Poštnina plačana v gotovln Maribor, četrtek 30. avgusta 1934 Stav. 196 MARIBORSKI Let6 Vlil. (XV. - —rvigr- rr ■-» ■' Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gospoakaul.il/ Telefon uradnittva 3440. uprava 34ft6 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan eb 10- uri / Velja meseSno prejemati v upravi ali po poStl 10 Cin, dostavljen na dom 12 Din I Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra‘* v Ljubljani i Peitni čekovni račun it 11.409 JUTRA Sporazusu med Parizom m Berlinom! Hitlerjev nedeljski govor na po- j saarski manifestaciji v Koblenzu je spro-1 žil v evropskem tisku znova diskusijo o možnosti končnega neposrednega sporazuma med Francijo in N e m č i j o. V tem svojem govoru je namreč nemški državni voditelj spregovoril tudi nekaj zelo značilnih besed na naslov uradne Francije. Pred vsem je dejal, da je ple- j biscit v Posaarju zadeva, ki se tiče izključno samo Nemčije in Francije in nikogar drugega, da je pa Posaarje tudi edino teritorialno vprašanje med obema velikima sosedama, ki še ni rešeno. Ko bo rešeno še to, ne bo po njegovem mnenju ničesar več, kar bi moglo ovirati končni sporazum, ki naj bi dosegel to, da bi Francozi in Nemci rajše reševali skupno velika in nujna sedanja vprašanja, kakor pa nadaljevali nasprotstva in sovražnosti, trajajoča že stoletja. Potrebno je, da zato Francozi doumejo nemške težnje in jih priznajo, to se pravi, računajo z njimi ter v skladu z njimi uredijo svoje lastne. Kdor hoče razumeti, mora videti v tem roko sprave, ki jo je Nemčija po svojem voditelju ponudila Franciji. Od tega Hitlerjevega govora je sedaj že poteklo nekaj dni in imeli smo zato dovelj prilike opazovati njegove odmeve v evropskem tisku, zlasti seveda v f r a n. c o s k e ni in italijanskem. In med tem ko je francoski tisk dejal v glavnem samo to, da Hitlerju in Nemčiji ne more zaupati, je italijanski zopet Vzrohnel in pričel besno psovati. Negativna reakcija je bila tako v Italiji večja kakor v Franciji, dasi je Hitler govoril Samo drugi, ne pa tudi prvi. Ta pač zelo zanimivi odmev v Italiji nam je nenadoma odkril, da je italijansko sovraštvo na-Pram Nemčiji na višku in se v Rimu boje, da bi se Francija in Nemčija naposled le utegnili sporazumeti. To pa je tudi lslhko umljivo, kajti kdor pazljivo zasleduje povojno evropsko politiko, je moral že davno ugotoviti, da je skoraj vse Mussolinijevo diplomatsko delo zasnovano na sporu med Francijo in Nemčijo! Lahko bi celo trdili, da živi italijanska fašistična zunanja politika prav za prav samo od tega razdora! Če namreč Francija ne bi bila z večino svoje čuječnosti vezana na stran Nemčije, prav gotovo ne bi nikoli dovolila, da bi Italija počenjala na Balkanu in v srednji Evropi to, kar počenja že več ko deset let. Komentarji se seveda lahko pišejo tako sili tako, lahko se kaka Izjava dvigne do neba in se ji pripiše pomen, ki ga nima in ne more imeti, lahko se pa tudi potepta v blato, zavije in okleveta na vse mogoče načine. Nam se pa zdi, da bi bila tudi to še najboljša in najpravičnejša — srednja pot. Nimajo prav tisti, ki odrekajo Hitlerjevim besedam na naslov Francije prav vsako iskrenost, kakor seveda tudi ne bi imeli tisti, ki bi hoteli videti v njih že podlago za popoln spora-zum, vstvarljiv kar preko noči. Napratn Nemčiji Je vsekakor vedno potrebna velika previdnost, vendar pa ne sme iti predaleč. Da Hitler ne misli vse tako dobesedno, kakor je iz taktične potrebe moral povedati, je pač razumljivo, prav tako je pa tudi nasprotno, da ni le lagal. Dejstvo je namreč, da je Nemčija in tudi po Hitlerju že večkrat ponudila Fran ciji roko v spravo, in drugo dejstvo je tudi, da taka sprava ni absolutno nemogoča. Ako bi se ustvarila na obeh straneh Potrebna psihološka pripravljenost z resnično dobro voljo za iskreno presojanje obojestranskih potreb, bi se dali odstraniti v dosledni dobi vsi stari in Vzhodnji pikt postala brez pomena $£ova odkrila francoskega liska o Poljski in Nemčiji - Spremembe teritorialnega starala — Odgovor Litve, Letonske in Estonske PARIZ, 30. avgusta. Glavni pred-j met zanimanja francoskega tiska je še vedno zunanja politika Poljske in njen, odnos do Nemčije. Tako poročajo sedaj tukajšnji listi, da se poljsko-nemški od govor ne nanaša samo na primer vojnega napada na Rusijo, ampak tudi na možnost mirne preureditve stanja na Baltiku. Med Varšavo in Berlinom se vodijo že dolgo pogajanja, ki so nemara že v vseh podrobnostih končana, po katerih bo Poljska vrnila Nemčiji Pomorjansko, to je takozvani koridor z Gdinijo in Gdanskim. Nemčija pa bi ji dala denarno odškodnino za vse investicije v Gdiniji. Nasprotno pa bi Poljska izvedla priključitev Litve k svoji državni skupnosti, bodisi sporazumno z vlado v Kaunasu, ali pa tudi nasilnim potom, Tako bi Poliska prišla do morja na drugi strani, ne da bi bila Vzhodna Prusija še nadalje teritorialno ločena od ostale Nemčije. Poljska morska obala bi pa bila s priključitvijo Litve tudi mnogo večja, kakor je sedanja po-1 morjanska. Ako bi se izvedla spora-! zumna združitev Litve s Poljsko, bi Litva ohranila avtonomijo in bi takoj nastal prav za prav nekakšen dualizem. Francoski listi pa opozarjajo na to, da se taka sprememba nikoli ne bi dala izvesti brez privoljenja Rusije, pa tudi Francije, ker bi to popolnoma spre menilo sedanji položaj na Baltiku. Ta poljsko-nemški načrt, kakor tudi dejstvo, da kljub zanikanju vendarle skoraj gotovo obstoja tajni dogovor med Varšavo in Berlinom glede medsebojne pomoči v primeru vojne, kakor tudi dogovor glede preskrbova-nja Nemčije s poljskimi sirovinami, spreminja popolnoma izgiede za ustva ritev vzhodnega pakta. Nemčija in Poljska sta postavili iniciatorje tega pakta pred fait aeompli s svojimi teritorialnimi načrti. Razumljivo ie. da se pristop k temu paktu upira njihovim nameram, ker bi bil ta pakt v bistvu garancija ža teritorialno nedotakljivost držav, ki bi jih vezal. Pa tudi, če bi Poljska in Nemčija pristopili k vzhodnemu paktu, bi tvorili v njem tako veliko kompaktno silo, da bi bili prav za prav oni dve voditeljici, in ne več Francija in Rusija, kakor je Pariz nameraval. Tak pakt za Francijo seveda ne bi imel več nobenega pomena in je zato bolje, da se sploh ne sklene. Francija bo po vsem tem sploh prisiljena izvesti drugačne načrte in ž njimi izolirati ne samo Nemčijo, ampak tudi Poljsko, ki naj tako spozna v kakšne usodne mreže So je privedlo vezanje z Nemčijo. RIGA, 30. avgusta. Konferenca Litve, Letonske in Estonske o zunanjepolitičnem položaju je popolnoma uspela. Vse tri so sklenile obveščati se in konzultirati glede vseh pogodb z drugimi državami. Ta konzultativni pakt bo služil izravnavi zunanjepolitičnih interesov treh in ^ocne- sevanju miru. Nova marksistična akcija v Avstriji VAŽNI SKLEPI KONGRESA AVSTR I.JSKIH MARKSISTIČNIH EMIGRANTOV V BRATISLAVI. DUNAJ, 30. avgusta. Avstrijski mar kslstl, to je socialni demokrati in komunisti so imeli nedavno v Bratislavi kongres emigrantov, na katerem je bila sklenja skupna fronta za akcijo v Avstriji proti sedanjemu režimu. Kongres je vodil znani socialistični prvak dr. Bauer. Mimo tega je bilo na tem kongresu ob navzočnosti moskovskega zastopnika kominterne sklenjeno, da se pričnejo takoj organizirati v Avstriji celice nove skupne marksistič ne fronte, ki naj pripravijo za poznejši termin novo vstajo. Članom v Avstriji je bilo naročeno, naj se vtihotapijo v vse organizacije sedanjega reži- ma. zlasti pa tudi v zvezno vojsko, kjer naj prisežejo zvestobo in se obnašajo tako, da bodo dobili popolno zaupanje svojih predstojnikov in bodo tudi napredovali. Napram narodnim socialistom naj se drže rezervirano, vendar pa naj podpirajo njihovo akcijo, ki se bo v kratkem obnovila. Ko bo tako z delom nove marksistične organizacije in nacionalistov omehčan položaj, bo sedanji režim skoraj gotovo čutil potrebo po pritegnitvi marksistov k sodelovanju, takrat bo pa tudi napočil čas, ko bo z lahka mogoče izvesti marksistični državni prevrat. JASPAR POTUJE V PARIZ. PARIZ, 30. avgusta. Belgijski zunanji minister Jaspar obišče v soboto Pariz, kjer bo konferiral s francoskimi državniki o vprašanjih belgijske in francoske zunanje politike. HITLERJEVI NAMESTNIKI. BERLIN, 30. avgusta. Zatrjuje se, da bo Hitler na kongresu svoje stranke v Narimberku imenoval ministra Hessa za svojega namestnika v državnem vodstvu, Goringa pa za podkancelarja. OBOROŽEVANJE FRANCIJE. LONDON, 30. avgusta. »Daily He-ra!d« poroča, da je francoska vlada sklenila v največji naglici dovršiti osta nek obmejnih utrdb vzdolž Belgije. Ob enem izdeluje Francija s silno naglico tudi vedno nova bojna letala. PRIHODNJA 0L1MPIADA. BERLIN, 30. avgusta. Prihodnja olim-piada leta 1936. bo v Berlinu. Priprave zanjo so že sedaj v teku. novi spori in našla bi se podlaga za resnični in častni sporazum. Kajti naposled bi morali vendarle uvideti tako v Parizu kakor v Berlinu, da so večne revanše nemogoče in ni mogoče, da bi se boj večno nadaljeval, zlasti ker je zgodovina že zadosti pokazala, da sledi vsaki nemški irancoska zmaga in vsaki francoski nemška. Znani bolgarski publicist prof. Antonov je dejal pred dobrim letom ali še prej, da so Srbi edini, katerih se Bolgari na Balkanu boje, Bolgari pa sipet edini, katerih se boje Srbi, in napravil iz tega sklep o potrebi sporazuma med Bolgarijo in Jugoslavijo. Mar ne velja to tudi za Nemce in Francoze? Tut« Nemcem so edino Francozi večno nevarni. Francozom pa spet edino Nemci. In če bi se napravil iz tega logičen zaključek, kakšen bi mogel biti? Nadaljevati politiko revanš s S e d a n i in V e r d u n i? Nikakor, rajše strniti obe sili v eno samo, delujočo za skupni blagor. Hitler je vendarle imel prav, ko je dejal, da je dosti vpra šanj, ki bi jih bili Francija in Nemčija dolžni reševati v složnem sodelovanju, namesto da se pobijata druga drugo. — Sporazum med Francijo in Nemčijo bi pa prinesel avtomatično tudi sporazum med Nemci in Slovani. S tem bi bil ustvarjen v Evropi blok, ki bi lahko kljuboval vsemu ostalemu svetu in bi lahko zavrnil v prave meje tudi velikobritansko in italijansko prepotenco. Nam bi ta sporazum med Parizom in Berlinom bil Kotovo dosti boli simpatičen, kakor pa sporazum med Parizom in Rimom! -r. Zračne vaje ndd Parizom PARIZ, 30. avgusta. Včeraj so se pričele nad Parizom velike letalske vaje, katerih se udeležuje 400 bojnih letal. Glav ni napad na Pariz je bil izvršen danes dopoldne z veliko uporabo lovskih avio-nov, ki se dvigajo lahko 5.000 metrov visoko v zrak in napravijo na uro 370 km poti. Glavni namen teh vaj je preizkusiti možnost zračnega napad; na Pariz, kakor tudi njegove obrambe. Pri vajah prebivalstvo ne sodeluje, pritegnjenih je samo 20 civilnih pilotov, Vi pomagajo pri poizkusih. ZA SPORAZUM S FRANCIJO. PARIZ, 10. avgusta. Predsednik gdai. skega senata dr. Rauschning je izjavil dopisniku »Petit Journala«, da je pogoj za ohranitev miru zbližanje med Francijo in Nemčijo. Večina nemškega naroda je za pošten mir s Francijo. NOV KONFLIKT V AZIJI. LONDON, 30. avgusta. Iz Šanghaja poročajo, da so v pristanišču v Vejšaj-v-eju nastali krvavi spopadi med Japonci in Kitajci, Pri teh spopadih so bili trije japonski trgovci ubiti, več pa jih je bilo ranjenih. Japonska vlada je odposlala v Vejšajvej 10 bojnih ladij in obstoja resna nevarnost novega velikega konflikta. Vabimo Vasi Ljubljanski velesejem 1.-10. IX. 1934 Železniška izkaznica za SO0', popust na Je* letnicah te dobi na vseh postajah po Din 5‘- 40.000 m* - 13 ra«eav‘ Glasbena - umetniška - higU®tt*lta " izseljenska - ribarska - perutnine, ko*. ova.c' P*°v * arhitektonska - „Weekend“ - h.nmln.žlta -pohištvo - radio - iivila Festival SLOVANSKIH PLESOV Tekmovanje harmonikarjev Velikomestno zabavišč« Dnevne vesti Angleški princ Jurij se je zaročit v Bohinju. V Bohinju se je zaročil angleški princ Jurij z grško princeso Marino, hčerko kneza Nikolaja in sestro kneginje Olge, žene 'kneza Pavla Karadjordje-viča. Poroke. Pretekli teden so v Mariboru stopili pred oltar: zasebni uradnik Ivan Gabrovec in Matilda Sooeva, mizar Jože Stancar in Eleonora Resmanov®, kotlar Jakob Rampreht in Jožica Deucma-nova, trgovski pomočnik Bogomir Ulb in Pavla Grosova. Bilo srečno! Iz policijske službe. Pri predstojništvu mariborske mestne policije je upokojen nadstražnik Ivan Dorieič. Kongres slovanskih mest. Zveza slovanskih mest bo imela v septembru v Pragi kongres, ki se ga bodo udeležili zastopniki jugoslovanskih, češkoslovaških, bolgarskih in poljskih mest. Učiteljski diplomski izpiti na državnem -učiteljišču v Mariboru so bili 38. in 29. t. m. pod predsedstvom ravnatelja g. Frana Kadunca, ki so jih napravili naslednji kandidati oziroma kandidatinje: Avgust Kincl, Janko Kino], Ladislav Radkaj in Karel Stropnik ter Draga Cotičeva. Karmela Zoroeva, Marija Fekonjava, Marija Lužnarjeva in Alojzija Pušenjakova. Sijajno uspeli shod JNS v Križevcih pri Ljutomeru. Preteklo nedeljo je bil v Križevcih velik' shod Jugoslovanske nacionalne stranke, ki se je pretvoril v mogočno manifestacijo prebivalstva vsega zelenega Murskega polja. Shoda se je udeležilo vkljub negotovemu vremenu nad 1500 mož in fantov. Na shodu so pojasnili navzočim notranji politični položaj, pa. tudi gospodarske prilike, bivši minister Pucelj ter narodna poslanca Pe-tovar in Zemljič. Z velikim odobravanjem so bila sprejeta njihova izvajanja, kar je dokaz, da se tamkajšnje prebivalstvo vedno tesneje oklepa jugoslovanske vsedržavne politike. Nujen poziv vsem mariborskim obrtnikom. Mariborski obrtniki se bomo v častnem številu udeležili velikega obrtniškega zborovanja v Ljubljani in ob tej priliki obiskali tudi Ljubljanski velesejem. Zato vabi Slovensko obrtno društvo mariborske obrtnike, naj se omenjenega zborovanja v čimvečjem številu udeleže in naj se prijavijo najpozneje do petka 31. t. m. opoldne v društveni pisarni ali pa pri g. Franu Novaku, brivskem mojstru na Aleksandrovi cesti. Iz Maribora se bomo peljali z avtobusi, ker je vožnja na ta način veliko cenejša in udobnejša. Ženski odsek društva »Nanos« opozarja. da je prisotnost članic pri sv. maši in sprevodu dne 2. sept. 1934 za emigr. kongres strogo obvezna in da je sveta dolžnost vsake emigrantke, da se teh u-deježi. Zbirališče le pred frančiškansko cerkvijo ob 7K; tam kjer se bodo zbirate narodne noše. Mornarska sekcija Jadranske straže v Mariboru poziva svoje člane, da se polno številno udeležijo proslave ISletnicedruštva »Jadran« ter emigrantskega kongresa, ki bo 1. in 2. septembra 1934. po .objavljenem programu. Obleka civilna z društvenim znakom. Lovsko nagradno streljanje. Prijatelji bvskega športa prirede v nedeljo 9. sept. v privatnem lovišču blizu novega sejmišča nagradno streljanje na golobe in eteče zajce. Pravico do tekmovanja majo vsi lovci in strelci izven Zagreba, ii se lahko poslužijo tudi polovične vož-ije ob priliki zagrebškega velesejma. — prireditveni odbor želi, naj bi se udeleženci prijavili g. Gorupu, Zagreb, Iliča m. Cenjene čitatelje opozarjamo na današnji oglas »Mednarodnega velesejma / Pragi«. Teden Rdečega križa. Kakor lani, bo udi letos po vsej državi teden Rdečega c riža v času od 16. do 23. septembra. V eh dneh bodo tudi v Mariboru razne mreditve, predavanja, obhodi in razne labiralne akcijc. Višek tedna pa bo v tedeljo 16. septembra dopoldne, ko bo zeliko zhorovanje s predavanji, petjem h drugim sporedom, popoldne pa bo na vrtu Gambrinove restavracije velika dobrodelna pprfMitf«' hnnr^finv iti •nestrim sporedom. Dr. Marinič ordinira zopet redno oci 9.—lil. in 1'4—16. mre, Trubarjeva ulica •'in. Subvencionirana muziška šola Glasbe-na Matica v Mariboru, pravna naslednica bivše šole društva Glasbene Matice, Maribor, prične vpisovanje v soboto 1. septembra t. 1. do preklica, in sicer ob delavnikih od 8. do 11. ter od 15. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 11. ure v ravnateljstvu šole, ki je začasno v Krekovi ulici 5, II. nadstropje, 'kjer se zvejo vse podrobnosti. Poučujejo: ravnatelj J. Hladek-Bohinjski, prof. Marija Finžgar, Liza' Serajnik, Franjo Serajnik, I. Berkopf. Poučevali se bodo klavir, vsi godalni instrumenti in po potrebi tudi vsa pihala ter stranski pred meti, ansabli, mladinsko in zborovsko petje. Uprava. (3592.) Slovensko lovsko društvo, podružnica Maribor naznanja lovskim zakupnikom in lastnikom lastnih lovišč svojega področja, da veljajo za to leto glede prodaje divjačine iste določbe, kakor pretekla leta. V sporazumu med podružnico, tržnim nadzorstvom mariborskim in orožniškim poveljstvom je mogoče prodajati divjačino edinole tedaj, ako je vsaik komad opremljen z zadevnim kontrolnim Ustom. Te listke dobe interesenti pri g. blagajniku podružnice, ravn. v p. Rajku Boltavzerju, Maribor, Ciril-Metodova ulica 22 I. Ceneno pavšalno potovanje na Jadran. (Tujsko-prometna zveza -Putnik v Mariboru priredi v času od 8. do 23. sept. t. 1. pavšalno potovanje v Omišalj (otok Krk) po izredno ugodnih pogojih. Skupna cena za Hdnevno bivanje v Omišlju v vodilnem hotelu »Učka« z dependan-cami, vključno vse takse, kopališke pristojbine, čolnine, prosto razpoložljive ležalne stole, kakor tudi vključno enkratne avtobusne vožnje po otoku Krku (ca 40 ari) z obiskom krajev: Malinska, Aleksandrovo, Baška in izlet s parnikom znaša za eno osebo 1.200 Din. Odhod iz Maribora v soboto 8. septembra. Podrob ne informacije daje in nujne prijave — število udeležencev je omejeno na 25— 30 oseb — sprejemal »Putnik«, Maribor, Aleksandrova cesta 35. Tel. 2\-22. Mesija. Veličasten Mandlov oratorij se bo izvajal 7. IX. 1934 pod vodstvom gospoda Gašpariča v unionski dvorani. Sodelovala bodo poleg »Maribora« še pevsko društvo iz Celja, Št. Lenarta in Ptuja. Kot solisti nastopijo gospa Lovšetova in gospa Golobova iz Ljubljane, gospod Darian, — naš rojak — iz Gradca, ter g. Neralič iz Maribora. Z godbo bo vseh sodelujočih do 200. Prodaija vstopnic je na Aleksandrovi cesti št. 6 in vsem priporočamo, da si pravočasno oskrbijo vstopnice! Mirkova kantata, ki jo bo izvajalo pevsko društvo »Jadran« v soboto na svojem jubilejnem koncertu, je zložena na besedilo Griše Koritnika (»Mornarske pesmi«) združeno v organsko celoto pod naslovom »Pesem naših mornarjev«. Komponist je vglasbil skladho za moški in deški zbor (taka skupina pevcev se tu redko čuje) tenor in bariton solo ter klavir, oziroma orkester. Dokaj obsežna v koncepciji, se kantata deli na štiri večje dele. V prvem mogočno zasnovanem delu nastopi zbor, v drugem (»Jutro na morju«), ki se pričenja mirno a zaključuje z zanosom, tenor solo (g. Belizar Sancin) in zbor, v tretjem (»Svatba na morju«), ki ima skoraj značaj divje barkarole), bariton solo (g. Anton Faganel i), v četrtem pa zbor sam, ki spet povzame motive prvega dela in zaključuje skladbo s široko fuigiranim stavkom. Mirk je to svojo naijnovejšo kompozicijo zložil nalašč za 15-letnico »Jadrana«, tega našega izredno agilnega društva, ki zasluži po pravici vso pažnjo s strani našega občinstva. Zopet dva požara. Posestniku Francu Kohenu na Spodnji Polskavi je ogenj w-ničil gospodarsko poslopje do tal. Zgorela mu je vsa krma, žito in razni gospodarski in poljedelski stroji. Škoda znaša nad 60.000 Din. V Spodnji gorici pri Račah pa je ogenj vpepeli! gospodarsko poslopje posestnika Mihe Kranjca. Škoda, ki jo je ogenj povzročil, znaša okrog .30.000 Din in je le deloma kri-• ta* *• «t-va*ovaJ«fflo. Velika železniška nesreča. Včeraj popoldne se je pripetila pred postajo Radovljico nenavadna železniška nesreča. S tira sta skočili obe lokomotivi, ki sta vlekli popoldanski osebni vlak v radovljiški klanec. Obe sta se iz doslej še nepojasnjenega vzroka prekucnili ter poškodovali progo v dolžini 61 m. Strojno osebje je še pravočasno opazilo nesrečo in tako preprečilo človeške žrtve. Le kurjač! druge lokomotive je dobil manj še poškodbe na glavi in desni roki. Promet se je mora! nekaj časa nai tej progi vršiti s prestopanjem. Strela zanetila ogenj. O požaru, ki je nastal v noči na pretekli ponedeljek zagradi strele v gospodarskem objektu veleposestva Katariča in bratov v bližini Št. lija, smo dobili še naslednje podrobnosti. Na omenjenem veleposestvu stoje tudi štirje veliki gospodarski objekti in je v enega; teh udarila strela. Upravitelj posestva je takoj obvestil šentiljske gasilce, obenem pa tudi železniško postajo, ki je telefonično poklicala na pomoč gasilsko četo iz Pesnice in Maribora. Gasilska četa iz Pesnice je bila že v ID minutah torej prva na kraju požara in je takoj stopila v akcijo ter gasila ne-pretrgomai in ogenj lokalizirala, da se ni razširil na blizu stoječe ostale gospodarske objekte. Ko je bil že ogenj lokaliziran in nevarnost odstranjena, so prispeli šele mariborski gasilci. Zanimivo je dejstvo, da je organizacija in disciplina podeželskih gasilskih čet naravnost vzorna in zasluži za to vso pohvalo župno in četno poveljstvo ter ostali požrtvovalni gasilci in člani podeželskih gatsil-skih čet. Nezgoda otroka. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je doletela 7letnega posestnikovega sina Josipa Polanca huda nesreča. Deček je prišel z nogo v pripravo za pogon mlatilnice, ki mu jo je zdrobila v stopalu. Nezavestnega so dečka takoj spravili v mariborsko bolnišnico. Razgledni stolp na Pohorju je nujno potreben popravila. Zaman so vse prošnje, naj bi poklicani faktorji popravili razgledni stolp na Pohorju, ki je popravila zelo potreben. Na vrhu stolpa manj kajo nekatere deske in je tako človek v veliki nevarnosti' Slab utis pa napravi vse to zlasti na tujca. Stroški popravila bi bili sedaij še malenkostni, ker bi bilo potrebno nadomestiti samo nekaj novih desk, nekaj strohnelih pa zamenjati. — Prepričani smo, da bo Tujsko-prometna zveza uslišala prošnjo naših planincev in storila vse potrebno, da se razgledni stolp v najkrajšem času popravi. __ — C* dobro in ceneno " llVvISv kupiti Šolske 9o> trebi«.' poidi , JUHDKUO «81150 Aleksandrovac. 13 Sejem za živino. Na včerajšnji sejem za živino so prignali 618 glav. Kupčija je bila precej dobra in je bilo prodanih 353 glav živine, od teh 6 za izvoz v Italijo. Prignali so 9 konjev, 15 bikov. 148 volov,' 433 krav in 13 telet. Na, sejmu je bilo očitno, da naši kmetje nujno potrebujejo denar, ker so naravnost vsiljevali svojo živino. Povprečne cene za kg žive teze so bile naslednje: Debeli voli 3 do 3.75, poldebeli 2 do 2.50. voli za rejo 3 do 3.50, biki za klanje 2.50 do 3.50, klavne krave debele 2.50 do 3, plemenske 2 do 2.25, krave za klobasaTje 1.75 do 2, molznice in breje krave 2.50 do 3. mlada živina 2.50 do 4, teleta 4 do 4.50 Din. Cene mesa: volovsko meso I. vrste 8 do 12, II. vrste 5 do 8, sveža svinjinai 10 do 15 Din za kg. Radio Ljubljana. Spored za petek 31. t. m.: ob 12.15: plošče, 12.45: poročila, 13.00: čas, plošče, 19.00: plošče, 19.30: slike iz narave (Joža Herfort), 20.00: plošče, 20.15: prenos iz Zagreba, 21.45: čas, poročila, 22.00: radio orkester. Grajski kino. Senzacionalni dvojni spored »Solnčni in senčni dnevi malega pobalina« v nemškem jeziku in pa kov-bojski film »Strah in trepet prerije«, Tom Mix. Kino Union. Od danes do vključno petka veseloigra »Csibi« s Frančiško Gaal. S 1. septembrom zopet popoldanske predstave ob 16. uri in otvoritev nove sezone s krasno, romantično opereto »Pevčeva ljubezen«. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose-'ovema. Dete je bilo rojeno v daljnji gorski vasi in prepeljano te dni v Lhasso, kjer bodo svečeniki in dalaj-lamin namestnik točno ugotovili uro, kdaj je bilo rojeno in ako ima na telesu vse znake pravega Buddhe. Iz Pekinga se je napotila v Lhasso velika buddhistična ekspedicija, ki bo prisostvovala vstoličenju novega Buddhe. Zato pa agitira proti novemu Buddhi budistični učenjak Taši-lama, ki trdi, daje sam določil samo 13 vtelešenj in je torej brez pomena iskati novega dalaij-lama. Večina drugih svečenikov je pa mnenja, da je dopustno število inkarnacij 17, ne pa 13. Kako se bo ta spor končal, bo pokazala bližnja bodočnost. Najbrž bo ostalo pri tem, da posade na prestol novega Bud-dho, saj bi brez njegai ne vedeli kaj početi in bi se morda še stepli za njegov stolček. Neki natakar pa je kmalu dokazal, da ta sum ni upravičen. Nekega dne je opazil splošno znanega meščana Badruka, kako je hitro stisnil pod suknjič revijo, navidez je pa obračal vso pozornost na mizo, za katero je sedela damska družba. Neopaženo je vzel revijo in odšel iz ka1-varne; kmalu se je pa vrnil in sedel mirno k mizi, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo. Kmalu se je to ponovilo z drugo revijo. Tako je natakar spoznal, da je zasačil pravega. Poklical je kavarnarja in druge natakarje, da je nastalo v kavarni veliko razburjenje. Končno je morala nastopiti policija, ki je preiskala Badrukovo stanovanje in našla v njem 17 kg izrezkov iz raznih časopisov in revij. Zadeva pride pred sodišče in kavarnaT zahteva znatno odškodnino, češ, da je izgubil zaradi tega 49 stalnih gostov. Badruk je priznal, da je hodil tudi po drugih kavarnah in zbiral izrezke iz revij, in sicer samo iz ljubezni do svoje žene. ždela takrat Arikdinila na stopnišču svojega žrtvenika. Poleg nje je sedela Nef-teta, pred njima pa sta ležali mumiji Ofirije in Asairhadana. Starkin obraz je bil trd in negiben; njegov izraz je izdajal poslednji utrinek plamena duševnih bojev in povezanosti s podzemskim življenjem. Ko bi Nefteta bila dvignila pogled in bi znala brati znake potez na tem ste dvajset let starem obrazu, bi bila morala razbrati samo eno: v Arikdinilinem še živem telesu je že mrtva duša. Kar je pričakovala sto let, čemur je živela vse to za posameznika neskončno dolgo dobo, je vse bilo tedaj dovršeno, a prav zaradi tega brezpomembno. Kakor doživi človek tisto, na kar je moral predolgo čakati, ne čuti več radosti izpolnitve, kvečjemu samo še neko nemo, medlp notranje zadoščenje, da se je na koncu vseh koncev vendarle zgodilo. Menda se je Arikdinila tudi sama tega zavedala, zato se ji je rodilo čisto nenadoma čudno vprašanje: »Kaj sedaj?« To vprašanje, ki ga je starka tudi nevede izgovorila, je čudno pretreslo mlado Nefteto in jo hipoma vrglo iz nje- j nih bolestnih sanj. Začudeno se ie ozrla v čarovnico in vzkliknila; »Ti to vprašuješ?« (Se bo nadaljevalo.) Na počitnicah. Ona: Lasje so mi nekoliko potemneli od morskega zraka. O n: Meni so pa osiveli, gotovo pod vplivom računa, ki sem ga dobil v hotelu. Ljubezen ali revmatizem. Jože: Moj prijatelj je že 20 let poročen, pa vendar sedi še večer za večerom doma pri svoji ženi. Vidiš, to je ljubezen. Miha: Jaz pa pravim, da je to revmatizem. Izpred sodišča. Sodnik: Kaj vas je privedi'' sem, obtoženec? • Obtoženec: Dva stražnika, gospod sodnik. i vsako siovensKo io Nenavadni morilec. V soboto dopoldne ie prišel na policijo v Litomeficah na Češkoslovaškem 601etni slikar Rihard Blažek s prošnjo, naj preiščejo hišo, kjer stanuje, češ, da se širi v nji že delj časa čuden smrad. Komisija je izpolnila čudno željo naglušnega starca in našla v n jegovi sobici — truplo njegove žene Gizele. Truplo je viselo na steni in je že močno razpadalo. Sodna obdukcija je pokazala, da je umrla Gizela Blažkova že pred šestimi tedni. Na glavi je imela globoko rano, zadano s topim kovinastim predmetom. Moža so zaprli. Pred šestimi tedni je namreč sporočil policiji. da je njegova žena brez sledu izginila. Ker sta se zakonca neprestano prepirala in je žena možu grozila, da ga bo zapustila, je policija mislila, da se je res preselila k svojim sorodnikom. Blažka so trdno prijeli in končno se je vdal. Izjavil je, da je ženo res umoril, podrobnosti pa ni hotel izdati. Po daljšem oklevanju je še priznal, da je ženo v prepiru ubil z železnim strgalom. O tem, kako je mrtvo ženo obesil in kako je mogel tako dolgo prenašati smrad, je trdovratno molčal. Iz ljubezni do žene. V Budimpešti so nekega kav* mar ja razburile pritožbe gostov. V listih, ki so jih gostje čitali, so manjkali posamezni listi, nekateri članki so bili izstriženi, največ je pa manjkalo člankov o modnih rubrikah. Zaman so natakarji ugibali, kdo počenja to. Ker je bilo izstriženih največ slik najnovejših modelov, filmskih zvezd in drugih lepotic, je padel sum upravičeno na» ženske. Mednarodni velesejem v Pragi Razno RABITE DENAR? Prodajte staro obleko v Grajski starinarni. Plača najboljše! Zamenja tudi lepe pie-proge za obleko. 3583 GOSTILNA najbolj idoča v sredini mesta se radi selitve tako.i odda v najem. Maribor, Rotovški trs 8- 3565 POZOR! Dober krojač in poceni. Vr-banova ulica 4. 3581 Kupim KUPIM ENOVPREŽNI VOZIČEK na peresa v dobrem stanju. Ponudbe pod »Enovprežni voziček« na upravo lista. 3552 Prodam PSA »FOKSTERIERA«, 18 mesecev starega, poceni prodam. Naslov v upravi lista. 3580 ELEGANTNO PEC ZA 2A-GOVINO za večji prostor, razne lestence in stenske svetiljke proda Velika kavarna. 3501 Sobo odda LEPA OPREMLJENA SOBA v mirnem delu tnesta, na zraku in soncu, s krasnim razgledom na Pohorje in Kozjak, 7. uporabo kopalnice, se odda takoj. Naslov v upravi nika«. 3463 OPREMLJENO SOBO v bližini srednjih šol oddam. Naslov v upravi lista. 3452 Stanovanie STANOVANJE DVEH SOB s pritiklinami in precejšnjim vrtom, lepa lega. tik Maribora oddani. Ponudbe na upra-vo pod »300 Krčevina«. 3584 DVA DIJAKA ALI DIJAKINJI sprejmem v dobro oskrbo, daš; vir na razpolago. Gam* brlnova d-orana, .Urestotd-Čeva ulica 29. 3590 Službo dobi od 2. do 9. septembra 1934 OSREDNJI TRG čehoslovažke ek športne industrije 50 °/0 železniški popust na čehoslovaškem, 25 —33 % P° inozemskih železnicah, plovidbah in zračnem prometu. Pojasnila in legitimacije daje: ALOMA COMPANV, Ljubljana, Aleksandrova cesta J Čehoslovaiki konzulat Putnlk) Gajeva ulica za nebotičnikom.____ PR1KROJEVALCA, vsestransko zmožnega sprejme za stalno P. Gregorc, ■T aborska 22. o588 Službo išče USTm*- i:.i t IŠČEM SLUŽBO pri boljši rodbini Sem Samostojna kuharica in bi opravljala tudi vsa druga liišna dela- Naslov v upravi »Ve-černika«, ' 3586 Pouk NEMŠČINO govoriti in pisati se vsakdo hitro nauči po moli metodi. H. Kovač, Maribor, Krekova ttli; ca_6.________________ _ 3506 POUK POSAMEZNIKOV V TRGOVSKI STROKI: Najboljša in naicenejša iz0" brazba za pisarniške posle-H. Kovač, Maribor. Krekova ulica 6. 350' koMordi »Jutra« v Uuhliaat; predstavnik Izdajatelja in urednik: RA STANKO DETELA DIVOJ REHAP v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik v Mariboru.