(^JutrADj« Isđa^j«,)
152 Številka.
V Trstu, v četrtek dne 20. decembra 1894.
Tečaj XIX.
nlOINOST"
izhaja po trikrat na ted»n ? šestih is. danjih ob torkih, 6«trtkih
Zjutranje iidanje i»-haja ob tt. ari ijutraj, refnrno pa oh 7. ari »sfer. - Obojno iidanj« stane: ■a Jadan hm . f. -.1», iivsn ATrtrlj« t. J.40 ca trt m«««. . . a.Bo .	i _
ta pol lata . . . 5.- . ; V-
" i««* • • . 10— . . , H,—
Na Mnil« krti prilsisn« sarsčnlse
M jealjt czir. Posami«D6 Številke •« dobivajo ▼ pro-dnjalnicah tobaka v lr»tu po 9 nrt., 9 Gorici po S bt{. Sobotno veierno i i danje * Irtfu S ni., v Gorici 4 ni.
EDINOST
GlMilo slovenskega političnega druitva za Primorsko.
Oglasi »e r»ilime po mrifu t petitu; rs natlov« z debelimi črkami tu plafuje prostor, k<>tikor obiej?* navadnih vrstic. PohUm« o^mrtmrn in j »Tnozahrnlo, d»>-m*fi oglasi itd. »o računajo po-e ogodbi.
V m dopisi nuj t« po&iljajo uredniAtTii : ulicu ('aaerm.i st. ]H. V*ikko p^ino more biti franKoranu, k.«r nof'i»tikoT(»iin so no (prej imajo. Rokopisi »n no »rađaju.
Naročnino. rnkUmacijo in o^laao »pra-joma m pravni it vo ulica Molin« pit-•olo kil. S, II. nadut. Odprta reklamacije ■o proite poAtnino.
h? *<H»0«M J« meč/'.
Shod zaupnih mož v Ljubljani.
ji.
(Dalje.)
V resoluciji II. so •• »prejele Vse' po triaikih in isterskih zaupnih nioleh nasveto -vane spremembe oairoma dodatki, le t uvodu a« je odklonil nai najbistvenejši in n a j v a i n e j ii predlog.
Ta resolucija ae je popolaila v smislu vaajemnosti niroda slovenskega z narodom hrvatskim, sosebno pa istrskimi Hrvati: vzela ao ae v poštev poleg slovenskih tudi ana* logna narodna stremljenja naiih hrvatskih bratov in sotrpinov, kolikor ae doata)e u radovanja pri oblastih in nastavljanja natega je-lika nesmoinih uradnikov ; kolikor ae doataja občevanja oblasti s našim ljudstvom, aoaobno pa, sodnih rasprav — pri po močjo tolmačev, katera praksa očitno nasprotuje veljavnim aakonakim določilom gledt ustnoati in nepoarednoati postopanja.
Zlaati ao atremljenja istrskih Hrvaiov gled4 ljudakega iolatva povsem slična naiim stremljenjem. Kakor se morajo boriti itajeraki, koroiki in deloma oel6 kranjski Slovenci proti pogubnim nakanam nemškega „Sahulvereina*, tako se moramo boriti mi pri* morski Slovenci in Hrvatje proti druibi „Lega naiionale', koje družbe smotri ao sa nai n&rodni obstanek istotako nevarni, kakor nemikega „Sohulvereina*. Prav je torej — in to beležimo cadovoljstvom — da se je II. resolucija v točki o ljudskem šolstvu pre-menila tako, da ae poleg naie družbe sv. Cirila in Metoda priporoča zajedno v posebno akrb 81 o v e n o e m i n Hrvatom tudi alična družba aa Iatro.
Povsem umesten, utemeljen in pravičen je protest v tej resoluciji proti žalostnemu dejatvu, da se mora med Slovenoi in isterskimi Hrvati boriti nirodna požrtvovalnost za ono pravično urejeno narodno šolstvo, katero usta-novljati, vsdrževati in braniti je dolžnost javnih, po zakonu v to poklioanih činiteljev.
Tu je bila triaikim in iaterskim zaupnim možem poaebna dolžnost, zahtevati, da ae vnamejo v poitev tudi istrski Hrvatje, kajti ta doli nam ni računati aamo i nedostatkom pravično urejenegaiolstva, ampak a vneboupijočo krivico, da po velikem delu Istre nedostaje narodnega t o I -atva sploh, tak o, da imamo na tisoče in tiaoče otrok, ki ne vidijo nikdar tole ni od notri ni od zunaj. To pa uprav zato, ker dotični »javni in po aakonu poklicani činitelji* — tu imamo seveda v prvi vrati na mislih avtonomne činitelje — ne le ne atore ničeaar v prospeh iolatva med istrskimi Hrvati, ampak stavljajo že zapreke temu razvoju, ker se boji, da bi nai kmet postal — pameten.
PODLISTEK. i B4rdyjeva obitelj.
Prigodba iz leta 1848-49.
Poslovenil It. K u r e t.
— Hodi, le hodi I — Čim preje, tem bolje — aamo, da te ne vidim več pred seboj — govori v pretrganih stavkih svojemu ainu. — Ne misli, da govori jeza ia mene ne — bojim ae te že eelć ne — a grozo oziram se na te — stresa me, ko na te mislim! Ti si moj edini sin, ves moj up in nada, dobro vei, kako sem te ljubil in te ie ljubim, če pa vidii sedaj solze v mojih očeh, koje se niso že nikedar solzile, da bi jaz znal: tako ne misli ne, da tečejo te solze radi tube t Ko bi jaz vedel, da bode tvoja smst naj* hujši vdareo, katerega mi je usoda namenila, pohlevno bi pretrpel in rekel : „Gospod je dal, gospod je vzel, Blavljeno bodi njegovo ime*; — ko bi nič druzega ne vedel, kakor da bož ti in tvoji prismojeni tovariti v krva-
Poklicani činitelji ne store torej ničesar v prospeh nArodnega iolstva po Istri, od istrskega siromaka pa ni smeti zahtevati Bog ve kake n&rodne požrtvovalnosti: uprav zato ne, ker je — siromak, da se Bogu usmili t Saj je narodna požrtovalnost po Jstri znros ogromna, ako jo primerjamo z gospodarskimi silami te po laiki gospddi neču* veno zanemarjene pokrajine, ali toliko gotovo ne zmčre, da bi mogla sama iz sebe skrbeti za tak razvoj narodnega iolstva, ki bi vsaj približno zadoičal faktičnim potrebam.
Kdo naj torej pomore tem siromakom, ako ne mi Slovenoi, ki živimo žnjimi v tesni dotiki, slogi in bratski ljubezni in ki imamo pričakovati največ dobička in trdne zaslombe, ako se ta ubogi ali vrli in polteni narod istrako-hrvatski opomore gmotno in dutevno11
Triaikim in irtrskim zaupnim možem jo bila torej že posebna dolžnost potegniti se kar najtopleje ta istrske Hrvate gledč na potrebe narodnega iolstva j to pa toliko se staliiča naiih narodnih interesov, kolikor a ozirom na dejstvo, da se delokrog natega slovenskega političnego druitva „Edinost* faktično razteza tudi na hrvatski dol Istre, zbok česar smo prisiljeni, misliti tudi za Hrvate.
Isto velja tudi za Brednje i o 1 s t ▼ o. Srednje Šolstvo je zanemarjeno po vseh slo-venskih pokrajinah, ali tako zanemarjeno ni nikjer, kakor je v Istri z ozirom na slovensko in hrvatsko večino prebivalstva. Tu nimamo ni srednfih iol, ni vsporednic — huj. tega zanemarjanja ai pač ne moremo misliti. Opravičena je bila torej naia zahteve, da ae poleg potrebe slovenakih vaporednic na gimnazijih v Celji, v Gorici in Tratu omeni tudi potreba slovenskih vsporednic na gimnaziji v Kopru in hrvatskih v Pulju, Nad vse potreben in opravičon pa je bil nni dodatek k II. resoluciji gledč p r i -pravi javnih razredov, koje moramo smatrati kot nekako kazen sa Hrvate in Slovence. Ta kazen je pa naravna posledica dejstva, da nimamo svojih srednjih iol in da se naii otroci -- protivno členu XIX. drž. osnovnih zakonov — silijo v nemike srednje iole, za katere se morejo pripravljati jedno leto v pripravljavnih razredih. Iz tega izvira kričeča krivica, da treba slovenski in hrvatski učenec 9 let, da izvrii gimnazij, do-čim tre bata nemčki in laiki učenec le 8 let, ali z drugimi besedami: da mora naš učenec takorekoč izbrisati is svojega življenja jedno leto I Jedno leto življenja I To je izguba, koje ne moro poravnati nikdn, to je predmet, za ka-tori ni plačila, to je žrtva, za katero no poznamo ekvivalenta.
vej bitvi posekani do zadnjega uaožd, potisnil bi britko solzo, katera mi v oko sili, globoko nazaj v hladilo svoje duie ; ne, to ni, kar me mori, temuČ: zemlja, napojena z vašo krvjo, bode prokleta in smrt vata bodo ob enem smrt dveh srečnih dežel t
—	Kateri bodeti na novo prerojeni I — odvrne sin.
—	To ni res 1 Zapleten ai se svojimi tovariii v strašansko zmoto, ker vsi mislito, da zidate novo, če podirate staro. — Čemu skušate Boga z osodo očetnjave P Čemu neki zavračate in uničujete vso obstoječe v praznem upu na to, kar ima io le priti P Se je mar toliko nadih, zvestih, poiteno-mislečih mož skozi stoletja zaatonj borilo za našo staroslavno ustavo P In ta uaj sedaj tako pogine? Morda niso bili to pravi patnjotj« p Niso bili to srčni, vitežkohrabri možje P Morda iiubijo tvoji tovariši 8 tem svojo domovino, da skrbnim in prizadevajočim patrijotom v deželnem zboru žvižgajo, je izzazivajo in grdijo, svojo domovino bolj kot mi, kateri rod
Po vsej pravici poživlja torej resolucija II. slovenske in hrvatske poslance, da zastavijo vsa svoje sile v to, da se odpravi ta krivica,
(Konec II. čl. prihodnjič),
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanska zbornica.) V svoji predvčerajšnji seji je zbornica vspre-jola zakon o prispevkih za farne cerkve. Posl. C a e c h je poročal v imenu davčnega odseka o imenovanji komisij za pregled zemlji-škodavčnega katastra. Minister Plener izjavlja, da je vladni predlogi namen odstraniti velike pogreško pri uravnavi zemljiikega davka. Vlada žeti shižati glavno svoto zemljiikega davka. Zemljiiki in hitni davek so znižata v letih 1896 in 1897 za 10, pozneje za nadaljnjih 5 odstotkov; hitni razredni davek od 1. jannvarja 1897 za 10, pozneje za
Zbornica je vsprejela zakon v tretjem branju. Predsednik je prijavil na to, da mu je doila neka interpelacija, koje ni mogoče prečitati. Priporoča torej lajno in zaupno sejo potem, ko so spraznijo galerije.
Ruski car in pa general Gnrko. Dne
18. t. m. bil je god carja Nikolaja Alek-sandroviča. Tem povodom bilo je odlikovanih in promaknjonih mnogo oseb, med katerimi v prvi vrsti general Gurko, poveljnik Vriavski, ki je imenovan generalnim vojnim maršalom v priznanje njegovih velikih zaslug za čana rusko-turško vojne. Car jo o tej priliki vaprojel demisijo generala Gurka kot generalni guberner Varšavski, kor je Gurko bolehen.
Vojna med Kitajem in Japonsko.
Iz Pekinga v London došla poročila opisujejo položaj v kitajski prestolnici kot jako resnobon. Temu so vzrok nediBciplinovano tolpo kitajskih vojakov, deloma pa tudi prebivalstvo samo, ki kar nič nn prikriva svojega sovraštva proti tujcem Razna odposlanstva dogovorila so so žo za slučajno skupno obrano, zajedno pa so prosila kitajsko vlado dovoljenja, da smejo v slučaju potrebe ali nevarnosti izkrcati vojake iz evropskih vojnih la* dij. Tega pa kitajska vlada ni dovolila, ker so boji, da bi se evropski vojaki oprijeli s kitajskimi. Kitajski cesar izdal je naredbo, s katero ukazuje svojim vojakom, da naj se vedejo prijateljski proti tujcem in da morajo v slučaju petrebe braniti evropska odposlanstva, (Prod kom P Menda pred njimi samimi P Stavec.)
Različne vesti.
Cesarjev dar. Nj. Vel. cesar podaril je iz svojega imetka Bvoto 4000 gld., ki naj se razdeli med ubožne in vredne Dunajčan«*.
za rodom svojej očetnjavi žrtvujemo blago in kri, imenjo in življenje samo za to, da ostane domovina neškodovann, mirno prena-fiaje cel6 sramoto, psovanje in zaničevanje P Življenje in blagoat n&roda sicer no cvete pod našimi rokami (vlado), pa jo konečno vendarle življenje I Vi obljubujete domovini slavo, ali ta slava se imenuje: smrt 1 — slišiš P — smrt I —
—	Mogoče — odgovori sin — mogoče, da mi, bojujoče plemstvo, zgubimo vlado, za to pa jo damo ljudstvu dusetih milijonov, koje jo do sedaj bilo ptuje na lastnej zemlji, v svojej domovini l —
—	Sanjarije! Ljudstvo, kojo hočete vi rešiti bremen, katera mu nalaga plemstvo, vas no bode razumelo! Saj tudi ne more biti drugače ! Kar mu vi sedaj hoćete dati, t.'ga ljudstvo nikeJar gahtovalo ni t Ono potrebuju blagostanja, primernega njegovoj pridnosti. Pokaži mi, čo moreš, le jodnega mojih podložnikov, da bi zarad mene stradal, da sem mu jaz morda vničil družino, da mu ne
ImeflOVinJ« pri poiti. Minister za trgovino imenoval je računskega pregledovalca Ivana Ilocheggerja, doslej prideljeneg« poiti v Trstu, računskim svetovaloem pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Gradcu.
Za llovintke iol« družbe sv, Cirila in Metoda se je nabralo v veseli družbi pri g. Antonu Babiču 1 gld. 32 nvč. G. Filip Jerič dodal je Še 1 krono, Luka Saražin pa 1 gld. Nai možati Luka, izročivii svoto voditelju tole je priložil te 1 gld v nek pOBeben dober namen. Skupaj 3 gld. 82 nč. Hvala darovateljem!
Za „boftičnioo* oziroma slovensko iolo darovali so nadaljo: g. Jovo Kovačevič 10 gld., g dr. Mandič 5 gld., g. prof. Spinčič nabral med svojimi kolegi 12 gld. in sicer so darovali gg.: Dapar, Spinčič, Perič po 3 gl., Bjankini 2 in Laginja 1 gld.
Prvi razred na slovenski ioli pri sv. Jakobu sc je zopet odprl vsled namestnittvene okrožnice z dna 3 decembra it. 03920.
Vodstvo. • Dobromišljen naivet*. Predsinočnja „Trie-ster Zeitung* nas je zopot enkrat presenetila s člankom, o katerem smomo misliti po vsej pravici, da je bil nadahnjen a neko posebne strani. Članek je pisan mirno, stvarno in dostojno. Približal pa bo je Slovanom toli važnim in, kakor pravi, dobro mišljenim nasvetom, da treba vsakako temeljitega odgovora; zbok česar so tu ne moremo spuščati v meritorno razpravo ter moramo prositi malo potrpljenja. Za danes bodi dovelj, ako povemo, da pozivljn primorske Slovane, naj vendar enkrat konkretujejo svojo želje in zahteve ter predlože svoj program, o katerem bodo razpravljati, če iudi s prvega le akademiški.
To je gotovo važen nasvćt; ali te veliko važnejši je predpogoj, koji je, po „Trio* storici*, neizogiben za tak program : popolno soglasje med Hrvati in Slovenci. Za
pot ran božjih : so-li mar uredniki „Trieste-rice* zašli mod razupito „tržaške radikaloe*P! Da smo to vedeli, vzeli bi jih bili nedavno seboj v Ljubljano.
Toda ialo na stran t Mi ne moremo vedeti sicer, ali je predlog „Triesteričin* zares „dobro mišljen* ali pa jo le izrodek hipno kaprice, ali odgovoriti hočemo stvarno in te moljito, da pokažemo, da dobro vemo, kaj hočomo.
Vera in politika. Ves kričanski svet za* čudil se je drznosti italijamko-židovske kitko tržaške, ki se z bogokletno roko vtika v čisto verske stvari naše katoliške Cerkve, presajajoč svoj grd do Slovenstva v svetišča in zavijajoč čisto v o r a k o stvar v političko. Dovelj žalostno je, da nam gospodarijo „liberalni* Židje na politiškem polju ; da bi
bi o času potrebe pomagal, da bi mu kateri-kolikrat bil nepravičen P! Niti eno pritožbo no slišiš zoper mene! In potem razlagaj jim, da sem jim pri vsom tem nepravičen, ker jih no pokličem od pluge, ter jih no vprašam, kako oni mislijo o ustavi, o poBtavodajstvu in o državnoj upravi P Zijali bodo v te in o vsom tem ničosar razumeli, pa vondar jo mogoče, da mi, razvneti po tvojih obetih, v brezumnej razkačonosti napadejo hito, ter mi jo nad glavo sakurijo I —
—	Kdo jo pa kriv te žalostne resnice P Napačno razmero. Da ljudstvo naših idej ne razume, je naravni nasledek trdih prostopkov in pregreškov naših prednikov. Ko pa bode ljudstvo Bvobodno, ko so bodo zavedalo, da jo tudi vsakdo izmed njega »človek", kakor vsak plemenitaS, tako bodo kmalu razumelo v o to, česar danes zapopaati še nu umre !
—	Ali to svobodo bodo stotisoči plačali e življenjem !
(Daljo piih.)
p* isti Židje ukazovali f k A I o 11 i k i
l'H pa n e in nikdar ne! Žtloitso je, a resnično, da se najdejo celć duhovni, ki — hotć ali nehotć — podpirajo lahonske iido-liberalce v njih boji proti Cerkvi, v de-niinoijanstvu, naperjenem proti tržaški škofij-■ki kuriji. Taki duhovni zanašajo zložno a najzagrizenejii
ni naš ni sovrsgi cerkvena
vprašanja na — političko polje. In da je re« takih duhovnov, dokazati je prav lahko. Kak6 bi drugače dosnalo glasilo tržaških iido.libe-ralcev, ,11 Piccolo*, o zaupnici, katero je izrodila duhovščina trž«nko-koper«ke škofije Škofu msgr. dr. Glavini ? Gotovo ne bi bil ta list doznal o nje vsebini, da ga ni obvestil koji duhoven-somišljenik, ki bi utopil vse 31
ovanf v žlici vode, kakor bi to storili nali iido-liberalei, će bi — mogli. In da je, jal, rea takih duhovnov, to priznava isti ,11 Piccolo" sam, kajti trobi nu vaa usta, d a kanoniki kolegija S v. J u r j a v Piranu niso hoteli podpisati mu [)• niče škofu. Ne zavidamo tem monsiguo-rom ćaati, katero jiin daje „II Piccolo*, odo* brivši njih postopanje i u naglašajoć: .Duhovnu italijanske narodnosti nikakor ne dopušta vest, da bi stavil svoje ime pod spis, ki odobruje • I a v o f i I n o postopanje Tria* ške kurije". Evo naa ia Cerkve na politiikrm polju t
Slovensko petje v tržaških cerkvah Pišejo
nam : Petje poveličuje svečanost. Cerkev je od nekdaj skrbela asa lepo in dostojno petjo Po velikih mestih in o najvećih praznikih kaj lepo pojo močni zbori, a mnogokje je petje manj primerno in bolj teatralno. Zadnja lota •kušajo oživeti v cerkvi „oecilijansko petjo". Tu bi hotel naglasiti, kaj ae je atorilo v mestu Tržaškem za cerkveno petje. Zcl6 mulo ali ni£. Pojdi k sv. Jakobu, v cerkvi dobiš skoro same Slovence ; poslušaj pelje, ozri se na kor, tu dobiš pristne laške pevke, ki ti pojć slovenski na laškem tekstu. K&ko je to petje, Bogu so usmili. Veleč. g. župnik neče po nikakem dovoliti, da bi bratovščina sv. Cirila in Metoda prevzela petje, dostojno taki fari-Župnik lahko trdi, da je petje, a kdo poje P To so priljubljene sestre bratovščine Madri di Maria in dr.
Stopi v oerkev «v. Antona novega. To je najveća fara v Avstriji, šteje nad 60,000 vernih. Morda je tu Čuti lepo petje f Bog pomiiuj! — Pojdi v cerkev sv. Antona starega. Tu je pred kratkim župnikoval proč. g. Martelanc, sedaj korar in župnik pri sv. Justu. A kako je on skrbel za slovensko cerkveno petje P Tu se napenja že več let sem 6 mOž, bres intonacije, brez takta, da te kar ušesa bole. Znani tržaški rodoljub „Črni Jurij" veiba svojo šestorico kolikor more in sna: čast mu na tem I Ali gotovo je, da v naj-revnišem selu na kmetih bolj zbrano pojo kot pri av, Antonu starem v Trstu. — To ni krivda pevcev, ampak oerkvene oblasti. In če se pritoiii, odgovori ti: Zahvali se Bogu, da se sploh še trpi slovensko petje v cerkvi v Trstu. Milo mi je pri srcu, ko premišljujem vse to.	.Veritas".
Nedeljnji počitek pri pekovskih pomočnikih. Is Tiata nam pišejo : Ni dolgo temu, ko ste poročali v svojem listu o novem zakonu, sadevajočem nedeljnji počitek. SoBebno za pekovske pomočnike velja nedeljni počitek od 10, ure zjutraj do 10. ure zvečer. V tem času ne bi se smeli dotekniti nobenega dela.
Minoli teden dobili ao pekovski mojstri oziroma gospodarji okrožnice, da a dnem 16. deoembra stopi v veljavo tudi za peke zakon o nedeljnjem počitku. Okrožnica ima tudi o-pombo, da bodo strogo kaznovani oni gospo« darji, kateri bi se ne hoteli pokoriti določilom omenjenega zakona.
Minola je prva nedolja — in res se niso vsi gospodarji pokorili zakonu I Zuto se vsi prizadeti pomočniki obračamo do gospoda «. k. obrtnega nadzornika Oskarja Polloya s ponižno prošnjo, da bi blagoisvolil ukreniti potrebno v t« namen, da se bodo spoštovala zakonska določila tudi z ozirom na nas siromašne pekovske pomočnike,-
Ob tej priliki moramo posebno nsglaiati, da je naš pekovski stan sila težavon, kajti navadno se začno naše delo ob 7. ali 8. uri zvečer in traja do drugega dne ; po nokate-rih pekarijah oelć do poludne. Drugi roko-delai delajo po 6 dni v tednu, mi pa moramo delati tudi sedmi dan.
In potem se še nekateri čudijo in nas zasmehujejo, da smo šepasti in krevljasti.
Več pckovuJiili pomočnikov.
se bode
ari pop.
OMel zbor tfnritve .Nefcrefine'
vršil v nedeljo dae 23 t. m. ob 3. » društveni sobi.
Podrufnioa «v, Cirile in Metode ne Sreti
priredi duo 31. t. m. alovesen Silvestrov večer v dvorani Rojanikega posojilnega in kon-sumnega društva z raznovrstnim zanimivim programom: petjem, deklamacijami, igro in tombolo. Pri veselici bode sodelovalo tudi pevsko društvo ,Ztrji»". Program priobčimo v kratkem.
Iz okolice trieike smo prejeli nastopni dopis :
In zopet moram zastaviti svoje pero; prvič zato, ker me veže dana obljuba, potem pa tudi zato, da ustreiem čestiti prijateljici iz Sežane.
Mislim in bojim ae, da se varam in da se z menoj vara tudi prijateljicn iz Sežane, ako so uadejavi, da to dopisovanja prive le na pravo pot katorokoli Slovenko. Na svojo glo-boko žalost vidim, da je vedno vse pri starem. To sem opazila posebno na Miklavžev večer nalega vrlega .Sokola*.
Nastop sv. Miklavža je bil krasen, a zabolelo mo jo začuvši, da je tudi ta prijatelj mladine izvedel, da nekatere naše go-spice kramljajo vedno italijanski doma, na ulici in na veselicah. Zategadelj jim je po-lagal prav toplo na srce, naj se vendar enkrat iznebo to razvade, ki je zajedno narodni greh. Žal, da niti av. Miklavž sam ni bil pravičen, ko jo deliš svoji, darove : da ni obdaril samo onih, ki zaslužijo. Kako naj bomo pravični potem mi poavotnjaki P Mno-gokatera je dobila dur, !ii bi lila zaslužila, da jo pograbi »lucifer* ter jo v kakem kotičku nauči govoriti slovenski. Da sem bila jaz „lucifer", ne bi bila čakala še lo povelja Miklavževega, ampak kar pobirala bi tske greinice. Oj videli bi, koliko krilc bi letelo a menoj v brlog! To bi bil jok in stok ! In jaz bi bila neizprosna: jaz bi jih držala toliko časa v kleščah, dokler si ne priuČe — govoriti Blovenski 1 A izpustila bi jih še le potem, ko so mi zatrdile, da ne bodo nikdar več brez potrebo govorile v tujščini. Ako bi se pa pregrešile v drugič, ne izpustila bi jih nikdar več 1 Ne mislite, da sahajam k našim veselicam le v ta namen, da opazujem, ali želja moja je : da bi bile vsa jedne misli in jednoga duha — da bi nijedna ne žalila slovonskega čuta. Rada bi videla, da bi bile vse vnete za mili in toliko tlačeui slovenski iud. Vedno telim, da bi ponehalo tisto mrsio preziranje milega nam jezika. Najhujša bdi mojemu srou je ta, ako vidim, da mrz4 naš jezik —• lastne sestre. Veselilo bi me, da bi drage mi sestre položile roko na srce tor sprevidele, da sć svojo razvado Žalijo slovenstvo. Ponosna bi bila, ako bi mogla nsše Slovenke pokazati kot vzgled drugim nirodom : glejte, kako ljubimo me svoj narod in avojo domovino.
Malo nade imam sicer, — kakor rečeno
—	alt ne morem si kaj, da ne bi zopet svarila in spodbujala: vzdramite se, ljube šoštre, ako nočete, da pokličem „luciferja" ! Nežna deca vam boii v vzgled, ki je završila svojo nalogo v toli krasni slovenščini 1 Recito mi, ali ni kraeen ta naš jezik 1 ? Mislim, da ti otrooi ne govore italijanski med seboj in se svojimi atariši. „Lucifer", kje si P!	O k o 1 i ć a n k a.
Iz Škednje nam pišejo : Prosim, da mi dovolite mal prostorček v cenj. listu »Edinost", da odgovorim dopisniku iz Skednja od dnć 11. t. m. (zjutranje izdanje.)
Takim nespretnim op«tov«lcem, kakor-Aen ste V i g. dopisnik, no štejem si v čast, odgovarjati na podla in prazna vprašanja. V prvem odgovoru sem Vam povedal, kar mo-nim, da je zadostovalo. Ako pa Vi tako dobro veste in ako sto res tako vošči v delu
—	in ne samo v pisanju — kakoršnega se kažete, tedaj Vam prav zudovoljno izročimo krmilo in nas bode povsem veselilo in Vam bodemo jako hvaležni, ako Vi storite vso potrebno ostalo.
Oe želite drugih odgovorov, vprašajte javno za-nje; drngbče pa le ostanite v kotu.
Član .Velesile."
izgon. Dno 13. t. m. vršila se je pred tukajšnjim deželnim soditičem razprava proti italijanskemu podaniku Karlu Delbianoo, ia-toženemu žaljenja Nj. Vel. cesarja. Sodišče je zaradi nedostatnih dokazov sicer rešilo obtoženca obsodbo, toda pozneje ukazalo je c. k. policijsko ravnateljstvo na temelju cen. patenta z dno 20. aprila 1854., da
Dslbiaoeo pobere svoja kopita ter da se razširi izgon zajedno na vse kronovine tostran- j ske državne poloviee. Gotovo je umestno, da sa odpravijo iz naše države italijanski nemir- j negi, ki jedo med nami kruh, v zahvalo pa zaničujejo Avstrijo in narod, pri katerem uši vajo gostoljubnost. Vrti Delbianco pa ni tega menenja, kajti uložil je proti povelju polic. ravnateljstva utok na o. k. namestništvo.
Zginel mladenič. 19letni trgovski pomočnik Herman Škof, stanujoč oa Kjadinu hšt. 83, zginil je dne 17. t. m. zvečer in vse poizvedovanje po njem ostalo je doslej povsem brezvspešno. Ker se je bil mladenič israzil nedavno, da je ait življenja, možno je, da je izvršil žalostno svojo nakano.
Nezgode. Včeraj zjutraj vezal je 25letni mornar Ivan Skocanič jadro na jarboli ladije »Conte L. Arturo". Po naključju zdrsnilo mu je in telebnil je kakih 20 metrov globoko na krov. Odnesli so ga v bolnišnico, kjer so konstatovali, da se je siromak strašno pobil na rasnih krajih trupla.
Milijonar samomorilec. Te dni smo sporočili, da se je ustrelil v Lvovu milijonar grof Borochovsky. To dni so odprli v Lvovu samomorilčevo oporoko. Grof je volil vse svoje imetjo, vredno nad nad 9 milijov gld. v dobrodelne svrhe in pa snanstvenim zavodom. V blagajni našli so poldrugi milijon gld. v gotovom denarju in jako mnogo vrednostnih papirjev.
Knjižnica za mladino. Temu hvalevrednemu literarnemu podjetju je iidajatelj g. And. G a b e r i Č ek, lastnik tiskarne v Gorici, bivši učitelj. Prvi snopič je dotiskan in obsega povesti: „D v a b r a ta", katera je dobila Častno nagrado 100 K. od g. prof. Bezenika ter .Milosrčna Zorana*. »Knj. ia ml." bode izhajala vsak mesec v trdno veianih snopičih, obsežnih 5—6 pol. Prvi zvezek ima ce!6 6% tiskanih pol. Za vse loto znaša naročnina fl, 1*80 ali 20 kr za vsak snopič posebe. Gotovo zelo nizka cena. Kdor ve, kako zelo treba na-šej mladini dobrih primernih spisov, bode gotovo od srca hvaležen možu, ki se je namenil izdajati tako važno slovstveno delo. Naj bi pa ne bilo iole, niti premožnejše družine na Slovenskem, ki bi ne imela pod svojo streho , Kuj, za ml.". Upamo, da se posobno učiteljevo in duhovščina okleneta tega vsega priporočila vrednega podjetja. Slovanski sta-riši, ako hočete svojim otrokom napraviti veselje sa božične praznike, omislite si za po-skušnjo I. zvezek ,Knj. za mladino." Lepšega dani ne morete dati svojim otrokom 1
Policijeko. Organi polio. Icomisarijata v ulici Sousm« zaprli so 16letnega morn«rja Ivana Cesarja iz Trsta, 161etriega dninarja Lana Siningerja iz Ljubncga in 18letnega zidarskega pomočnika Ivana Colombina iz Trste, ker so razgrajali na ulici. — Isti organi zaprli sa 18letncga zidarskega pomoč-nika Ivana Petriča iz Trsta, ker je na sumu, da ju te dni ukradel na Vrdeli razno obleko v družbi % sedaj že zaprtim Josipom Marvi* nom, — Po noči na včeraj ukradel je ne-znan tat iz hleva blizo Doline kmotu Blažu ttuianu iz Oprtljn oslička, vrednega 20 gld. — Postreiček Alojzij K., 38 let star, rodom iz Gorice, stanujoč pri iznajmljevalki postelj v hiši št. 10 v ulici Riborgo, pobegnil je, za-pustivši svoji gospodinji neporavnan dolg za stanovanje in hrano v znesku 22 gold. — Predsiuočnem zasačil jo polic, nadzornik g. Cristoph 171otnega Alberta D., ko je izvadil iz neke nabiralnico za pisma jedno pismo, je odprl in shranil v žep. Odpeljal je tega mladenča, ki ima tako čudno p.ijiuo o tujih pismih, v zapor v ulico Tigor.
Koledar. Dartes (20.) Liherat, muč.; Kristijan, škof. — Jiilri (21.): f kvstre. Tomaž, u post. — Zadnji krajec. —■ Solnce izide ob 7. uri 41 min., zatoni ob 4. uri 13 min. — Toplota včernj: ob 7. uri zjutraj 6-5 stop., ob 2 pop. 9 atop.
Najnovejše vesti.
Pazin 19. V drugem razredu zmagali nad vse pričakovanje sijajno : s 388 proti 60 glasom. Slava slovanskemu Pazinu!
Dunaj 19. Povod i'iD im^ndunn ruikega carja bil jo danus dvorni obed, katereg* so ho udeležili cesar, nadvojvodi Kur«! Ludovik in Kuiner, ruski pos'anik knez Lobanov, ruski general Puškin, skupni ministri, ministarski predsednik knez Wiudiscligraetz, minister a latore gri'f Andrej, najvišji dvorni
dostojanstveniki in poslanik knez Fran Lich-teastein. Med obedom je napil nai oesar ruskemu cesariu.
Rim 19. Še vedno zapuščajo? mnogi poslanci Rim.
Trgovinske bnojuvk«.
BuUffpettZ. Pietilcn sa spomlad 6 75-S7S Koruza sa jesen 1895 7.07 do 7.08 Ovee za ese-mlad 5t>5-5»0 Ki nora »25-535. Koruia stara 5-50 do 5-70.
Pšenicu nova od 78 kil. f. «-«0—«-«5 od 71 kil. f. « 65-«-70. o.l 80 kil. f. 8 70-« 75. od «1 kil. f. «75-6 80, od »a kil. for. « 80—6 85 Te^nien S tO-8 lO; proso 6 00—6-«0.
Pšenica: Zmerne ponudbe. Popraievanj* omejeas trg miren ali cen« nespremenjene. Prodalo •• js li OO) metr. rtot. Vrsms: mrzlo.
FvSfS. Neralinirani sladkor m dscember f. 11-70 januar fT 11.77. Ma o bolje, mnlo
Praga. Csntrifugal novi, postavljen v Trst in n carino vred, odpošiljate* precej f. 28 25 -98.50 Nov. marc f. 28.50 - 28.75 Concaasć za novembor-maro j3-2i —. Četvorni za november 801—. V glavah (sodih) sa konec decembra 30 —
Hzvrs. Kava .Santo« good avsrage sa decembar 90. —, za april 85.—.
Hamburg. Santo« good average ia daosmbei TI.—, marc C8,—, maj 67-—.
Dunajehit
boru
ian
19« daoambra
Driavni dolg v papirju „ „ v srebru Avstrijska renta v zlatu • „ v kronah Kreditne akcije . . , London 10 Lit. . , , Napoleoni .....
100 mark.....
100 italj. lir ... .
včeraj 100.— 100 05 124-90 97 95 395 80 124.30 9-88'/, 60-95 4645
danes
100-10 10020 194.30 98-20 198 — 194-95 9-88 60.90 46 40
Gostilna „AlVAntieo Moro"
ulica Solitario 12, (po domače pri mVrvaikovcu*) priporoča m odro franki njo po 40, dommlo t min• »e 3», belo vi/iavuko po .96 in ^tesling* po 40 nI liter.
Dobra kuhinja in po ceni je vednt na razpolage. Za drnilnsko nporabo od & I. naprej 4 nč. ceneje. — Drlei se gesla: „ Rojak k vojakupriporoia se podpisani za obil obisk. Anton Vodopiv*,
gostilničar.
Podpisani usojam si nasnanitl si. občinstvu, da sem odprl v ulici detle Poste ttttove (na to-golu ulice Oeppa) gostilno pod imenom
„Alle Poste nuove"
V	kateri bodein točil izbrana Mrska vina in skrbel za izborno kuhinjo. Zaledno bodem Imol zalogo dob r oznani h kranjskih ktobaz in prašičje okajeno meto (KaianrfloUch).
Nadejaje so blagovoljnega obilnega obiska, beležim se i odličnim spoštovanj-m udani
MMPtin Vučko, gostilničar.
Proda se
V	Zagorju ob Sovi najlepše posestvo
sredi trga, pripravno *a vsuko obrt; poten jako prostorni hlevi za živinorejo, sedaj dobro obiskovana gostilna, usnjarija, mesarija, cea. kr. poštni urad ter loterija, lik farne cerkvo vert prostorov za stavbe. Proda se vse okupaj, pa tudi na dmbno. Več se poizvl pri lastniku P. Weinberger-ju v Zagorji.
Gflfttilna Štnbil" staro*iim»» pod ine-UUOlIlIKt „OlUKd , noni „Helladonna",
poleg kavarne „Fabrisu, priporoča so Slovencem
v mestu in na deieli. Točijo se isborna vin*
istotako jo kuhinja iivratna. Prodaja tndi vino b«
debelo, tako meščanom, kakor na dešolo. Gl.
Mlekarna Frana Gržine
iS 8t.
Petra
na Notranjskem (Via Gampauille v bili Jakoba Brunnorju št. 5 (Piasza P»nteros«o>. Po dvakrat na dan frišno oprosno mleko po 12 kr. liter ne-dosrodno i« Ht, Putra, svež.i (friSna) smetana. Na /alitovanje, pošilja so tudi na dom.
Martin Krie,
Pia-za S. Giovanni št. 1. ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončonim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	01.
(Gommevoto1 ta ,T«dasoo'
t ulici Caaerma, glavni shajališči trŽnSIcih Slovencev vseh stanov. N* razpolago so časopisi v raznili sUiTaimkih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk ho priporoča Anton Šorll,
kavarnar.
II
vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pre-KKrbljono
(Pf^dajfiMe© jasmin
(v ulici Bolvodere št. 3) pristopno zadružnikom in nozadruinikom, koji prvi so deložni letnoga čistoga dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od inosta, i obširnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer so točijo izborna domača vin«, teran, pivo -it steklenicah itd. TVna postrežba c gor-kimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
v Hojami (poprej Pertotova) kjer prodaja govejo in telečjo in-sšo, po najnižjih tržnih cenah. Priporoča se slavnemu ob' ,	činstvu in udom.
Novi člani
solo vodno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtok od 0—7 uro zvečer in ob nedeljah od 9-10 ure prodp.	104-5
Lastnik politićno društvo .Ediuoet* — lzdavstolj iu odgovoiai uradnik : Julij Mikolft. — Tiskarna Doleno ▼ Trstu.