Št. 41 T Gorici, Izhaja trikrat ifca teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stana po pošti prejokana ali t Gorici na dom posiljana: vse leto ........... 15 K */• ,i......... tO „ l/, „ ........ .5,, Posamične' »^'M^u^^^v^^ia.^^ja^..^^^- „SOČA" ima naslednje Izredne prfldgo: * (r)b novem leta ..Kažipot po SoriSkem in GradiSCanskem" in dvakrat v- letu ,.Yozni red Železnic, parnifeov in« poštaih tvez". NniX)5nlno sprejema upravništvo v Gosposki ulici štev. 7 1. nadstr. v „Goriski Tiskarni11 A. Gabršček. Ha naroČila brez doposlane-n«wiftoine.^se ne. oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če tiskano 1-krat IG v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsto. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — 1,'eklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. v sdbbtodne 10. aprila Tacaj XXXIX. za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Gorici v I. nadstr. ¦ Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljali in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p r a v n i š t v o se nahaja v Gosposki ulici št..7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se poSiljajo le u r e d n i 51 v n. Naročnina, reklamacije in druge redi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le opravništvu. , ' 4 J ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Sooe" vsak petek m stane vso Teto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. »Soda" in „Primorec" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrie\ Gledališka ul.; v, Baumgartner, Koren 2; Mat.. Belinger, |rzaska cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellorsits, Nunska nI. 3. I. Hovaf-ski. na GorišSeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tej-eza Loban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mironska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Sehwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni LavrenSič na trgu della Caserma. Telefon it. 83.— „Gor. Tiskarna'« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in^zal. K škandaloznemu ..veleizdajdiškemu" procesu v Zagrebu Kdor sledi pazljivo poročilom o »ve-leizdajniškem« procesu v Zagrebu, vidi, kako se od strani sodnega dvora in državnega pravdništva trudijo dobiti dokaze za veleizdajo; vidi pa tudi, kako je ves ta trud zaman. V izpovedih obtožencev pa se zrcali užaljena duša Srbov, ki so j obtoženi veleizdaje zato, ker so organizi- j i ali gospodarsko in politično svoje ljudstvo, ker so ljubili srbsko ime ter proslavljali že tako slovečo srbsko pesem, ker so hoteli biti na svoji zemlji svoji gospodarji! S čim se obtožuje Srbe veleizdaje? Mari so se organizovali v čete, mari so si nabavili orožje, preskrbeli se s sredstvi, s katerimi se more doseči silovito odtrganje celega dela monarhije? Ne! Obtežuje se jih z v e I e i z d a j n iš k o t e n d e n- 1(1. Ali v čem se kaže ta veleizdajniška tendenca? Poslušajte: v političnem in gospodar sk e m o r g a n i z o v a n ju na-roda. Ali podrobneje: politiska izobrazba širokih slojev naroda je v e 1 e i z d a-j a; poljedelska zadruga je v e 1 e i z d a-j a; posojilnica je v e le i z d a j a; Sokol je v e I e i z d a j a; časniki za odgojo in pouk nižjega ljudstva so v e 1 e i z d a ja; politiska in gospodarska zborovanja so v e I e i z d a j a; stik poslancev z volilci je v e 1 e i z d a j a; geslo Svoji k svojim! je vele izdaja. V pravi konstitucionelni državi bi se pač smel vsak narod posluževati takih sredstev, da more varovati svojo eksistenco ter napredovati z duhom časa. Ali vse to se more v jednem samem trcnotkti pretvoriti v pravo veleizdajo, n e v a r n o iti-o n a r h i j i i n d i n a s t i j i, ako se mu da — v e I c i z d a j n i š k o t e n d e n co. Tako veleizdajniško tendenco pa je mogoče aplicirati bodisi v tem ali onem delu monarhije ter pri vsakem narodu: pri Hrvatih kakor pri Srbih, pri Cehih, pri Slovencih, pri Rumunih, pri Slovakih, kajti vsi ti narodi so podvrženi močnejšim, 3acques Damour- Novela. Francoski spisal EMIL ZOLA. (Dalje.) Ko se je začelo Damourjevo zdravje boljšati, je čutil v svojih udih nepremagljivo lenobo. Več mesecev je ostal še zelo slaboten in brez vsake volje. Želel ni ničesar. »Čemu vse to?« se je vpraševal. Sliki Felicije in Lujize sta se bili zabrisali. Pač" ju je gledal še vedno, a v daljavi in megli, da ju je večkrat komaj spoznal. Vrniti se je hotel seveda, kakor hitro okreva. Nato pa, ko je bi spet krepak, se je drug načrt polastil vseh njegovih mislij. Začel je sanjariti, da si pridobi premoženje, predno poišče ženo in hčer. Kaj naj počne v Parizu? Tam pogine gladu; vrniti se bo moral na delo, pa ga morda niti "e najdeičutil se je tako strašno postaranega. Nasprotno pa, ako gre v Ameriko, si nagrabi v kratkih mesecih kakšnih stotisoč frankov; zadovoljil se je s tem skromnim številom, sredi čudovitih historij o milijonih, od katerih mu je brnelo po ušesih. Iz nekega zlatokopa, ki so mu.ga pri- ki imajo oblast v svojih rokah: Nemcem in Madjarom. Jedni in drugi izrabljajo državno oblast, da razširjajo svojo narodno premoč in hegemonijo z raznarodovanjem manjših in slabših narodov ter z materialnim eksploatiranjem istih. Da se obdrže pri življenju majhni narodi, treba v prvi vrsti, da se organizirajo politiško in gospodarsko ter se tako vspo-sabljajo za borbo v življenju, da se morejo uspešno boriti, da ne propadejo. Poli-tiške in gospodarske institucije morajo biti nam v prilog, najbrže pa niso všeč ne Nemcem ne Madjarom, ker prihajajo v navskrižje z njihovimi političnimi in gospodarskimi institucijami To je borba jednih, da prevladajo, drugih, da se ubranijo. Vsak človek bi sodil, da je ta borba legitimna, svobodna, ali zagrebški p ro c e s proti S rb om d o k a z u j e, d a s e m o r e v s a t a z a k o n i t a s r ed-st v a m a I i h n a rodov v sv r h o s a-m o o b r a m b e pr og 1 asi ti za v e 1 e-i z d a j u iS k a, k a k o r h i t r o o p a z i-j o g o s p o d u j o č i n a r o d i, d a t a s re d s t v a o v i r a j o nji h o v o p r e-m o č t e r j itn o d j e m 1 j e j o gos po ds-t v o. -- Treba je le podtakniti malo tendence, pa so dobi pot, ki naj bi vedla do uničenja vsega takega stremljenja 'tnari-šili narodov. Ce ljubi Slovan svoj rod goreče, če deluje za povzdigo tega rodu v narodnem smislu, pa se more tako narodno delovanje proglasiti za veleizdajo. V Avstro-Ogr-ski je vse mogoče. — Škandalozna razprava v Zagrebu nam potrjuje to. Kdor ima kaj srca v prsih, se zgraža nad krutim početjem v Zagrebu, ki je tako škandalozno, da pušča za seboj na Av-stro-Ogrski neizbrisljiv madež, tudi ako poseže mogočna roka vmes ter ustavi razpravo. Listi se škandalizujejo nad procesom. Citirajmo tu »f)ie Zeit«. »Die Zeit« piše: »Prav politiške procese je treba voditi z največjo mirnostjo in objektivnostjo. Ali da v Zagrebu ni tako, opazujemo tudi iz daljave. Kak proces je to, ako državni pravdnik o dejstvenih dogodkih, ki da so poročaii, so se vsi iskalci do najzadnjega kopača čez pol leta vračali v kočiji. In že je snoval načrte življenja: vrne se v Francijo s svojimi stotisoč franki, kupi hišico tam kje proti Vincennu in začne živeti s tremi do štirimi tisoči letne rente med Fe-licijo in Lujizo, pozabljen, srečen in rešen politike. Mesec dnij kasneje je bil Damour v Ameriki. Takrat se je začelo nestalno življenje, ki ga je metalo semtertja po morju pustolovščin, čudnih in obenem vsakdanjih. Spoznal je vsakatero revščino, seznanil se je z vsakatero usodo. Trikrat še mu je zazdelo, da naposled drži svojih stotisoč frankov; toda vse mu je uhajalo izpod prstov; enkrat so ga okradli, drugič je v skrajnem naporu sam vse tvegal in izgubil. Skratka, trpel je, delal mnogo in ostal naposled brez srajce. Ko se je upehal na vseh,koncili sveta, so ga privedli dogodki v Anglijo. Ondot je zašel v Bruselj, tik francoske meje. Odkar je bil prišel v Ameriko, je nehal pisariti Feliciji, Trije listi so ostali brez odgovora, tako da je začel ugibati: aii prestrezajo njegova pisma, ali je žena mrtva, ali pa se je preselila iz Pariza. Leto dnij kasneje je storil spet poizkus, ki je bil zaman. Da ne bi {isf,j^r|ili v preiskovalnem postopanju, podaja apodiktične izjave, a ob enem zabra-njuje braniteljem in tožencem vsako repliko; ako se predsednik daja izrabljati za pokorno orodje za presezanja drž. pravdnika?! In krona vsemu: predsednik ne spušča le cele toče disciplinarnih kazni, ampak izključit tudi vse obtožence za par dni od razprave!!! Ali je to še ev-r o p s k o s o d n o p o s t o p a nje?! T a p r o c e s j e š k a u d a 1 z a v s o m o na r h i j o, stavlja nas pred inozemstvom v slabo luč in napravlja utis, kakor da se hoče ž njim naravnost opravičevati stremljenje ven iz državne zveze, v kateri so mogoče take stvari.' In kaj pravi baron Aehrenthal k tej žalostni sodni — burki?! Zagrebški toženci niso vendar uikakl roparji ali tatovi, ki se jih mora bezpo-gojno preganjati. Njihovi pregreški so politične naravi, hi ali se ima tak proces uvesti ali ne to je pred vsem politično vprašanje. V Avstriji smo že davno prišli do tega, da se na to vprašanje odgovarja z ne!! Tudi pri nas je bilo političnih procesov v obilici, ali ravno s konservativnega državnega stališča interesov smo nabrali s takimi procesi j a ko žalostnih i z k u š e n j. Ali se ogrska in skupna vlada nočeta okoristiti na skušnjah av-.trijjike Vludc? Položaj sedanjega časa napravlja j u g o s I o v a n s tv o p o-s e b no važnim, č i n i t e 1 j e m, zato bi se morali izogibati vsemu,, kar bi moglo večati razburjenje teh itak kaj razburljivih plemen. I n t o s p e c i j e 1 n o, k a r se ti č e Srbov — saj vendar ne iščemo novih zapetljajev s Srbijo, ampak si želimo mirnega sosedstva. Čemu torej izbr-skovati stvari, ki morejo Srbstvo to- in onikraj meje spravljati v vedno nove emocije?! Zagrebški proces, je bil že za časa vojne nevarnosti brez smisla, danes, po vspostavljenju miru, je podvojeno nesmiseln. Zastonj zasledujemo kako korist, kako pametno politično svrho, ki naj bi se dosegla s tem. B e d a s t o je bilo, da se je sploh začelo s tem brezsmotrenim procesom.« se izdal, ako odpirajo njegova pisma, je pisal pod izmišljenim imenom, poročaje Feliciji o izmišljeni reči, v trdni nadi, da spozna njegovo pisavo in ga razume. To trdo molčanje je kar nekako uspavalo njegove spomine. Bil je mrtev in žive duše ni imel pod solncem. Skoro celo leto je delal v nekem rudokopu pod zemljo, ne gledaje solnca, ves potrt, jedel in spal, ne da bi zaželel česa drugega. Nekega večera, ko je sedel v pivnici, je slišal možaka, ki je pripovedoval, da je sklenjeno splošno pomiloščenje in da se vsi kornunardi povrnejo v domovino. To ga je zdramilo. Presunilo ga je čustvo potrebe, da odide z drugimi in se vrne pogledat domačo ulico, v kateri je stanoval. V prvem trenotku je bila njegova želja-prost pritisk nagona. Šele v železniškem vozu, ki ga je nesel nazaj, je začel razpletati svoje misli; zavedel se je, da zdaj spet lahko prične svoje udobno življenje, ako se mu posreči najti Felicijo in Lujizo. Nade so mu vstajale v srcu; svoboden je, zdaj ju lahko išče brez ovir; in naposled se je zaveroval, da ju najde mirno živeči v starem stanovanju v Rue des Envierges, ob pogrnjeni mizi, kakor bi bili čakali nanj. Vse se obrazloži s kakšno zelo Skrajno nečloveško se postopa z obtoženci. Poslušajte! Državni pravdnik ni zadovoljen le s kaznimi, ki so doletele obtožence v sodni dvorani, da se jih namreč peha po temnih luknjali po cele dneve, ampak prepovedano jim je sedaj sprejemati obiske znancev, kaditi, vzeli so jim vse knjige, nobenega časnika ne dobijo več v roke, vse pisalno orodje so jim pobrali. Obtoženec dr. Ojurič je bolehen; zato je prosil, naj bi bil na dvorišču tudi dopoldne, pa se mu je odreklo. Dr. F . . b i č e v i č a s o v t a k n i I i za ne k a j d n j i v j e č o k n ek e m u i n d i v i d iju, 'ri je kaznovan na več let ječe, k e r j c b e s t i a 1 n o z I o r a bi 1 svojo 8 I e t n o h č e r k o. K a č a r j a s o zapr li v ječo k nekemu razbojniku, ki I e b i! o b soje n n n s m rt p a p o m i-1 o š č e n, O r e š č a n i n je ino r a 1 v ječo k o b s o jene u n a s m v t, z a k a-t e r o Č a k a j o l e š e k o n čn e g a p o-trdila. B c k i Č a s u je prisili lo, d a j e m or a 1 v t e m n i c o, p o 1 u o n e-snage in smradu za 48 ur. Ker se je b r a n i 1, ni u j e čuvaj u a s ta-v i 1 r e v o I v e •• načelo. - ~ Neverjetno se čuje, pa je vendar resnično. Med obtoženci so ljudje, ki so stali sploh daleč proč od vsega »nevarnega« gibanja med Srbi. Naprimer: Gjuro E r r a k je povedal med drugim: »Na sestanku, kjer je govoril pop Joco Jovanovič iz Nove Gradišče o programu radikalne stranke, sem si zapomnil samo tri točke«. Preds.: »Katere so te tri točke?« Erak: Pripovedoval je, da mora delovati srbska radikalna stranka na odpravo davka od psov. (Buren smeh). Naj plačuje gospoda za svoje pse. Potem je rekel, da moramo dobiti svobd-no kuhanje žganja, in tretjič, da bomo.lah ko s a d i li t o b ak. J a z sem kadilec, žganje rad pijem, a psa potrebujem, pa so mi ostale v glavi samo te tri t o č ke. Mož je bil obtožen veleizdaje! navadno pomoto. Na županstvo pojde, da se javi, in vsa rodbina prične svoje vsakdanje življenje. V Parizu je bil severni kolodvor poln glasne ljudske množice. Ko so se prikazali popotniki, je vstalo klicanje brezumnega navdušenja; dvignjene roke so mahale s klobuki, vrata so se odpirala in klicala neko ime. Damourja se je lotil hipen strah, ker ni razumel nudeče se mu slike; mislil je, da je prišla vsa ta množica radi njega, da ga potoma zasmehuje. Nato je spoznal ime pozdravljenca, ki se je pripeljal z istim vlakom, sloveč izgnanec, in ljudstvo mu je prirejalo ovacijo. Damour ga je videl, ko je šel mimo, precej zrejen, rosnih oči, smehljaje se in ganjen nad takšnim sprejemom. Ko je sedel junak' v iz-voščka, so se zaslišali glasovi, naj bi mu izpregli konja. Bila je huda gnječa; va-lovje ljudstva je splalo v Rue Lafayette, liki morje glav, nad katerim se je še dolgo videlo izvoščka, vozečega počasi, kakor voz zmagoslavja. In Damour, pretresen in pobit, je trudoma.dospel do zunanjih bul-varjev. Živa duša se ni menila zanj. Vse njegovo trpljenje, Versailles, vožnja po morju in Noumea je vstajalo v spominih, ki so ga polnili med bridkim ihtenjem. Onozariamo na veselico društva ..Nada" v Sovodnjah. ^ :D©PIŠI. Iz cerkljanskega okraja. Pripravljalni shod za nNipredoo politična drašMe za Cerkljanski Qkra|B bo na belo nedeljo, dne. 18. aprila ob 2. uri popoludne v Makucovi gostilni (prostori gosp. bralnega društva). Pričakujemo, da se ga gotovo udeleže vsi naši zaupniki in somišljeniki ne le iz vseh vasi cerkljanskega županstva, ampak tudi Št. Viške gore in Šebrelj. Najbrže pridejo tudi zastopniki iz Gorice in Idrije. Napredno politično društvo za cer-kjanskl okraj. — Pokazala se je nujna potreba, organfzirati tudi na Cerkljanskem vse pristaše narodno-napredne stranke. Do sedaj so bili isti brez vsake organizacije in temu je tudi pripisovati glavni T vzrok, zakaj stranka pri naš ni dosegla večjih uspehov in se ni intenzivnejši razvijala. Takorekoč vsake volitve so nas našle nepripravljene. Stiki med posameznimi večjimi kraji v našem sodnem okraju so bili prav malenkostni, če so sploh bili kakšni, in zato je bilo tudi delo našim klerikalcem zelo olajšano. Nujna potreba je bila že davno, da ustanovimo v Cerknem napredno politično društvo, ki naj organizira vse napredno, misleče občinstvo nasproti klerikalizmu, ki je začel pri nas po malo že sam razpadati. Shod socijalnih demokratov v Cerknem. — V nedeljo 4. t. m. se je pripeljal iz Gorice dr. Dermota, ž namenom, da razloži cerkljanskim soc. demokratom program in stremljenje soc. dem. stranke in da jih za bodoče deželnozborske volitve organizira. Shod je imel biti zaupen, ker so pa bila vrata v dvorano odprta in 'obod nikomur zabranjen, nabralo se je med predavanjem dr. Dermote kakih 35 poslušalcev, ki so mirno prednešeno predavanje pazljivo poslušali. Govornik je pojasnje al poleg drugih točk tudi razmerje k drugim strankam. Narodno-na-predrii je očital strahopetnost in po njegovih besedah sodeč, bi kmalu ne bilo na celem Goriškem naprednjaka, ki bi si upal pred nuncem trditi, da ni klerikalec. Ker se pri prihodnjih volitvah vsled tega ne bo upal nobeden naprednjak pokazati na volišču, je več kot gotovo, da bode število socialističnih glasov večje kakor naprednih? — Vederemo! Po izvajanjih dr. Dermote se je oglasil tehnik Brelih, ki je izrazil svojo zado-voljnost, da se je po večkratnih poskusih vendar posrečilo enkrat v Cerknem mirno zborovati tudi soc. demokratom, ker do sedaj so vsak tak poskus preprečili naši klerikalci s svojim divjanjem. Glede predgovornikovih izvajanj se mu zdi, da je isti nekatere točke izvajal kakor mu je narekovalo njegovo lastno prepričanje, ki pa se ne vjema s faktičnim nastopanjem in pojmovanjem naših soc. dem. (dr. Dermota se pozneje sklicuje na program in zavračo to domnevanje). Veseli ga, pravi Brelih, da je slišalo dr. Der-motovo predavanje tudi veliko napred-njakov, katerih da je velika večina med zborovala*. Ker pa, kakor shod sam, tudi Na zunanjih bulvarjih pa so ga obvladala mehka čustva. Pozabil je vse; zazdelo se mu je, kakor da je- šel oddajat do-gotovljeno delo nekam v Pariz in se mirno vrača v Rue des Envierges. Deset let njegovega življenja se je zgnetlo tako polnih in tako kalnih, da se mu niso videla daljša nego neznaten podaljšek tfotoarja za njegovim hrbtom. In vendar je čutil nekako začudenje ob svojih nekdanjih navadah, ko se je tako zlahkorna vračal domov. Zunanji bulvarji so mu brli premalo široki; obstajal je in čital napise, presenečen, da jih nahaja tam, kjer so. NjegoVo čustvo ni bilo več tisto svobodno veselje, ko človek stopa, po težko pogrešani zemlji; bilo je pol nežnost, v kateri so odmevali pripevki starih pesmi, pol meglen nemir pred vsemi temi starimi, znanimi rečmi, ki jih je spet nahajal. Njegova zmedenost je narastla, ko se je približal Rue des Envierges. Čutil je, kako se mu spušča plahost v srce, najraje bi bil obstal in ne bi šel dalje, kakor da ga čaka usoda s krutim udarcem .Čemu bi se vračal? Kaj naj tam počne? Trikrat je šel mirno hiše v Rue des Envierges, ne da bi mogel vstopiti. Trgovine s premogom, ki je bila prej nasproti, ustanovitve organizacije ne marajo motiti, pozove govornik svoje pristaše napred-njake, naj zapustijo zborovaiišče. Ko se je to zgodilo, ostane dr. Dermota s soc. demokrati sam v dvorani, katerih pa je bilo tako malo, (baje devet), da niso mogli niti odbora izvoliti. Pri nas na Cerkljanskem pač še niso tla zadosti ugodna za soc. demokratično J i »Kmetska posojilnica« v Cerknem je imela svoj drugi redni občni zbor v ne-deljo dne 28. marca 1909. Iz računskega zaključka'posnemamo, da je imela ista za drugo polovico ieta K 270.644.52 prometa in je bilo stanje hranilnih vlog z dne 31. decembra 1909 K 143.488.25. Istega dne je imela posojilnica vplačanih 479 deležev. Kakor razvidno, je posojilnica, od koje vstanovitve je preteklo komaj poldrugo leto, krasno uspela in napredovala. Vzrok temu je iskati največ v tem, ker j% cerkljanski okraj precej denaren m kfcr«so zadružniki posojilnice večinoma najpre-možnejši posestniki na Cerkljanskem, vsled česar vživa posojilnica zelo dober ugled. Želimo »Kmetski posojilnici. J? tudi v bodoče tako krepko napreduje. - ! Iz komenskega okraja. ' Pranrja pri Komnu, 9. IV. 1909. — » „Goricaa z dne 3. t m. je prinesla dopis „iz kcmenske okolice", (morda iz Škrbine? , Opomba uredništva), ki pa ne izpodbije ni jednega onih dejstev, opisanih v razkritjih niz temnih klerikalnih kotov". Konstatujem to z največjim zadoščenjem, ker iz tega vidi najširša javnost, da sem pisal golo resnico in da so ti dopisi pač v živo ' zadeli Srno gospodo. Pod krinko »tretje osebe4 se izogne dopisnik vsem navedenim dejstvom v mojih j razkritjih ter si dovoljuje očitati mi nečastnih | dojanj. Na ta podla summčenja odgovari^-r ' I oziroma pojasnjujem ista. Očita mi dopisnik, da sen uvanciral v toliko, da imam svojega pisarju SJoveda' h dopisnik grozno moti, ako misli, ik jo to * res. Povem mu, da sem se priučil pfannju v ljudski šoli in pa tudi med svetom, ker sem | hodil vedno z odprtimi očmi po svetu la uc ( morda z glavo v vreči. Sicer p& pisanje ni j bogzna kakšna umetnost, posebne i;ko ae ima '¦ toliko in takega gradiva, kakor mm je ioni '¦ in je še imam na razpolago. ! Dalje mi očita črni dopisnik, da sem ' moral nositi ob belem dnevu raznim stran- j kam trte nazaj. Evo Vam, kako je bilo to: Po kapi ano vem -biutrem in jasnem naročilu, (bil sem namreč ti krat v njegovi in njegove stranke služb;;, sem moral prositi od vlade kolčij na ime raznih posestnikov. Po k a p 1 a no*v e m nasvetu sem prosil pri vladi kolčij in iste tudi resnično dobit. Treba pa vedeti, da je to bilo ravno pred časom, ko je započel kaplan vprizarjati znano trtno afero. Gospod kaplan je nabiral takrat one famozne »izkaze", ki so bili že tolikokrat objavljeni v »Gorici", in hotel je, da mu tudi jaz pripomorem do enega izkaza ni bilo več; na njenem mestu se je nahajala trgovina s sadjem. In ženska, ki je stala med vrati, se mu je zuela tako polna udobnosti in čustva domačnosti, da si je ni upal vprašati, kakor mu je prišlo v prvem trenotku ha um. Raje je tvegal vse in še napotil naravnost k vrataričini loži. Kolikokrat je nekoč na koncu drevoreda zavil takole na levo in potrkal na malo okence! Ali je, prosim, gospa Damour doma?« Ne poznam... Tu ni nobene gospe Damour«. Odrvenel je. Mesto prejšnje vratarice, ki je bila obilna, rejena ženska, je gledal pred seboj majhno, suhljato in čmerikavo ženico, ki ga je motrila š sumljivimi pogledi. Izpregovoril je vnovič: »Gospa Damour je stanovala tam zadaj: deset let je odtistihdob«. »Deset let!« je zaupila vratarica. »Bogme, mnogo vode je steklo od takrat do danes pod mostovi___Mi smo tu Šele od prosinca. »Gospa Damour je pustila nemara svoj naslov«. »Ne. Ne poznam je.« In ko je vstrajal, se je razjezila in za-pretila, da pokliče rnoža. več, koji bi se pozneje naprtil gosp, dež. posl. Jos. Štrekljn. .. Kakor rečeno, sem dobil prodne trte. Ker so se pa nekateri izmed posestnikov, na kojih ime sem prosil trte po izrecnem naročilu kaplauovem, seveda brez njih vednosti pritožili, ukani mi je kaplan, saj samo dotičnhn vrnem trte. Kedo. je rej bolj kriv, jtz ali kaplan, ki mi je ukazoval in katerega sem moral vbogati? Toraj ne jaz, ampak kaplan naj ima n& duši vsa ona 3umničenja in očitanja, on a ne jaz je pripomogel, da je prezgodaj umirovljen gosp. vinogradniški nadzornik Ad. Posti. Na dopisnikovo vprašanje: kedo je bil pozvan na sodnijo, odgovarjam in priznavam, da sem bil jaz pozvan. Ker pa odgovarjam jaz tako z odkritim čelom, pozivam dopisnika, da pave čitaterjera tudi, kedo je bil pa obsojen v znani trtni aferi V! Nazadnje mi očita dopisnik, da sem pred Časom deloval proti gg. Štrekljema, a čitateljem mojih razkritji) je pač znano, da sem bil prisiljen v to radi svojih gmotnih razmer a sedaj ne more me več premamiti ni denar ni druge, da bi še kedttj služil klerikalnim podlim namenom. Videl in spoznal sem cel pekel grdob'; kojih so zmožni klerikalni voditelji, kateri ¦ tem moral služiti. Gabilo se mi je to početje in s studom sem se obrnil od njib ter razkrinkal te »božje namestnike" svetu, a ta naj jih sodi! O priliki morda opišem slučaj: kako je flobil kaplan v svoje blagoslovljene roke neko knjigo. Pipan Alojzij, »Preserski dohtar". Iz goriške okolice. Št. AfldrtŽkllR kllrikalcem gre posebno v slast, kakor vsem drugim, blatenje, sramoteaje ter podlo obrekovanje. To vse je raz videti iz onih dopisov v »Gorici", kateri se nanašajo na društvo »Sočebran" na Barki. Društvo je Se !e ustanovljeno. Namen je vsakemu znan. Dasl »študirani" klerikalni dopisunče dobro -/< s kakšno težavo se je ustanovilo drulltvo in \ kakšnih razmerah je, vendar hoče na v?ak način škodovati, če bi mu le bilo mo-^ >? ; toda njegovo pisanje je brezuspešno. V svojem dopisu zahteva od društveni-kov več dostojnosti. A v svoje društvo, katerega sedež je v larovžu v Št. Andrežu, ne napne svojih dalekosežnih oči. Rekel, ali Le celo trdil bi v svoji pobožnosti, da njih člani ce vedejo popolnoma dostojno, ko pijejo in mIo — plešejo v postnem času v navzočnosti gospoda nunca. Seveda, bila sta oba spola: Marijine hčere ter čuki. Godel ps je nov organist. O bau uomo še pravočasno spregovorili. Dopisunče tudi pravi, da so se pretepali „SoČebrancitt, kar ima že sodnh> v rokah. In res. V sredo je bila obravnava, pri kateri so bili BSoČebranci* popolnoma oproščeni, ali K. Nanut, kateri bi imel odrešiti klerikalce, mora poravnati stroške. Sedaj pa bomo (seveda, ker hočejo klerikalci tako), pogledali v njih gnjile kote tako, da bodo prav po Jeremijevo vzdihovali. Mir o ljub. Domače vesti. Viseli Nlikanotai prainika želimo vsem p. n. naročnikom in somišljenikom. Darov! Zl »Dijaško kuhinjo". — Vesela družba pri gostoljubni Mlinarjevi družini nabrala 3 K. — ,Klampihia v BgrotiK so se spomnili 1. aprila dijaških želodcev^in zložili 2-40 K. — Neimenovana št. 1 je prispevala za april 142 K. — Na račun mesečnine je prišlo 24-40 K. fiestsvanjt ljubljanskega sloi. glsdlšči v Gorici. — Od 17. apriia dalje priredi ljubljansko slov. gledišče v nTrgovskera Domu* pod firmo „Narodne Prosvete" serijo predstav, in sicer je izbran sledeči repertoar: „Si-moneB. Drama, Catulle de Nion. »Sladkosti rodbinskega življenja". Burka, Hennequin „V dolini4'. Drama. Guimera. „Charleyeva teta". Burka. Angl. „ Prababica« Grillparzer. „ Vroča tla". Veseloigra. Štech. (češko) „Nepošteniu, Drama., Rovetta. »Ugrabljene Sabinke", Burka. „Red iz nravnosti8. Drama. „Brez denarja". Burka s petjem. Pa igrah bo sodelovalo 13 oseb. Vse predstava bo vodilo ravnateljstvo dež. s!ov, gledališča v Ljubljani. Kakor o drugih prilikah bo tudi sedaj uveden za predstave abonnement. OdpuSČSIli rczirtlsi — Kfikor se čuje, prično odpuščati rezerviste domov takoj po velikinofi. Do srede maja bo stanje armade normalno. Današnja poročila naznanjajo, daje že izdan ukaz za odpust r e-servistov. 0 fcriČUStfU pripoveduje zadnji „Pri-smojenee" v svojem velikonočnem članku, pa pravi, da zmaguje ter ga ni sovražnika, ki bi premagal krščanstvo ter odpravil krščansko življenje. — N6, torej, čemu pa potem toliko javkanja, da gine krščansko življenj«, toliko zagajanja v napredne življe, če je krščanstvo večno in nepremagljivo? — Sami odkrivajo, kako grd, kako hinavski, kako ne-krščanski bo* Mejo proti naprednjakom. (Dalje ? prilogi.) »Ali w enkrat nehate "vohuniti po hiši!.. Marsikdo bi silil skozi tuja vrata ..« Zardel je in se jecljaje umaknil: sram ga je postalo njegovih razcefranih hlač in stare umazane bluze. S povešeno glavo je stopal po trotoarju; nato se je vrnil, ker mu srce ni dalo, da bi odšel kar tako. Hudo mu je bilo, kakor bi se poslavljal na veke. Saj se ga morajo usmiliti in mu povedati kakšnih podatkov. Dvigal je oči, motril okna in ogledoval prodajalne, če bi koga spoznal. V teh ubožnih hišicah, kjer padajo odpovedi goste kakor toča, je bilo deset let dovolj, da so izpremenile malodane vse najemnike. Poleg tega- je ostala v njem nekaka previdnost, pol sramežljivost, pol plašna boječnost, da ne bi ga spoznali. Navdajala ga je v toliki meri, da je drhtel strahu. Ko se je vračal po ulici nizdol, je začel opažati znane mu obraze: tobakarnarico, trgovca s špecerijo, perico in pekovko, pr> kateri so kupovali bivše dni. Četrt ure se je obotavljal in postopal pred prodajalnami, vprašaje se, v katero si bo pač upal stopiti in pote se od mučnega boja, ki ga je bila njegova notranjost sama s seboj. Plahega srca se je odločil za pekovk*o, zaspano žensko, ki je bila vsekdar bela, kakor da se je dvignila Moll-ov Seidlitz-prašefr je za na želodca trpeče neprekosljivo sredstvi J katero ima prednost pred vsemi drugimi dr* H BtiCnimi fistil. kroglicami in grenCicami. | Cena orig. škallje K 2-— | Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. loll-ovo Franc, žganje in sol ia ribanje tivota. — BoleCine olJVJšoJoCe In okrepCnloJe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. OrJfir. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah j in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLI, c. in far. dvorni salotnik, Dunaj, I. Tachlaubec 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoleiti, A. Gironcoli. iz vreče napolnjene z moko. Pogledala ga je, ne da bi se premaknila od svoje mizice. Nedvomno ga ni spoznala spričo njegovega zarjavelega obraza, gole glave, opečene od solčnega žaru, in dolge brade, ki mu je zakrivala polovico obraza. To mti je vrnilo nekaj poguma; plačal si je kruhek za en sold, osrčil se in vprašal: »Ali med vašimi odjemalci ni neke dame z mlado hčerko?.....Gospe Damour?« Pekovka je ostala zamišljena; nato je odgovorila s svojim lenim glasom: »Ah da, bivše dni nemara-----Toda dolgo je odtistihdob. Ne spominjam se več___Človek vidi toliko lic!----- Moral se je zadovoljiti s tem odgovorom. Naslednje dni se je vračal smelejši in izpfaševal ljudi, a povsodi je nalete! na tisto brezbrižnost in pozabljivost in dobival protislovne podatke, ki so mu še bolj mešali sled. Gotovo se je zdelo naposled to, da je Felicija ostavila tisti del mesta kakšni dve leti po njegovem odhodu v Noumejo, torej ravno takrat, ko je ušel. In nihče ni poznal njenega naslova: ta je govoril o Gros-Caillou, oni o Bercy. Niti male Lujizete se niso več spominjali. Končano je bilo; nekega večera je sedel na zu- TtiiHM-ikrUM in jotpiiiKnte vitli. | Politični pregled. AH se m| kupoialec v trpini pogaja s proda- | jllcem ndl C8B0? — To pac danes ue velja : vet za velike trgovine po mestih, kjer mora ; velik promet narediti velik dobiček, pač pa ' je to navada po manjših trgovinah v mestu in na deželi. — j Pro&jjalee.. v.(:*j»l$U trg^^i^^^zame . pač časa za pogajanje,*ktftero*pamor« seseda*w stranka plačati. Ima pa, navadno tudi posebna tajna znamenja, katerih kupovalec ne razume, j Iz teh znamenj bere trgovec ceno, katero mora pač po razmerju zvišati, kakoršen je"'« kupovalec. Taki kupovalec "seveda misli, da je to, kar je odtrgal trgovcu, njegov dobiček, oziroma da je za toliko ceneje kupil kakor njegov sosed, kateri plača, kar zahteva trgovec. Interes trgovca samega pa zahteva, da stranki, katera mu zaupa, proda po možno ! nizki ceni, nasprotno pa oni, katera trga pri cenah, popusti samo toliko, kakor bi bil drugi brez pogajanja oddai. Ker je tako postopanje kupovalca kakor tudi prodajalca v ma-nufakturni stroki najbolj v navadi, in ker se ravno pri tem blagu najmanj more vedeli, če se je kupilo ceno ali drago, zato se dostikrat zgodi, da kupovalec, ki se trdo pogaja, . preplača. 1 Trgovec pride v takem slučaju v zadrego, in seveda ne poreče stranki: Oprostite, vi ste preveč obljubili, ampak je vesel večjega dobička. Iz tega pa dedi, da tak da ku-povalcem različne nagrade, popuste itd. ! Take in ednake stvari so žal pri nas še zelo v navadi. Kupujoče občinstvo pa naj bi v svojem lastnem interesu zahtevalo „stalne ceue*. Če na p .,,u'ji imajo popolno tiskovno svobodo, ali sedaj jo hočejo baje omejiti ter celo kolportažo odpraviti. Ne verjamemo, da bi se kaj takega zgodilo. — V Carigradu je bil umorjen urednik lista »Serbeti«. ki zastopa ideje liberalne unije. Sodi se, da je naročil umor mladoturški odbor. — derja je to tako razkačilo, da je Jereba ustrelil. Ljudstvo je razburjeno do skrajnosti radi tega. - • >.. Pododflianjo zločinskega nagnanja. — Od zanemarjenih starišev ni pričakovati dobrih otrok, o tem nas poučujeta sledeča zgleda: Leta 1740. se je na Angleškem porodila Ana Tuhe. V zgodnji mladosti je izgubila svoje starše in je nravno popolnoma propalp, ker je odrasla brez vzgoje. Vsi njeni potomci. 834 jih je bilo, so postali nravne propalice, Angleška je izdala doslej za to rodbino pet miljonov. V Švici se je primeril podoben slučaj. Leta 1700 se je narodil tu Pavel Zera. Njegovi potomci povzročajo občini, kamor pripadajo, skoro nepremagljive stroške. Vojaška služba na Španskem. — v parlamentu je predložil vojni minister zakonski načrt, ki določa, da bode v bodoče trajala vojaška služba osemnajst mesto dvanajst let in sicer: tri leta v aktivni službi, 11 let v rezervi, 4 leta pri domobranstvu. Iiekrute se »lahko, ako so dobro iz vež bani, po enem letu odpusti iz aktivne službe, normalna doba aktivne službe bo znašala po 28 mesecev. Lili roki* — V Kraljevcu se je zavzel profesor VValter Simon za to, da pride tudi leva roka do veljave. Ustanovil je skupno z nadzornikom Tromnau-om teoaj za to. V teh tečajih morajo otroci pisati, računati, risati tudi z levo roko in po kratkem čauu se je spoznalo, da so postali učenci enako pripravni delovati z obema rokama. Razstava je dokazala, da ne izostajajo izdelki izvršeni z levo roko za onimi, kateri so bili dovršeni z desno roko. Koliko prehodi natakar na dan 7 — V Kri-stianiji se je dognalo s pomočjo korakomera, da je napravil natakar od H. ure zjutraj do polnoči 99.000 korakov, kar znaša GO kilometrov. Osodepolna blllardna kroglja. — Umetnik na biljardu Reichati je igral doma biljard. Kro glja mu je poskočilo, zletela skozi odprto okno, padla skozi stekleno streho neke verande in ubila dragoncem vrč. Mačka se je ustrašila in je zvrnila petrolejko, vsled česi>r so sa imele zavesa in pohištvo. Gospodinja verande se je tako ostrašilu, da je kmalu potem umrla. Njena nečakinja, zaročenka Heichardova, je vsled tega razdrla zaroko in sledujič je moral nesrečni umetnik plačati fie 8500 frankov odškodnine dedičem umrle ostrašene gospodinje. Koliko si dovoljujejo •mirlktntkl časniki? - Neki večerni list v Pittsburgu je prinesel dne 1. aprila članek z velikim naslovom: »Japonci proti Ameriki 1 Japonci uničili ameri-kansko brodovje, zapalili mesta, pomorili meščane!" Članek se bavi z groznimi podrobnostmi, v katerih pravi, da je San Francisco razdejan, da krožijo nad zahodnim amerikan-skim obrežjem velikanski vodljivi japonski zrakoplovi, iz katerih so uničile bombe že polno vasij in mest. V Pittsburgu je bilo vse na nogah. Ljudstvo je takoj pokupilo vae liste, iziti je morala druga izdaja, v kateri so bile nove vesti: nlloosevelt se vračat Polastil se je parnika »Hamburg", odstavil kapitana, prevzel sam poveljstvo in ladja se bliža San Franciscu v pomoč. Na to še večje razburjenje med množico. Policija je imela velikanskega dela. Ko je pa tretja izdaja lista poudarjala datum brzojavk, namreč 1. april, se je občinstvo potolažilo in smejalo, da je šlo na led. Na Angleškem se boje zrakoplovov. — Na zadnjem zborovanju v Londonu so govorili o zrakoplovih in o vojni bodočnosti. Povdarjali so vsi govorniki nepre- magljivo angleško brodovje, toda skrbeti bo treba tudi za zračno brodovje, da ne prekosi Nemčija Angleže v zraku. Admi- . ral Percy Scott je izumil top, s katerim se da ustreliti v zrakoplov na 4000 m vi-sočine. Če je pa megla, ne pomagajo topovi nič, pač pa se lahko zgodi, da padejo krogle na zemljo in da škodujejo angleški armadi. Iz tega se vidi, kako se Anglija boji množečega se nemškega brodovja in da je postal »Zeppelin« pravi sfrah zanje. Zibanje za potepuhe je sprejela turška poslanska zbornica. Proti uvedbi šibe je glasovala liberalna unija in kristjani. Izmail Kamal je rekel, da je s tem Turčija izgubila ime moderne države. Bivši ameriški prezident Roosevelt se je odpeljal v srednjo Afriko na stroške muzeja v Washingtonu, da bo streljal živali, katere so začele izumirati. Štirje muzejski uradniki bodo na licu mesta živali preparirali in nabasali. Zraven tega bo pisal poročila o svojih lovih Roosevelt za revijo Scribner in bo dobaval za vsako besedo en dolar. V reviji so ohranili za Rooseveltova poročila 8000 vrst prostora, I kar bo znašalo lep honorar. Vsekakor je zanimiveje biti bivpi prezident Amerike , kot pa vladajoči prezident. I Zavarovanje predsednika Tafta, Naj-debelejši prezident Združenih držav je tu- i di najvišje zavarovan. Samo pri Gquitable I je zavarovan za 15 milijonov kron, za velike svote pa pri »Mutualu« in» New Jork Life«. Krojaški pomočnik kot profesor. — Konec marca je izginil iz Solnograda prof. Pierre Riess iz Pariza. Ker je bil po mestu znan kot dober učitelj francoskega jezika, ga je vse pogrešalo, in komaj sedaj Čez dva tedna so prišli na to, da je bil dozdevni profesor Riess krojaški pomočnik iz Bavarskega in da je zapustil v Solnogra-du mnogo dolgov. Letošnje poletje je namreč hotel s svojimi učenkami in učenci napraviti izlet v Pariz,-S'kar so mu morali dati vsi nekako kavcijo, katere seveda sedaj ne dobijo nazaj. Ob še ne zaprtem grobu nedavno umrlega znamenitega igralca Sounenthala na Ounaju se je poslovilo od njega ,nič manj in nič več kot 13 oseb v daljših,nll krajših govorih. ! Samoumor milijonarja. — V FHadel-fiji se je eden med najbogatejšimi ljudmi cele Amerike, 74 letni Charles Ellis, ustre-, lil in to iz strahu pred roparji. Zapušča premoženje 50 milijonov dolarjev. Razne vesti. Frott Zaliti, ki je tako skrivnostno izginil iz Pulja, kjer je zapustil s svojo „ zadružno organizacijo" polno dolgov, se nahaja baje v Buenos Aires. Baje ga izročijo avstrijski oblasti. Na illunlškim tiru zaspal. — Blizu postaje Rateče na Gorenskem je legel železniški delavec Janez Kerstajn iz Kranjske gore na železniški tir, da bi si odpočil. Med tem je zaspal in ni zapazil, da prihaja vlak, ki ga je povozil, da je bil na mestu mrtev. Žrtev aeinškotlrolski surovosti. — Jos. Ober-walder, Nemec v Domžalah, je ustrelil s samokresom Slovenca Antona Jereba. Na Ko-ličevem pri Domžalah je hotel Oberwalder vasovati, kar fantom ni bilo všeč; Jereb ga je hotel iz fantovske šale zapoditi. Obenval- Pozor pri nakupovanju šivalnih strojev Denar, kateri se izda za šivalni stroj slabše vrste, je izgubljen. Zatorej izbirajte pri nakupu šivalnih strojev blago najboljše vrste. — Najboljše stroje izdeluje tovarna Pfaff v Kaiserlautern. Ako kupite stroj s to znamko, ste lahko zagotovljeni, da niste zavrgli svojega denarja, ma«več plodonosno naložili. — V zalogi imam še druge različne Šivalne stroje, dvokolesa in stroje za kmetijstvo. Jot. Oekleva, trgovec, Gorica nI. Bfanicipio št. 1. edino zastopstvo. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu0. V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev, — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami.za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo, — Gene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Prilega Joto" ti. 41. z m 10. aprila 19B9 Veselo omizje v" Maraževi gostilni v ¦ St. Ferjanu je nabralo v prid družbi sv. Cir. in Met. znesek K 5;40. " j Romanje m S. Gregorčič« grob pripravljajo Tržačani. Najeti hočejo v ta namen poseben vlak. — \ j »Kulturne potrebo In vseučiliščavAvstriji". - ' Praški vseučilišni-profesor dr. Hueppe je spisal v BHochschu^nachrichten,, članek z naslovom „Hulturne potrebe in vseučilišča v Avstriji". Že v uvodu odklanja zahtevo češkega naroda po drugem vseučilišču, Češ, da stopajo Čehi komaj sedaj v kulturnemu delu in da bi bila druga češka univerza le vzgo- ! jevališče za duševni prcietarijat. Samostojen narod mora kriti svoje kulturne potrebe iz lastnih sredstev. In samo nemški jezik kot jezik 80 milijonskega naroda in s pomočjo svojega visokega kulturnega razvoja more po-sredovati od baltiškega morja do Adrije med Slovani v srednji Evropi in vsled tega mora zavzeti mesto državnega jezika. | O Slovencih pravi člankar, da niso zreli š,e za svoje lastno vseučilišče. Nemci ne ' potrebujejo nobenega vseučilišča več (ni vraga, saj jih imajo dovolj!). Za Italijane zadostuje pravna fakulteta v Trstu in na tej univerzi naj bi bil učni jezik nemški. Tako je ta nemški proiesor vse natanko razdelil, Nenemcem brce, svojemu narodu pa vse, sicer pa druge nesreče menda ne bo, kajti Hueppe še ni zadnji, ki ima v tem oziru govoriti. Toda članek dokazuje, kaj in kako mislijo o Slovanih vsi Nemci brez izjeme. Bibliji strank m Soriške«. — v laškem delii dežele drži laška ljudska stranka dobro svoje pozicije; podreti jih jej hoče laška liberalna stranka, ki se je začela organizirati. Kar je soc. demokratov, se ravnajo po ukazih iz Trsta. — Med Slovenci si dela upe največ Tumova soc. demokratična stranka. Vse vidi rdeče, Turna misli, da leze vse za njim. Svetle gradove si stavijo v oblake, zelene trate v puščave, ali da v oblakih ni gradov in da v puščavah ni trat, o tem se sociji pošteno prepričajo. Poseben lov so uprizorili na „agrarcea. Zatrdno upajo, da večina teh če ne vsi, danes ali jutri padejo v rdeče naročje. Pravijo, da zadružno jih priklenejo nase ter počasi spremenijo v rdečkarje. Pravijo, da zato so začeli skupno ž njimi zadružno delo v Vrtojbi.* Klerikalci bijejo na dve strani; nBgrarce" hočejo ustrahovati ter po vsej sili jih privleči v črni tabor, socialne demokrate pa puščajo popolnoma v siru, ker Turna • hvali Gregorčiča in klerikalce ter daje tako duška svoji jezici in strasti t6r se znaša nad naprednjaki,' katere hoče kar čez noč _ pretvoriti v soc. demokrate. Bijejo torej klerikalci po eni strani — po „agrarcihu, po drugi po naprednjakih — ali teh ne bo konec. Klerikalci so ubrali čisto pravo pot, po kateri zdrknejo še bolj nizdol "nego lani. Napredni živplj na Goriškem raste iu ta napredni ži-velj zorganizujenro' tako, da mora povsem prevladati po Goriškem ter se opuste »azna imena in se izvrši združenje v veliko «a-predro delovsiuje na temelju programa, ki nim g« podajajo novi časi! Somišljeniki, pripravimo se na novo, veliko delo! »Klerikalni teater« v Solkanu. —• Kaj je to? — C e r k e v v Solkanu, kakor piše danes došli »Delavski list«. Zmerja naprednjake, da so peli v cerkvi, potem so opustili petje in »cerkev je bila brez kričačev«. Potem so klerikalci poskrbeli petje in »liberalci« -so storili vse..... »d a s e j i h j e zopet povabilo v tukajšnji klerikalni teater«, to je v cerkev v Solkanu. «; ... Če kak zaveden kmetic malo okrtači kakega malopridnega politikujočega nun-ca v »Soči«, joj, kak krik in vik je po »Prismojencu«, da je »Soča« brezverska, da je napadla vero in njenega služabnika itd. »Delavski list«, g I a s i 1 o d r. Tu me, pa piše, da je cerkev----»klerikalni teater«. Radi tega seveda se ne bodo čisto nič razgrevali pri farovških listih, ker je Gregorčič debel prijatelj dr. Turne v sedanjih časih, ampak bodo lepo molčali, češ, Tumovci naj pišejo še tako protiver-sko, naj zaničujejo cerkev, kakor hočejo, vse jim odpuščamo, ker je d r. T u ina dober zaveznik klerikalne stranke proti naprednim živ-1 j e m na G o r i šk e m. Na eni strani se vidi iz tega-, kako malo mar je v resnici klerikalcem obramba vere in cerkve, na drugi pa, 'v kakšni 'motni vodi plava rdečkar dr. Turna. 1 - »Katoliška" strokoma organizacija papirnega di-lavstvt Y Podgorl. — O taki organizaciji, ki naj bi se bila ustanovila preteklo soboto, poroča* „Domoljuba. Kdor bi mislil, da je to res kaka količkaj pomembna organizacija, bi se jako varal. Klerikalci imajo v Podgori par »čukov V in ti se morajo spreminjati danes v "vrle pevce katoliškega bralne ga društva, jutri so čuki, pojutrišnjem pa strokovna organizacija. Sama sleparija tiči v Domoljube vik poročilih. nanjih bulvarjih na obcestno klop in se razjokal, češ; sedaj noče nič več iskati. Kaj bo iz njega? Pariz se mu je videl prazen. Peščica soldov, ki rnu je dopuščala vrnitev v Francijo, je kopnela. V prvem trenotku je sklenil, da se vrne v Belgijo, v svoj rudokop, kjer je tako črna tema in kjer je živel brez spomina, srečen kakor žival, sredi vničujoče zaspanosti zemlje. Pa je le ostal, ostal v siromaštvu in gladu, ne da bi si mogel preskrbeti dela. Povso-di so ga odklanjali, ker je bil prestar. Bilo mu je Šele petinpetdeset let, a spričo sledov njegovega desetletnega trpljenja bi mu jih bil prisodil sedemdeset. Klatil se je okoli, kakor volk; posečal je mesta spomenikov, požganih od komune, in iskal opravil, kakršna dajejo otrokom in slabotnim. Kamnosek, ki-je delal pri mestni hiši, mu je obljubljal, da mu izroči varstvo svojega orodja; toda ta obljuba se kar ni hotela izpolniti, dočim je on poginjai gladu. Nekega dne, ko je zrl z mosta Notre-Dame v bežeče valove, s tisto omotico ubožcev, ki zapeljuje k samomorom, se je šiloma vrgel od ograje nazaj in pri tem malodane podrl mimogredočega možaka visoke rasti in v beli bluzi, ki je začel zmerjati.' »Prokleta živina!« Toda Damour je obstal z odprtimi usti in se srepo zazrl v moža. »Berru!« je vskliknil naposled. Zares je bil Berru, ki se je bil izpre-menil le ugodno, da je bil še bolj cvetočih lic in še mlajši /videti. Damour je po svoji vrnitvi pogostoma mislil nanj; a kje naj poišče tovariša, ki je vsaka dva tedna menjaval svojo sobico? Med tem pa so se slikarju razširile oči, in ko je neznanec s tresočim se glasom povedai svoje ime, se je branil verjeti. »Ni mogoče! To je šala!« Naposled ga je pa vendarle spoznal, mea vskliki, ki so začenjali buditi pozornost srečavajočih. »Pa si bil mrtev!.... Veš, da sem si mislil kaj takega.....Človek ne pozabi kar tako svojih znancev. No, no, pa si v resnici živ?« Damour je govoril tiho in ga zaprosil, naj molči: Berru, ki se mil je zdela stvar pravzaprav zelo,zabavna, ga je naposled prijel pod pazduho in ga odvedel v neko vinarno v Rue Saint-Martin. In obsipal ga je z vprašanji; vse je hotel vedeti. »Takoj«, je dejal Damour, ko sta sedela v majhni sobici za mizo. »Pred vsem pa, kaj je z mojo ženo?« O izseljevanju v Zedlnjene države razpošilja notranje ministrstvo sledečo informacijo: Ker narašča zadnje mesece izseljevanje v Zedinjene države in ker se za to sodi, da so naseljevalne razmere v Ameriki ugodne, se naglasa, da to ni resnično. Razmere se sicer res počasi izboljšujejo v industriji in na denarnem trgu, a zdatno se razmere niso izpremenile na boljše in ni pričakovati, da se izboljšajo v bodočih mesecih. Izdatno izboljšanje se marveč pričakuje, ko se ustvari nov carinski tarif. Le malo delavskih kategorij bo dobilo ono delovno razmerje, ki ga pričakujejo. Zdaj lahko upajo na zaslužek le ženski posli, a le, če znajo angleško in nemško. Nekaj kmečkih delavcev rabijo tudi po nekaterih krajih v Ohio, Illinoisu, Minnesoti, Severni in Južni Dakoti ter v Montani, če se razumejo na poljedelsko in živinorejsko delo, dasi preostajajo vsled krize domače delavne moči. Lastniki farm plačujejo mesečno 18—25 dolarjev s prosto hrano in stanovanjem. Za delo na farmah se pa iščejo predvsem mlade moči, ki znajo angleško in nemško. Rokodelci in drugi izučeni delavci nimajo zdaj prilike, da dobe' delo, ker dobe to delo le stari člani ameriških delavskih unij. Na delo naj ne računajo neizučeni delavci dninarji, kar velja za tvornice, stavbe in za rudnike; kakor se tudi ne rabijo trgovci, inženirji, zdravniki, arhitekti. V Pennsviva-niji, kjer je dobilo prej veliko r;seljencev delo po premogbkopih, plavžih, tvornicah, se zdaj le malo pozna, da se je kaj izboljšalo. Podjetniki gledajo, da obdrže staro delavstvo, zato lahko delajo, ne da rabijo novih delavnih moči. Še slabše so razmere v Kaliforniji in sosednih državah, kjer je veliko brezposelnih avstrijskih državljanov. Za to se mora najodločnejše zdaj svariti pred izseljevanjem. ' • Samoslovenski ulični napisi v Ljubljani ne dajo miru goriškemu. ..Corrieru". Ves ogorčen vprašuje, kaj pa porečejo Nemci k satuoslo-venskim napisom ? Tista peščica Nemcev nima kaj reči k napisom v Ljubljani — »Con-iere" "naj poprašuje rajši, kaj pravijo Slovenci k samolaškim uličnim napisom v Gorici, -kjer je polovica prebivalstva slovenska? fepred SOdnlJO. — Javnega nasilstva je bil obtožen 50 letni Peter Toloj iz Červinjana, Ko so ga aretirali redarji, se je branil z vso silo ter skušal iztrgati se jim iz rok. Sodnija |jn» je prisodila 5 mesecev težke ječe s postom ^vsa«; mesec. 15 letna Ivana Grmek iz Kobiljeglave je zmaknila gospodarju AL Mužina 20 K. Sodnija jej je prisodila teden dnij težke ječe z enim trdim ležiščem, ker naj bi vplivalo na deklico tako, da nikdar ne seže več po tujem blagu. Razžaljenja Njeg. Veličanstva je bil obtožen 35 letni Alojzij Durnik iz Velikih Žabelj. Sodnija ga je oprostila obtožbe. . Aretirali SO v Dornbergu nekega ogrskega berača po imenu Piska ter prepeljali v goriške zapore. Današnji Številki smo priložili * Kažipot po Goriškem" za t. 1. Odprti takimi. —¦ Jutri in pojutrišnjem popoldne bosta odprti v Gorici lekarni Gi-roncoli-Gliubich. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 11. do 18. t. m. VatnO. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu. Zahvala. — Prijetna dolžnost mi je, zahvaliti spodobno vse one, ki so blagohotno pripomogli v to, da se je „Sneguljčicaa dne 3. iu 4. tek. meseca tako častno predstavljala v dvorani »Trgovskega Doma", zlasti pa ženski zbor pevskega in glasbenega društva, gospoda pevovodjo Josipa Michla in g. Cirila Eržena za kolikor požrtvovalno, toliko uspešno sodelovanje pri skušnjah in predstavah, gospoda profesorja A. Gvaiza za spretno aranžirale živih podob g. E. Klavžarja za dekla- movanje, trgovsko in obrtno zadrugo pa ža blagovoljno dovoljenje olajšave, katere so omogočile, da je bil vzlic znamenitnim stroškom skupen denaren vspeh obeh predstav vendar Še povoljen. V imenu naših Šolskih zavodov in vseh njihovih učiteljic kličem Vam vsem skupaj: Stotero Bog plačaj! Klementina Hrovatin. Priporočamo našim rodbinam ^oUtvsfeo c\frov\\c. Zveza narodnih društev. Društvo »Nada" v Sovodnjah vabi k prvi pomladanski veselici, katero priredi na Velikonočni ponedeljek na prostornem vrtu g. Kodermaca. Vspored veselice: 1. Smetana: Sekstet iz opere »Prodana nevesta", orkester. % Aljaž: „Oj planine", poje mešan zbor N. D. O. iz Bilj. 3. Zajec: Zbor iz opere »Svinjski", orkester. 4. »Zaljubljeni krojač", komičen prizor s petjem. 5. Aljaž: „Oj z Bogom ti planinski svet", poje mešan zbor društva »Prešeren" iz Št. Petra. 6. „Planšarica Ančka", opereta s spremljev. vojaškega orkestra. Po veselici ples na prostem. Začetek ob 3. uri popoludne. Vstopnina: k veselici 40 vin., sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 50 vin. Pri veselici in plesu svira voj. orkester. NB. Ples se vrši v ponedeljek in v torek. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. »Narodna Čitalnica« na Knezi in »Kmetska Čitalnica« v Podmelcu prirediti dne 2. maja t. 1. veselico v veliki dvorani na novo zgrajene tovarne gg. Alojzija in Antona Križnica, dež. poslanca, katera sta jo drage volje blagovolila prepustiti njima v ta namen. Tovarna stoji tik železniške postaje v Podmelcu. Veselica se bo vršila v večjem obsegu, zato se že sedaj opozarja na to veselico, posebno še, ker ta čas ne bo daleč okrog nobene take prireditve. Med obširnim vsporedom, ki se pravočasno objavi potom časopisov, bodo tudi »Cigani«, Jakob Dolinar, šalo-igra v treh dejanjih. z Vesel ičui odsek. , ulamburaški zbor kobariške »Čitalnice« priredi dne 12. aprila 1909. t. j. na velikonočni pondeljek ob 7-l/a zvečer v dvorani hotela »Devetak« veselico s plesom. Vspored: 1) Dr. Ipavec: »M i v s t a-j a m o« (moški zbor); 2) Idealna tašča (veseloigra); 3) Davorin Jenko: »što čutiš S r b i n e t u ž n i« (moški zbor); 4) »Nemški n e z n a j o« (veseloigra); 5) Anton Nedved: »Zvezna« (moški zbor). Med posameznimi odmori igra tam-buraški zbor. Vstopnina k veselici: I. sedež 1 K 60 v; 11. sedež 1 K 20 v; stojišče 60 v. Vstopnina k plesu 1 K 60 v. Del čistega dobička se uporabi za Volaričev doprsni kip, vsled česar se preplačila hvaležno sprejemajo. Nadejati se je velike udeležbe. Pevsko in bralna društvo »Naš prapor" v Povrni priredi na Velikonočni pondeljek 12. t. m. javni ples v Oslavju na prostoru g. Petra Primožiča. Svira prvaška godba. Obenem se opozarja si. občinstvo, da je tamkaj več osmič, ki prodajajo vino po 48 vin. »Slovenska Čitalnica« v Dol. Vrtojbi. priredi v nedeljo dne 18. t. m. svojo običajno pomladansko veselico na prostem. Pri veselici sodelujeta dva izvrstna pevska zbora iz okolice. Vspored priobčimo prihodnji teden. Radi statistike prosi predsednišivo »Zveze narodnih društev« vsa ona društva, ki,imajo kako serijo iz osrednje knjižnice, naj mu blagovole poročati v najkrajšem času o prometu naših knjig med dru-štveniki. Koliko knjig je bilo izposojenih in katere knjige so bile največkrat izposojene? fllanufakturna trgovina A. BISAIL* Gorica, v hiši Jonta (§osposk,a ulica šr. L priporoča svoje novo dospelo blago za pomladanska it> krno dobo. 11 VELIKA ZALOGA možica ir) žet)s1 » » 1*50 (K za M 6'- (K 7'-) » » 8' - (K 3.50) » » 1*50 (K 1*76) Denar poSiljam v pisarni po nakaznici \ kar ne velja prečrtajte I pošljite po povzetje) ffffffff$fff|Ff$f Pomlad in poletje 1909 ^•:rirv^r>-^-wt:T>^r>tr>^rvT! Ako si želite lepe obleke, krasne bluze! in sploh blago po novi modi, s tem Vam lahko postreže le trgovina v Trgovskem domu. V Gorici je edina trgovina v Trgovskem domu, ki nudi v tem najnovejšem času velikansko izbero modnega, volnenega in perilnega blaga Krasne nouosti! Komur ni mogoče samemu priti v to moderno trgovino, naj si naroči uzorce/Seveda se mora navesti za kaj se bo rabilo blago. *\&zoYc\ se Y<&\t\a\o foštau&e $Yosto. Specijalna trgovina za modno, volneno, svileno in perilno blago Pregrad & Cernetič Trgooski dom. jopica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga ==¦ = oljkinega olja prve vrste. ajboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije Milfette, Bari in like s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Eron —'96,104, 112, 1-20, 128, 1*36, 1-44, 1'60. 1'80» 2'~, 240. za loči po 72 vin. ____ Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se j pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmern1 Znidarčič & Steoančie GORICA Tržaška uliea štv. 20. se priporoča si. občinstvu in drugim korpo-racijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del. Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo priporočata ZnidarSič & Stepančič. Priporočajo se fudi čevlji in klobuki najbojšega izdelka, i}Arymm hoče obvarovati sebe ali svbj0 ¦VUOl deeo pred kašljem, hripavostjo katarjem, zasližcnjem, boleznim v vratu, pred krčnim in oslovskim kaši jeni naj kupi Kaiser-jeve prsne karamele • z znamko 3 smreke. Te karamele so zdravniško priznane in priporočene. '- 5500" oblastveno potrjenih priznanj. 1 zavojček 20 in 49 vin. 1 doza 80 vin. Dbbi se pri: • A. de Giroacoli — Gorica. I. Cristofoletti — Gorica. Ruffrero Kurner =— Gorica. G. B. Pontcni — Gorica. A. B^-zzoli — Gorica. L. Gliubich — Gorica. I. Huss — Vipava. 3. Eozpner — Ajdovščina. Ivan Kravos na Karnu it. II. CSgiEft na Komu jI. I sedlarska delavnica in zaioga različnih konjskih vpreg za lahko ali ;pa tbžko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konj-"L»*.*«.-J**-*1^ . ske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov čege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejina v §|l||^|fp&l popravo različne koleseljne< in ,^U'i'^Ff^. -•¦'^......'t- kočije,— ¦¦:.: Poprauila se izoršujejo ločno. Gene zmerne. Naznanilo. Cenjenim odjemalcem Sorgendorfj skega piva, iz pivovaren grofov Thum. Bleiburg, ul.judno naznanjam, - da $ei nahaja zaloga piva, kakor doslej Gosposki ulici šteu, 6 u duorišču na leuo. .. V zalogi.;imam vedno pivo naj. boljše vrste, v sodcih po 25, 50 J .100 litrov. Cene so najnižje. Priporočam se za mnogobiujnr, naročila; — Z odličnim spoštovanjem R. bibisch. Alojs Zmitko, velika izdelovainica godal v Loti nek na Češkem priporoča svoja dobro znana godala ua sapo. ki so najtočneje izdelana in čisto oglašsoi, Izključno lastni izdelek. — Popravlja vsa godala na lok in sapo. - Ceniki in pri računi brezplačno. Goslarski ateljč. Postrežba o zorna. Veliko denarja prihranite, ako naročite sukno naravnost iz tovarne. Po zelo nizkih cenah razprodaja strogo poStena tvrdka Gzkr & Dosfal trgovina z avstrijskim suknom Brno, Scb^edengasse 511. Uzorci na zahtevo poštnine prosto. Sleckenpferd- lilijino mlečnato milo je najnežnejSe milo za kožo. Cenjenim odjemalcem v Gorici in na deželi priporoča MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih jzdelkov. 1 Lasten železniški tir , ^riay S*-i<~: '< ža8e v Soteski Goricadfžrkol. — Solkan ^liK*jmijW9B<~ *¦ ^iast veriga zaloga) Osretje Toflsti: Trst, Via flel Caseraa št i. Intarurban. telef.: Gorica št 74, Trst It I63L — TcL: Zadruga, Used. A. B. C. Code ?. Edlt | Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4r Reka, Via delie Pile št. S; Spfjet, ulica Sv. Dujrne, Na novoj obali. Zastopstva; Egypt in Levanta, ; V Vjbsluje okroglo-400 uslužbencev ter-ima nad 15Q H. P, parnih iu turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centralo. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in foto^rafični zavod v Solkanu. Opravlja' pbpolnorria: Hotele*' vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. j,litimi Jtawlce K 90.600. - Garancijska reserva K 1811.000. — Reserva za izgube K 2im |/f*driižnl iiradvSolkan« sprejema tiranikievtogelčr^dftrestuje po 5-6%, __-___: pšenicno moko ==== Vlasteinski valjčni mlin v Nustru (SLAVONIJA), katera prekaša v donašanju in v dobroti vse moke in je nedosegljiva, kar priznajo vsi oni, ki so jo dosedaj poskusili. Zastopnik za Gorico in okolico Dosip m a rm olj a, Miren pri Gorici zalagatelj deželnih pridelkov m kolonijalnega blaga.) Lekarna. Cristofoletti, t Eohcj na frmiKu. Trskine (Štokflievo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in't splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja "naravno. , rmene barve po K, 1*40, bele barve S. 2- Trskino ieleznato jetrno olje. - TJaba tega olja je Posebno priporoC-. Jjiva^ otrokom in d.e«5kom% ki so :ier-"' -vozni in nežno narave. ¦ Trskino jetrno ojje se ieleznim jodseem. S 'tem olje™ se ozdravijo v kratkem času .z gotovostjo — * bobtno bolezni. ?.!ezni ,otoki, golše, malokrvnost itd. *ftd. * Cena. ene steklenice Je l krono 40 vlnat-Jev. 0M1MBA.