pavšalirana Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po po&ti K 10*— meseCno. četrtletno K 30*—. če pride naročnik sam v upravnlStvo po list: Mesečno K 9*50. — Inseratl po dogovoru. List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna Številka stane 60 vin. Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Teleton uredništva št. 276, uprave št. 24. Leto III. Maribor, sreda 4. avgusta 1920. St. 171. Madžarski vpadi v naše Prekmurje. Pobuna protestantovskih Prekmurcev. — Demarkacijska črta na Koroškem se drži dalje. Crna internacijonala. Razvoj dogodkov zadnjega časa dokazuje, da smo imeli prav, ko smo že pred daljšim časom, ko o tem še nihče pri nas ni resno mislil, opozarjali na novo nepregledno nevarnost, ki preti predvsem slovenskemu delu našega naroda, da postane torišče in ognjišče nove brezdomovinske organizacije, nove interna cijonale in to najnevarnejše — črne, klerikalne. Mi nismo nikoli verjeli v narodnost naših klerikalcev, kajti vsakemu zdravo in normalno mislečemu človeku mora biti jasno, da ljudje, ki so bili pred vojno vse prej nego narodni in ki so osobito ob početku svetovne vojne zagrešili nad našim narodno-zavednim ljudstvom hujša grozodejstva nego Nemci sami, niso mogli postati sedaj naenkrat resnični in prepričani narodnjaki. Vse njihove besede o tem so le lepo doneče in skrbno preračunane fraze, katerih edini namen je, preslepiti nepremišljeno ljudstvo. Vse to pa so bile več ali manj le domneve, kajti v svoji prebrisanosti so se skrbno Šaljive povesti« o Nasredinu. Nasredin — petelin. Nasredin je imel s seboj skoro vedno nekoliko učencev, kateri so radi poskušali osmešiti svojega mojstra, čeprav se jim je to redkoma posrečilo. Nekoč so odšli vsi skupaj v kopališče. Zmenili so se, ko so že bili v poslopju, da bo vsak moral iznesti eno jajce, kdor ga ne bo, bo pa moral plačati račun za vse. Učenci so se seveda poprej o tem domenili in vsak je prinesel jajce skrivaj s seboj. Na dano znamenje so v pravem času vsi učenci polegli po tleh in tam je vsak iznesel jajce. Nasredin, ki je takoj opazil kaka je stvar, je pa takoj začel korakati v kopališču gori in doli in kikirikati kot petelin, »Kjer je toliko kur,« je rekel, »se spodobit da se nahaja med njimi tudi petelin«. Tako mu ni bilo treba plačati vsega računa v kopališču. Huda voda. Nekega dne, ko je obšla Nasredina huda žeja, je prišel do obzidanega studenca, iz katerega je gledala cev, zabl'a s klinom Ker je žejni Nasredin prenaglo izdrl rečeni klin mu je brizgnila voda v obraz. »Če bi ne bila tako zlobna stvar, gotovo ogibali dati nam le najmanjši povod, ki bi ga lahko prijeli kot brezdvomen fakt. Prve čase po revoluciji, ko se je narodna ideja dvignila najviše, bi bilo to zanje lahko usodepolno, na mah bi bili lahko izgubili na ‘tisoče svojih privržencev. Čimveč časa pa je poteklo po osvobojenju, tem ugodnejše so postajale razmere zanje. S pomočjo odredb, ki so jih izdajali sami potom svojih nasilnih čisto strankarskih vlad, centralne, kakor pokrajinske so ubili v masah ono prvo navdušenie in ljubezen za naš narod in našo edinstveno domovino. Skratka, vzbudili so med narodom hctoma in namenoma nezadovoljstvo in mr-žnjo do države. S tem pa so ustvarili prvo podlago za nadaljnje delo. Demagogija je bila od nekdaj glavno bo-jevno orožje klerikalcev, laž in zavijanje edina uspešna taktika. Sami so izdali odredbe, potem pa so šli med nerazsodno in nepoučeno ljudstvo ter ga na podlagi teh odredb — hujskali proti demokratom in »brezvercem«,ki so vsega tega krivi; čeprav niso v resnici doslej še imeli nobene odločilne besede. Toda to je postranska stvar; ljudstvo je bilo bi te ne zabili s klinom«, je rekel jezni Nasredin in si brisal obraz. Pomaga svojemu oslu. Nasredin je odšel v semenj in nakupil polne bisage blaga. Ko se je odpravljal domov je vrgel bisage na svoje rame In zajahal osla. Neki človek, ki ga je opazoval pravi: »Zakai pa nebi raje privezal bisage za sedlo, da bi ti bilo tažje?« »Uboga žival ima dovolj mene za nositi, ne da bi ji naprtil še bisage.« Po isti ceni. K Nasredinu je prišel tat in mu prinesel suknjo, katero naj proda v semnju- Dasi je 'Jasredin vedel, da je bila suknja ukradena, o je vseeno vzel. Komaj pa je prišel n.> semenj, že mu jo neki drugi tat ukrade Ko se je povrnil domov pride k njemu oni, ki mu je suknjo dal in pravi: »Za koliko si jo prodal?« Nasredin odvrne: »Ker je bila na semnju zelo slaba kupčija sem suknjo prodal za isto ceno ko, je bila kupljena.« Sultanov dar. Nasredin je bil prebrisan, ko je bil šele est let star. Nekoč je hitel v šolo s torbico na rami, ko sreča sultana, ki se je tam zastrupljeno, zapeljano, pridobljeno in čas katerega so si želeli je bil tu- Ta čas je danes tu. Predpriprave so končane; priprave pa je otvoril sedanji Orlovski tabor v Mariboru, na katerem in o priliki katerega so prvič brez prikrivanja in brez ovinkov povedali — da je njihov cilj katoliška internacijonala, diktatura papeža in duhovnikov nad vsemi drugimi stanovi sveta. Nekoliko čistega vina nam je v tem o-ziru natočila tudi že »Straža« v eni svojih številk nekaj tednov pred Orlovskim taborom, kjer je priznala, da njihova stranka ni proti internacijonalam, izvzemši zlate. Čisto resnico pa sta pokazala v besedi te dni glavna klerikalna lista v Sloveniji »Slovenec« ter »Straža«, v dejanju pa Orlovski tabor sam. »Slovenec« piše v svoji 174. številki med političnimi novicami pod naslovom »Za katoliško internacijonalo«, da se je v Rimu sešla te dni komisija za organizacijo katoliške internacijonale. Poslanec Cavazzoni je poročal o svojih potovanjih po drugih državah, kjer je našel povsod ugodna tla za to delo. Komisija bo odposlala posebne misije sprehajal. Sultanu se je zdelo, da je deček bistroumen pa se je začel razgovarjatl ž njim. »Kam greš, sinko?« »V šolo.« »Na cekin, pa si kupi sladčic.« »Moj oče bi o tem zvedel, pa bi me vprašal kje sem dobil cekin. Tepel bi me.« »Le vzemi ga, če te bo oče vprašal kje si ga dobil, pa mu povej, da ti ga je dal sultan.« »Toda oče bi ne hotel verjeti.« »Zakaj bi ne verjel?« »Kaj daje sultan samo en cekin ? Če mi napolniš torbico s cekini, tedaj bo oče verjel.« Sultan je spoznal dovolj prebrisanega dečka, pa mu je nasul cekinov v torbico in ga poslal domov. Revna hiša. Nekoč se je Nasredin sprehajal z očetom, * ko srečata mrtvaški sprevod. Nasredin je vprašal, kam nesejo pogrebniki mrtveca. Oče mu je odgovoril, da ga nesejo na tako mesto, kjer ni ničesar za jesti, ničesar za piti niti za obleči, skratka nesejo ga tje, kjer se ne dobi najmanjše stvari. Nato pravi Nasredin: »Pazi oče, da ga ne nesejo v našo hišo 1« v razne države, da stopijo v slik s posameznimi klerikalnimi strankami ter uredijo potrebno. Na Orlovskem taboru se je o ustanovitvi katoliške internacijonale govorilo zelo mnogo. Najjasneje pa ravno pri zborovanju katoliškega dijaštva, katerega so se udeležili tudi nemški dijaki iz Avstrije in Nemčije. Kand inž. Bogataj je odločno nastopil za katoliško internacijonalo, katere prvoboritelji morajo biti ravno katoliški dijaki. Povdarjal je, da je internacijonalizem, če služi v razširjenjs krščanstva upravičen in nacionalizem in države so upravičene tudi samo tedaj, če služijo isti misli. Isto jizraža tudi prva točka njihovih resolucij: »Katoliški dijaki Jugoslavije, zbrani v Mariboru, pozdravljajo katoliške dijake celega sveta«. Istotako pa se je povdarjala na tem taboru, ki so mu v svoji nesramnosti nadeli ime »slovanski« tudi mednarodnost katoliških telovadcev, torej predvsem tudi Orlov. Brzojavka, katero je poslal taboru »Schweizerischer kath. Turne'’verband* pravi med drugim tudi »Hoch einer Vereinigung aller katholischen Turnvereine des Kontinente!« Po vseh teh citatih »Slovenca« in »Straže« ter govornikov in brzojavk Orlovskega tabora v Mariboru je torej jasno, da je namen klerikalcev resnično klerikalna, črna internacionala in da jim je ta internacionala ljubša in dražja nego naš narod in naša mlada država. Cvet klerikalizma, dijaštvo, je jasno povedalo, da jim je država in narodnost le sredstvo za dosego svojih ciljev, nikakor pa ne cilj sam. Njihov cilj je vzpostava klerikalne internacijonale in papistovske diktature, V ta namen se družijo z vsemi klerikalci sveta proti neklerikalcem — torej tudi proti Srbom in drugim pravoslavnim našim bratom, ki ker niso katoličani ne morejo biti klerikalci in papistovci. Da je to zadnje res, pa potrjuje tudi to, da svojih tovarišev, bratov Srbov niso pozdravili niti z eno besedo, pač pa mednarodne klerikalce, torej tudi Nemce jn Italijane. Klerikalci so torej bližji Nemcem in Italijanom, kakor Srbom. Značilno pa je pred vsem, da se družijo v eno mednarodno organizacijo z italijanskimi klerikalci, ki so, }maIos „ k ral j Matjaž" se je na svoiem vozu naenkrat zgrudil in revež bi bil po svoji dolgosti in širokosti telebni! nn cesto, da ga ni še pravočasno prestreglo njegovo Orlovo spremstvo. Če bi verovali, v znamenja, bi lehko rekli: Matjaž, to je slabo znamenje za tvoje novo kraljestvo. Zastave za papeževo armado. Predvsem bodi še enkrat pribito, da je zastave za poskušnjo mobilizacijo nove papeževe armade vulgo „črne internacijonale" zaukazala vlada, preskrbel pa jih je nje pokorni sluga vladni komisar dr. Leskovar in morda še kdo drugi. Saj sq je z v.->o gotovostjo trdijo, da bodo morali' zastave razobesiti tudi vsi državni uradi za to pravzaprav privatno maškerado politične stranke, katere namen je pomagati upropastili samostojnost SHS države. Neznano iz katerih vzrokov so z,.stave visele samo na sledečih državnih (ali ; icer javnih) poslopjih: na magistratu 4, na okr. glavarstvu 2, na drž. policiji 1, na vojaški realki 1, na drž. realki 1, na javni bolnici 1, na mestnih šolah 4, na mestnem pogrebnem zavodu v Cvetlični ulici 1; na cerkvah: atolni cerkvi 2, frančiškanski 2 (za regentov obisk samo 1 mala) cerkvi sv. Magdalene, nunski cerkvi 1, semeniščih 2, škofijski palači in sosednjih duhovniških poslopjih 4, nunskem samostanu 1 ; na sicer mestnih hišah : gledališču 1, ubožnici 1, mestna hranilnica 1, na klerikalnih podjetjih: Cirilova tiskarna 1, Ljudska kavarna 1, Liudska posojilnica 1, dobrodelni zavod" v Mddošičevi ul. 1; na pocestnih mlajih, ki jih je pustil dr. Leskovar gotovo (?) na svoj račun postaviti: na Aleksandrovi cesti do Slovenske ulice : izven slavoloka še 12, na Stolnem trgu 4, na Glavnem trgu 4, na Koroški cesti 3, na Kralja Petra trgu 1 (transparent) ; torej 30 zastav na državnih ali sicer javnih poslopjih ; na klerikalnih podj tjih 4, na cestnih mlajih 24 zastav, skupaj 58 javnih zastav. Na zasebnih hišah, katerih večina je bila vsled kupčijskih zvez ali sicer iz špekulacije prisiljena izobesiti vsiljene jim zastave, je viselo: na Aleksandrovi cesti seveda pri očetu Golecu (gostilna Wi!son) 1, reci ena in zadnja; v Vejtrinji ulici št. 16, (stanovanje duhovnikov) 1, P™ »liberalnem1' gostilničarju in mesarju „Črnl Jurij** 1, v Sodni ulici (dr. Pipu-šova hiša) l,v Wildennjnerjevi (dr. Verstovškovi hiši) 1, Zrinjskega trg št 7, lesna trgovina Jug" 1; Cankarjeva ul. št. 13 ena; najbolj okrašena je bila nekdanja Pfarrhofgasse sedaj Orožnova ulca na hišah štev. 3, 9, 11, 12, po ena zastava (med temi palača hrvatskega izda-jice); Strosmajerjeva ul. št. 7, ena. In s tem bi bili tudi Že gotovi. Če smo koga prezrli, nato ne prisegamo, povabimo ga pa, da nas na to opozori. Na privatnih hišah — med njimi gostilne monštrancarji in kar še zraven spada — je viselo samo 12 zastav; vseh zastav skupaj torej je bilo 70 zastav. Seznam sicer okrašenih hiš sledi. Mestno kopališle b6 4. avgusta zopet otvorjeno. V najhujši vročini smo bili brez kopališča, kar bi lahko izzvalo v mestu s 40.000 prebivalci naravnost katastrofo, O higijeni se komisarju dr. Leskovarju očividno niti ne sanja. Temu primerno izgleda tudi mestno kopališče ob Dravi, ki je popolnoma zanemarjeno. 22 bin je popolnoma razdrtih, še klinov ni, takp da si morajo ljudje obleko kar na tla zagnati. Deske za solnčenje so delon)& razbite, preperele in — nesnažne, kot celo kopališče, ker ga nihče ne čisti. Zato se vsakdo, ki ima količkaj 1 1 , ■ ) okt l9'"v:’. S ?»,>{ m ii*:J n'n v <■*:> Kit " ’r ’ estetičnega in higijeničnega čuta, že pri vratih obrne. Samo par kabin je celih, tiste pa ima blagajničarka vedno rezervirane za gotove — Nemce. Sicer pa pri blagajni sploh ni nobene prave kontrole in tako se po kopališču podijo in kriče kopališčniki z dvomljivo toileto, ki seve ne plačajo nobene vstopnine. — Po drugih mestih polagajo samo na takšne komunske uprave, kot je kopališče, največjo pažnjo in tudi naše kopališče ob Dravi bi se dalo z majhnimi stroški prav lepo renovirati — ali vsaj očistiti — pa komisar ima ravno sedaj preveč dela za Orlovski sloves in menda tudi le zato vleče od mesta mastno plačo G. razreda in draginjsko doklado za svojo f milijo. Maribor bo pa kmalu vzor zanemarjenega in propadajočega mesta! Brezalkoholna gostilna. V Mariboru se čuti čim dalje večja potreba za otvoritev brezalkoholne gostilne po vzgledu Ljubljane. Nekateri gostilničarji, ki pravijo, da ne žive od gostilne, postajajo predrzni in mečejo svoje stalne goste kraikomalo ven, ker jim popijejo premalo verižniško dragega krščenega vina po verižniških cenah. Današnji čas ni ugoden za to,, da bi gostje morali biti odvisni od milosti gostilničarjev. Akcijo brezalkoholne gostilne z res poštenim slovenskim gostilničarjem bi morale podpirati tudi vse naše za to merodajne oblasti. Stranke in stanovanjska komisija. jZgodi se vsaki dan, da prijavljajo stranke stanovanjski komisiji navadno kar več takih stanovanj, za katere stanovanjska komisija nič ne ve, da so prazna. Stranke, ki so se bogve koliko časa in s kakšnimi žrtvami potrudile za izsleditev primernega stanovanja, so seveda prepričane, da čisto gotovo dobe nakazano eno ali drugo prijavljenih stanovanj. Toda kakor izkušnje uče, je ves trud takih strank navadno brezuspešen. Na stanovanjski komisiji jih seveda z veseljem sprejmejo, si notirajo dotična stanovanja, pa jih oddajajo takim, ki samo pri stanovanjski komisiji iščejo rešitve. Ker se s številom takih strank množi tudi ogorčenje proti takemu sistemu državne stanovanjske komisije ter se hoče tem škandalom napraviti energično konec, se je ena prizadetih strank odločila, vse take konkretne slučaje predložiti pristojnemu mestu v Beogradu, da tudi tam na podlagi dejstev izvedo, kako klerikalni generalštab v Mariboru rešuje stanovanjsko vprašanje. Prizadete stranke se vabijo, da nam take res ugotovljene slučaje prijavijo s polnim imenom in naslovom. Hinaus mit serbischen Knechten! so te dni vpili prevzeti renegati v delavnici južne železnice. Upamo, da taka predrznost ne bo ostala zopet nekaznovana. Muznikovo stanovanje v Pečevi ulici Št. 11 izgleda tako, kakor bi bilo zopet zasedeno. Ugotovljeno pa je, da je Muznik izgnan v Nemško Avstrijo in da je najemnik pred kratkim stanovanje zapustil, torej je stanovanje prazno. Ker pa g. Muznik špekulira na povratek v Ma-ribor in na neko dobro kupčijo, so njegovi pomagači odločili stanovanje za pisarno in da izgleda na zunaj, kot da je stanovanje zasedeno, so okna okrasili z rožami (pa ne morda za ču-kovsko pajacado ?) G. predsednik državne stanovanjske komisije Vam je o tej špekulaciji kaj znano? Naši časopisi zadnjih dni so prinesli poročila, da velike amerikanske tvrdke ponujajo poljedelske stroje, nekatere celo za mesec dni na poskušnjo. Dogodki zadnjih mesecev so nam pokazali, da moramo biti samemu sebi najbližji in da v svetu požrtvovalnih prijateljev sploh ni. Z ozir. nato je umestno in neobhodno potrebno, da se podpira in vpošteva le domača industrija. V Ptuju se snuje tovarniško podjetje, ki bo" izdelovali? poljedelske stroje v velikem slogu. To podjetje je zamišljeno tako, da bo odgovarjalo v narodnem, tehničnem in trgovskem oziru vsem našim upravičenim zahtevam. Vsled tega je edino pravilno, da s kritjem potrebščin konzumentje še par tednov počakajo, Jda bodo potem mogli kupiti poljedelske stroje pri domačem podjetju. Cena strojev bo nižja nego ona ameri- kanskih; kakovost strojev pa bo prilagodena potrebam, ki so danes specijelno v naši državi. 8. avgusta v Guštanj na Koroško, Bratska društva v Sloveniji! Vedno čitamo po časopisih, kako se doma zabavate, ter prirejate različne prireditve. Spomnite se dne 8. avgusta ob priliki zleta M. S. Ž. tudi na nas, ter nas počastite s svojim obiskom, kateri bode mnogo več koristil narodu, kakor vse domače prireditve. Spomnite se našega Sokola, ki tvori branik na naši severni meii! Pomislite, da stoji Koroška tik pred plebiscitom, ter da je ravno sedaj nad vse potrebno, da se obračamo na njo in tam delujemo z vso zavednostjo in danimi močmi. Naj se Vam ne zdi pot predolga in vlak predrag! Poglejte na koristi, ki jih do-prinesete narodu s tem Vašim posefom. Društveni odbori, bodrite Vaše člane k temu, da se jih čim več udeleži te slavnosti. Revnejšim pomagajte z društvenimi sredstvi, da jim bo dana možnost udeležbe! To je pač zadnja prireditev pred glasovanjem, ki mora žeti najobilnejše sadove! Za ves Vaš trud Vam bo Koroška po končanih borbah za pripadnost zelo hvaležna in poplačala Vam bode s svoiim bogastvom vsa Vaša dobra dela, ki so in bodo pripomogla k konečni pravilni ureditvi naših meja. Društva, 8. avgusta korporativno v Guštanj! Šolsko veselico priredi v nedeljo, dne 8 avgusta popoldan ljudska šola v Svečmi pri Gornji sv. Kungoti. Vprizora se dve igri, med njimi tudi R. Reharjev otroški igrokaz »Skrateli«. Drž. kmet. kem. zavod v Mariboru, Vrbanova ul. 33, odstopa radevolino po lastni ceni nasade krasnih glivic, ki vzbujajo pravo alkoholsko vrenje. Poraba teh glivic pri napravi sadjevca se toplo priporoča, ker dajejo boljši in stanovitnejši pridelek. Zadnji čas zglasitve je 10. avgust. Posamezne cevke stanejo 4 K, navodilo k uporabi 1 K. Poleg tega nosijo še stranke režijske stroške in poštnino. Občni zbor društva „Jadran“ se vrši v soboto dne 7. avgusta ob 8. uri zvečer v restavracija »Maribor« Grajski trg. Učiteljstvo opazarjamo, da se vrši v četrtek 5. t. m. dopoldne v Dravogradu zborovanje velikovškega, pliberškega, marbreš-kega in slovenjegraškega učiteljskega društva skupno. Tovariši in tovarišice bližnjih učiteljskih društev so dobrodošli. Sigurno pa se pričakuje več gostov mariborskega mestnega in okoliškega učiteljskega društva. Župni zlet »Mdriborske Sokolske Župe“ v Guštanj dne 8. avgusta. Cela narodna Koroška se pridno pripravlja na ta zlet. Po došlih vesteh se samo iz Koroške pričaukje na tisoče občinstva. Svojo udeležbo je s korporativnim prihodom tudi obljubila »Celjska Sokolska Župa«, katera nastopi v posebni točki. Zleta se udeleži tudi odposlanstvo »Sokolskega Saveza« ter bratska nam hrvat-ska društva iz Čakovca in Varaždina. Telovadišče za 250 telovadcev in veselični prostor se nahajata v parku g. grofa Thurn-Douglas, kateri je radevoljno odstopil park za to prireditev Sokolstvu. Pridite na zlet vsi, ki čutite z nami, da se razvije v veliko in dostojno manifestacijo narodne in sokolske misli. Seja veseličnega odseka za zlet Sok Saveza se vrši jutri v četrtek dne 5. avgusta ob 20. uri v Narodnem domu. Pldninci! V nedeljo, dne 15. avgusta velik planinski tabor v Železni Kapli, združen z izletom na Obir. Vsi na plan! Društvo jugoslov. državnih uslužbencev v Mariboru sklicuje za 6. avgust ob pol 19. (pol 7.) uri zvečer javen shod. Dnevni red: 1. 50% povišanje draginjskih doklad za mesec junij, julij in avgust. 2. Službena pragmatika. 3. Pasivna volilna pravica. 4. Protest proti po-draženju premoga in železnice. 5. Zniž&nje Železnice za vse vožnje državnih uslužbencev )n njih obitelji za najmanj 50%. Shod se vrši v porotni dvorani okrožnega sodišča v Mariboru. Poseben vlak v Guštanj v nedeljo dne 8. t. m. V Guštanj bode vozil v nedeljo, dne 8. t. m. poseben vlak s 'Glavičnimi voznimi cenami. Vlak bode odn.AaI iz Čakovca ob 2. uri 30 minut in iz Maribora ob 5. uri zjutraj. Povratek nazaj v Maribor okrog 23. ure in Čakovec okrog 1. ure zjutraj. Prijatelji Sokolstva, sezite po tej priliki tn pripeljite se vsi v Guštanj, ki Vas bode radostnega srca sprejel. Šport Prvenstvena tekma ŠK Maribor — Rote Elf se vrši danes ob pol 19. uri v Ljudskem vrtu. SK Ilirija (Ljubljana) — SK Maribor (Mar.bor) 5:2 (3:1). Prvenstvena tekma. V soboto se je vršila na Rapidovem prostoru v Ljudskem vrtu prvenstvena tekma imenovanih klubov. Prvak Slovenije v nogometu se je imel kosati z najmlajšim mariborskim klubom. Nekaj razočaranja je bilo videti pri občinstvu, ker je mesto pričakovanega prvega moštva nastopila rezerva Ilirje, ojačena z srednjim napadalcem prvega moštva (Beteto). Rezerva Ilirije pa je skoro istovetna s prvim moštvom in je dosegla že proti prvorazrednim klubom Slovenile lepe vspehe. (Ilirija rez. — Celjski Sportverein 6:0, proti Derby JZagrebj 7:0). Celotna igra je bila lepa, razmiroma fair. »Maribor« je nastopil v precej dobri formi, zlasti gre pohvalo požrtvovalni igri Ogrizeka (s. halfa) in branilski dvojici. (Ferk - Ranušak). Manj srečni sta bili zvezi, ki v napadu niso dovolj izvežbani. Kombinacija v naoadalni črti je kriva, da ni bilo boljšega vspeha. Dober fraining bo te nedosfatke v kratkem odpravil, l udi Ilirija ta dan ni bila na višku svojih zmožnosti, katere smo bili vajeni izza prejšnih tekem. Malfna črta je bila šibka, napad na krilih dober. (Marčan - Splihal) golman Volf gibčen in hiter. Branilska dvojica se je odlikovala po močnih strelih, a bila v ostalem negotova. Prva polovica je prešla z rezultatom 3:1. V drugj polovici se je Maribor nekoliko ojačil, ali samo v začetku, kjer je v 1. minuti dosegel svoj drugi in zadnji v gol. V prvi polovici je bila Mariboru vsled branilčeve krivde diktirana enajstmetrovka, katero ie golman (Knop) ubranil, a samo za kratek čas. Žoga se mu je izmuznila iz rok, katero je Beteto v grugič pognal v vrata in dosegel s tem svoj tretji gol. Vsled močne brambe Ilirija ni mogla beležiti večjih vsoehov. Razmerje kotov 9:2 za Ilirijo. Sodnik g. Fink zadovoljiv, samo malo kratkoviden. Publike kljub velikanskemu navalu v našem mestu le malo, okoli 350. Kaj je bilo temo krivo ne vem, reklama gotovo ne, kajti bila je ena najbolj obširnih v Mariboru. Vzrok, zakaj ni nastopilo I. moštvo Ilirije je ta, ker je to tekmovalo v Ljubljani s Floridsdorfer A. C. VVien in izgubilo tekmo z rezultatom 2:4. Maribor je sto prvenstveno tekmo izgubil 2 važni točki v stanju prvenstva za Slovenijo. Floridsdorfer A. C. Wien v Jugoslaviji. Imenovani klub je eden prvovrstnih Nemške Avstrije. Igral je proti WienerSport-klubu 2:0, proti graškim Amaterjem 4:1. Razpolaga z močnim treniranim moštvom in z nekaterimi reprezentančnimi igralci. V Jugoslaviji je vse gladko opravil. Rezultati teh internacijonalnih tekem so sledeči: Gradjanski 3:2, Hašk 5:1, Konkordija 1:0, Ilirija 4:2, Rapid (Maribor) 7:1, Čs. Svaz Footballovy pa bojkotira radi teh klubov slovanski jug. Kje je krivda? Zadnje vesti. Naše Prekmurje v nevarnosti. Murska Sobota, 4. avgusta. (Izvirno.) Na kar smo že opetovano opozarjali, to se je sedaj pričelo udejstvovati. Madžarske tolpe so pričele, podpirane po lukajšojih madža- ronih, napadati naše ozemlje. Istočasno pa se punta tudi protestantovsko slovensko prebivalstvo, pa tudi sicer se kaže ljudstvo sovražno napram vojaštvu in orožništvu. Posebno pa se upira sedaj naborom. Pri Hodošu ob madžarski meji so napadle oborožene madžarske tolpe naše straže, ki pa so bile odbite. V Puconjcih, prva postaja od Murske Sobote, pa so napadli protestanti naše orožniške postaje ter nanje streljali. Orožništvo in vojaštvo dela zelo dobro ter je večino upornikov polovilo ter zaprlo. To so sadovi zgrešene prekmurske politike Brejčeve in beograjske vlade. Prekmurje prosi nujne pomoči. Položaj na Koroškem. Velikovec, 4. avgusta. (Izvirno). Demarkacijska črta se ni odpravila, temveč se je nasprotno kontrola na meji še poostrila. Naša plebiscitna komisija se sedaj pogaja tozadevno z antantno, ter je upati, da bo prišlo do sporazuma v tem smislu, da se bo le osebni promet malo olajšal. Nemci so vsled tega deloma besni, deloma poparjeni. Na več mestih dem. črte je prišlo celo do spopadov z nemškimi agenti, ki so hoteli včeraj, misleč, da smo se mi odstranili, prekoračiti črto. Naše ljudstvo je vsled tega zopet pomirjeno ter zahteva orožje, da bo tudi ono samo branilo mejo. Vladna kriza. Beograd, 4. avgusta. (Izvirno.) Po-/ gajanja potekajo odkar je odpotoval Protič v Krapino ter se ne more udeležiti sestave nove vlade, mnogo ugodnejše. Dosežen je že skoro popolen sporazum, razen v vprašanju agrarne reforme. Sodi se, da bo kriza v par dneh rešena. Italijansko-albanski mir. DKU Rim, 3. avgusta. (Stefani). Kakor se poroča se je sporazum z albansko vlado že dosegel, ter bo še danes podpisan. Laški dementi. DKU. Pariz, 3. avgusta. Po poročilih iz Rima zanika italijanska vlada, da bi bila podpirala Mustafa Kemal-pašc. Rusi zavlačujejo. DKU Moskva, 3. avgusta. Brezžična brzojavka poljskih parlamentarcev zunanjemu ministru Sapiehi: Odposlanstvo zapadne sovjetske fronte je dospelo v Baranoviče ter nam sporočilo, da hoče voditi sovjetska vlada obenem premima in mirovna pogajanja. Predlagalo nam je započeti pogajanja jutri, 4. t. m. v Minsku. Obenem pa zahteva od nas druga pooblastila, ali pa druge odposlance, ker mi nimamo do-voljnih pooblastil. Vsled tega smo sklenili, da se vrnemo nazaj v Moskvo. Wrublewski. DKU Moskva, 3, avgusta. Včeraj predpoldne smo zavzeli Brest Litovsk DKU Moskva, 3. avgusta. Frontno poročilo od 2. t. m.: V odseku Lomža napredujemo. Južno od Bialystoka smo zavzeli Maso-veck. Po hudih bojih je bil 1. t. m. zavzet Brest Litovsk. Pri Tarnopolu smo pobili Poljake ter jih zasledujemo proti zapadu, Aleksander Osvoboditelj. LDU. L j u b 1 j a n a, 4. avgusta. »Morning-post« prinaša pod naslovom «Alexander the liberator« (Aleksander Osvoboditelj) zelo simpatično poročilo o regentovem obisku v Zagrebu In v Ljubljani. Z ozirom na ljubljanski sprejem poudarja zlasti skupino beguncev iz zasedenega ozemlja, ki so korakali v izprevodu mimo regenta. Članek je napisal g. Robert Leiter, ki namerava ostati več časa v Sloveniji ter se temeljiteje poučiti o naših razmerah. Obenem ž njim se nahaja pri nas tudi njegova soproga in hčerke. Ruske zmage v Perziji. DKU London, 3. avgusta. »Times« poročajo iz Teherana: Angleške čete so se umaknile iz Mendžila v Karin, 60 km severo-zapadno od Teherana. Vzrok umika je bil poraz, ki so jim ga zadali boljševiki. V Teheranu je vzbudilo to veliko presenečenje ter napravilo posebno na vlado močan utis. Novi nemiri na Irskem. DKU London, 3. avgusta. (Brezžično.) Iz Irske se poroča o novih nemirih in nasiljih. DKU Washington, 3. avgusta. Po poročilih iz Dublina se bliža irska kriza katastrofi. Severno od reke Boyne se ne nahaja nobeno civilno sodišče več, ki bi moglo poslovati. V Irski se nahaja sedaj 50 do-80 tisoč dobro oboroženih čet, ki se dnevno pomnožujejo. Borzna poročila. LDU Dunaj, 3. avgusta. Berlin4 50,Curih 2900; valute; nemške marke 446, romunski leji 420, levi 320, švicarski franki 28.75, francoski franki 13.00, lire 900, angleški funti 635, dolarji 165, rublji 290; v prostem prometu: Zagreb 245—263, Budimpešta plačilo v denarju poštne hranilnice ali v žigosanih kronah 102 do 114, Praga 373—393, Varšava in Krakov 90 do 102, čehoslovaške krone, pettisočaki 376—400, manjši bankovci 377—401, novi dinarji 975 do 1025. LDU Curih, 3. avgusta. (Borza). Berlin 13 65, Newyork 588, London 21.88, Pariz 44.70, Milan 31.15, Praga 11.75, Beograd 31‘50, Za. greb 7‘50, Budimpešta 3-40, Varšava 2 80, Dunaj 3.37, avstrijske žigosane krone 3'50. Mala oznanila. Goslanje poučuje tudi v počitnicah učitelj Anton Nerat. Pojasnila vsaki dan od 9.—12. ure v deški ljudski šoli na Zrinjskega trgu, I. nadstropje, vrata 20. , Proda se radi selitve pohištvo za eno osebo ter drugi različni predmeti po jako nizki ceni. Vprašati pri Antončič, Cesta na Brezje št. 5. Učenka se sprejme pri B. Lešnik, Gosposka ulica 14. 2—2 Na prodaj je v Prevaljah zelo lepo, elegantno, popolnoma novo po- hištvo iz hrastovega lesa (kuhinja in spalna soba za 2 osebi) radi neugodne selitve. Cena 11.500 K. Naslov pove uprava »Mar. del.« 2-1 t • 2 ter sveža in pristna pijača (vina od 12 K m £ naprej) kakor dobra kuhinja je cenj. ob- £ £ činstvu na razpolago v £ I restavraciji „Maribor“ 2 m i na Grajskem trgu št. 1. Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.« Godba začne svirat ob 18. uri in sicer brez vstopnine, brez pobiranja in brez povišanih cen. — Priporoča se o V. Šober. S 3—2 Priden delavec ki zna tudi voziti, se sprejme takoj. Predstavi naj se v vrtnariji Čopova ulica 17. 3—3 Pozor! Ker že sedaj prihajajo pritožbe, da razni brezvestni elementi plenijo v vinogradih, sado-nosnikih, njivah itd., postavil je podpisani urad čuvaje, kateri imajo nalogo, da vsako osebo, ki se zasači pri tatvini grozdja, sadja, poljskih pridelkov itd. uapsijo. Občinski urad bode take zločince najstrožje kaznoval. Istočasno se opozarja, da je kopanje v Pesnici za strance strogo zabranjeno. Občinski urad lajtercberg. Podpirajte .Jugosl. Matico*! Restavracija na južnem § kolodvoru v Mariboru se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo. IFr. Stickler. Pozor! ,.Mariborski delavec** ie edini slovenski dnevnik na Štajerskem! »Mariborski delavec** je najcenejši di evnik v Jugoslaviji! Pozor! En četrt vina spijete na mesec manj, pa imate svoj lasten dnevnik. Naročite si ga takoj 1 Širite ga od hiše do hiše!