Št. 184 Trsi, « soboto 5» Julija 1913« 1 - ...... —..............Mfl.— »Jg IZHAJA VSAK DAN iw£ eb nsdeijah In prazniicJri ob 5., cb ponedeljkih ab 9. zjutraj. ?oflaniižae t>e prodajajo po 3 nvć. (6 stot.) v mnogih ir feakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) 9«LA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v girokosti 1 ^sicoe. CtiNE: Trgovinski in obrtni ogla-si po 8 st. mm. MB&rtuice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po st. mm. Za o^la^e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka a&de.ljna vrsta K 2. Mali ogla?i po 4 stot. beseda, naj-tt&sj pa 40 stot. Oglase sprejema Ineeratni oddelek uprave JBdinosti". — Plačuje se ii-.kijučno le upravi „Edinosti". Plačljivo in toŽijivo v Trstu. ~ ssgBi ■. ■., liMiM^iiBa^BuBaEjuJiiii-igrr Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je wiol/" Tečaj XXX % NAROČNINA ZNAŠA xa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ItroonlnK na osdaljtko lzdauj« ,.EDINOSTI" ctin« : k » o*lo l*to Kron 5*20, it pol l«t» Kron 3 flO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraako- vana pisma se ne »prejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Las^ik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Fdjno«t*. ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti Stev. 20. PoStno-h ran I In iinl račun itev. 841-652. telef0m St 11-57. Prve srbske čete na Bolgarskem. Bolgari srbski vpad odbili. ~ Velika srbska zmaga v bitki pri Kočani. Srbi na Bolgarskem. DUNAJ 4 (hv.) Lahko se reče, da le z današnjim dtiem tudi foimalno že uasto-Di'o vojno sfaaje. Ćjdao >e, da to vGjno stanje niao fceu&t Jtirale prizadete dižave, temveč Rumunijs, kf |e v posebni noti naznanila velesilam In balkanskim državam svojo mobilizacijo. Da obstoja že pravo for malno vojno stanje potrjuje tudi dejstvo, da so srbski polki že prekoračili bolgarsko mejo In udrll v sovražno deželo, kar pomeni po mednarodnem pravu formalno vojno stanje. Vesti z macedonskega bojišča si silno nasprotujejo. Zdi se, da je srbsko prodiranje na vsej fronti vspefino. Po silno krvavi bitki so vrgli Srbi Bolgare pri Kočani nazaj in jih preko Osigovske planine pognali na stara bolgarska tla, kjer se nahaja sedaj le če slaba 40.000 mož bro ječa bolgarska rezervna armada in potem je Srbom pot v Sofijo prosta. Srbski sunek je prebil bolgarsko desno krilo, si izsilil prosto pot Kju-stendil-Sofija, poleg tega pa tudi udaril ob bok bolgarskim divizijam, ki so koncentrirane proti Kumanovu. Ce se Bolgarom v zadnjem trenotku ne posreči uničiti to spretno taktično potezo srbskih vojskovodij, postane eituaoija macedonske bolgarske armade lahko silno nevarna, da naravnost katastrofalna. Iz Srbije došla poročila sicer potrjujejo, da se nahajajo srbski polki že na Bolgarskem, a zvečer poroča bolgarska brzojavna agrentura, da se je Bolgarom s protiofenzivo posre čilo srbsko armado tako oslabiti da ni več zmožna za vapešen boj. 25 oficirjev in 3000 vojakov srbske ti-moške divizije s 6 topovi in dvema gorskima topovoma da je bilo zajetih oziroma zaplenjenih. Usodepolnega pomena pa fe še vedno vprašanje, kaj bo storila Rumunija. Dopoldne se je trdilo, da je poslanik princ Ghika v Sofiji že Pporcči! bolgarski vladi, da se Rumunija ne zado?oi{uje več z Haljo Turiuksn-Balčik, ampak hoče zasesti iinijo Ruščuk Sumla-Varna. Avstrija se sHno trudi, da bi poravnala spor med obema d.žavama in pridobila Rumunijo za nevtralnost. Katera izmed bssfcaaskih držav bo prva nastopila z vojno proklamacijo, je negotovo. Zdi se, da pride napoved vojne iz Sofije. Včeraj se je namreč celo noč nšifa pri kraiju konferenca, kafere so se udeležili vsi voditelji opozfci-e in vsi ministri. Dane7 bo demisijoniral in vodstvo no.e vlade bo poverjeno največjemu srbcfobu, generalu Petrovu. Nenavadno konsternacijo pa je v Sofiji povzročilo dejstvo, da je bil gen. Savov danes s posebnim kraljevskim dekretom odstavljen od vrhovnega poveljstva in Imenovan na njegovo mesto general Radko Dimitrijev. V podučenih krogih Izjavljajo, da je to najboljše potrdilo, da vse dosedanje bolgarske akcije niso bile bogvekako srečne in vspešne. PODLISTEK. SOFIJA 4. (Kor.) Vesti o vpadu srbskih čet v bolgarsko ozemlje v okraju I^justendil se potrjujejo. Bolgari pregnali srbske čete iz bolgarskega ozemlja. SOFIJA 4. (Kor.) „Atence telegraph?que bulgare* porcči: Do včeraj zvečer je bilo vjetlh 25 oficirjev in 3000 vojakov srbske timoške divizije s 6 topovi In dvema gor skima topovoma. Ofenziva, katero so Srbi podvzeli v svrho rešitve imenovane divizije, je bila ponesrečena. Tudi oba nočna napada na bolgarski centrum sta bila odbita. Srbi so imeli velikanske izgube. Vsled dosedanjih napadov, pri katerih so imeli Srbi občutne lzgubet je srbska armada nezmožna za kako vspešno akcijo proti bolgarski armadi. SOFIJA 4. (Kor.) „Agence telegraphiqje bolgare" poroča: Ker so srbske čete napadle naše pozicije na bolgarski meji v okraju Carcartca pri Patarlcl In udrle približno 10 km v bolgarsko ozemlje, sta danes zjutraj dva bolgarska bataljona naskočila tri srbske bataljone, ki so udrll v bolgarsko ozemlje, jih popolnoma porazila, pognala v beg in zasledovala do kraja kiselica pri Krivi Palanki. Bolgari so nato z bajonetnlm naskokom zavzeli neko 562 m visoko pozicijo severno od Kiselice. Vjell smo pri tej priliki 5 oficirjev, 200 vojakov in zaplenili tri topove, več konj In veliko zalogo municije. Krvava bitka pri Kočani. BELGRAD 4. (Kor.) Severno od Kočane ležeča pozicija Rajčevo brdo, katero so bolgarske čete branile s lOO topovi, so danes Srbi po silno krvavem boju zavzeli z bajonetnim naskokom. S padcem Rajčevega brda se je končala bitka ■ popolno srbsko zmago. Bolgari se v velikem neredu umikajo proti Kočani. BELGRAD 4. (lzv.) Današnja bitka pri Kočani se je končala s popolnim bolgarskim porazom. Srbski plen je naravnost velikanski. Iz zanesljivih krogov se zatrjuje, da so Srbi zajeli 32 bataljonov Bolgarov in zaplenili 120 topov. BELGRAD 4. (Izv.) Bitke pri Kočaui so se udeležile tudi črnogorske čete, ki so se bojevale z neopisno bravuro. BELGRAD 4. (Izv) Uradno se po roČa: Artilerijski dvoboj, ki se je vr šil od včeraj pri Rajčevem brdu (Rajčani) pred Kočano, se je končal s popolno srbsko zmago. Učinki srbske artilerije so biii strašni; t adi in-fanterija se je sijajno izkazala inje z bajonetnim naskokom zavzela vse važ-nejše bol pozicije. Bolgarska armada, 32 bataljonov z 8 O topovi, se je morala umakniti. Izgube so na obeh straneh zelo velike. ?adeo Kočane je pričakovati v najkrajšem času. Mobilizacija v Rumuniji. BUKAREŠT 4. (Kor.) Mobilizačni dekret, katerega je včerai ob 6 zvečer podpisal kralj, se glasi: „Z ozirom na poročilo Izobčenka. Kriminalni roman. Iz angleščine prevel Ivan Dolenec. — Da, ali kakšen pa si vendar I Kaj si pa storil. — Nič nenavadnega. Pusti naju sedaj sama z materjo; govoriti moram ž njo. O tem, kar se je zgodilo, ni mogel govoriti vpričo svoje male sestre. Zdel si se fe tako majhen in tako nizkoten v navzočnosti teh dveh žensk, ki ste ga ljubili tako zelo. Vedel Je, da je stori! nekaj, kar bi imenoval svet grdo in brezsrčno, in njegova kazen se Je pričenjala z občutkom ponižanja, ko Je moral materi povedati vse. Vendar pa ne bi bil hotel, da bi se ne bilo zgodilo, kar se je zgodilo — vsaj sedaj še ni hotel. Stal Je Je vedno pod očarujočim vplivom zapeljivega jezika in temnih oči črno-lase sirene, in bil Je pripravljen, da se odreče vsemu — domovini, materi, sestri — vsemu, samo zaradi te čarovnice. Gospa Challisova Je lahko čitala to v njegovih potezah in stopile so jej solze v oči, ko Je Lucy odšla iz sobe in Je sama ostala s s bom. — Torej, Pavel — je rekla žalostno. Rada bi čula vse, kar mi imaš povedati, moj sinko! Za nežno, staro damo je bil še vedno »moj sinko", ta veliki, postavni mož. Glas se mu Je tresel, ko jej je odgovarjal, in čutila je, kako se mu Je tresla njegova močnaf mišičava roka v njeni. — Mislim, da mi ni treba pripovedati več veliko, ljuba mati — je dejal. — Kakor se mi zdi, veš že itak vse. — Pavel, ali je resnična ta grozna stvar ? — Kakor se mi zdi, si morala čuti zelo zapleteno zgodbo, ko tako govorli. Kakšna grozna stvar ? — O, Pavel, ali [e morda vse le strašen stan? Ali je Elza v resnici odšla in si ti — Krčevito Je zajokala in potrajalo |e nekaj Časa, preden se je pomirila toliko, da je sama mogla govoriti in ga poslušati. — Ne, ne sanjaš, mamica, — Je rekel. — Je pač res vse to. Gospodična Daintree-jeva Je odšla in kakor sodim po njenem Operacije srbske armade. LONDON 4 (lzv.) Kore*pondent .Daily Telegrspha", ki se nshaja v srbskem glavnem stanu pcro£z>, da so Srbi po zavzetju važne pcz!cije Ruke bukve, zavzeli tudi višine Rjgan, ki dominirajo nad ostalimi bolgarskimi pozicijami. BELGRAD 4. (Kor ) Po privatnih poročilih so se vršiti viercj okolu Kočane hudi boji. BELGRAD 4. (Kor.) Vladni organ „Samouprava" piše: Kljub bolgarski premoči, kijub veliki hrabrosti bolgarskih čet, srbsko prodiranje v3pešno napreduje, tako da so Srbi po zavzetju Retke bukve, najmočnejše bolgarske pozicije, prešli ldh*co že v cf.n* živo. Izgube tretje srbske armade zn3Š^o 1000 mrtvih in 3500 ranjenih, dcčim so bolgarske izgube razmeroma večje in straš-nejše. Krvavi boji se sicer ne strinla|o z bolgarskim prestižem, a izzvali so jih Bolgari vsled svoje osvojevalns politike. Da nesrečo še pomnože, sj pričeli ranjene srbske vojake i.i cf cirje moriti in masakrirali, s čemer se seveda le pospešuje maščevanje srbskega naroda. Postopanje Bolgarov pomeni zanikanje vsake civilizacije. BELGRAD 3. (Kor) Daoes pridejo semkaj novi vlaki z ran|erc-. Za futri popoldne je napovedan prihod 1000 bo Ig r-skih vjetnikov. Vest o mobilizaciji rumunske armade so sprejeli v BOgradu z velikim navdušenjem. Bolgarska zavratnoit. BELGRAD 4. (Kor.) Iz uradnih srbskih virov se poroča: Kijub temu, da sta nada pehota in artilerlja pri Kara Kodžali v bližini vasi Patrik bili na Jako eksponiraiih pozicijah, imajo Srbi vendar zaznamovati vspehe v boju z bolgarsk'mi regimenti. Dne 1. julija so prešle srbcka čato v ofenzivo. Okolu dveh popoldne sta priš a dva bolgarska oficirja kot par amentarja in izjavila, da se moraio vsled nekega dogovora sovražnosti ustaviti. Poveljnik srbskih čet je odgovoril, da ne ve n ča-sar o kakem takem povelju, obljubil pa je, da Srbi takoj ponehajo s streljanjem, kakor hitro 88 Bolgari umaknejo iz srbskega teritorija. Bolgarski oficir je izjavil, da hoče sporočiti to bolgarskem j poveljniku in takoj sporočiti odgovor. Pretekli sta d e uri in nade čete so še vedno čakale na odgovor parlamentarcev: ko so Bolgari z višjih pozicj nenadoma pričeli streljati z vso silo ^a naše pozicije. Teh pozicij bi Bolgari nihdar ne osvojili, če ne bi na hinavski nač n izrabili časa. Tekom noči smo zapodili Bolgare iz vseh njih pozicij pri Patriku, kjer so se zlorabljajoč naše zaupanje, dobro utrdli. Danes ob pol 3 popoldne je odšel iz Skoplja prvi transport bo garskih vojnih vjetnikov in sicer H70 mož in 17 oficirjev in 2 zdravnika. Ti vojaki so ostanek trećega bolgarskega pešpolka. Poraz srbske armade na Ovčjem polju? DUNAJ 4 (Izv.) „Reichspostm je priobčila danes v posebni Izdaji poročilo svojega sofijskega korespondenta, glasom katerega je bolgarska armada danes na Ovčjem polju popolnoma porazila levo srbsko krilo, ki je razbito. Srbi so se morali umakniti proti kumanovem In Skoplju, vsled česar so morali zapustiti Veles. Kdcr Študira to poročilo po karti ia pomisli, da se nahaja na Ovčjem polju levo, _i ___ ^^—■— . ——————————— ■ pismu, s katerim me Je počastila, brez naj- noma iz ravnotežja, čemur se prav nič ::e manjšega obžalovanja. Zdi se mi, da bi biia čudim. Toda, tako zlo, kakor se kaže, - a sčasoma prišla ločitev sama po sebi, če bi vendar ni, dasiravno me bodo imeli za vine bilo tega hipnega preloma. ; likega hudobneža in bo sve', ki se ta ti — Toda svet, ljudje, Pavel ? Kaj po- ? tako bojiš, gotovo govoril o meni zelo hude reko ljudje? —• je vzdihovala gospa Tren-r stvari. Gospodična Zueta — moja Dora — tova, ko se še nikakor ni mogla vživeti ni viačuga, temveč mlada dama pošterega v stvar. ; rodu in dobre vzgoje, ki Je samo že aoži- — Ali mati, bodi vendar pametna —j vela hude udarce usode. Upam, da ti ne-Jo Je pomirjeral Pavel. — Prišel sem sem- kega dne pove to sama. kaj, da mirno izpregovorim s teboj o tej: — Ne — o ce ! Ne zahtevaj od n-er.e, stvari. Kar se Je zgodilo, se Je pač zgodilo da naj bi jo videla, Pavel — ne vodi je in tvo|a očitanja ne morejo izpremenitl prav semkaj. ničesar na stvari. i — Kako, ti je ncčeŠ videti, mati — — Nisem ti hotela predbacivati niče- nje, ki naj pc stane moja soproga ? sar, Pavei — Je odvrnila stara gospa nežno.; — Se ne, Pavel. D:J mi časa, da se — Vem, da so moje solze nespametne, toda vživim nekoliko v to izpremembo. bila sem tako prestrašena in v taki skrbi.; — Za to ne boš potrebovala dclgo, Ni malenkost, če človek izve, da Je lastni samo da Jo vidiš. Prvi pogled v njeno sin, ki ga Je vedno smatral za pravo dušo ljubko lice bo zadostoval. vojnega ministrstva ukazujem: Aktivna armada z rezervo se mobilizira in tvori operacijsko armado; mobilizacija se izvrši po zakonskih predpisih; v dopolnilo vojnega stanja se vpokličejo potrebni letniki rezerve. BUKAREŠT 4. (Kor.) Železniški promet je popolnoma ustavljen. BUKAREŠT 4. (Kor.) Pred spomenikom Mihaela Hrabrega se Je vršilo včeraj zborovanje, katerega se je udeležilo več tisoč ljudi. Ob 8 zvečer se Je velikanska masa ljudstva zbrala predv kraljevsko palačo in klicala: .Živel kralj I Živela armada 1" Ljudstvo nosi po ulicah zastave z napisi: V bol proti Bolgorom. BUKAREST 4 (Kor.) Poročilo o mobilizaciji fe vzbudilo v mestu velikansko navdušenje. Merodajni krogi odklanjajo vsako odgovornost za neizogibni sklep, h kateremu rto odpeljani v trdnjavo. Sprevod je mirno spremljala velikanska množica ljudstva. Na čelu eskorte Je korakal korporal Alekšić, ki je v|ei bol-carskega majorja Manova. Množica Je Alek-siča viharno pozdravljala. Prodiranje grške armade. PARIZ 4. (Kor.) „Agence Havas" do-roča iz Soluna: Železniška zveza med Solunom in Gjevgjeli/o Je zopet v redu. Ob 9 45 dopoldne je poslal kralj sledečo brzo Javko: Naše čete so včeraj na vsej črti pognale Bolgare nazaj. Zaplenili smo več to30v, mitraljez in pu5k. Na več krajih so naše čete prepodile sovražnika z bajonetaira naskokom. ATENE 4 (Kor.) Iz glavnega grškega tabora je prispela na vcjno ministrstvo sledeča brzojavka: Grška armada je danes zavzela Nlgrlto, katero so Bolgari na be%u zažgali Bolgari so prebivalce Nlgrlte In Bogdancev masakrlrali ATENE 4. (Kor.) Bolgarskih čet, katere smo pregnali iz Gjevgjellje, se je polastila velika panika. Več vojakov je skočilo v Vardar In utonilo. ATENE 4. (Kor) .Agence d' Athenes' poroča: Iz glavnega stana je došla sledeča b zojavka: Boji pri Matskovemu so se končali z zmago grških čet. Bolgari so se v naredu umaknili proii Tsidarabi. Sovražnik je imel mnogo mrtvih, neki major in več bolgarskih oficirjev Je bilo ubitih. Grške izgube so bile neznatne. ATENE 4. (Kor.) Po poročilih general-nega guvernerja v Macedoniji Dragumisa so Bolgsri aretirali vse veljake v Kavali. Oni groze, da takoj razrušijo mesto, kakor hitro bodo grške čete začele prodirati proti mestu. ATENE 4. (Kor.) Agence d' Atkenes" poroča: Vojno ministrstvo Je Izdalo sledeče p sročilo: Tekom današnjega dne se Je boj pri Kllkisu nadaljeval. Naše divizije 80 po vrsti zavzele sovražnikove pozicije, ki se Je utaboril v 7 km dolgi fronti pred K:lkisom. Napadi bolgarske artel9rije so bili Jako hudi. Na skrajnem levem krilu Je neki kombinirani grški oddelek po kratkem boju zavzel GJevgje-lijo. Sovražnik se Je v neredu umaknil na levi breg Vardarja. Pri prehodu čez reko je obstreljevala sovražnika gorska artilerija. Boji so se vršili tudi mod Matsukovonom in Ardanom. Na desnem krilu so zavzele naše čate Ligovan. Sovražnik je pustil svoje baterije na bojišču in pobegnil zvečer v zadnje utrjena pozicije pri Lagani in Ltgovanu, kjer so ga p«i naše četa popolnoma obkolile. Pri naskoku na Lagano in Ligovan so naše čete zaplenile tri ;brzostrelne in tri Krmo ve topove. Naše desno krilo je zavzelo Nigrito in zasledovalo sovražnika proti severu. Sovraž. nik je pustil na bojišču veliko število orožja in vojnega materijala. 15 Bolgarov je bilo vjetih. Gjevgjelija zopet v DUNAj 4. (Iiv.) Zeituag" poroča, da &ĐD* OB': 184 Trti«, ft (» 5 julija i * v roma revizorje, ki so tako vestno vršili svojo do!2nost. Koliko solza in obupa ter nesreč] bi prišlo na te nedolžne žrt?e, ko bi se začelo izterjavati od njih in koliko stroškov bi si upniki naprtiii in končno še ne prišli do pokritja, ker Je to popolnoma nemogoče. Svetovati je torej upnikom oz. vlagateljem, da se čimprej poravnajo z likvidacijskim odborom „Glavne posojil.-, ki ima take'Če Jim ne diši več, so si le sami skuhali izjave že pripravljene v svoji pisarni v ho- to Juho s svojimi ne le nesramnimi, ampak teiu L'oyd, Miklošičeva cesta št. 8 v Ljub- ljani Kdor irca torej hranilno knj žico „Gl. posojilnice*, naj se takoj skuša poravnati in dobiti del svojih prihrankov nazaj, sicer je vprašanje, kedaj in če bo sploh dobil kaj. prepodili mesto. bolgarskih rokah. „Wlener A'Jgemeine so Bolgari danes G ke iz G,evgjelija in zasedli Varstva balkanskih podanikov. BELGRAD 4. (Uv.) Angleška vlada je prevzela varstvo srbskih podanikov v Sofiji; varstvo bolgarskih podanikov na Srb:kem Avstrija in varstvo gršfcih podanikov na Bolgarskem Ffanclja. Berchtold brzojavno poz?an v Ischl. DUNAJ 4. (Izv.) Zunanji minister grof Berchtoid je bil brzojavno pozvan, naj pride nemudoma v Ischl, da poroča cesarju o položaju: Vest je vzbudila veliko senzacijo. Konkurz,Glavne posojilnice' bo v nekaj mesecih končan in člani bodo na milost in nemilost irročeci upnikom, če likvidacijski i dbor poprej ne sklene poravnave s temi. Da 3e sklene poravnava, je pa tako v interesu člaaov kikor upnikov; v interesu zadnj'h morda še bolj, ker pridejo na ta način n a | h 11 r e j š e in brez stroškov do delnega pokritja svojih terjatev. Primanjkljaj znaša že zdaj K 3 323.000 — in popolnoma izključeno Je, da bi se izterjal ta znesek od članov, Čeprav bi prav vse čiane pognali na beraško palico, kajti vsi skupaj ne zmorejo polovice gori omenjene vsote. Pač pa bi se potom poravnave dalo velifco več doseč1. Marsikateri član, ki Je zdaj insolventen in se mu ne more z nobeno eksekncijo blizu, marsikateri uradnik, ki ima svojo plačo obteženo do smrti, marsikdo drug, ki zdaj nima kredita, ker je pri „Glavni" pa bi rad pričel kako podjetje — vsi ti bi prostovoljno za poravnavo radi prispevali svoj delež, le da bi bili prosti te mdre, ki lezi □ad njimi in jim veže roke. Če bi se jih pa rubilo, bi se pa cd njih najbrž nič ne dobilo. — Upniki morajo imeti pa tudi nekaj človeškega čuta In usmiljenja. Pomisliti da bi se 500 do 600 rodbin pognalo na be-raiko palico In sicer popolnoma nedolžne ljudi, ki n!so prav nfč odgovorni za izgube „Glavne posojilnice" in njenega odbora, ozi- Danes zvečer ob 830 točno javna produkcija gojencev trž. podr. „Glasbene Matice" v Narodnem domu v Trstu. Domade vesti. Zaplemba. Včerajšnja številka našega lista Je zapadla rdečemu svinčniku državnega pravdnika in sicer zaradi vesti „Skrajna nesramnost" med „Domačimi vestmi", v kateri smo sicer ostro, toda gotovo popolnoma upravičeno grajali razmere, ki vladajo na c. kr. glavni pošti v Trstu, kjer dobivajo pošiljke slovenskih strank tako nesramne pripombe, kakor so bile one, ki smo jih zabeležili v včerajšnji številki. Ta zaplemba nam Je prišla v resnici nepričakovano, kajti kdo bi mi«lil, da se ne sme kritizirati tako ravnanje. Menda bomo odslej, če ne bomo hoteli biti zaplenjeni, morali molčati tudi tedaj, če bi nam kak ka-moraški ali velenemškl zagrizenec na pošti napisal na naše pošiljke vso podlost in grdobo, ki jo je zmožna njegova kamoraška aii velenemške nesramnost. Molčati bi menda morali, ker goto?o nI všeč nekim gospodom, da prihajajo take stvari v Javnost. Seveda, državnega zbora ni seda), da bi se takoj iz-pregovorila tamkaj resna beseda, pa mislijo potem, da svet ne izve teh lepih stvari, če nam zamaše usta s konfiskacijo. No, pa se motijo 1 Zbranega imamo že toliko gradiva, da bodo strmeli gospodje na tržaškem poštnem in brzojavnem ravnateljstvu, ko se začne prati to njihovo perilo v državnem zboru, ta prepričani naj so, da bo to pranje te meijito 1 Proti zaplembi se seveda pritožimo, kajti zdi se nam, da ga pač ni sodišča na svetu, ki bi moglo potrditi to konfiskacijo; sa] smo pisali samo resnico in nič druzega kakor resnico. Dogodil se Je slučaj, da Je poštni uradnik v službi poživljal slovensko stranko, naj plača 1 K za „Lego Nazionale", Ali naj bi ne bila morda zaradi tega užaljena v svojem narodnem čutu ta slovenska stranka? Koliko slučajev Je že zabeležil naš list, ko so se poštni uslužbenci naravnost norčevali Iz slovenskih stranki Pri telefonu Je treba včasih po ceie pol ure čakati preden se dobi zveza, seveda, ker laške telefonske gospodične ne razumejo, ali nočejo razumeti slovenščine, dasiravno so z lastnoročnimi podpisi uradno izjavile, da razumejo slovenski, a kolikokrat se ču|e na slovenski klic za-ničljiv posmeh, namesto da bi človek dobil zvezo I Koliko slučajev je že navedla „Eii-nost", da so bile samo na rojanski pošti zavrnjene slovenski naslovljene pošiljatve I To so vse dejstva, ki jih dokažemo vsak čas lahko s pričami, a če potem pišemo, da se dogajajo take in take stvari na pošti, nas pa konfiscirajo in zaplenijo celo apel na c. k . poštnega ravnatelja dvornega svetnika Pattaya, naj stori svojo dolžnost in napravi v tem oziru red na tržaških poštah. Če Je bila kedaj kaka zaplemba neupravičena, je bila gotovo ta I Imenovanja. Za davčne cf cljale so imenovani davčai asistenti: Anton Schak, Ivan Bonač, Ivan Brzac, Karel Ciglič in Ra-dolf Hrast Višje državno pravdništvo v Trstu razpisuje dobavo 10 000 kg volne v uradnem iistu samo v italijanskem jeziku. Odpadnik — Škodljivec. Prejeli smo: Kolike narodne škode in pohujšanja povzroča človek s svojim zavajanjem nerazsodnega ljudstva — to je pač že znana in žalostna resnica. Tu vam Je n. pr. nekje v okolici c. kr. redar — Slovenec po rodu in jeziku, a odpadnik po mišljenju. V pogovoru z nekim zavednim Slovencem se Je mož izrazil, da Je za Trst bolje, ako ne zagospodujejo Slovenci I Ko pa se mu je dokazalo, kaka korupcija vlada tam, kjer imajo Italijani upravo v rokah — posebno Še, če ni nobene kontrole —, {e obmolknil kakor grob. Ob taki le priliki, ko tak le oJnadnik naleti na pametne in zavedne ljudi, ni seveda nikake škode. Stvar pa Je nevarna, če more govoriti tako nevednim in zavednim ljudem. Ljudje ne morejo presojati sami in se navzemajo takih naukov. Iz tega nastaja — v najboljšem slučaju — narodni indife-rentizem, često pa tudi direktno sovraštvo proti svojemu lastnemu narodu. Na našo zemljo silijo vedno, da-si sicer sovražijo njo in pohlevni rod, ki biva na njej. „PIccolo* od die 3 t. m. Ja?lja zopet: „Corsa poclisiica sul miglio inglese. Zabava bo trajala do 2 popolnoči. Vstop La gara podistfca sul miglio inglese ban- j prost. Nujno prosimo torej vse rodoljube dita dillo „Šport Pedestre Trieste* si j iz tega okraja, da nsm pošijej j cvetlice ali terra dcmenica 6 corr. alle 10 ant. sullo;pa kak dar za srečolov. Darove sprejema stradone di Zaule (II) II ritrovo dei!gostilničar. coneorenti venne fissato dirlmpetto alfa j Tržačani pri slabosti 50 letnice Na-stazione di Monte Castigllon^" (rodne Čitalnice v Kranju. Kakor že po- Ali Jim ne diši več v Barkovljah?! r0čana, se udeležimo tudi tržaški Slovenci slavaostl 50 letnice Narodne Čitalnice v Kra nju in sicer pod vodstvom Slovanske Čitalnice v Trstu. Dosedsj se je priglasilo že tudi neumnimi provokacija m I. Če hočejo iz ------ w3iu ^ ^ llo ze mesta morajo na slovensko zemJo. C m |e;j.ko primerno število udeležencev Skupno tako, bi Jim morala - pa naj Je njlhovoU Slovansko Čitalnico nastopi po posebni de-sovraštvo do Slovencev še tako veliko - putadji tudi Šentjakobska Čitalnica z zastavo, veleti zdrava pamet, da se tretamoderirati, Slovanska Čitalnica je pooblaščena od rar da treba vsaj v mim puščati ljudstvo, ki je; nih primorsk h Čitalnic, da Jih zastopa na na tej zemlji domačin. Pamet bi Jim moralaj imenovani slavnosti. Kdor se misli š^ude-govoriti, da si z vsakim Žaljenjem čutstev tega ljudstva sami zapirajo pot na slovensko zemljo, kar po menja cb danih razmerah: pot iz mesta! Ta pamet jih uo"e srečati, ali na našo zemljo silijo vendar-le ^ V nede'jo hočejo na drugo stran — v Žavle. Mar! menijo, da se tako lahko pozablja barbarske napade na naše otročiče, insultiranje slovenskih deklic v mestu, ko so na potu — v šolo?! Če že sovražijo to zemljo in rod, ki biva na njej, čemu silijo potem na to zemljo in med to ljudstvo ? I Čemu ne ostajajo na svojih j baje klasičnih italijanskih tleh v mestu ?! Slovensko ljudstvo Je dobro in karakterna njegova poteza je — spoštovanje dolžnega ležiii, naj se nujno lavi pri slugi Slovanske Čitalnice. SI. Č. položi Imenom tižaških Slovencev dva Iovorjeva venca na grobove naših pesnikov velikanov Prešerna in Jenka. Obenem izroči Narodni Čitalnici spominsko adreso. Sestanek vseh Slovencev s Primorskega Je v nedeljo ob 10 dopoldne v prostorih Čitalnice v Ktanju. Tržaška sokolska Župa. V nedeljo dne 6. t. m. se vr*i župni zlet Goriške sokolske župe r Podgorl in župnl zlet Idrijske sokolske župe v Postojni. Obe župi sta se udeležili našega zleta preteklo nedeljo v zelo Sirovo trpinčenje živali v Škednju. m SnStltaiSSS ka«siivj? isiT« " «e ratumell ? ! S®Sf°JtrfIt '"J*0 J*!'?'1™ «Ud' ,L°J J» gostoljubja nasproti vsakomur. AU ta dosz-! častnem številu. Poživljamo Vas, bratje vseh nost nehuje, čim gost zlorablja gostoljubje! društev Tržaške žuoe, da se tudi VI pridru-na škodo domačina! Sami so torej !i?noriižlte nagemu odposfenstiu k tema zletoraa krivi, če so stvari dozorele tako daieč, i v najlepšem številu v kro'u. da Je vsaka njihova prireditev Prijave župnemu tajniku dr. Šavniku v združena z nevarnostjo n e p r i- p{sarno dr. Wiifana, ulica Nuova št. 11. — jetnih dogodkov, da so var-; Na zdsr! Predsednlštvo. nostne oblasti naravnost pri-j Deputacija T. S. Ž. odhaja v siljene računati s to n e v a r- j Gorico z južnim vlakom ob 1240 nostjo mestni gospodi na šstodo popoldne (dospe v Gorico ob 224). ter da ta gospoda še najbolje Zunanja drultva vstopijo 11a svojih skrbi za svojo varnost, če ost a-' najbližjih postajah. Jajo lepo doma v mestu. Kdor sovraži tiste Slovence, tržaško od vseh strani, V0il*C*°"a"J M'aic [ ljudje v Skednju, ki ne mučijo živine le iz Ciril-Metodov dan naj bo vsa-j jeze, ampak tudi za zabavo. Ntkikrat se ml kemu zavednemu Slovencu narodni je pripeiilo, da sem Jdcč skozi >as vidti praznik! Brez šumne vcselice praznu-j tolP° vriskajočih otrečajev, ki so pregao|ali jomo dan naših blagovestnikov s tem, s Petrolejem polito in gorečo podgano , , 0 .. v ! Na vprašan e sem izvedel, da so o pcltli da darujemo vsak po svoji možnosti ;v bližnji trgOV;Qi> k;:er BO jo našli med znesek za naše edino najpotrebnejše vrečarnl. obrambeno društvo. Bratje in sestre ! j Pred par dnevi popoldne pa sera se Tam ob meji imamo vse polno slo- vrača! lz me5ta domov mimo vaških hi$t venske mladine, ki je lačna in žejna SD. y ,se?c\ f,e£JeJ1 ™ do Iet atat! , . , J . J.racze in si kratJi čas u tem. da so pri- mile materinščine! Pomnite vsi, ki.'vetaH psitKxl na rep omot papirja ter ga boste 11a cvetlični dan srečevali na!prižgali. Ker se je hti hip prikazal stražnik ulicah slovenska dekleta s cvetjem iu! slučajno na voglu, so naglo raztrgili papir nabiralniki, da vrši naše narodno žen- ;la zapodili psa. Brez komentarja. stvo kulturno delo za naš borni narod 1 ^ x . x ^ ^LVd e c* ^ , J>L . 11 -v , r, , , Danes zvečer točno cb 8 30 se bj ^e hodfte mimo brezbnzno! Z blago- 5 7rš;,a v vellki dv0 an| wN,rodnega doma" hotnostjo in ljubeznijo sezite po cvetju; četrta javna produkcija gojencev glasbene in darujte svoj obulus v najlepši dobro- j šole podružnice „Gasbene Matice* v Trstu delni namen, — v najpotrebnejši namen i Iz skromnih začetkov povspela se Je - v obrambo svojega naroda. Ciril- i §ola nsše M.tice do kaj lepili j j - l c.i fuspehor. Z uspehi je rastlo leto za letom Metodov dan naj bo vsem Slovencem j tudi števllo g0|encev, tako da šteje glasbena topel žarek, ki vzbudi nežno kal i šola danes, ko konča svoje četrto šolsko leto, narodne zavesti, da oživi, raste ter se — 152 gojencev. razvije do popolnosti. Ciril-Metodov dan Narašaloča števila prvih šti;ih let: 27, J 1 1 43, — 87, — 152 jasno pričajo, di je naj bo dan požrtvovalnosti. Vse pcdruznlce po deželi pa prosimo, praznujte tudi ve praznik slovanskih bltgo-vestnikov s cvetličnimi dnevi, ali kako drugače, da se tako vsepovsod pokaže narodna probuja, zavest In požrtvovalnost. Vse za prosveto in obrambo svojega naroda! Trst in vsa okolica se pripravljata, da vredno proslavita god slovanskih blagovestnikov sv. C riia in Metoda. Tudi Ciril Metodove podružnice v Barkovljah, na Belve-derju in v Rojanu niso hotele v tem oziru zaostati in prirede na Cirilovo, v nedeljo, dne 6. t. m. ob 5 popoldne s sodelovanjem pevskih društev „Adrlja" iz B3rkovelj in .Zarja" iz Rojana ter s požrtvovalnim sotru-dom dičnih domačih gospa in gospic krasno ljudsko veselico v stekleni dvorani na vrtu Narodnega doma v Barkovllah. — Program veselice, ki se bo vršila ob vsakem vremenu, Je izbran in raznovrsten: možkl in mešani pevski zbori, ženski tre-spev in imenitna burka s petjem In kuoleti ,Oče so rekli, da le!« Zraven ttga se postavi še paviijončtk, v katem se bodo prodajale v prid Družbi razne sladč.fce. Svlral bo tudi dobroinani rc-janski Sramel oktet in po veselici bo za lah-konogo mladino ples do poineči. Ker bo vstopnina primerna ljudski veselici jako nizka (40 vinarjev za osobo) ni iigovora za nobenega zavednega Slovenca in Slovana, ki stanuje v zapadnem delu Trsta in okolice, da ne bi prišel v nedeljo v prijazne Barkovije, našo narodno trdnjavo ob Jadranskem morju, in ne bi položil sicer majhnega ali vendar potreben in dobrodošel dar na o'iar domovine ?a obrambo teli ogroženega slovenskega naroda. Podružnica CMD štev. V. za prvi mestni okraj (Sv. Vid) priredi dre vi v proslavo praznika sv. Cirila in Mstcda demačo zabavo v društveni gostilni .Alfa nuova Stazione" v ul.'ci Lazzaretto vecchio št. 31. Na sporedu je Šaljiva pešta, mčclo*t »cvetlični večer** itd. Začetek cb 8. društveno delovanje uspešno in na pravi poti. Danes zvečer poda društvo širši javnost račun o svoje n smotienem in vestnem delovanju. S svojimi gojenci priredi javno glasbeno produkcijo, da, lahko rečemo — Koncert. Spored produkciji, ki ga izvajajo gojenci II,—VIII. letnika, je kaj skrbno in gojencem primerno izbran. Že njegova sestava je prikupna in raznol/čna, saj čujemo zdaj gosli, klavir, nsto pevski tercet la slednjič zelo prisrčen otroški *bcr s solisti. V speredu so zastopani slovenski, slovanski in drugi svetovni sklad itelji. Tu sta Dt'crat in Moszkowski, srečamo klasika Mozarta, seznanimo se & Huraperdinckcm in poleg drugih glasbenih velikanov se oglasita, nam vsem dobra In ljuba znaucz, dr. B. Ipavec ia Fran G^rbič. V celera nastopa 20 gojencev In 52 gojencev zborovega naraščaja. Prepričani sme, da zadovolji nocojšnji večer vsako, čeprav razvajeno, uho. Poživljamo vas, da v obilnem Številu poselite produkcijo in s tem daste naši mladini novega poguma ra trrjevi peti h krasnemu cilju umetnosti. Začetek točno ob 8 in pol. Člani so vstopnine prosti. Sedeži v pr ih osmih vritah po 1 K. stojišča po 40 vinarje/. Objava. Odpcšiijanje pisemske peš e za Solun. — Vsled ustanovitve železniškega prometa za Solun se bo pisemska pošta za Solun do nada'jnje odredbe cdpc Šiljala po morski poti Brindisi-Patras-Pirej. Pri žrebanju efektne loterije „Splošnega sloven kega ženskega druSt a" v LJuoljani v prid umetnikom Izžrebane so Turške srečke ■o najbolj zanesljiva loterija, kajti vsaka srečka mora zadeti! Prospekte razpoši.ja ĆeSke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani. / j. .im 5. julija 1S1Ž bile včerai zvečer sledeče številke :18493, 2830, 9318. 9191. 8440, 3464. 3666. 684, 96 617, <8657, 3610, 16807, 6442, 7925, 19920, 17975 10074, 13166, 4013 0823, 11608 18»83. 4093, 16887. 16689, 3635, 10513. 15731, 10892, 8657, 1739, 16800, 15347, 10704, 8891, 16390, 6629, 1444, 7964, katera sleherna Ima 2 pred n 2 za-dobitka. Podrobni seznsm izžrebanih sreCK in nanje odpadlih dobitkov iiide tekom dveh dni. Dobavni razpis. C. kr. ravnateljstvo stverne železnico je ob|avilo v „Wiener Zei-tung« od 21. junija t. 1. razpis za dobavo železnega vrhstavbnega materijala za c. kr. avst. drž železnice za I. 1914 (odnosno 1915 in 1916). Podrobni podatki so razvidni iz omenjene it „Wiener Zeituag" in iz listov „Zen-tral-Auzeiger" fur das offentliche Ueferungs- wesen. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca junija 1913. sledeči promet: Dohodki. A) redni dohodki: 1) Prispevki iz nabiralnikov 855 K 2) Prispevki podružnic Kranjsko . 2373 K 64 Štajersko . 1526 K 55 Koroško . — K — Primorsko 872 K 09 Nižje Avstr. 100 K —_ Skupaj 4.872 K 28 3. Razni prispevki 5.701 K 39 7.660 K 1.101 K 01 8.761 K 01 skupaj . . . 117428 K 67 b) izredni dohodki: Prispevki za obrambni sklad 1.101 K 01 skupaj . . . 12.529 K 68 Izdatki. A) redni izdatki: 1) plače, remun. učit. osobju, razni računi itd. . . B) izredni izdatki: 2) nalož. na glavnico, oz. obrambni sklad .... skupaj . . __ torej prebitka..... 3.768 K 67 Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K. Tržaška mata kronska. Trst 4. julija. Tri tičke, pa ne Štokovih, Je danes ponoči spravil na varno policijski nadzornik Ti i z. Ko je šel namreč po Carduccljevi ulici, jih je videl, kako so tiščali glave skupaj tam v bližini kavarne „Parigi* in je iz-poznal med njimi nekega vzlic njegovi mia-do:ti vendar starega znanca, mehanika Petra Jrlussicha, ki je star šele 24 let, pa ie imel že veliko opraviti z varnostjo oblastjo in ona ž njim. Druga dva pa sta bila 19;etni kotlar Adolf Habermann, rodom iz Bsdna, in 18ietni mizar Evgen Kotze iz Vidma. Biii so torej vsi trije „od miStirja* in ko so jim na policiji prebrskali žepe, so našli pri njih razno orodje, ki je prav pripravno za ulom vrat in ključalnic. Spravili so jih za vrata, ki se odpirajo samo od zunaj, nikjer jim ne bo dosti pomagal njihov „meštir*, Zaradi dedSčine. Eivlra Markežičeva, ki stanuje na Bilvederfu št. 59, Je podedovala po nekem svojem umrlem sorodniku nekaj" pohištva, ki ga Je dala včera] prenesti v svoje stanovanje. To pa Je sitno razburilo nekega Ivana Jugovca, ki je mislil, da ima pravico do te dedfčiae, in ni nikakor hotel dovoliti, da bi Markežičeva vzela po-hišt/o. Pograbil Je mizo in hotel žsjo udariti Markežičevo po glavi. Jugovca so odpeljali v zapor. Nesreča. R iterie -a rodbina stanuje v ul. S. Sergio št. 3. Mala Anica, ki Je stara šele š:iri leta, se je igrala v kuhinji in Je pri tem zadela ob posodo z vrelo vodo, ki se je vsa zlila po njej. Ubogi otrok je bil po glavi, vratu ta tudi po prsih hudo opečen. Prvo pomoč Je ubožici podelil zdravnik rešilne postaje, nakar Je otrok ostal v domači oskrbi. Hud Dalmatinec. 20ietai mornar Ante Orubišić, rodom iz Splita, stanujoč v Trstu v ul. Felice Venezlan št. 14, se je snoČI v neki tolerančni hiši v ul. S. FJlippo spri z neko Ano Marušfćevo. Ker pa Je prlSIa njej na pomoč tudi njena sesfra, je Grubiš.'ć potegnil izza pasa nož z najmanj 30 centimetrov dolgim rezMom in zagrozil obema, da Ju zakolje. Poklicali so stražnika, ki je odve-del Grubišića na policiju, k,er pa {e le-ta tudi še grozil, da ubije obe ženski. Prepeljali so ga potem v sodne zapore. Zmešalo se mu je. Včeraj se Je pripeljal z L!cydovim parnikom „Baronom Gautschem" v Trst neki Ivan Semtč, ki se Je vkrcal na parnik v Splitu, a se mu je na poti zmešalo, da Je večkrat hotel skočiti v morje. Trevesovi uslužbenci so ga odpeljali v mestno bolnišnico. Poizkušen samoumor. ldletna Terezija Pikec, stanujoča v ul. S. Sergio štev. 5, Je snoči ob 8 izpila v samomorilnem namenu neki strup. Poklicali so zdravnika rešilne postaje, ki jej je izpral želodec in jo tako -ješil nevarnosti. ,,££11* OST DruSivcn© v&stč* XI. redni občni zbor »Dramatičnega društva v Tr*tu" se bo vršil v soboio, dne 12. julija t. I. ob 8 zvečer v gledališki dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročila: Intendantovo, tajni ko vo, blagajnikovo. 3. Po ročilo računskih preglednikov. 4. Volitve predsednika, odbora, preglednikov in njih na mestnikov. 5. Proračun za bodočo sezono. Izprememba oravil. 7. Slučajnosti. __Odbor. star« doL organizacijO Deželni odbor NDO sklicuje za danes v soboto, ob 7 30 zvečer društveni shod v društveni dvorani NDO, ul. sv. Frančiška štev. 2. Na dnevnem redu so razne točke, tako n. pr. zavarovalni zakon pomorščakov, vpra Šanje bolniških blagajen, posredovalnica dela in druge notranje zadere NDO. Govori tov. dr. Kisovec. Tovariši! Z ozirom n? važnost dnevnega reda, pričakujemo, da se udeležite shoda v častnem številu. Shod NDO v Gorjanskem. jutri, ob 3 popoldne priredi NDO Javni shod v Gorjanskem v prostorih g. Blažiča št. 92 Skupina delavcev v plavžih priredi danes, v soboto, ob 7 zvečer društveni shod v prostorih „Gospodarskega društva" v Škednju. Dnevni red: „Razmere delavstva v plavžih in organizacija". Poroča predsednik osrednjega izvrševalnega odbora NDO tov. dr. Sosič. Podružnica NDO v Puli sklicuje za danes, v soboto, ob 8 zvečer velik Javen shod v društvenem domu. Poročevalec: strokovni tajnik NDO tov. Mrak iz Trsta. Veselica zidarske skupine N. D. O. se bo vršila nepreklicno v nedeljo, dne 13. julija, pri „Tirolcu". Posredovalnica dela NDO. Službe išče uradnik, ki Je vešč slovenskega, hrvatskega, italijanskega in nemškega Jezika v govoru in pisavi ter strojepisja. V$sti iz Soriško. Danes zvečer Ciril in Metodov večer v vseh prostorih hotelske restavracije „K zlatemu jelenu". Porotna razprava proti Finžger ju in Rozini. Razprava se nadalju|e in utegne trajati do nedelje. Finžger odločno trdi, ds on ni poneverli ničesar, da nI utaknil v svoj žep niti vinarja tujega denarja. O razpravi govore v mestu povsodi; posebno se poudarja, da je prišel Rozina v zapor rešit Finžgerja, kakor se fe sam Izjavil, ker Je bil prepričan, da Je Finžger nedolžen. Razprava se vleče na dolgo, ker se k vsaki točki kličejo priče in se vršijo ponajveč/dolga izpraševanja. 184 Poslano*) Zdravje je več vredno nego kupi zlata. „Nobeno bogatstvo se ne more primerjati z zdravjem", pravi Sv. pismo, ta knjiga vseh knjig. To bogatstvo pa se pridobi in ohrani le potom razumnega življenja in vporabljanja naravne kisle vode H u n y a d i J a n o s. Vsi oni, ki trpe na zapeki, najdejo v tej vodi hlrer in gotov pripomoček. Mnogi, ki vsled zapeke zgubijo voljo do telesnega in duševnega dela, počutijo se po uporabi kisle vode „Hunyadi Jano s" cživljenf, kajti po racljonelni uporabi te, po zdravn'kiti priporočene vode, sledi blagodejno zdravje. Dobiva se v lekarnah, mirodilnicah ter prodajalnicah kislih vod. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja aredniStvo le toliko, kolikor mu zakon veleva. Dražbeni oklic. Dne 8. julija t. 1. ob 11. predpo-ludne vršila se bo pri tukajšnji c. kr. okrajni sodniji v ul. Sanita št. 19, 1. nadst., soba štev. 47 dražba nepremične tab. štv. 1922 na Opčinah novozgrajeno poslopje, ki služi za hotel s 24 sobami, 3 dvoranami za gostilno v pritličju in kletjo. Cenjeno na K 181292. Najmanji ponudek K 90-646. Pojasnila daje odvetlllk Dr« L. BATTiSTELLA Trst, ulica Cassa di Kisparmio štv. 11. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanita 23-25 pritličje. Na Javni dražbi, ki se bo vršila danes v soboto 5. tm. od 9—11 predp. Karati rudokopa „jobannesthaler Kohlen-sevverkschaft" v Ljubljani št. XCl, XCU, XI, Yil, XCIV, XLVII, XLV11I. XLIX L, U. Lil, LIH, LIV, LVI, XC1X in C, LXXXV, LXXIV. Jutri, 6. ]DII]0 1913 VELIKA RAZSVETLJAVA SlMZnonlll ŠKOCJANSKIH JAM □.□ □ □ aa □ oono od 12. do 2. popoldne. VSTOPNINA: sa odrasle Kron 2—, za otroke Kron 1'— Odhajanje vlakov (Državna železuica). Posebni vlak. Znižane cene. Odhod iz Trsta ob 9-48 uri zjutraj; dohod v Divačo ob 1106 uri zjutraj. Odhod iz Divače ob 8 05 uri zvečer; dohod v rst ob 9 41 uri zvečer. Cena tja in nazaj : II. : Ul razred Kron 3-— razjed Kron 2-— • •• NARODNA POSOJILNICA !N HRANILNICA v TRSTU S i S3 sprejema in :: obrestuje registrevana zadruga z omejenim Jamstvom. NOVA ULICA ŠT. 13, U. NADSTROPJE a a vlogo na knjižice po Daje posojila na menj ce in vrednote na mesečna ali tedenska odplać'la. Eskomatuje trgovske menj. Točim prvovrstna dalmatinska vina in pivo. Prodaja mrzlih jedil. — CENE ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA. — Z < obilen obisk se priporoča udani &9IJO EAŠIĆ. ■aiBlflOaOQQBB■B kJ LETOVIŠČE Bohinjska Bistrica Bohinjsko Jezero v Triglavskem pogorju, na pr< gi drž.želcznice Jesenice—Trst, 3 ure oddaljen od Trsta; alpska klima izborna voda, stanovanja v gostilnah, vilah in priv. hišah. Ugodne železniške zveze za izlete, gorske ture. Zmerne cene. Informacije in prospekti brezplačno. Prometno društvo v Boh. Bistrici. E3 d B B B čevijarnica „Rila Sartorella se je preselila iz uiice Barriera vecchia št. 15 Yul.Ai*eata5 v isti hiši. Lovre llulie priperoča svojo gostilno „Brioni", („Trattoria Brioni1') z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deli' Istria 't. 16 (v bližini cerkvr sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo „Adrija" pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna : via del Rivo štev. 9 s prodajo gorinavc denih pijač in mrzlih je