videl Iti te mizerije krivo je, ker so delavci duševno ubiti po klerikalnih hlapcih kapitalizma. : Delavci imajo moc. da vpropa-stijo današnjo kapitalistično družbo. Treba jih je le izobraziti in prrkjopiti mednarodni armadi, k «oe. dem. stninki in na razvalinah kapitalizma mora nastati nova prosta človeška družba. A treba je ogromnega dela na vseh straneh. Roj *e je že pričel, povsod se vidi gibanje; delavstvo vseh na
rodnosti hiti naprej; soc. organizacije rastejo hitro U tal; navdušeni inoŽje zbirajo skupaj in učijo in nabirajo nove bojevnike za «veto delavsko borbo. Posebno sedaj, ko so vladarji Amerike zopet postavili na stotisoče delavcev na cesto, se lahkio povsod o-pazuje ogorčenje in obenem pripravljanje za boj. Na vseh stra-neh deluje se med delavstvom, na vseh straneh se jih kliče v boj zo per še močnega sovražnika. In v boj kličem tudi jaz vse zavedne rojake v naši naselbini, v boj zoper mračnjaštvo, v boj tudi zoper one, ki bi radi v našem ilelu za napredek in povzdigo naroda na višjo kulturno stopnjo nas a podlimi sredstvi ovirali. Dolgo se že dela pri nas, preborili smo težke boje in dosegli lepe vspehe. A nismo še na cilju. Sedaj je treba vse moči napeti, nepričakovane zapreke, ob ktere smo zadeli, nas ne smejo v strašit i. Zato kličem v tem dopisu vsem rojakom, da se nam pridružijo in pomagajo. V organizacijo slov. delavci! V čitalnico, v slov. socialistični klub in v druge sovrstne organizacije, ki gojijo poduk, izobrazbo in umetnost. Čas je tu, da se prične z resnim delom. Torej stran z neodločnostjo. Položaj, v kterem se nahaja večina slov. delavcev, je odprl stoterim oči in jih prepričal, da je zastonj upati na boljšo bodočnost, če bodemo naprej še nemo trpeli barbarske čine kapitalistov. Kam pridemo neorganizirani, se vidi v prej že opisani tovarni. Par let sein, delali so ti trpini kot sužnji noč in dan. Ni se jih vprašalo, ali so voljni delati, niso gledali na njih izmučena lica in vela telesa. \ihče kapitalističnih modernih tolovajev ni mislil, da so ti sužnji željni in potrebllT^vežega zraka, da se jih s tem barbarskim delom počatg ubija. Ne, sveti kapital hoče milijone, hoče napolnjene skladišča, hoče tope in brezčutne delavce, ki mirno trpe vsa nasilja. In vse to se doseže, čim ticsramnejši se postopa z trpini. In ta družba dosegla je to. In sedaj, ko se bližajo volitve, ko imajo tlelavei sredstvo, tla povrnejo bogatinom vsaj senco vsega gorja in jim pokažejo svojo moč s tem. da glasujejo za soc. demokratično stranko, zdaj prehiteli so bogatini delavce in pometali so jih na tisoče na cesto ali pa jim dajo le toliko zaslužka, da za silo žive. In njim je to lahko. Sami delavci ste krivi, ker niste hoteli poslušati mož, ki so Vam. razlagali socialistične nauke, ker niste čitali soc. dem. časopisov, kteri bi vas naučili solidarnosti in vas iz topih sužnjev naredili ponosne, zavedne može. Bič, s katerim se vas tepe. spletli ste sami!
Bratje delavci! Žrtve kapitalistov smo, dokler ne začnemo samostojno misliti.l*roč z mraenjašt vom, pridružite se nam, začnimo se izobraževati in zbirati pod ru-dečo zastavo, pod praporjem bratstva, svobode in jednakosti, pojdimo v boj z uma svetlim mečem, v boj zoper tiranstvo, v boj zoper zatiralce in morilce naše. v boj za življenje, ki ga po naravi mora imeti vsak človek, za življenje, ki ne bo večen pekel, ampak življenje, v katerem bo tudi nam sijalo solnee. v katerim bomo postali ponosni in .krepki možje, a ne duševno mrtvi trpini. Združimo se in poanemajmo druge narode Ne nebu se že žari zlata zarja svobode, stara, ^rohnela družba despotov in priviligiran-cev trepeta, nesarski tron; se majajo. pokorna dekla kapitalizma (katoliška cerkev) razpada, delavci in kmetje zapuščajo nje tabor in hitijo pod rudeči prapor. In mi Slovenci ne bomo zaostali. Tudi mi hitimo naprej. Rasbimo duha okove, razbojnikom otmimo plen. Železo le knjmo in kujmo, dokler še plapola plamen.
Fr. Novak.
Polagoma ter vstrajno k socializmu.
Poti zvezdo klerikalizma smo bili rojeni vsi. ki pr^duciramo vesoljno bogastvo in poti to temno zvezdo srno rastli v prav žalostnem duševnem stanju do časa, ko tužna roti na zemlja nam je od-povtMlala nadalje eksistifati. Že kot majhne dete, si bil križan. Zamašila ti j,, hudomušna pestunja I usta / robcem, če si bil p* fe n(>.
utolažljiv, povila te je mati trdo v zibelko in ti zapela znano pesmico: A jaj, tu jaj, spančkaj mi sladko itd. In ta pesem se nam je pozneje vedno nadaljevala. V šoli, v cerkvi, pri vojakih itd., prav povsod si je slišal v prav žalostnem tonu in prav duševno trdno. To «e pravi: Bodi trdno zaspan, kadar te ta ali ona stranka ali posameznik neusmiljeno do kosti izkorišča. Bodi dober, pokoren in zvest svojim gospodom delodajalcem, pa magari če ti zadnjo kapljo srčne krvi izpije. In dokler si tlačeno v spone zakopan poslušal to žalostno melodijo, bil si dober. V slučaju pa, da nisi hotel kakemu kaplančku po pasje roke lizati, ali da se nisi valjal na trebuhu pred svojim delodajalcem, tedaj si začutil glad, bič in preganjanje, ter končno si moral zapustiti domačo grudo. Ko si na potu v daljno tujino, si tako rekoč na potu proti nepoznanej ti usodi. Ne veš, kaj te doleti. Iiahko si v kratkem bogat mož, a še lažje je pa to, da te danes ali jutri ameriški kapitalist umori, kakor umori mačka miš. Če ravno ti rodna zemlja ni mogla dati onega, kar je neobhodno potrebno za vsakdanje potrebščine, vendar se ti je pri slovesu, ko si zapuščal domaČo grudo, zarosilo oko srčnega-sožalja. Ko si dospel na obrežje Atlantic Oceana, ozrl si se nehote nazaj še enkrat proti strani, kjer se ti dozdeva, tla leži draga ti domača vas, kjer si pre bil toliko krasnih uric, V srcu si pa mislil: bom te li videl še ke daj ali nikoli več. Ko si dospel v razna ameriška mesta, zdelo se ti je vse novo, vse tujo. Ljudje, nepoznani jeziki popolnoma ne-umevni, vse drugačno, bolj moderno se ti prvi hip dozdeva, kakor pa v pomankljivi Avstrjji Ameriški sužnjelovci, i plačani hlapci kapitalistov), pa takim no-vodošlecem že raz čela berejo vtis vednega hlapčevanja in jih hitro odvedejo v delo, najrajši t je, kjer se zavedni delavci borijo za boljši obstanek, za boljši kos kruha. Taki novodošleei so na milost in nemilost zročeni brezvestnim delodajalcem, kteri jim dajo opravljati najtežja dela ki so škodljiva zdravju in nevarna življenju. K<> bivaš dobrih par let v Ameriki, si kakor novorojeno dete. Debela mrena, ktera ti je že pri krstu očesa krila in ti zakrila po gled v današnjo gnjilo človeško družbo, jc!a ti je polagoma raz oči padati. A vse eno si še ponižen suženj kapitalizma, skromen v mišljenju in neveden v dejanju. Gosto obraščeno drevo, ki stoji sredi gozda, ne koristi nikomur. Treba ga je najprvo posekati, odbiti mu velike grče, potem žagati, oblati in likati kar ti tla navse zadnje fino, elegantno delo. Primerno enako je s človekom. Tre ba ga je polagoma privaditi k socialističnim naukom. Če pravim svojemu še na pol tčmnemu prijatelju, da je neka vrsta ljudi med nami, ki gojijo milejšo idejo za delavsko maso, tedaj mi pravi: j tepce, kaj boš ti mene učil, jaz sem povsem zadovoljen. Imam stalno delo (V) čedno plačo $1.50, lepo stanova rije z belo ptwteljno opravo itd. Seveda, v kakem za duhlem smrdljivem basementu ali kleti. Prenočuje jih po več mož skupaj v eni dvorani, posebno v Seattle je najti mnogo takih nezdravih h a se m two v, kjer je do tisoč postelj v eni in isli dvorani, j Pač zračna ventilacija, spati z 500 do HXM) mož skupaj. Potem se I pa še najdejo tepci, ki eelo trdijo, I tla je fino stanovanje. On pa. ki i ničesar ne dela,,le lenobo pase, se j valja prešerno sam v neštetih visoko zračnih in dišečih dvoranah. I Ali bode* takega, na duhu bolne-ga reveža zapustil? Ne. Pokaži mu najprvo stvar v daljavi, ki jo sicer vi.fi. a jo vsled temnega obzorja ne tuore razločiti.
I	#	^
Z dobrini časopisom kakor je n. pr. "Proletaree" ali z znanstvenimi socialističnimi knjigami ga zpodbujaj, pa se bode polagoma dramil. Da bi se pH v senci takih vej kronani in nekronani postopači bolj udobno in požrešno valjali. preskrbeli so še posebej neke vrste duševne hrane, ali bolje povedanrt gnojnico, ki je po mnenju svetih mož najboljša hrana takemu drevesu tla vdano vs-peva. Ravnaj ž njim, kakor mizar z omenjenem drevesom. Kadar se ti dozdeva, da je dovolj uglajen
ali bolje rečeno, primerno izobražen, pelji ga na dotični prostor, ko ai mu prvič pokazal nerazločno vsebino v daljavi. Kar mu je bilo v prvič še megleno, pravzaprav strogo prepovedano razmii-Ijati, to vidi zdaj. Uprašaj ga, kaj je tam, ko mu je vprvič duševni svit še pojemal pogled. In povedal ti bo, da vidi dve sliki. Prva slika mu predstavlja do kosti iz*-mučenega delavca, ki dela ne-umorno od ^ore do mraka za pasjo plačo 12V6 et. na uro ali dnevno $1.45. Mora preživljati več nedoraslih otrok, ženo in samega sebe. To je mizerija, sužnost. Druga slika mu predstavlja elegantno družbo požeruhov, obsoječo iz popov, ki so pa vsled delavske nevednosti in od njih srag zelo t&rogli ptsitali. Ti se zalivajo z iskreč i m šampanjcem pri težko obloženi mizi z najfinejšimi deli-katesami, ter se brezskrbno valjajo v mehkih objemih. Tukaj po-tratnost in razuzdarnoBt, tam pa revščina in trpljenje. To ni pravi družabni red. to je krivični, gnili sistem. In odgovoril ti bo sočutno. Vidiš dragi, kdo mu je nenadoma zavkrenil misli v drugo smer iz nevarnega klanca v složno dolino, tla zna ločiti ljulike med pšenico in trote med čebelami. Izobrazba je glavni temelj k socializmu. Brez izobrazbe ne moreš pojmiti socialističnih naukov.
Vsak cenjeni čitatelj naj si položi roko na prsi ter se vpraša: Kakšne nazore je imel takrat o socializmu, ko je še grča v bil in kaj misli danes o socializmu, ko je vsaj nekoliko gladek postal? Socializem je dosleden nasprotnik nevednosti ter resničen prijatelj in učitelj delavstva ki ga želi dvigniti na višjo stopnjo in gs braniti vseh trotov in izkoriščevalcev, ki jih je več kot preveč.
Torej k socializmu!
A. \Vershnig.
Delavci na potu v socialistične vrste.
Ix>kalna unija pregledovalcev jajc v Chicagu je zadnji teden polnoštevilno vstopila v stK*ialis-tično stranko. Unija šteje štiristo članov.
Premogarska organizacija št. 710 od "United Mine Workers of America ' je na svoji zadnji seji sklenila, da pojde polnoštevilno v volilni boj za socialistične kandidate v illinoiški postavo-dajni zbor. Obenem poživlja organizacija vse ostale premogarje v Illinoisu, tla se ji pridružijo v tem boju.
— Nasi denarni aristokratje so večinoma hudodelci, ki so utekli le radi tega zasluženi kazni, ker je njih hudodelstvo ogromno. Kakor moritev v vojni prinese odlikovanje. tako tudi tatvina na debelo prinese čast in priznanje.
Priznanje raste - z velikostjo ropa. x
STE ŽE POSTALI DRŽAVLJANI?
Če še niste, je najbolje, da si takoj nabavite knjižico v slovenskem jeziku: "Naturalizacijski zakon" — poljudno raztolmačen za vsakega.
Knjižica stane samo 16 ct. in se jo naroči pri sodr. John Petriču 2708 So. Lawndale Ave., Chicago.
DOBRO SLUŽBO
lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavnik postal zakon in se množe brezžično postaje, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vslužbencev. Začetniki dobivajo tlo $00 mesečno. Naša šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s po voljnim vspehom, so službe osignranc. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph institute, Oinein nati, O., Philadelphia, Pa., Memphis, Tenn., Columbia, S. C., Davenport, Ia., Portland. Ore.
Po navodilu slovenske anglcftkr ilov-nic«, tolmaču in an^l. ulov. nlovarja pc laliko vwaki preprosti «Movek angleMi-ne, kakor jo v navadnem iivljenju rabi priuči, kar je v tej deleli nujno potrebno ako hoče kak bolj#i pourl in ne od visno fciveti. Knjiga v platno vezan» stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. KUBELKA.
538 W. 145th St, New York.
Neprijetno iznenadenje.
'Malo je ljudij, ki bi svoji teli dali toliko pozornosti, kot bi morali, kajti prem^tnba v teži je že mnogopot prvi edini znak bolezni. Kadar oni opazijo, da zgubljajo na teži salno in brzo ter se jim pove, da je prekasno za zdravljenje, to je gotovo neprijetno iznena-denje. Tehtaje se mnogokrat in takoj, ko zapazite, da se vaša telesna teža zmanjšuje uporabljajte znano zanesljivo sredstvo. Tri-Uerjevo zdravilno grenko vino. Ono vam bo takoj izgnalo iz trupla vse slabe snovi, bo okrepčalo vaše prebavne organe in vam dalo zopet prvotno težo, kar pomeni edino, da bo obnovilo vaše zdravje. Ono je zelo zdravilno v vseh želodnčnih boleznih, ki so o-zdravljive in tudi na bolesti drobovja o;no omaga, da se započen-r ja nova, polna kri pretakati po vaših žilah in bo vse dele vašega elesa pomladila z novo hrano. Tudi je zelo dobro za blede, medle in nervozne ljudi.
V lekarnah Jos. Triner, 1333— 1339 South Ashland Ave. Chica-Ko, HI.
Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevirn "Pain Expeller". Pravi Pain Ežpeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenice in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti.
Posredovalna pisarna ca nakup
in prodajo je hiS, stavbi**' itd.
PETER MATELIČ, Škof J a ulica it. 10, Ljubljana (Kranjsko)
ima naprodaj različne hiše z in brez vrtov, dalje, koncesionirane obrte
V staro domovino potujoč ime se pri poročam, da »e zaupno obrnejo na to pisarmo.
FRANK UDOVIC,
EKSPRESMAN
1643 Blue Island Avenue.
CHICAGO, ILLINOIS
Preval« poiStvo, premo?, drva in drugo Og lazite »e pri niem.
Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico.
Gostilna pri Blažu.
1832 So. Center Ave.,
CHICAGO, ILL.
Sveže pivo v aodčekih in buteljkoh prve vrste. —Unijske smodke in dVuga različna pijača—prima—ki spada v gostilniško obrt.
MODERNO KECUlSCEl
Blaž Kaltineger.
Vse pritožbe
glede uredništva in upravni-štva naj se pošiljajo direkno predsedniku "Jugoslov. del. tisk družbe" Franku Pod-lipcu. 604 N. Curtis. Chicago. III.
M, A. Weisskopf, M. D.
1 Izkušen zdravnik.
Uraduje od 11 predpoldn» in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago. li;
LOUIS RABSEL
moderno urejen nalun
U 113 MILWAUKEE AVE., KENOSHA. WIS.
Telefon 1199.
P
Angleščina
brez učitelja! Slovensko An-_	gleška Slovni-
ca, Tolmač in Angl. Slov. Slovar «tane samo $1.00, in je dobili pri
V. J. KUBELKA,
538 W. U* St., New York. N. Y. .
Največja zaloga »lov. knjig. Pišite po cenik!
Najboljše in najfinejše obleke
•o po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ,
16— iaN Halsted St., Chicago Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo.
r. Richter5
"PAIN
EXPELLER'
Kaj ti korUtijn močne milict, če trpi 4 na revm«titma,
PAIN-EXPELLEE
dobro vdrtfut»o. t! takoj nI* )»• hoiettaifc g n<J»lr»iil njih vzrok«	X{
Po tto lo Me » «»«b loksrnth
F. Ad. R.chter & Co.. 21S Petri S«, \
NEW YORK
Pstlt« A» varat euo apaylko ■ aldroin.
\
V
JOS. PREŽEL,
Slovenski Grocerlja, 1932 West 22nd Street,
med Robey in Lincoln ul.
VOZI IMA DOM.
ROJAKI T w««keo.n«
1	ce kočete piti dota
pijače in se zabaviti po domače pojdite k
B. Maltnich-11,
714 Marke! Street, Haokegai.
Pri njemu je v ae najbolje. Kdor ne vijame, naj ae prepiča.
POZOR!	' POZOR 1
JOHN HROVAT,
Hrvatsko-slovenski brivec se priporoča jugoslovanom za mnogo-brojen obisk,
Brivnica prvega razreda. 1707 S. Center ave., CHICAGO.
Sodrugi! Priporočajte hrvat kim delavcem "Radničko Str», žo," edini hrvatski socijalističol list v Ameriki. Naročnina $2. na leto. Naslov: 1209 W. 18 Str. Chi-cago, Hi.
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
8 A L OO N
s modernim kerlji&en
8vei« pivo v sodčkih ia butalJkak in droge raaaovivtne pijač« Ur oaijAi flOM>dk«. Potniki dob« čedno ftitte ai
Poatraaba točna ia taborna.
Vtem Sloreoeen ia dragim SIotom m toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centre Ave. Chicaf»
Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko.	Se priporoča
John Mladič j
2236 80. Wood St. Chicago
Leopold Saltiel
ODVETNIK
v kaaeaakik in ei vi hoik aadovak
Auto Pbone 6065.
Office P bon« Main 8066
Beoideoee Phone Irwing 41 T«
TOAD: 27 METROPOLITAN BLOOS
Severosap. ogol Randolph ia La Salle olie« Stanovanje: 1217 Sheridan Boad
Aka hočrfc dobro naravno rino piti,] oglasi me pri
JOS. BERNARD-U
1903 Blue Island Ave.
Telefon Canal S42	CHICAOOl
Pri njemu dobi; najbolja kalifornijj ska in importirana vina.
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D
Zdravnik ta notranje bolezm in ranocelnlk
lz«iravniAka prpiaknvH bretpluAni. pM| ¿ati je le adavila, 1924 -26 Blue lilaaf Ave., Chicago. Z« -In« ure (Vi 1 do I popol. Od 7 do 9 tve4er. iEvea Chiea itveii bolniki naj pilolo •lov^oaki
Valentin Potisek
gostilničar
1237-lst St.,
La Salte
To« voe, gostilni podrejen« pij tm priporofe rojakom aa ob&m