Ob drevišnji premieri SSG pogovor z režiserjem Jernejem Kobalom in avtorjem drame Dušanom Jelinčičem >/12 S pomočjo fotovoltaike bodo pokrili kotalkališče na Peči Pet evrov na uro Primorski Trg dela še brez načela enakosti Aljoša Fonda Eden izmed osnovnih ciljev reforme italijanskega trga dela je zmanjšati razlike med stalno zaposlenimi in preostalimi, t.i. preker-nimi delavci. Prvi so pogodbeno zaščiteni in sindikalno zastopani, drugi pa večinoma životarijo in so pogosto prepuščeni na milost in nemilost delodajalcev. Sindikalne organizacije se z ognjem in mečem borijo v prvi vrsti (čeprav ne samo) za pravice svojih članov - stalno zaposlenih in upokojencev. Zaradi staranja prebivalstva ti predstavljajo večino članstva. Montijeva vlada pa zaenkrat nima dovolj poguma ali pa pogajalskih pogojev, da bi odpravila drugo v nebo vpijočo krivico, po kateri delimo delavce v dva kakovostna razreda. Sprememba 18. člena delavskega statuta se namreč, kot kaže, ne bo dotaknila javnega sektorja. Odpustiti javnega uslužbenca bo še naprej zelo težko, do tega leta (ko je začel veljati nov zakon) pa je bilo nemogoče. Razkorak med zasebnim in javnim sektorjem je v tem smislu še vedno neutemeljen in krivičen, kljub temu pa tehnična vlada, katere poslanstvo je sprejemati »NN ukrepe« (Nujne in Nepriljubljene), v to kislo jabolko še ne bo ugriznila. Daleč od tega, da bi posploševali in trdili, da so javni uslužbenci dobri ali slabi. Imamo pozitivne in negativne primere, enako kot v zasebnem sektorju. Razlika pa je, da morajo biti delavci v zasebnem sektorju načeloma produktivni, medtem ko so stalno zaposleni javni uslužbenci večinoma vsekakor zaščiteni do upokojitve. V zasebnem sektorju so odpuščanja vsakodnevna žalostna danost, še zlasti v kriznem obdobju. V javnem sektorju pa je pot do tega strma in težko prehodna, tudi v primeru skrajno neučinkovitih uslužbencev. Vsakdo je imel v otroških ali najstniških letih, denimo, opravka z učiteljem ali profesorjem, ki svojega poklica v razredu ni opravljal. V državnih ustanovah imamo tudi uradnike in funkcionarje, ki v delovnem času hodijo v supermarket. To so seveda izjeme, ki pa negativno vplivajo na motivacijo osebja in kakovost storitev. Čeprav so pred kratkim - 66 let od ustanovitve republike - uvedli možnost odpuščanja javnih uslužbencev in se je krčenje delovne sile tudi začelo, je delitev med uslužbenci A in B lige še aktualna. Državni aparat potrebuje korenito preureditev, obenem pa predstavlja za politične stranke ogromen rezervoar glasov. Novinar turinske Stampe Mattia Feltri je pred dnevi pikro ugotavljal, da se navsezadnje »o delu pogajajo politiki in sindikalisti, ki to temo zelo dobro poznajo, čeprav ne osebno«. dnevnik PETEK, 23. MARCA 2012_ Št. 70 (20.393) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Ministrski svet bo danes sprejel osnutek reforme, kljub nasprotovanju dela sindikatov Reforma trga dela razdvaja vladne sile Ljudstvo svobode in tretji pol za vladni predlog, demokrati kritični trst - Predlog mladih arhitektov, urbanistov in raziskovalcev Opuščene tržaške nepremičnine ponujajo najrazličnejše priložnosti TRST - Trst je zaradi demografskega padca in gospodarskega zatona bogat s praznimi in celo propadajočimi stavbami. To je vsem znano, skupina mladih arhitektov, urbanistov in raziskovalcev z raznih področij pa je s tem v zvezi predstavila ambiciozen načrt. Mladi sestavljajo katalog s fotografijami in podatki o nepremičninah, ki bodo v kratkem na voljo na spletu. Radi bi preuredili čim več prostorov in vanje vselili najrazličnejše dejavnosti, od pod- jetniških do kulturnih. Čas bo povedal, v kolikšpni meri je načrt uresničljiv. Za začetek je skupina podpisala dogovor s Pokrajino, ki bo mladim zaupala preureditev kake nepremičnine. Na 6. strani RIM - Vlada se je včeraj še zadnjič sestala s socialnimi partnerji za pripravo reforme trga dela. Z njimi je dosegla načelno soglasje o vsem, razen o reviziji 18. člena delavskega statuta, kateri odločno nasprotuje zlasti sindikalna zveza Cgil. Kljub temu namerava vlada danes svoj osnutek sprejeti. To ustvarja napetost v vladni koaliciji. Če vladni predlog načelno podpirata Ljudstvo svobode in tretji pol, pa so demokrati do njega kritični. Njihov tajnik Bersani je dejal, da ne sprejema vladnih diktatov in da se bo zavzel za izboljšanje reforme med obravnavo v parlamentu. Na 5. strani Slovenska vlada razrešila generalno konzulko v Trstu Na 2. strani V FJK za boj proti krizi 400 milijonov evrov Na 4. strani Prosecco: Dežela si znova umiva roke Na 6. strani V Trstu o odnosu medijev do žensk Na 11. strani Alojzu Rebuli ugledna nagrada Rigoni Stern Na 12. strani Tržnica se vrača v središče Gorice Na 14. strani FRANCIJA - Tragičen razplet Morilec končal pod streli policije Obvestilo za imetnike iPhona Bodi vedno seznanjen s svežimi novicami na naši spletni strani. Prenesi iz Applove spletne trgovine brezplačno aplikacijo Primorski mobile in boš imel dostop do vseh objavljenih novic in fotografij na www. primorski.eu. Uporabljaj funkcijo JazReporter. Posnemi dogodek, o katerem želiš poročati, in pošlji fotografijo direktno v uredništvo Primorskega dnevnika. 2 Petek, 23. marca 2012 ALPE-JADRAN / ljubljana - Na generalnem konzulatu v Trstu se obeta zamenjava Slovenska vlada razrešila Vlasto Valenčič Pelikan Sedanja generalna konzulka bo ostala na položaju do prvega julija Generalna konzulka Vlasta Valenčič Pelikan je bila včeraj razrešena kroma Gerhard Dörfler celovec - Ostre reakcije glavarja Dörfler se boji novih dvojezičnih tabel CELOVEC - Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK) ima očitno paničen strah pred dodatnimi dvojezičnimi tablami na južnem Koroškem. Po skrajno nervozni reakciji na izjave ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmile Novak, ki je ob nedavnem srečanju s predstavniki koroških Slovencev v Celovcu izrazila željo, da bi nekaj občin na južnem Koroškem v bodočnosti postavilo še nekaj dodatnih dvojezičnih tabel, se je svobodnjaški politik na isto željo slovenskega zunanjega ministra Erjavca Dörfler odzval še bolj ostro in jo označil celo za »nemoralno« in ne v smislu dobrega sosedstva med državama Avstrijo in Slovenijo. Na oster Dörflerjev odziv se je še včeraj odzvala tudi slovenska manjšina z nerazumevanjem. Deželni glavar Dörfler je že v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah v sporočilu deželne tiskovne službe zavrnil izjave slovenskega zunanjega ministra o dodatnih tablah in poudaril, da je po »neverjetno težavnih pogajanjih« o dvojezičnih napisih z ustavnim zakonom 6. julija 2011 po 56 letih neuresničenega člena 7 Avstrijske državne pogodbe (ADP) »ta enkrat za vselej izpolnjen«. S prispodobo »vigrednih cvetlic« je še pojasnil, da ne dopušča, da bi »te cvetlice bile uničene zaradi tovrstnih neprimernih izjav in želja.« O nemški etnični skupini v Sloveniji pa je Dörfler menil, da bi si že zdavnaj zaslužila dvojezične napise, vrtce in šole, ter nadaljnje pravice. Vzrok za vnovično ostro, nerazumljivo, toda provincialnem politiku primerno reakcijo je bil pogovor slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, objavljen v včerajšnji izdaji dunajskega dnevnika »Die Presse«, v katerem je član nove slovenske vlade omenil možnost odločanja javnopravnih teritorialnih skupnosti, da lahko odločijo, ali bo postavljen dvojezični krajevni napis ali ne. Slovenski zunanji minister v pogovoru ob tem izraža tudi prepričanje, da bo v naslednjih letih na Koroškem postavljenih še več dvojezičnih krajevnih napisov, kajti ljudje bodo po postavitvi 164 napisov videli, da so strahovi neupravičeni in ne bo motilo nikogar. Dodal je še, da se bo zavzel za to, da bo nemška etnična skupina v Sloveniji deležna vseh pravic, ki ji gredo po ustavi. Paničen strah deželnega glavarja pred dodatnimi dvojezičnimi tablami na južnem Koroškem je še posebej nerazumljiv, saj je 26. aprila lani - skupaj s predstavniki slovenske manjšine in državnim sekretarjem Josefom Ostermayerjem z urada zveznega kanclerja - slovesno podpisal memorandum, v katerem je prostovoljna postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov izrecen del dogovora, sprejetem o ureditvi dvojezičnih napisov na Koroškem. Na to dejstvo je včeraj opozoril tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko, ki je vedenje deželnega glavarja označil za »povsem nerazumljivo« in »prav nič ne v duhu memoranduma«. Prav tako nerazumljiva da je tudi Dörflerjeva prispodoba vigrednih cvetlic, ki bi jih ogrožale nekaj dodatnih dvojezičnih tabel, je še dodal Inzko in opozoril, da je na južnem Koroškem več vasi, ki nimajo dvojezične table, čeprav izpolnjujejo (restriktiven) 17,5-odstotni prag, ki ga je predlagal sam deželni glavar. V Celovcu sejem za ribiče, lovce in jahače CELOVEC - Od danes, petka, do nedelje, bo na sejmišču v Celovcu potekal sejem ribištva in lovstva, hkrati s sejmom z opremo za jahače. Slednji je doslej potekal samostojno, ker si pa sejemska družba obeta sinergije, jih je združila v en dogodek. Na sejmu razstavlja 220 razstavljavcev iz petih držav, na sporedu je tudi nekaj posebnih razstav kot »univerzum rib«, »Laponska« itd. Sejemska družba »Koroški sejmi« si na tako razširjenem sejmu pričakuje nad 20.000 ribičev, lovcev in jahačev. Kot na drugih sejmih bo tudi veliko obiskovalcev iz sosednje Slovenije in Italije. Za dnevno vstopnico je treba odšteti 7 evrov, za otroke do 16 let dva evra, od 17. do 19. leta pa tri evre. Danes je vstop za ženske brezplačen. (I.L). LJUBLJANA - Vlada predsednika Janeza Janše je včeraj nepričakovano s položaja razrešila generalno konzulko v Trstu Vlasto Valenčič Pelikan. Iz virov slovenskega zunanjega ministrstva smo izvedeli, da bo generalna konzulka ostala na položaju do prvega julija, ko bi jo moral zamenjati naslednik ali naslednica; redni mandat bi ji sicer potekel prihodnje leto. Na zunanjem ministrstvu, ki ga vodi Karl Erjavec, bodo takoj (najbrž že v naslednjih urah) sprožili ustrezne zakonske postopke za imenovanje novega generalnega konzula. Razrešitev Vlaste Valenčič Pelikan naj bi izhajala iz delovnih potreb in učinkovitejšega izvajanja aktivnosti na ministrstvu, pravijo v Ljubljani. Zunanje ministrstvo vsekakor navadno uradno ne komentira razrešitve veleposlanikov in generalnih konzulov. Odstavljena diplomatska predstavnica, ki zelo dobro pozna razmere v slovenski narodni skupnosti v Italiji, je bila dvakrat vodja generalnega konzulata s se- dežem v Trstu, ki je pristojen za italijanske severne dežele. Prvič je to funkcijo opravljala v obdobju 1995-1999, drugič pa je bila imenovana julija leta 2009 v času levo-sredinske vlade predsednika Boruta Pahorja, potem ko je bil generalni konzulat v Trstu po upokojitvi Jožeta Šušmelja precej časa brez uradnega predstojnika. Vlasta Valenčič Pelikan, ki je doma iz Kopra, ima za seboj bogato diplomat-sko-konzularno kariero. Svojo poklicno pot je začela na takratnem republiškem sekretariatu za mednarodno sodelovanje (sektor za Italijo), nato je bila namestnica generalnega konzula SFRJ v Trstu, na slovenskem zunanjem ministrstvu je tudi vodila konzularni sektor. Lanskega januarja je takratni poslanec SDS Miro Petek zahteval njeno zamenjavo. Zahteva po razrešitvi je dvignila veliko prahu, zunanji minister Samuel Žbogar pa je Vlasti Valenčič Pelikan potrdil zaupanje. S.T. ljubljana - Varčevalni ukrepi vlade Letos samo dve državni proslavi LJUBLJANA - Vlada je na včerajšnji seji sklenila, da se zaradi varčevanja v letošnjem letu organizirata le dve državni proslavi: ob dnevu državnosti ter ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Na državni ravni tako letos ne bomo obeležili dneva upora proti okupatorju in dneva reformacije. Sredstva, namenjena za organizacijo državnih proslav, pa se bodo v skladu s sklepom vlade znižala za 50 odstotkov. V aktualnem proračunu je sicer za organizacijo državnih proslav predvidenih 500.000 evrov. Lani je bilo državnih proslav pet, poleg proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter dnevu državnosti še proslava ob slovenskem kulturnem prazniku (ta je sicer letos že bila), dnevu upora proti okupatorju in dnevu reformacije. Dneva upora proti okupatorju in dneva reformacije tako po novem letos ne bi obeležili. Vlada je sicer že leta 2009 potrdila zmanjšanje števila državnih proslav. Določila je, da se vsako leto obeležijo slovenski kulturni praznik, dan upora proti okupatorju, dan državnosti, dan reformacije ter dan samostojnosti in enotnosti. Poleg teh bi imeli še proslave, ki so poleg pomena za celotno Slovenijo tesneje vezane na določeno regijo in bi jih s statusom državne proslave organizirali ob okroglih obletnicah, torej vsakih pet let. To so dan Rudolfa Maistra, dan vrnitve Primorske k matični domovini ter združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Vlada je poleg tega včeraj sprejela tudi nov sklep o določitvi protokolarnih pravil, ki se nanaša na delovanje koordinacijskega odbora za državne proslave. V prihodnje naj bi namreč administrativno-tehnična, finančna in organizacijska opravila za delo koordinacijskega odbora za državne proslave zagotavljala generalni sekretariat vlade Protokol vlade. Doslej pa je bilo za to zadolženo ministrstvo za kulturo. (STA) Sejanje transgene koruze nezakonito Kulture genetsko spremenjene koruze, ki jih je posejal furlanski kmetijski podjetnik Giorgio Fidenato so nezakonite. Tako se glasi utemeljitev razsodbe kasacijskega sodišča, ki je bila objavljena včeraj in se nanaša na proces z lanskega 15. novembra. Gre za prvo tovrstno razsodbo o biotehnologiji v kmetijstvu, zato je zanjo vladalo veliko pričakovanje. Kot je znano, je Fidenato uporabil gensko spremenjena semena, katerih trgovina je avtorizirana, ni pa vprašal za dovoljenje deželno upravo, kot predvidevajo italijanska pravila. Dežela: 12 milijonov za izredno vzdrževanje šol Deželni odbor je včeraj namenil za pokrajinske uprave v deželi Furlaniji-Julijski krajini skupaj 12 milijonov evrov za izredno vzdrževanje šolskih poslopij v prihodnjih 20 letih. Financiranje bo različno glede na velikost pokrajin, glede na število prebivalcev in glede na zastarelost šolskih poslopij v vsaki pokrajini. V prihodnjih 20 letih bodo tako pokrajinske uprave prejemale vsako leto 600 tisoč evrov, ki bodo tako razporejeni: Pokrajina Trst bo vsako leto prejemala 65.490 evrov, Pokrajina Gorica 52.350 evrov, Pokrajina Videm 318.690 evrov in Pokrajina Pordenon 163.470 evrov. Občinski svetnik iz Dreke v priporu zaradi pedofilije ČEDAD - Karabinjerji včeraj so po nalogu videmskega sodnika za predhodne preiskave Paola Milocca odvedli v pripor moškega, ki je osumljen spolnega nasilja nad mladoletno deklico. V priporu je 53-le-tni Ugo Bucovaz, uslužbenec čedaj-ske bolnišnice in občinski svetnik v beneški občini Dreka. Po poročanju tiskovne agencije Ansa naj bi moški spolno zlorabljal deklico od njenega enajstega leta starosti, danes pa je stara sedemnajst let. Sum se je pojavil med profesorji, ko je dijakinja napisala spis s sumljivo vsebino. Očitno je s svojim pisanjem iskala pomoč, profesorji so svoje sume izpovedali staršem, le-ti pa so se pogovorili s hčerko in naposled vložili sodno prijavo. Zgleda, da je moški spremljal dekle pri športnih aktivnostih in ji pomagal pisati domače naloge. Preiskovalci so trditve žrtve podkrepili s telefonskimi prisluškovanji, med včerajšnjo hišno preiskavo pa so zasegli računalnik. dežela - Odbornik odgovoril Kocijančiču Deželna vlada pripravlja razpis za dvojezičnega novinarja TRST - Deželna vlada bo v kratkem zaposlila novinarja (ali novinarko) z znanjem slovenščine za potrebe svojega tiskovnega urada, medtem ko za sedaj ne načrtuje dvojezičnega novinarja v tiskovnem uradu deželne skupščine. Da se vendarle pripravlja razpis je na včerajšnji seji deželnega sveta dejal pristojni odbornik Andrea Garlatti v odgovor na vprašanje zastopnika Mavrične levice Igorja Kocijančiča. Deželna uprava je brez vsakršnega predhodnega obvestila in utemeljitve v začetku lanskega leta prekinila terminske pogodbe dvema novinarkama v deželnem svetu (ena od njih obvlada tudi slovenščino) ter novinarju deželne uprave z znanjem slovenščine in nemščine. Svetnikoma Kocijančiču in Igorju Gabrovcu odbornik Garlatti ni nikoli točno pojasnil razlogov za odpoved sodelovanja s tremi novinarji. Govorilo se je o finančnih težavah, omenjalo pa se je tudi nekatere pravne probleme, Igor Kocijančič (Mavrična levica) na katere naj bi opozarjala deželna služba za osebje. Istočasno z odhodom trijezičnega novinarja so z uradnih spletnih strani Furlanije-Julijske krajine čez noč izginile novice v slovenskem in nemškem jeziku, še naprej pa so na razpolago novice v fur-lanščini. Da se stvari vendarle premikajo v pravo smer vsaj kar zadeva tiskovni urad vlade FJK je predsednik Renzo Tondo napovedal prejšnji teden na goriškem sestanku s slovenskim predsednikom Danilom Turkom. Da je deželna uprava na medijskem področju »pozabila« na svojo večjezičnost je očitno odmevalo tudi v Sloveniji, potem ko so se za zaposlitev novinarjev z znanjem slovenščine med drugim zavzeli predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar ter predsednika manjšinskih krovnih organizacij SSO in SKGZ Drago Štoka in Rudi Pavšič. Garlatti je včeraj Kocijančiču omenil Tondova zagotovila predsedniku Slovenije in - kot omenjeno - napovedal bližnjo objavo razpisa za novinarsko mesto deželnega odbora. Pojasnil je, da je uprava sprva nameravala za stalno zaposliti tri novinarje, potem pa se je premislila upoštevajoč nove vsedržavne omejitve pri zaposlovanju deželnega osebja. 200 PRIZNANIH ZNAMK 35-70% CENEJE Odkrij svoj novi spomladanski stil ob luksuznem nakupovalnem doživetju v Noventa Di Piave outlet trgovini z oblačili priznanih modnih oblikovalcev. Tvoj prvi obisk bomo nagradili z ekskluzivnim bonom, prikazanim spodaj. Pokaži ga na centru za informacije in podarili ti bomo še večje prihranke pri nakupu tvojih najljubših znamk. BLUMARINE BROOKS BROTHERS DESIGUAL ESCADA FERRARI STORE FRETTE GUESS HARMONT & BLAINE LA PERLA MISS SIXTY NIKE SALVATORE FERRAGAMO facebook.com/VenetoDesignerOutlet mcarthurglen.it BENETKE HRVAŠKA PRIHRANI DODATNIH 10% Designer Outlet Noventa Di Piave Avtocesta A4, izvoz Noventa di Piave (VE) Prinesi ta bon na informacijski center trgovine Veneta Designer Outlet in prejel/a boš popust na outlet cene. 4 Petek, 23. marca 2012 GOSPODARSTVO dežela fjk - Prvi rezultati triletne politike ukrepov proti gospodarski krizi Gospodarske pomladi še ni, a prve lastovke že pletejo gnezda V treh letih je bilo prek rotacijskih skladov razdeljnih 400 milijonov evrov spodbud TRST - Deželna uprava bo gospodarskemu sistemu Furlanije-Julijske krajine skozi različne rotacijske sklade zagotovila dodatnih 85,2 milijona evrov za podporo podjetjem pri dostopu do kredita in pri naložbah. S t.i. protikriznim zakonom, sprejetim leta 2009 (št. 11), je Dežela rotacijskim skladom doslej skupaj zagotovila že 350 milijonov evrov, ki jih bodo skladi razdeljevali podjetjem v teku šestih let. Nekatera odobrena financiranja se postopoma in predčasno že vračajo v sklade, zato je deželni odbor z včerajšnjim sklepom v bistvu »odmrznil« ta sredstva in jih namenil novemu ciklusu financiranj za nadaljnjih šest let. Kot je povedal predsednik deželnega odbora Renzo Tondo na novinarski konferenci po sestanku odbora, je bila Furlanija-Julijska krajina prva dežela, ki je začela izvajati politiko zmanjševanja javnega dolga, tako da je postala vzor za vso državo. »Zato smo tudi prvi, ki si lahko privoščimo podeljevanje pomembnih prispevkov za podjetja in za razvoj,« je dejal Tondo in dodal, da ostaja vprašanje dostopa do kredita po informacijah, ki jih ima od podjetnikov, še vedno ključno. Še več, predsednik Dežele je prepričan, da bi bil lahko model Furlanije-Julijske krajine vzor tudi za rimsko vlado. »S politiko strogosti ni bilo več mogoče odlašati, da je hkrati nepojmljivo, da je ne bi spremljala politika podpiranja gospodarskega razvoja,« je dodal. Prvi pozitivni signali V zadnjem času so se tudi v deželi pokazali nekateri znaki, ki vlivajo pogum: prošnje na rotacijski sklad za kompenzacijski kredit je vložilo pet tisoč podjetij, ob tem pa je pomembno dejstvo, da je bil pogoj za dosego kredita ohranitev ravni zaposlenosti v podjetju. Znatno se je povečal tudi obseg spodbujevalnikov za zaposlitve za nedoločen čas: v prvih dveh mesecih letošnjega leta je število podjetij prosilcev preseglo število prosilcev iz vsega lanskega leta. Bilo jih je skoraj 4500, tako da je bila pristojna odbornica Bran-dijeva prisiljena zaprositi za povečanje proračunske dotacije za ta namen. »Beseda gospodarsko oživljanje se mi zdi pretirana, a je na dlani, da ti podatki potrjujejo zaupanje podjetij. Naša dolžnost jer zato, da jih podpiramo in spodbujamo, da nadaljujemo politike, ki so doslej obrodile dobre rezultate,« je dejal Tondo. Ob tem je predsednik anticipiral usmeritve za rebalans proračuna, predviden za sredino maja, Odbornica Sandra Savino in predsednik Renzo Tondo na srečanju z novinarji dežela fjk ki bo vseboval podporo podjetjem, in to še posebej na področju kreditiranja in socialnih blažilcev. Tudi odbornica za finance Sandra Savino je poudarila, da so podjetja velika sredstva, ki jih je deželna uprava namenila za boj proti krizi, v celoti črpala. V treh letih krize je deželna uprava postopoma prilagajala protikrizne instrumente resničnim potrebam gospodarstva, tudi s prelivanjem dotacij iz enega sklada v drugega, tako da so bila sredstva črpana na čim bolj učinkovit način. Tako je bilo mogoče odgovoriti na 2644 prošenj podjetij, ki so skupaj prejela 676,85 milijona evrov. Dežela v tožbo proti državi Deželni odbor je na včerajšnji seji v Trstu potrdil preliminarni sporazum in statut za Evroregijo Brez meja, ki so ju 16. marca v Trstu podpisali predsedniki dežel FJK, Veneta in avstrijske Koroške. Tondo bo dokumente zdaj poslal predsedstvu vlade za avtorizacijo oziroma za morebitne popravke. Drugi sklep deželnega odbora pa zadeva priziv predsednika ministrskega sveta proti nekaterim členom deželnega zakona št. 18/2011, ki določa pravila za sestavo letnega in večletnih proračunov dežele. V tem primeru je odbor sklenil, da bo o zadevi sprožil spor pred ustavnim sodiščem. trst - Trgovinska zbornica TriestEspresso na promociji v tujini TRST - Manjka še skoraj sedem mesecev do odprtja, a je razpoložljiv razstavni prostor za oktobrski sejem TriestEspresso expo razprodan že za 60 odstotkov. Šesta izvedba sejma kave, najpomembnejša v tem sektorju v Italiji, bo od 25. do 27. oktobra na tržaškem sejmišču, udeležili pa se je bodo razstavljalci in kupci z vseh celin, vključno z Avstralijo. Tako kot sejem oljčnega olja Olio Capitale bo tudi TriestEspresso organiziral Aries, zavod tržaške Trgovinske zbornice, ki je glavne specializirane sejemske prireditve prevzel od nekdanje sejemske družbe. Sejem TriestEspresso je prav te dni navzoč na Eurogastro, mednarodnem sejmu prehrane, ki od 21. do 23. marca poteka v Varšavi, od 25. do 27. marca pa se bo TriestEspresso promoviral na dunajskem sejmu čaja in kave Tea & Cofee World Cup. Promocija se bo jeseni nadaljevala v Dubaju in v Seulu, končala pa v Av- straliji, ki je izredno zanimiv trg za gostinstvo in še posebej za kavo. Prednost sejma TriestEspresso je ta, da je njegov fokus usmerjen izključno na kavo espresso, pri čemer zajame celotno kavno verigo, od sadike do skodelice kave, vključno s praženjem, embalažo, kavni aparati in skodelicami. Zbornična mediacija Zbornična mediacija se vse bolj uveljavlja. Tržaška Trgovinska zbornica je lani izvedla 207 postopkov, če pa se bo nadaljeval trend rasti na začetku letošnjega leta, bi lahko letos število postopkov preseglo 350. In to brez upoštevanja dejstva, do so z 20. marcem postale obvezne civilne mediaci-je tudi na področju stanovanjskih sosesk in cestnega prometa, ki predstavljajo velik delež sporov. Tržaška zbornica pri izvajanju javne mediacije uporablja pravilnik nacionalne zveze trgovinskih zbornic Unioncamere. podjetništvo - Izbranih 13 najboljših poslovnih načrtov za razpis 2011-2012 Znani finalisti Podjetne Primorske Zadružna kraška banka ostaja skupaj z zavarovalnico Adriatic Slovenica glavni sponsor - Med finalisti tudi trije zamejci KOPER - V Kopru so včeraj predstavili izbor finalistov razpisa za najboljši poslovni načrt Podjetna Primorska 2011/12. Izmed 43 prijav so izbrali 13 finalistov, katerih poslovne ideje so ino-vativne, originalne, uporabne in izvedljive. Direktorja UIP Matjaža Primca veseli, da so prejeli tudi prijave iz zamejstva in drugih delov Slovenije. Prispele poslovne ideje so zelo raznolike, ugotavljajo v inkubatorju, saj pokrivajo različna področja, od alternativnih virov energije, turizma, zdravstva, spletnih in mobilnih komunikacijskih tehnologij, izobraževanja do ekologije, socialnega podjetništva in biotehnologije. Med prijavitelji je največ posameznikov, ki so že zaposleni v podjetju, in študentov. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril direktor Univerzitetnega razvojnega centra in inkubatorja Primorske (UIP) Primc, je bilo letos sicer nekoliko manj prijav kot lani, vendar te prihajajo iz vseh območij Primorske, po tri prijave pa so prišle tudi iz zamej- stva in iz drugih območij Slovenije. To po njegovem mnenju priča tudi o prepoznavnosti natečaja. Finalisti natečaja so: Jurica Buto-rac za projekt 408 Barrow - tehnična oblačila za jadranje, Danijel Stojkovič za projekt AGROTECH BIO - Inteligentno kmetovanje, Maja Fortunat za projekt Diagnostično-rehabilitacijskega centra, Luka Neels za projekt s področja energetike H-TECH, Tanja Nastovski za projekt tržnega komuniciranja Inspira start up marketing kit, Dani Humar za Integrirani aeronavtični navigacijski sistem, Irman Abdic za projekt s področja IKT tehnologije iSound, Klemen Zonta za projekt izdelave lesnih peletov iz odpadnega lesa vinske trte, Katja Abram za turistični projekt Krajši-izleti.com, prav tako na področju turizma Boštjan Mohorko za projekt Nanotel Sleep&Go, Tanja Coretti za projekt mladinskega izobraževanja Pridi z nami, Katarina Ba-ša za projekt socialnega podjetništva Uredimo.si in Peter Zor za projekt Veterinar doktor pet. Finalisti bodo zdaj morali na podlagi svojih projektov pripraviti natančen poslovni načrt, razglasitev zmagovalcev in slovesni zaključek letošnje Podjetne Primorske pa bo 5. junija v Portorožu. Natečaj organizira UIP v partnerstvu z zavarovalnico Adriatic Slovenica in Zadružno kraško banko - ki jo je na novinarski konferenci v Kopru predstavljal direktor Aleksander Podobnik - in s podporo Sveta zaupnikov Univerze na Primorskem, medijskih pokroviteljev in drugih pokroviteljev in institucij podpornega okolja. Glavni namen pobude je spodbujanje podjetniške kulture med mladimi, ustvarjanje in izmenjava znanja, ustvarjanje podjetij z visoko dodano vrednostjo in povezovanje potencialnih podjetnikov in študentov z uspešnimi podjetji, univerzitetnim in raziskovalnim okoljem. Nagrada za najboljši poslovni načrt znaša 6000 evrov, drugo- in tretjeuvrščena bosta prejela prenosni oziroma tablični računalnik, vsi finalisti pa bodo deležni podjetniškega tečaja. (STA) EVRO 1.3167 $ -0,4 evropska centralna banka 22. marca 2012 evro (povprečni tečaj) valute 22.3. 21.3. Aleksander Podobnik arhiv ameriški dolar 1,3167 1,3225 japonski jen 109,40 111,11 kitajski juan 8,3039 8,3553 ruski rubel 38,7580 38,6748 indijska rupija 67,4480 67,0180 danska krona 7,4359 7,4354 britanski funt 0,83330 0,83495 švedska krona 8,9265 8,9185 norveška krona 7,6240 7,6105 češka krona 24,736 24,629 švicarski frank 1,2055 1,2058 madžarski forint 293,50 291,53 poljski zlot 4,1645 4,1525 kanadski dolar 1,3151 1,3093 avstralski dolar 1,2696 1,2644 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3730 4,3755 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6968 0,6969 braziljski real 2,4001 2,4125 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3890 2,3989 hrvaška kuna 7,5283 7,5340 evrotržne obrestne mere 22. marca 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,24175 0,47415 0,73990 libor (eur) - libor (chf) 0,07583 0,10417 0,16833 euribor (eur) 0,447 0,832 1,136 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg ^^^ 40.078,13 € -151 ,16 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. marca 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTFREI IROPA 5,71 +3,82 INIEREUROPn KRKA 1 I IKA KOPER 0,70 50,83 -0,90 -1 05 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,40 125,00 17100 -2,31 +1 79 TELEKOM SLOVENIJE 69,00 +0,28 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA AERODROM L lUBL lANA 10,79 1120 - AERODROM L_IUBL__IANA DELO PRODAJA ETOL 24,00 139 50 -- ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 15,20 i art -0 12 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,75 h/11 IMnTCCT -) 7n -2,82 KOMPAS MTS MIKA 6,10 1850 -- PIVOVARNA LAŠKO 7,80 -2,50 POZAVAROVALNICA SAVA 5,71 +1,96 PROBANKA SAI I IS IIMBI IANA 9,80 +0,00 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATFŽ 224,00 12,50 178 00 +2,88 IERME ČAIE7 ŽITO 80,50 - ZAVAROVALNICA TRIGLAV 13,00 -3,70 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 22. marca 2012 - 1,69 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 0,65 -1,13 ALLIANZ ATIAMTIA 91,25 124 -1,03 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,575 -0,40 -4,66 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,36 0,477 -3,38 -3,90 EDISON ENEL ENI 0,85 2,81 1792 -0,70 -1,06 -1 75 FIAT FINMECCANICA 4,466 3 518 -2,45 FINMECCANICA GENERALI IFIL 12,36 -3,93 -1,59 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,46 1426 -2,21 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 26,79 213 -0,35 -1,90 -3 18 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,72 1 84 -2,28 PIRELLI e C PRYSMIAN 8,605 1318 -0,54 -1,54 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 37,9 -2,87 -2,62 +0 11 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,67 6,255 +1,46 TENARIS TERNA 0,91 14,71 +0,38 -2,52 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,00 0,046 +0,27 -2,30 -1 85 UNICREDIT 3,40 3,92 -2,05 SOD NAFTE ■ (159 litrov) 1 105,43 $ +0,08 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. marca 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 585,97 -0,67 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.809,59 812 84 -1,21 FIRS, Banjaluka 1.765,56 Ç/13 ")") -0,99 -0,16 n no UtlCA I J, UOjyiOU J-T-»,^.^. TV,VU SRX, Beograd - - Dicv c^^i^wz-v 1 /i an/17 _r»r»v un /\, jai aji_vi-_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.043,38 -0,35 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 13.046,14 -0,60 Nasdaq 100 2.731,50 -0,20 S&P 500, New York 1.392,78 -0,72 MSCI World, New York 1.312,398 -0,33 DAX 30, Frankfurt 6.981,26 -1,27 FTSE 100, London 5.845,65 -0,79 CAC 40, Pariz 3.472,46 -1,56 ATX, Dunaj 2.130,40 -3,62 PX, Praga 990,2 -0,16 EUROSTOXX 50 2.530,22 -1,46 Nikkei, Tokio 10.127,08 +0,40 STI, Singapur 2.979,25 -0,88 Hang Seng, Hongkong 20.901,56 +0,22 Composite, Šanghaj 2.375,77 -0,10 Sensex, Mubaj 17.196,47 -2,30 / ITALIJA Četrtek, 22. marca 2012 5 politika - Kljub nasprotovanju sindikalne zveze Cgil ter kritikam Demokratske stranke Vlada bo danes sprejela osnutek reforme trga dela Monti napovedal ustreznejšo formulacijo revizije 18. člena delavskega statuta RIM - »Ugotovili smo, da okrog 18. člena delavskega statuta obstaja razširjena zaskrbljenost. Rad bi zagotovil, da bomo preprečili, da bi možnost odpuščanja iz službe iz gospodarskih razlogov, ki jo predvideva osnutek reforme, zlorabili kot sredstvo za di-skriminatorsko odslavljanje delavcev. Obvezujem se, da bo vlada popravila besedilo na način, da se takšna nevarnost ne bo mogla pojaviti.« Tako je povedal predsednik vlade Mario Monti, ko je včeraj uvedel zaključno srečanje med vlado in socialnimi partnerji o reformi trga dela. Monti je dejal, da zaradi tega odprtega vprašanja vlada socialnim partnerjem ne bo posredovala besedila osnutka reforme. Reformo pa bo obravnavala na svoji današnji seji. Sicer pa je na včerajšnjem srečanju ministrica za delo Elsa Fornero predstavila ostala poglavja snujoče se reforme, okrog katerih vlada splošno soglasje. Govorila je o novem temeljnem modelu delovne pogodbe, o novem sistemu socialnih blažilcev itn. Kot rečeno, pa je obšla načrtovano spremembo 18. člena delavskega statuta. Monti in za njim Fornerova sta sicer poudarila, da vlada namerava še naprej zagovarjati stališče, po katerem bi po novem imeli zagotovljeno pravico ohraniti delovno mesto le tisti delavci, ki bi bili odpuščeni na osnovi diskriminacije. Če bi bili delavci odpuščeni iz disciplinskih razlogov, naj bi sodnik odločil, ali imajo pravico do ohranitve delovnega mesta ali pa do denarne odškodnine. Le v primeru odpuščanj iz gospodarskih razlogov naj bi prišla v poštev izključno denarna odškodnina. Kot rečeno, pa bo vlada to zadnjo možnost bolje formulirala, da ne bi postala krinka za diskri-minatorska odpuščanja. Na to nevarnost je v minulih dneh posebno opozorila sindikalna zveza Cgil, ki je sploh kritična do revizije 18. člena delavskega statuta. Včeraj sta se ji do neke mere pridružili sindikalni zvezi Cisl in Uil, ki sta sicer izrazili pripravljenost na kompromisno rešitev. »Tudi mi hočemo spremeniti normo o odpuščanju iz gospodarskih razlogov,« je včeraj dejal sekretar Cisl Raffaele Bonanni. »Tudi mi hočemo nemški model. Upamo, da ga bomo s pomočjo Demokratske stranke dosegli,« je pristavil. V resnici bi bila reforma trga dela ob nasprotovanju Cgil težko prebavljiva za demokrate. Strankin sekretar Pier Luigi Ber-sani je v sredo brez dlak na jeziku povedal, da si Monti v zvezi z 18. členom ne sme in ne more privoščiti »diktatov«. Sekretar Ljudstva svobode Angelino Alfano ga je včeraj zaradi tega napadel. Dejal je, da je Bersani talec Cgil in še zlasti kovinarjev Fiom, ter opozoril, da Berlusconijeva stranka ne bo pristala na nadaljnje popuščanje »ekstremistom«. Toda k stališčem Cgil sta se včeraj, kot rečeno, pomembno približali sindikalni zvezi Cisl in Uil. Medtem se je tudi desni sindikat Ugl izrekel proti reviziji 18. člena. Še več. Osnutek vladne reforme je kritično ocenila tudi italijanska škofovska konferenca. Načelnik njene komisije za delo msgr. Giancarlo Bregantini je v intervjuju za tednik Famiglia cristiana poudaril, da delavec ni »blago«, ki bi ga lahko odpustili iz »bilančnih razlogov«. Podtajnik Demokratske stranke Enrico Letta pa je v pogovoru za Financial Times opozoril, da bi razbitje Demokratske stranke lahko privedlo do padca Montijeve vlade. Po drugi strani vladni osnutek reforme žanje mnoge pozitivne ocene tudi na mednarodni ravni. Že v sredo ga je podprla Evropska komisija, včeraj pa sta se o njem pozitivno izrekla Mednarodni denarni sklad in ameriški ambasador v Rimu David Thor-ne. Svojo podporo vladnim stališčem je sicer včeraj potrdila tudi predsednica italijanskih industrijcev Emma Marcegaglia, ki je dejala, da bi bilo za Confindustrio nesprejemljivo sleherno »nazadovanje« od pozicij, ki jih je vlada že zakoličila. Kot rečeno, bo vlada na svoji današnji seji skušala ustrezneje formulirati revizijo 18. člena. K temu jo je ne nazadnje spodbudil njen glavni pobudnik in veliki podpornik, predsednik republike Giorgio Napolitano. Sicer pa bo zadnjo besedo imel parlament. Predsednik vlade Mario Monti v pogovoru z ministrico za delo Elso Fornero ansa confindustria - Na tajnih volitvah novega predsednika Giorgio Squinzi za 11 glasov premagal Alberta Bombasseia RIM - Emma Marcegaglia je včeraj dobila naslednika. Confindustrio bo naslednja štiri leta vodil Giorgio Squinzi, 69-letni pooblaščeni upravitelj skupine Mapei, ki jo je ustanovil z očetom in ki je danes s 7500 zaposlenimi največji svetovni proizvajalec lepil in kemijskih proizvodov za gradbeništvo. Squinzi, rojen v Cisanu Bergamasco, je na tajnem glasovanju odbora Confindustrie za enajst glasov premagal svojega tekmeca Alberta Bombasseia. Dobil je 93 glasov, Bombassei pa 82. Pomeni, da se je vrh industrijske organizacije praktično razpolovil, kar ni ravno najboljša popotnica za Squinzijev štiriletni mandat. Ni torej naključje, da so vsi komentarji postavljali v ospredje potrebo, da novi predsednik preseže razhajanja in da postane predsednik vseh članov organizacije. Tudi sam je obljubil, da bo »predsednik vseh«, saj novo funkcijo razume kot misijo, v svoj program pa je med glavnimi nalogami uvrstil spodbujanje gospodarske rasti. Bombassei je novemu predsedniku priporočil, naj skrbi za strnjenost organizacije in naj prisluhne potrebi po spremembah. »Zadovoljen sem, v športnem smislu, saj sem se zelo potrudil,« je izjavil Squinzi, ki se je kot kolesarski navdušenec primerjal s kolesarjem »svoje« ekipe Mapei, Oscarjem Freirejem: »Vedno se je odlepil zadnjih 50 metrov in na koncu zmagal.« Tudi Emma Marcegaglia je zadovoljna s svojim naslednikom: »Tako kot se je vedno dogajalo, se bodo vsi strnili okrog novega predsednika, ki bo predstavljal tako tiste, ki so ga volili, kot tiste, ki ga niso.« Morda je presenetljivo le to, da bo mlado predsednico zamenjal nekdo, Id bi ji lahko bil oče. Emma Marcegaglia z naslednikom Giorgiom Sguinzijem ansa Na ladji Costa Concordia našli pet novih trupel GROSSETO - Na ponesrečeni ladji za križarjenja Costa Concordia, ki je v noči na 13. januar nasedla pred toskanskim otokom Giglio, so našli pet novih trupel in jih bodo na kopno dvignili v prihodnjih dneh. Trupla je odkril daljinsko voden robot, ki je preiskoval ladjo. Na kopno naj bi jih dvignili v prihodnjih dneh. »Trupla bo težko identificirati, saj so bila dalj časa v vodi,« je dejal neimenovani tiskovni predstavnik agencije. Na Costi Condordii je bilo v času nesreče 4229 potnikov. Umrlo je 32 ljudi. Doslej so našli 30 trupel, vključno z omenjenimi petimi, še vedno pa pogrešajo dva potnika. Po nesreči so z ladje tudi začeli prečrpavati 2400 ton goriva. Po napovedih naj bi se prečrpava-nje končalo v soboto. Tožilstvo je zaradi nesreče sprožilo preiskavo proti kapitanu ladje in prvemu častniku ladje, Francescu Schettinu in Ciru Ambrosiu. Več deset preživelih pa je zaradi nesreče v Franciji, Nemčiji in ZDA vložilo tožbo proti lastnici ladje, družbi Costa in njeni ameriški partnerski družbi Carnival. Costa je ranjenih potnikom ponudila 11.000 evrov odškodnine po osebi in nadomestilo stroškov. Beppe Grillo bo moral plačati Fininvestu odškodnino MILAN - Komik in politik Beppe Grillo bo moral plačati Berlusconijevi družbi Fininvest 50 tisoč evrov odškodnine zaradi obrekovanja. Tako je razsodilo prizivno sodišče v Milanu. Fininvest je Grilla prijavil sodstvu zaradi članka »Il caso Parmalat ed il crepuscolo dell'Ita-lia« (Primer Parmalat in somrak Italije), ki ga je objavil januarja 2004 v reviji In-ternazionale. V njem je način poslovanja Berlusconijeve družbe primerjal s Tanzijevim podjetjem, ki je tedaj skra-hiralo. Grillo se je v zagovoru branil, češ da je šlo za politično satiro, toda sodniki so očitno drugačnega mnenja. Družba Fininvest, ki je v pritožbi zahtevala 500 tisoč evrov odškodnine, je včeraj prizivno razsodbo pozdravila. Lažna univerza VIP-om podeljevala častne doktorate CASERTA - Tožilstvo iz kraja Santa Maria Capua Vetere je zaseglo spletno stran lažne univerze Janeza Pavla I., ki je pospeševala vpise tudi s podeljevanjem častnih doktoratov vidnim osebnostim. Med častnimi diplomiranci so igralec Lino Banfi, nekdanji minister Rocco Buttiglione, nekdanji šef vatikanskega tiskovnega urada Navarro Valls in drugi. Kolovodja tega hudodelskega združenja Luciano Ricolfi je bil tako predrzen, da je slovesno odprtje akademskega leta nekoč priredil celo v prostorih poslanske zbornice. sodstvo - Zadeva Unipol Začetek procesa proti Berlusconiju prestavljen RIM - Nov sodni proces proti nekdanjemu italijanskemu premieru, ki bi se moral začeti včeraj, so zaradi stavke odvetnikov prestavili. Proces naj bi se po odločitvi milanskega sodišča začel 29. marca. Proti Berlusconiju potekata še dva druga sodna postopka. Nekdanji premier je obtožen, da je pomagal objaviti nezakonito prestrežene telefonske pogovore, pred sodiščem se bo moral zagovarjati tudi njegov brat Paolo. Obtožbe so povezane s preiskavami finančnega škandala iz leta 2005, povezanim s prevzemom banke Antonveneta. Proti Berlusconiju potekata še dva druga sodna postopka. V procesu Ruby je nekdanji premier obtožen zaradi spolnih odnosov z mladoletnico in zlorabe položaja. Pri drugem postopku pa je obtožen utaje davkov in prikrivanja informacij pri prodaji filmskih in televi- Silvio Berlusconi ansa zijskih pravic za svoj medijski koncern Mediaset v 90. letih prejšnjega stoletja. Še en postopek, pri katerem se je moral Berlusconi zagovarjati pred sodiščem, ker naj bi podkupil britanskega odvetnika Davida Millsa, pa se je končal brez razsodbe zaradi zastaranja. Berlusconi naj bi svojega odvetnika podkupil v zameno za krivo pričanje v njegovo korist v dveh drugih sojenjih iz 90. letih minulega stoletja. politika - Orlando kandidat za župana Leva sredina razdvojena na volitvah v Palermu PALERMO - Tiskovni predstavnik Italije vrednot Leoluca Orlando bo kandidiral za palermskega župana. To svojo odločitev bo uradno predstavil danes na tiskovni konferenci. S tem je stranka Antonia Di Pietra na krajevni ravni dokončno prelomila zavezništvo z Demokratsko stranko, ki v skladu z rezultatom primarnih volitev namerava predlagati kot županskega kandidata mladega Fabrizia Ferrandellija. Orlando je že bil trikrat izvoljen za palermskega župana, in sicer v letih 1985 in 1990 kot predstavnik Krščanske demokracije ter leta 1993 kot voditelj gibanja La Rete. Poleg Italije vrednot ga bodo zdaj predvidoma podprli Federacija levice in Zeleni. Vse kaže, da se bo k tej volilni navezi pridružilo tudi krajevno gibanje Un'altra storia Rite Bor-sellino, se pravi evropske poslanske Demokratske stranke, ki jo je na primarnih volitvah porazil Ferrandelli. Po drugi strani pa bo Ferrandelli lahko računal na uradno podporo Demokratske stranke ter Levice ekologije in svo- Leoluca Orlando ansa bode predsednika deželne vlade Apulije Nichija Vendole. Na skorajšnjih palermskih občinskih volitvah se bo torej leva sredina predstavila globoko razdvojena, in to kljub koalicijskim primarnim volitvam. Kaže, da je jabolko spora predvsem odnos do deželne vlade Sicilije, ki jo vodi avtonomist Raffaele Lombardo. Ferrandelli je blizu Lombardu, medtem ko ga Orlando in Borsellinova politično odklanjata. Toda mimo tega je jasno, da vse to predstavlja hud vulnus za levo sredino, pa tudi za bodočnost levosre-dinskih koalicijskih primarnih volitev. 6 Petek, 23. marca 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu urbanistika - Ambiciozen načrt skupine MANIFETSO2020 Trst bogat s praznimi stavbami, ki bi jih mladi hoteli izkoristiti Včeraj podpisali dogovor s pokrajinsko upravo, ki jim bo zaupala preureditev prve nepremičnine Stavba na vogalu med ulicama San Michele in Felice Venezian manfetso2020 V hišo ob ovinku pod kamnolom Faccanoni se zatekajo brezdomci manifetso2020 Skupina mladih diplomirancev in raziskovalcev sestavlja katalog praznih in propadajočih stavb na Tržaškem. Fotografije in predloge za ponovno uporabo teh nepremičnin sprejemajo v socialnem omrežju Fa-cebook (na strani Catalogo degli spazi opportunita), končni cilj pa je zelo ambiciozen. V kolikšni meri je uresničljiv, bo povedal čas. Skupina MANIFETSO2020, ki je nastala pred poldrugim letom, hoče biti posrednik med lastniki stavb, morebitnimi vlagatelji in interesenti, ki bi preurejena poslopja uporabljali. Mladi arhitekti, urbanisti in raziskovalci ponujajo ideje in priložnosti za najrazličnejše dejavnosti, saj je v Trstu praznih poslopij na pretek in novih ni potrebno graditi. Včeraj je skupina podpisala dogovor s Pokrajino Trst, ki bo mladim zaenkrat dala na razpolago delovne prostore Foruma mladih, v bližnji prihodnosti pa jim bo zaupala preureditev prve nepremičnine. »Z zadovoljstvom podpiramo pametne in originalne predloge, saj je aktivno sodelovanje občanov v našem drugem mandatu ena od prioritet,« je na srečanju na sedežu pokrajinske uprave v palači Galatti dejala predsednica Pokrajine Maria Teresa Basa Poropat. Odbor-nica za upravljanje premoženja in šolskih poslopij Mariella De Francesco je podčrtala, da je skupina MANIFETSO2020že uspešno sodelovala s šolami, skupaj z dijaki je obnovila nekatere prostore zavoda za geometre Max Fabiani. Marco Barbariol, Marco Svara in Claudio Farina so razložili, da se je vse skupaj začelo z anketo. Mladi in manj mladi so odgovarjali na vprašanje, kako se lahko Trst do leta 2020 prebije na prvo mesto v Evropi po kakovosti življenja. Izpolnjenih je bilo 1798 vprašalnikov, rezultate pa so analizirali s pomočjo družbe SWG. Na osnovi tega so zasnovali pet načrtov, eden od katerih zadeva urbanistično prenovo oziroma priložnosti, ki jih Trst ponuja s svojimi neizkoriščenimi stavbami. Ta tema je po mnenju anketirancev strateškega pomena, kakor so tudi strateški zaposlovanje, visokokakovostne kulturne pobude in zadrževanje mladih talentov v Trstu. »Mladi se morajo uveljaviti v Trstu, zato jih hočemo podpirati pri ustvarjanju novih podjetniških pobud v neizkoriščenih stavbah,« piše v načrtu. Potrebno je povezati tri dejavnike - lastnike nepremičnin, interesente in vlagatelje. Mladi člani skupine poudarjajo, da niso nepremičninska agencija, saj se ukvarjajo z opuščenimi stavbami, ki niso na trgu. Trenutno sestavljajo katalog nepremičnin, ki bo kmalu na ogled na spletu (stran bo urejal Christian Jugovac), sledilo bo proučevanje ponudb in načrtov, tretjo fazo pa predstavlja odprtje delovišč. Zamisel bodo junija v Strasbourgu predstavili Evropski komisiji in Svetu Evrope v okviru »think tanka« Edgeryders. (af) devin-nabrežina - Kraški vodovod Možnost za razvoj Odobren sklep o oddaji v brezplačno uporabo sedanjih prostorov vodovoda v Nabrežini kroma Vodovodno omrežje v Medji vasi upravlja Kraški vodovod karabinjerji - 36-letni moški v priporu Pretepal mater Pod vplivom alkohola redno izvajal nasilje v družinskem stanovanju Nabrežinski karabinjerji so odvedli v pripor 36-letnega Tržačana, ki je več mesecev pretepal svojo 65-letno mater in ji grozil. Priporni nalog je na zahtevo državne tožilke Cristine Bacer podpisal sodnik za predhodne preiskave. Moški je po navedbah karabinjerjev alkoholik, po poklicu delavec. Ravno pod vplivom alkohola je v letu 2011 in v prvih mesecih tega leta redno pretepal mater, s katero stanuje v nekem stanovanju na vzhodnem obrobju Trsta (podrobnosti niso nudili, da bi zaščitili zasebnost družinskih članov). Z njima stanuje tudi oče, ki je bil baje prav tako žrtev nasilnega sina. Obvestilo o nasilnem dogajanju naj bi karabinjerji prejeli od nekoga, ki ni član omenjene družine. Uvedli so preiskavo in naposled ugotovili, da je sum nasilja v družini utemeljen. V Palermu prijeli mlado tatico, ki je že uporabila več sto lažnih identitet Preiskovalci jo dobro poznajo, v svoji tatinski karieri pa je kljub mladim letom uporabila že več sto lažnih identitet. Policija je 23-letno hrvaško državljanko, zoper katero je tržaško sodišče izdalo priporni nalog, prijela v Palermu. Mladenka že več let krade v stanovanjih, tržaški mobilni oddelek policije jo je iskal že dobra tri leta. V Trstu je namreč izvedla več tatvin, pogosto pa so jo tudi osebno preiskali. Obsojena je bila že v Bariju, Benetkah, Cassinu, Milanu in Trstu, kjer so jo obsodili zaradi treh tatvin iz leta 2007, ko je bila stara 18 let. Zaradi nakopičenih obsodb bo morala prestati skupno zaporno kazen petih let in petih mesecev. Devinsko-nabrežinski občinski svet je na zadnji seji odobril sklep o oddaji Kraškemu vodovodu v brezplačno uporabo prostorov , v katerih sedaj deluje. Prostori - majhno poslopje z uradi, skladišče in dvorišče -se nahajajo za županstvom. Občinski odbor se je v prejšnjih dneh sestal s predsednikom Kraškega vodovoda Davidom Pizzigo, ta je upraviteljem predstavil predlog o širjenju dejavnosti vodovoda, za kar pa bi moralo podjetje imeti na razpolago primerne urejene prostore. Oddaja v najem je bila določena za dobo 30 let (ali do konca delovanja Kraškega vodovoda, če bi se slednje prej izteklo). Obenem je občinski svet odobril amandma o ureditvi določenega števila parkirnih mest na dvorišču območja Kraškega vodovoda, ki naj bi bila namenjena občinskim uslužbencem. Tako bi lahko zaposleni na občini tam parkirali, s čemer bi se sprostila parkirna mesta okrog županstva. Amandma je bil soglasno odobren. V razpravi je župan Giorgio Ret poročal o srečanju županov treh kraških občin(devinsko-nabrežinske,zgo-niške in repentabrske), dejanskih lastnic Kraškega vodovoda, nakaterem je bil govor tudi o razvojnih dejavnostih vodovodnega podjetja. Občinski svetnik Slovenske skupnosti Edvin Forčič pa je ocenil, da bo postal Kraški vodovod nekakšna »operativna, tehnična roka« občine. Zavzel se je za njegov razvoj in pozitivno ocenil predlog, po katerem naj bi imel vodovod svoj sedež za stike z javnostjo v Nabrežini, skladišče za operativne dejavnosti pa v nekdanji vojašnici v zgoniški občini. Ob koncu je še čestital, ker je trem kraškim občinam »uspelo rešiti Kraški vodovod, da je ostalo upravljanje vodnih virov v domačih rokah.« Podobno se je izrazil tudi svetnik Demokratske stranke Massimo Veronese. Ocenil je, da je oddaja v brezplačno uporabo strukture za županstvom pomembno za vodovodno podjetje, ki predstavlja lep primer skupnega medobčinskega upravljanja vodnih virov. Sklep je bil odobren soglasno. M.K. deželna vlada 60 milijonov za katinarsko bolnišnico Deželna vlada ima pripravljenih 60 milijonov evrov za celovito prostorsko preureditev bolnišnice na Katinari. To je včeraj v deželnem svetu sporočil predsednik FJK Renzo Tondo, ki pa je pojasnil, da je za odobritev načrta za preureditev ka-tinarske bolnišnice potreben programski načrt z vsemi zainteresiranimi upravami in zdravstvenimi ustanovami, ki ga še ni. Zato so v levosredinski opoziciji Tondove besede označili kot predvolilno reklamo. Kot predvolilno potezo ocenjujejo tudi Tondov nenapovedani (s fotografi in novinarji) sredin obisk na katinarski ur-genci. Tržaški tajnik Demokratske stranke Francesco Russo je pripravljen sodelovati za posodobitev Katinare, a ne v sklopu Tondove volilne kampanje, pojasnjuje. GABROVEC Prosecco Doc: FJK priznava velike zamude Deželna vlada priznava, da glede znanega protokola Prosecco Doc se v glavnem ne izpolnjujejo sprejete obveze. To je včeraj v deželnem svetu dejal odbornik Elio De Anna, ki je prebral poročilo bolnega kmetijskega odbornika Claudia Violina. Šlo je za odgovor deželne uprave na vprašanje svetnika Slovenske skupnosti Igorja Ga-brovca, ki je znova pozval pristojne k spoštovanju obvez iz omenjenega protokola. Dežela še naprej zavrača na državo in Evropo vso odgovornost za znane okoljske omejitve na Krasu, glede denarja pa naj bi bil na razpolago, ko bodo vsi ti problemi rešeni. Gabrovec je znova spomnil predsednika Renza Tonda, da so ga zastopniki vinarjev že pred časom zaprosili za srečanje. Deželni svet je torej ponovno prisluhnil težavam kmetijstva in posebej še vinogradništva na Tržaškem, kjer je večji del kmetijskih površin zaobjet v zaščitena območja in s tem podvržen vsem mogočim razvojnim omejitvam, velikim stroškom za vsak najmanjši načrt in zavlačevanju vseh birokratskih postopkov. Ob tem je Gabrovec izpostavil tudi popolno pomanjkanje finančnih podpor, ki bi vsekakor uspešnim pretežno mladim podjetnikom omogočilo še odločnejši kakovostni skok in torej vsestransko blaginjo za mesto Trst in njeno naravno zaledje. »Naravnost smešne so zato tudi teze, ki smo jih v teh dneh brali tudi v krajevnem italijanskem tiskanem dnevniku, da so slovenski kmetovalci na Krasu premalo pogumni, saj naj bi se omejevali na gojenje vrtičkov, namesto da bi se lotili obdelovanja ra-zraščenih gozdov, s premostitvijo okoljevarstvenih omejitev in z usklajevanjem razvoja z varstvom narave,« je pristavil Gabrovec. Pri tem je omenil, da deželni uradi pišejo razvojne načrte, brez katerih je dejansko omogočeno vsako razvojno načrtovanje v zaščitenih območjih Natura 2000, že skoraj celo desetletje. »Ti načrti naj bi bili nared pred koncem leta, se pravi v najboljšem primeru par mesecev pred deželnimi volitvami, kar je škandalozno,« je stvar ocenil zastopnik SSk. / TRST Petek, 23. marca 2012 1 7 UPOKOJENCI - Sindikat Spi-Cgil sprožil državno kampanjo za zaščito pravic priletnih Odprite tista vrata Nujne kontrole v domovih za ostarele za ugotovitev nepravilnosti, zlorab in surovega ravnanja Domovi morajo biti vselej odprti - Javna uprava mora nameniti denar tudi za oskrbo na domu Domovi za ostarele morajo biti odprti za vse 24 ur na 24 in je treba nadzorovati pogoje, v katerih sprejemajo goste. Nujne so namreč kontrole za ugotovitev nepravilnosti in zlorab z namenom odkritja t.i. domov-lager-jev, v katerih ravnajo surovo s priletnimi, ki so torej brez osnovnih pravic. V tem smislu so potrebni ukrepi, da bodo ostarelim v domovih zajamčeni ustrezni pogoji in storitve in da bo zagotovljena primerna kakovost življenja. To je namen kampanje Odprite tista vrata (Aprite quelle porte), ki jo je sprožil na državni ravni sindikat upokojencev Spi-Cgil. Sindikat računa, da bo lahko vrnil dostojanstvo vsem, ki bivajo v domovih za ostarele in namerava razkriti vse domove-zapore, v katerih so priletni v bistvu sužnji, lastniki oziroma upravitelji domov pa si večkrat neupravičeno polnijo blagajno. Državna kampanja se je začela včeraj in sta jo predstavili včeraj dopoldne na sedežu tržaškega sindikata Spi-Cgil odgovorna za zdravstveno-socialne politike pri državnem tajništvu Spi-Cgil Celina Cesari in generalna tajnica tržaškega Spi-Cgil Giovanna Del Giudice. Za začetek kampanje so izbrali Trst, ker je v tem mestu v povprečju na državni ravni največje število postelj v domovih za osta- rele. V deželi Furlaniji-Julijski krajini so skupaj 10.803 mesta v 193 strukturah. Od teh je kar 90 na Tržaškem za skupaj 3.084 mest. Zamisel za kampanjo je nastala v januarju po odkritju zlorab nad priletnimi gosti nekega doma v Sanremu, je povedala Cerina Cesari. To je bil le eden izmed tolikih primerov, ko je bila ostarelim odvzeta prostost in možnost druženja, saj so žal razširjeni primeri zlorabe, slabega ravnanja z osebami in neustreznih storitev. Zato je nujna odmevna akcija, v kateri bodo udeleženi tudi uslužbenci domov, sorodniki ostarelih in predstavniki javnih institucij, ki bodo lahko tudi prijavili primere nasilja. Poleg tega pa mora javna uprava nuditi ustrezna finančna sredstva za strukture, ki nudijo oskrbo na domu, je še povedala tržaška tajnica Del Giudice in dodala, da bodo v Trstu tudi odprli nekatera informativna okenca. Sindikat Spi-Cgil se je obvezal, da bo nadzoroval dogajanje v domovih, in to tudi glede delovnih pogojev uslužbencev, ki pogosto posvečajo vsakemu priletnemu gostu le 1 ali 2 minuti na dan. Informacije in prijave bo mogoče posredovati sindikatu tudi prek elektronske pošte na naslovu apritequelle-porte@spi.cil.it. A.G. Zgovorna slika iz državne kampanje sindikata upokojencev Spi-Cgil PROSEK - Obnavljanje zgodovinskega igrišča Primorja Na Veliki Rouni nogomet in ragbi? Igrišče bodo prekrili s prevleko umetne trave - Poseg vreden 660 tisoč evrov - Veteransko prvenstvo ragbija? Nogometno igrišče na Veliki Rouni pri Proseku si bo kmalu nadelo nov videz. Zgodovinsko igrišče domačega Primorja so začeli pred kakim tednom prenavljati, da bi ga preuredili in posodobili, ko bo delo končano pa bosta na igrišču vidni dve bistveni novosti. Prekrito bo s prevleko umetne trave in ne bo služilo, kot doslej, zgolj nogometu, temveč bodo na njem odigrali tudi tekme ragbija. Igrišče na Veliki Rouni ima za sabo že dolgo zgodovino. Zgradili so ga, vključno s podzemskimi odtočnimi kanali, kar je bilo za tiste čase prava novost, angleški vojaki za časa Zavezniške vojaške uprave. Po njihovem odhodu so ga prevzeli domačini. Sprva so na njih odigrali le tradicionalne nogometne tekme med Starimi in Mladimi, konec šestdesetih let pa so se pri Primorji odločili, da ga primerno uredijo in ogradijo. Z udarniškim delom jim je to tudi uspelo, tržaška občina je prispevala slačilnice, tako je bilo prenovljeno igrišče pripravljeno za uradna tekmovanja. Primorje je na njem odigralo več sezon. Po »preselitvi« proseškega nogometnega društva na igrišče bližnjega športnega centra Er-vatti, pa je začela Velika Rouna samevati. Vse do nekaj let, ko je postalo spet »zanimivo«, predvsem za morebitno igranje ragbija (za kar se sedaj še posebej ogreva deželni odbornik za šport in nekdanji igralec ragbija Elio De Anna). Pri preureditvi igrišča sodelujejo Pokrajina Trst, Dežela Furlanija-Julijska krajina in Občina Trst, kot je razvidno iz napisa na tabli o izvajanju del. Ne gre pa pozabiti, da je zemljišče del prose-škega jusarskega premoženja. Za prenovo igrišča je bilo predvidenih 660 tisoč evrov. Dražba za oddajo del je bila izvedena sredi lanskega decembra, dela si je zagotovilo gradbeno podjetje Bi Zeta, in sicer s 16-odstotnim znižanjem izklicne cene (545.928,50 evra). Dela naj bi trajala 120 dni. V odloku tržaške občine o začetku del je jasno zapisano, da bo prenovljeno igrišče »večnamensko«: namenjeno bo tako nogometnim tekmam kot igranju ragbija. Pozornost do tega športa, ki je bil doslej na Krasu uradno povsem nepoznan, ni naključna. Če bodo predvidevanja obveljala naj bi na Prose-ku odigrali nekaj tekem mednarodnega veteranskega prvenstva v ragbiju. M.K. Nogometno igrišče Velika Rouna na Proseku bo dobilo novo podobo kroma SINDIKAT - Fiom Dveurni stavki bodo sledili drugi protesti Dveurna stavka proti reformi trga dela in proti spremembi člena 18, ki jo je včeraj oklical sindikat kovinarjev Fiom-Cgil, je dobro uspela. V deželi Furlaniji-Julijski krajini in na Tržaškem so se ustavili ob koncu vsake delovne izmene v mnogih tovarnah, med njimi pa so bili tudi uslužbenci družb Sincro-trone in Fincantieri. Predstavniki Fioma v tržaškem Fincantieriju pa so glede na dogajanje napovedali še dodatne protestne pobude. V luči zadnjega razvoja dogodkov so delegati Fio-ma izrazili negativno mnenje o početju italijanske vlade, ker je njen prvenstven namen uvedba svobode odpuščanja zaposlenih, so zapisali v tiskovni noti. Namen novih protestnih pobud bo torej prispevati k ponovnem odprtju pogajanj z namenom sklenitve sporazuma, ki bo jamčil osnovne delavske pravice, so še povedali delegati. GIBANJE NO TAV Gladovna stavka za dialog Prisluhnite jim! Pod tem geslom je skupina somišljenikov gibanja NoTav 17. marca v Turinu začela štafetno gladovno stavko v podporo zahtevi, da bi oblasti vzpostavile korektnejši dialog s krajevnimi skupnostmi, ko se odloča o velikih javnih delih. V dolini Susa od istega dne gladovno stavkajo župan, odborniki in svetniki občine Villar-focchiardo, podoben protest pa pripravljajo tudi v Liguriji. Gladovni stavki so se včeraj pridružili tudi nekateri Tržačani. Včeraj je gladoval član Gibanja za svet brez vojn in nasilja Davide Ber-tok, danes bo štafetno palico prevzel Alessandro Capuzzo, član Odbora za mir Danilo Dolci, jutri pa redovnik Antonio Santini od Blaženih graditeljev miru. Z nenasilnim protestom želijo opozoriti, da obstaja tudi pri nas problem načrtovane hitre železnice na relaciji Benetke -Trst - Slovenija. OBČINA TRST Komemoracija gen. Licia Giorgierija Rektor tržaške univerze Francesco Peroni bo danes glavni govornik na svečanosti v spomin na generala Licia Giorgierija ob 25. obletnici njegove nasilne smrti. Giorgieri je pred natanko četrt stoletja padel pod streli teroristične skupine UCC (Unione comunisti combattenti). Rojen je bil v Trstu leta 1925, na tukajšnji univerzi pa je leta 1949 diplomiral v pomorskem inženirstvu. Ubral je vojaško poklicno pot v letalstvu, kjer se je povzpel do čina generala, ob tem pa je tudi poučeval na inženirski fakulteti Tržaške univerze. Spomnili se ga bodo danes ob 12. uri v dvorani občinskega sveta na pobudo občinske uprave. Poleg rektorja bodo govorili predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič, župan Roberto Cosolini, deželna odborni-ca Angela Brandi, predstavnik Združenja Tržačanov in Goričanov v Rimu Roberto Sancin in pokojnikova vdova Giorgia Giorgieri. Hidrodinamična centrala Tržaška sekcija združenja Italia Nostra prireja danes v prostorih četrtega pomola v starem pristanišču ob 17. uri posvet o hidrodi-namični centrali. O tem bodo ob napovedani udeležbi predstavnikov mestnih in pokrajinskih oblasti ter tržaških parlamentarcev govorili deželni direktor spomeniškega varstva Giangiacomo Martines, avtorica knjige o centrali Antonella Caroli ter češki znanstveniki Vladimir Šlapeta, Lenka Blaž-kova in Jan Palas, ki so sodelovali pri urejanju publikacije, medtem ko bo bivši superintendant za spomeniško varstvo Luca Rinaldi govoril o projektu za obnovo centrale. Posvet, ki se ga bosta med drugim udeležila tudi visoka predstavnika ministrstva za kulturne dobrine Salvatore Nastasi in Bian-caneve Codacci Pisanelli, bo stekel ob zaključku obnovitvenih del objekta. Mafija ni »naša stvar« Mafija ni »naša stvar«: tako je naslov srečanju, ki bo danes ob 17. uri v občinski knjižnici Stelio Mattio-ni v Ul. Petracco 10 v Naselju sv. Sergija, kjer bo govor o izkušnjah in pričevanjih o zakonitosti in aktivnem državljanstvu. Govorili bodo tržaška podžupanja Fabiana Martini, pokrajinska referentka protimafijskega združenja Libera Marina Osenda in koordinatorka skupnosti San Martino al Campo Miriam Kornfeind ter predstavniki združenja RIME. Ločeno zbiranje odpadkov V zborni dvorani liceja Galileo Galilei bo danes ob 17. uri tretje in zadnje srečanje, posvečeno ločenemu zbiranju odpadkov, ki ga prirejajo Univerza za tretje življenjsko obdobje, Občina Trst in podjetje Acegas Aps. Govorili bodo občinski in pokrajinski odbornik za okolje Umberto Laureni in Vitto-rio Zollia, predstavnika Acegas Aps Paolo Dal Maso in Erica Zu-gna ter predsednik Univerze za tretje življenjsko obdobje Ugo Lupa-telli in docent Biagio Mannino. Demokracija v dobi t.i. »fiscal compacta« V dvorani Centra za prostovoljno služenje v Ul. sv. Frančiška 2 bo danes ob 17. uri srečanje z naslovom Demokracija v obdobju »fiscal compacta«, posvečeno napadu nove evropske gospodarske pogodbe, kateremu so podvržene politične, socialne in delavske pravice. Govoril bo Franco Russo, predstavnik odbora No debito, ki je skupaj z združenjem Penombre soorgani-zator srečanja. Na Greti o prometnem načrtu Na sedežu rajonskega sveta za Ro-jan, Greto, Barkovlje, Kolonjo in Škorkljo v Vili Primc na Rebri za Greto 38 bo drevi ob 20. uri srečanje, posvečeno prometnemu načrtu Občine Trst. Sodelovala bosta odbornica za javna dela Elena Marchigiani in mobility manager Giulio Bernetti. Naravni biotop jezerc pri Orehu V dvorani centra Millo na Trgu republike 4 v Miljah bo danes ob 18. uri srečanje o naravnem biotopu jezerc pri Orehu, o katerem bo govoril favnist Enrico Benussi. Knjiga o Erricu Malatesti V krožku Germinal v Ul. del bosco 52/a bo drevi ob 20.30 srečanje, na katerem bodo predstavili knjigo Vittoria Giacobinija Non ho bi-sogno di stare tranquillo, ki je posvečena znanemu italijanskemu anarhistu Erricu Malatesti. Srečanje prireja založba eleuthera. 8 Petek, 23. marca 2012 TRST / Dušan Jelinčič KOBARID'38 danes, 23. marca ob 20.30 _(premiera-rfifl A)_ jutri, 24. marca ob 20.30 (red B) v nedeljo, 25. marca ob 16.00 (red C) avtobusni prevoz iz Sesljana in z Opčin v četrtek, 29. marca ob 19.30 (red K) v petek, 30. marca ob 20.30 (red F) v soboto, 31. marca ob 20.30 (red T) vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com Včeraj danes Danes, PETEK, 23. marca 2012 JOŽE Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 18.22 - Dolžina dneva 12.20 - Luna vzide ob 5.58 in zatone ob 19.34 Jutri, SOBOTA, 24. marca 2012 GABRIJEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,4 stopinje C, zračni tlak 1029,7 mb raste, vlaga 41-odstotna, veter 7 km na uro severo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje C. EI3 Lekarne U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05 »Posti in piedi in paradiso«; 22.15 »John Carter 3D«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »The Lady - L'amore per la liberta«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.00, 22.15 »Edgar Allan Poe - Tha Raven«; 16.00, 18.05, 20,10, 22.15 »Ghost Rider - Spi-rito di vendetta«; 16.15, 18.00, 20.10, 22.10 »E' nata una star?«; 16.30, 19.00, 21.30 »Quasi amici«; 19.50, 22.15 »Posti in piedi in paradiso«; 16.15, 19.00 »John Carter«; 21.45 »John Carter 3D«; 16.05, 18.10 »Ti sti-mo fratello«; 16.15, 18.00, 20.25, 22.15 »L'altra faccia del diavolo«. FELLINI - 17.20, 20.30 »The Artist«; 16.00, 19.00, 22.15 »Cesare deve mo-rire«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.00, 20.00, 22.00 »17 ragazze«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Magnifica presenza«. F0T0VIDE0 TRST 80 vabi na 12. VIDE0NATEČAJ Ota - Hrovatin danes, 23 . marca ob 20. uri v Narodnem domu v Trstu Ul. Filzi 14 Projecirani bodo najlepši filmi in slikovne predstavitve. S Izleti Do sobote, 24. marca 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040 764441), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 300940). ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabi na ogled gledališke predstave La casa de Bernarda Alba (de Federico García Lorca) Predstavlja skupina študentov španščine iz Ljubljanske univerze, Hipercloridria. pod vodstvom Alejandra Rodrigueza Diazdel Reala Predstava bo v španskem jeziku s slovenskimi nadnapisi v dvorani Kulturnega doma na Proseku danes, 23. marca 2012, ob 20. uri KOPER - KOLOSEJ - 19.00 »Izdana«; 20.30 »Kruha in iger«; 20.50 »Marče-ve ide«; 18.20 »Obuti maček«; 18.00 »Pisma Sv. Nikolaju«; 20.10 »Zapiti dnevnik«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.10, 17.10 »Obuti maček 3D«; 19.10, 21.35, 23.55 »Železna Lady«; 21.30, 23.30 »Hudič v nas«; 18.30 »Kupili smo živalski vrt«; 19.00 »Umetnik«; 16.20, 21.20, 23.59 »John Carter 3D«; 18.40, 20.50, 23.00 »Odklop«; 16.30, 21.10, 23.10 »Vse za denar«; 16.00 »V deželi krvi in medu«; 17.30, 20.30, 23.35 »Igre lakote: Arena smrti«; 16.40 »John Carter«; 19.10 »Ženska v črnem«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.20, 20.15, 22.15 »The Raven«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »Ghost Rider - Spirito di vendetta«; 18.20, 22.15 »Ghost rider - Spirito di vendetta 3D«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15 »Hugo Cabret«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »E' nata una star?«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »E' nata una star«; Dvorana 2: 17.30, 19.45, 21.45 »Ghost Rider - Spirito di vendetta 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.50, 20.15 »10 regole per farla innamorare«; 22.15 »L'altra faccia del diavolo (dig.)«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.00 »Quasi amici«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Ma-gnifica presenza««. DRUŠTVENA GOSTILNA V GA-BROVCU organizira ob priliki 110-le-tnice izlet: pridite z nami od 15. do 17. junija na uživanje lepot Švicarskih Alp s panoramskim vlakom in narodnega parka Val Camonica. Vpisovanje in informacije v društveni gostilni ali na tel. št.: 340-2741920 (Mirela) do konca aprila. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Tala-so Strunjan od 6. do 16. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040360072. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 21. junija do 1. julija. Vse zadevne informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072. KRUT obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v Šmarjeških toplicah od 10. do 20. junija. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040360072. KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072. SPDT organizira v nedeljo, 25. marca, izlet na Porezen. Udeleženci se bomo zbrali ob 6.45 pri spomeniku v Križu. Za morebitne informacije lahko pokličete tel. štev. 338-4913458 (Franc). PREŠERNI IZLET v Ljubljano z ogledom razstave »Tržaška umetnostna obzorja« v Cankarjevem domu in v Vrbo s kosilom v nedeljo, 22. aprila. Vpisovanja do 26. marca pri odbornikih društev Kd Kraški dom, Skd Krasno Polje, Skd Skala, Skd Slovan, Skd Primorec, Skd Lipa, Skd Tabor. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH organizira v soboto, 26. ma- ja, izlet na Koroško. Program predvideva splavarjenje na reji Dravi, ogled turistične kmetije Klančnik in krajši ogled Maribora. Rezervacije sprejemamo v uradu Zadruge do sobote, 31. marca, v jutranjih urah. TABORNIKI RMV organizirajo v nedeljo, 1. aprila, izlet za člane v Erto in Casso (Vajont). Zbirališče na Opčinah ob 7.30 (na parkirišču pri krožišču), povratek ob 18. uri. Cena 18,00 evrov. Dodatne informacije: 342-0734136 (Dana). ENODNEVNI IZLET NA BRIJONE: v nedeljo, 20. maja, organiziramo izlet za letnike '38 in '40 iz Brega. Kdor se želi pridružiti naj pokliče na tel. št. 040-228468 (od 18. do 20. ure). Vpisovanje do 20. aprila. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet na Poljsko, od 25. do 29. aprila. Ogledali si bomo vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Koniakow, muzeja pivovarstva Zy-wiec, Korbielow, Auschwitz, Wado-wice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II, Krakow, grob Ane celjske, Olo-mouc in še mnogo drugega. Še nekaj prostih mest. Informacije: Dušan (+386) 41634750 ali dusan.pavli-ca@siol.net VEČDNEVNI IZLET V PRAGO v organizaciji SKD Primorec bo od 28. aprila do 1. maja. Za prijave in informacije pokličite na (+39) 339-6980193 ali pišite na naslov skdprimorec@ya-hoo.it. ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec bo v nedeljo, 20. maja. Za prijave in informacije pokličite na (+39) 339-6980193 ali pišite na naslov skdprimorec@ya-hoo.it. 0 Prireditve FOTOVIDEO TRST 80 vabi danes, 23. marca, ob 20. uri na zaključni večer video/foto natečaja Ota Hrovatin, ki bo potekal v Narodnem domu v Trstu Ul. Filzi 14. Projecirani bodo najlepši dokumentarci, igrani filmi in slikovne predstavitve. Sledilo bo nagrajevanje. HIŠA BERNARDE ALBE (Federico Garcia Lorca) v španščini s slovenskimi nadnapisi bo danes, 23. marca, ob 20. uri v dvorani Kulturnega Doma na Proseku. Prireja Zadruga Kulturni Dom Prosek Kontovel, predstavlja gledališka skupina Hipercloridria univerzitetnih študentov iz Ljubljane pod vodstvom Alejandra Rodriguez Diaz del Real. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja Pomladansko razstavo. Urnik: danes, 23. marca, 15.0019.00, sobota, 24., 14.00-19.00, nedelja, 25., 10.00-13.00. Vabljeni! SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na predvajanje dokumentarno-igranega filma »Un onomasticidio di stato« ter na srečanje z avtorico in režiserko Na-dio Roncelli, danes, 23. marca, ob 20. uri v prostorih Srenjske hiše v Mač-koljah. V GALERIJI ARTESETTE , Ul. Rosset-ti 7/1, bo danes, 23. marca, ob 18. uri otvoritev skupinske razstave dolinskega slikarja Evgena Pancrazija, Lui-gija Buonocoreja, Rosselle Moriconi in Silvie Pavlidis. Razstava bo na ogled vse do 6. aprila s sledečim urnikom: od torka do sobote: 10.30-12.30 in 16.30-19.30. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na koncert Mešanega pevskega zbora »Vox Carniolus« iz Jesenic, ki bo v soboto, 24. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Zbor vodi prof. Eva Jelenc. Slovensko prosvetno društvo Mačkolje vabi na PREDVAJANJE dokumentarnega filma UN ONOMASTICIDIO DI STATO in na SREČANJE z režiserko Nadio Roncelli Danes, 23. marca 2012 ob 20.00 v Srenjski hiši v Mačkoljah SKD TABOR v soboto, 24., ob 20.30 ter v nedeljo, 25. marca, ob 18.00 (s presenečenjem za ženske) v Prosvetnem domu na Opčinah ponovitev gledališke predstave neznanega srednjeveškega avtorja »Burka o jezičnem doh-tarju (Le Farce de Maitre Pathelin), v izvedbi dramske skupine Skd Tabor. Režija Sergej Verč. MEPZ LIPA v sodelovanju s Skd Lipa vabi na glasbeni večer »Naša pesem pomladi« v nedeljo, 25. marca, ob 18. uri v dvorano Športnega centra Zarja v Bazovici. Nastopa komorni zbor Musica Viva iz Tolmina, vodi Erika Bizjak, uvodni pozdrav MePZ Lipa. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 25. marca, na sporedu Gledališkega vrtiljaka zadnja predstava v letošnjem abonmaju: lutkovno gledališče Maribor bo izvedlo igrico »Volk in kozlička«. Prva predstava bo ob 16. uri (red Rdeči palček), druga ob 17.30 (red Modri palček). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Bran-desia 27. SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita na 20. revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji« v nedeljo, 25. marca, ob 18. uri v telovadnici v Na-brežini. Sodelujejo: OPS, plesna in glasbena skupina Vigred, gojenci godbenega društva Nabrežina, baletna skupina I. Gruden, plesne skupine: Skd Tabor, AŠKD Kremenjak, Take Dance AKSD Vipava in SKD Škamperle, OPZ Zgonik, Romjanski muzikanti, MLPZ I. Gruden, Hatc-kers, U'pnska mularija, Rock na Bndimi. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni organizaciji Agmen, ki pomaga otrokom, ki so zboleli za rakom. SLOVENSKI KLUB s pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev prireja ob svetovnem dnevu poezije v nedeljo, 25. marca, ob 11. uri v Ljudskem vrtu de Tommasini v Trstu pobudo »Jaz grem skozi park. Nekdo igra klavir«. Ob priliki bo predstavljena pesniška zbirka Srečka Kosovela »Ostri ritmi Aspri ritmi« (izbrala, prevedla in uredila Jolka Milič), branje izbora Kosovelovih poezij in glasbeni utrinek. Sodelujejo ZTT, Casa della letteratura, Tržaška knjigarna. DSI v sodelovanju s slovensko Karitas vabi v ponedeljek, 26. marca, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na odprtje razstave »Umetniki za Karitas«. Razstavljajo udeleženci lanske 17. mednarodne likovne kolonije na Sinjem vrhu. Razstavo bo odprla ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak. Večer bosta obogatila predstavitev multivizije kolonije in MPZ Sv. Jernej z Opčin. Začetek ob 20.30. ZSKD IN KD F. VENTURINI vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v petek, 30. marca, ob 20.30 v Center Anton Ukmar Miro v Domjo. Nastopajo Vokalna skupina Val-Piran, Vokalna skupina Žene iz Dornberka, Pevke ljudskih pesmi Kraški Šopek Sežana, Vokalna skupina antadore-Gradin, Pevska skupina Društva kmečkih žena - Ilirska Bistrica, Skupina pevk ljudskih pesmi Mandrač-Koper. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z ZPZP, JS RS za kulturne dejavnosti, ZCPZ-Trst in ZSKP-Gorica organizira niz koncertov v sklopu revije Primorska poje: Domjo, Center Anton Ukmar Miro, 30. marca, ob 20.30; Jamlje, Kulturni dom, 31. marca ob 20.30; Gro-pada, Kulturni dom Skala, 13. aprila, ob 20.30; Barkovlje, Cerkev sv. Jerneja, 14. aprila ob 20.30; Števerjan, Kulturni dom, 20. aprila, ob 20.30; Milje, Občinsko gledališče Giuseppe vabi na otvoritev društvenega bara in novih uradov danes, 23. marca 2012, ob 18.00, na Miramarskem drevoredu, 32 Verdi, 21. aprila, ob 20.30; Zavarh, Cerkev sv. Florijana, 29. aprila ob 15.30. SKD VIGRED vabi v torek, 27. marca, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na otvoritev razstave slik Majde Pertotti, izdelkov skupinice kraških žena in običajev tradicij ob veliki noči ter prodajnega sejma velikonočnih pirhov in ročnih del. Nastopala bosta OPS in mladinska glasbena skupina Vigred. Razstava bo odprta do nedelje, 1. aprila, od 15.30 do 18.30, v nedeljo tudi zjutraj od 9.45 do 11.00. Na prodajnem sejmu sodeluje tudi Združenje staršev COŠ S. Gruden - otroški vrtec Šempolaj. TRST80 obvešča, da je razstava fotografskega extempore 45. Kraškega pusta na ogled v piceriji Veto na Op-činah do Velike noči. TRST80 obvešča, da je razstava naših članic Sonie Ozbich »Miš maš« in Nataše Peric na ogled v gostilni Guštin v Zgoniku. ZSKD IN KD SKALA vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v petek, 13. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom v Gropado. Nastopajo MoPZ, Dekliški zbor Plejade-Ajdovščina, ŽePZ Sožitje Podmelec, DVS Ubelj-sko-Veliko Ubeljsko, Komorni zbor Ipavska-Vipava. ZSKD IN SKD BARKOVLJE vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v soboto, 14. aprila, ob 20.30 v cerkev sv. Jerneja v Barkovlje. Nastopajo MePZ Sv. Lucija-Portorož, MePZ Zvon-Ilirska Bistriva, MePZ Coro Tre valli/Tri Doline-Kravar, Komorni zbor Grgar, MoPZ Napev-Batuje, Združeni zbor ZCPZ Trst, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec-Ljubljana. ZSKD IN DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v soboto, 21. aprila, ob 20.30 v Občinsko gledališče Giuseppe Verdi v Milje. Nastopajo Fantje s'pod Kar-lovice-Pregarje, MePZ Faros-Piran, ŽePZ Ivan Grbec-Škedenj, MoPZ Kromberški vodopivci-Kromberk, MePZ Cominum-Komen, DePZ Ma-vrica-Postojna, MePZ Obal'ca-Ko-per. Loterija 22. marca 2012 Bari 7 34 72 29 20 Cagliari 71 2 10 64 13 Firence 67 7 14 32 82 Genova 58 5 24 65 60 Milan 57 80 30 31 58 Neapelj 60 4 29 13 48 Palermo 40 82 23 20 38 Rim 81 42 13 48 78 Turin 37 73 41 86 90 Benetke 5 86 16 36 10 Nazionale 43 44 26 27 58 Super Enalotto Št. 35 6 21 37 55 84 88 jolly 89 Nagradni sklad 2.421.145,42 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 76.054.988,54 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 14 dobitnikov s 5 točkami 25.940,85 € 1.118 dobitnikov s 4 točkami 327,70 € 44.240 dobitnikov s 3 točkami 16,49 € Superstar 53 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitniki s 4 točkami 32.770,00 € 193 dobitnikov s 3 točkami 1.649,00 € 2.862 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.346 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 38.848 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 23. marca 2012 1 9 Naša Tereza je diplomirala z odliko in pohvalo na pravni fakulteti tržaške univerze. Ob tem pomembnem dosežku ji iz srca čestitamo vsi njeni Na tržaški pravni fakulteti je z odliko in pohvalo diplomirala Tereza Pertot Ob življenjskem uspehu ji čestitamo vsi pri ŠD Kontovel Dne 21. marca 2012 je na tržaški pravni fakulteti z odliko in pohvalo diplomirala Aleksandra Gregori Ob tem uspehu ji čestitajo in se z njo veselijo vsi domači ¿i Čestitke MARTA, ko po svetu si hodila, si vedno rožice dobila in na poklon jih nosila, da pravi cvetni raj si naredila. A najlepši svet ai prav ti, ki nam poživljaš skupne dni. Zato ti klapa za 70. rojstni dan želi še veliko srečnih in zdravih dni. Na poklonu praznuje danes naša dolgoletna pevka MARTA okrogli rojstni dan. Želimo ji še mnogo zdravih in veselih let. Repentabrski cerkveni pevci in župnijska skupnost. SK DEVIN se lahko ponaša, da sta dva člana v teh dneh dosegla nove učiteljske nazive. JANOŠ JURIN-ČIČ je postal učitelj 2. stopnje, MATEJ ŠKERK pa je dosegel naziv učitelja 3. stopnje. Iskrene čestitke in uspešno delo v smučarski šoli jima pri klubu želimo mi vsi! H Šolske vesti VABILO na ogled Vile Necker ter palač Morpurgo in Vivante pri stari univerzi. Ob »Dnevih pomladi« sklada FAI - Fondo per lAmbiente Italiano Vas dijaki ciceroni liceja Prešeren s svojimi mentorji vabijo na vodeni ogled v slovenščini v soboto, 24. marca, in v nedeljo, 25. marca, ob 16. uri izpred Muzeja Santorio na Trgu papeža Janeza XXIII v Trstu. Ogled bo trajal uro in pol. Toplo vabljeni! RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure: v torek, 27. marca, od 18. do 20. ure za bienij in klasično smer; v sredo, 28. marca, od 18. do 20. ure za trienij znanstvene in jezikovne smeri. Ü3 Obvestila GOZDNA ZADRUGA PADRIČE vabi člane, ki se nameravajo udeležiti sečnje drvi na skupni lastnini, da se najavijo pri odbornikih. POZOR BOLJUNČANOM! Zbiramo stare in novejše fotografije, ki so v zvezi s prvimi maji in šagrami v Boljun-cu. Slednje bomo uporabili za zgodovinsko razstavo ob letošnjem praznovanju 1. Maja. Javite se na tel. št.: 338-7220353 (Fantovska Boljunec). SKLAD MITJA ČUK prireja v središču na Repentabrski 66 na Opčinah tečaj Qi gong-a (Chi Kung), starodavne kitajske veščine za osebno harmoniza-cijo in dobro psihofizično počutje, ki bo potekal ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.00. Ob zadostnem vpisu je tečaj možen tudi v dopoldanskem času. Informacije in prijave na tel. št. 335-5926889 (Elizabet). DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi danes, 23. marca, v Finžgarjev dom na Opčine, kjer bo izvedenka Barbara Lokar predstavila »Aromaterapijo« (kaj so prava eterična olja, njihovi učinki in uporaba). Vabljeni vsi! Začetek predavanja ob 20. uri. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da danes, 23. marca, vadba Pilatesa odpade. SLOVENSKO PEVSKO DRUSTVO KRASJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Treb-čah danes, 23. marca, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: branje in odobritev poročil, razprava, sprejem novih članov in razno. SRENJA RICMANJE vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v drugem sklicanju danes, 23. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA vabi cenjene člane na predavanje dr. Enri-ca Geretta, docenta finančne ekonomije na Videmski univerzi: Sedanjost in prihodnost evra: kronika epohal-nega polletja, ki bo v sredo, 28. marca, ob 20. uri v razstavni dvorani na Opčinah. Potrditev udeležbe (do danes, 23. marca) in podrobnejše informacije na tel. št. 040-2149278 oziroma 040-2149263 ali po mailu na naslov clanisoci@bcccarso.it. ŠOLA OBREZOVANJA danes, 23. in 24. marca. Za informacije in vpisovanja: Ad formandum, Ul. Ginnasti-ca 72, tel. št. 040-566360 ali ts@ad-formandum.org. ČISTILNA AKCIJA Jus Nabrežina, SKD Igo Gruden, Godba, AŠD Sokol in Združenje staršev prirejajo, v okviru projekta World Cleanup 2012, v soboto, 24. marca, čistilno akcijo »Očistimo Ribiško pot: od c'ntrale do obalne ceste«. Zbirališče ob 9. uri pri srednji šoli. Kosilo bo poskrbljeno. Otroci naj prinesejo rokavice in žaklje, odrasli še lopate. Informacije: 328-6238108 (Zulejka) ali 335-6044660 (Walter). ŽUPNIJA SV. JOŽEFA V RICMANJIH vabi na predstavitev druge dopolnjene izdaje faksimila »Čudeži sv. Jožefa v Ricmanjih pri Trstu v starem opisu iz leta 1827«, ki bo v soboto, 24. marca, ob 19. uri v prostorih Etnografskega muzeja v Ricmanjih. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi na ogled mednarodnega cheerlea-ding tekmovanja »3. Millenium Cup«, ki bo v soboto, 24. marca, od 10.30 dalje v športni palači Palasport Aquili-nia v Zavljah. DELAVNICA EFT - SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo srečanje pod mentorstvom Barbare Zetko potekalo v soboto, 24. marca od 15. do 19. ure v društvenih prostorih. Ker je število udeležencev omejeno, je zaželjena predhodna prijava na tel. št.: 3472787410 (Barbara), 439-6483822 (Mi-leva) ali na eft@barbarazetko.com. OČISTIMO SVOJO VAS V BREGU: v soboto, 24. marca, od 9. do 14. ure, v devetih vaseh v Bregu potekala akcija čiščenja nezakonitih odlagališč v okviru svetovne pobude World Cleanup 2012 in vseslovenske pobude Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Zbirališča so: v Dolini na Zgurencu, v Boljuncu v društvenem baru ter pri kalu, v Zabrežcu v Hribenci, v Dragi na placu, v Prebenegu pri lipi, v Mačkoljah pri cerkvi, v Gročani na vaškem trgu, pri Domju za centrom Anton Ukmar - Miro ter v Križpotu. Pričakujemo vas v polnem številu. ODBOR IGRAJMO SE »Repenškrat« vabi starše in otroke na ogled didaktične kmetije v Repnu v soboto, 24. marca. Otroci bodo spoznali življenje ovc, držali jagnjeta v naročju in jih hranili. Dobimo se točno ob 10. uri na placu v Repnu. Ogled bo trajal pribl. 2 uri in v slučaju slabega vremena bo prenesen. Info: 349-8174118. SRENJA BOLJUNEC se pridružuje čistilni akciji »Očistimo naš kraj« v soboto, 24. marca, z zbiranjem ob 8. uri ob vhodu na hrib Krmačnik. Vabljeni so vsi člani. S seboj prinesite primerno opremo. MLADINSKO ZDRUŽENJE LONJER-KATINARA vabi na krajšo slovesnost ob obletnici napada na lonjerski bunker, ki bo v nedeljo, 25. marca, ob 15. uri pri spomeniku padlim v NOB v Lonjerju. SEKCIJA VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec vljudno vabi vse vaščane, da se udeležijo sestanka, ki bo v ponedeljek, 26. marca, ob 20.30 v Srenjski hiši. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu vabi svoje člane, sodelavce in prijatelje na predvelikono-čno srečanje, ki bo v ponedeljek, 26. marca, v Domu Šolskih sester pri sv. Ivanu v Trstu (Ul. delle Docce 34). Ob 16. uri bo sv. maša, po maši pa družabno srečanje in pogovor o aktivnosti članov v tem postnem času in ob praznikih Velike Noči. KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, se nadaljuje v torek, 27. marca, ob 17. uri v Pe-terlinovi dvorani v Donizettijevi ul. 3. Pridružite se nam! SKD LIPA sklicuje v torek, 27. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Bazovskem domu redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: poročila, razprava in razno. Vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča da bosta v torek, 27. in v petek, 30. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redni pevski vaji. VISOKOŠOLSKI SKLAD »SERGIJ TONČIČ« vabi na redni volilni občni zbor bo v torek, 27. marca, na sedežu Sklada v Dijaškem domu »Srečko Kosovel«, Ul. Ginnastica 72 ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročilo predsednika, blagajnika, nadzornega odbora, volitve in razno. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi v torek, 27. marca, na redni občni zbor ob 16. uri v prvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu - Ul. Mazzini 46 v Trstu. SLOVENSKA UNIVERZA za tretje življenjsko obdobje v Trstu vabi na tretje srečanje, ki bo v sredo, 28. marca, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Obenem vas vabimo na ogled rimskega Trsta, ki bo v petek, 30. marca. Dobimo se ob 10. uri pred katedralo sv. Justa (avtobus št. 24). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Sončenje: resnično povzroča kožnega raka?« v sredo, 28. marca, ob 17. uri v Narodni dom - Ul. Filzi 14 v Trstu. Predavala bo derma-tologinja dr. Maja Košuta. GONG ZVOČNA KOPEL- SKD F. Prešeren vabi vse interesente v četrtek, 29. marca, ob 18.30 v društveno dvorano gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Pri-nesi s seboj steklenico vode in podlago za ležanje. Prijave so obvezne na yo-ga.koren@gmail.com ali na +38 641649004 (Goran). Zaželjen prispevek. SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce vljudno vabi predavanje o zgodovini in dialektologiji slovenskega jezika v četrtek, 29. marca, od 10. ure dalje v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Razvojne faze slovenskega jezika bo osvetlil prof. Matej Šekli z ljubljanske filozofske fakultete. Vljudno vabljeni! JADRALNI KLUB ČUPA vabi članstvo na 40. redni občni zbor v petek, 30. marca, ob 20. uri v prvem, ter ob 20.30 v drugem sklicanju. Zborovanje bo v dvorani Zadružne kraške banke v Ul. Ricreatorio 2, Trst-Opčine. SKD TABOR na 44. redni občni zbor v petek, 30. marca, ob 19.30 v prvem ter ob 20.00 v drugem sklicanju, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opči-nah z naslednjim dnevnim redom: uvodni pozdrav, izvolitev predsedstva občnega zbora, poročila, pozdravi, razprava, odobritev obračuna in proračuna, razno, družabni zaključek občnega zbora. TRŽAŠKO ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO - Skupina »Fortunato Pavisi« organizira pri KD Ivan Grbec, Ške-denjska ul. 124, v petek, 30. marca, ob 20. uri predavanje na temo: »Razvoj zavesti jaza v zgodovinskem in biografskem pogledu«. Predaval bo Leonardo Marchiori. KD PRIMAVERA -POMLAD vabi na celodnevno delavnico na temo »Družinske postavitve«, ki jo bo vodila dr. Silva Miclavez, članica vsedržavne organizacije ALCI. Delavnica se bo vršila v soboto, 31. marca, od 9.30 do 18.30 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Za podrobnejše informacije in prijave lahko pokličete tel. 347-4437922 ali 334-7520208. QIGUNG ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj začel v soboto, 31. marca, in bo potekal od 9.30 do 10.30 (skupno štiri srečanja). Tečaj vodi Vesna Klemše in se odvija v didaktičnem centru v Ul. dello Scoglio 14/1. Za informacije in prijave: urad v Ul. Cicerone 8 (ponedeljek in petek 9.00-13.00 in sreda 16.00-18.00) 345-7733569, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. SKD BARKOVLJE vabi v soboto, 31. marca, na štiri urno delavnico tapka-nja od 15. do 19. ure. Informacije in vpis: 347-2787410. SKD TABOR ZA OTROKE v Prosvetnem domu na Opčinah vabi v soboto, 31. marca, ob 10. uri v malo dvorano na velikonočno ustvarjalna delavnico s Tanjo in Nado. SPDT prireja čistilno akcijo. Zbirališče v soboto, 31. marca, ob 8.30 na krožišču pred kasarno pri Banih. Poleg dobre volje bomo med delom potrebovali še rokavice, škarje, gra-blje, vile,....za čiščenje gozda in utrjevanje poti primerno orodje. Udeležence prosimo, da prinesejo orodje s sabo. SKD VESNA prireja v nedeljo, 1. aprila, »Arheološki sprehod po kriškem bregu«, ki ga bosta vodila Lidia Rupel in Stanko Flego. Začetek ob 14.45, zbirališče v Križu na Gospudovi griži. Izlet traja pribl. 2 uri, priporočamo obutev za pohodništvo. Info: 333-4463154 (Mitja). MAJENCA, Razstava domačih ustvarjalcev - SKD V. Vodnik iz Doline prireja, v ponedeljek 2. aprila, ob 19. uri v društveni dvorani, prvi pripravljalni sestanek za skupinsko razstavo ob letošnji Majenci. Za informacije lahko pokličete na 333-9857776. Vabljeni! ZSKD obvešča, da bo občni zbor včlanjenih društev na tržaškem v torek, 3. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. VZPI-ANPI SEKCIJA PROSEK-KON-TOVEL obvešča vaščane, da zbira fotografski material iz obdobja pred, med in po drugi svetovni vojni, za razstavo, ki bo v sklopu proslavljanja 40-letnice postavitve spomenika na Pro-seku. Material lahko oddate v trafiki na Proseku do 10. aprila. Za informacije Sharon (tel. št. 340-5437959). SK DEVIN prireja štiridnevni tečaj plezanja od 14. aprila do 1. maja v Glin-ščici in na Napoleonski cesti in tečaj plezanja po zavarovanih poteh, ki bo potekal 22., 25. in 29. aprila in se bo odvijal v Glinščici in v Vipavski dolini. Informacije in vpisovanja na in-fo@skdevin.it ali na 335-8416657. A.N.A.G. - Državno združenje poku-ševalcev žganja - Tržaška sekcija, organizira tečaj 1. stopnje pokuševalcev žganja. Tečaj se bo odvijal v Trstu (rajon Sv. Alojzij, Ul. Dei Mille 16) od 20.00 do 22.30 v torek, 17. aprila, v petek, 20. in 27. aprila ter v petek, 4. in v torek, 8. maja. Za informacije in vpis: Jadran Žerjal 349-8638740, email erik.@alice.it; Bruno Fortunato (deželni predsednik) 338-9490408, email fortunatobruno@libero.it. INTERCAMPUS 2012, 8. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij v organizaciji ZSKD in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ter v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb se bo odvijal v Dijaškem domu v Kopru od 15. do 22. julija 2012. Študijski teden je namenjen godbenikom od 12. do 20. leta starosti (izjemoma tudi več), ki že imajo nekaj izkušenj v igranju v orkestru. V sklopu Intercampusa se bo od 17. do 20. julija v Dijaškem domu v Kopru odvijal seminar za predvodnike. Rok prijave zapade 18. maja. Za prijave in informacije: tel. št. 040-635626, in-fo@zskd.org, www.zskd.org . SKD VALENTIN VODNIK vabi v petek, 30. marca, na redni občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Darujte za sklad Bubnic Magajna Turistične kmetije KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici. Vabljeni! 0 Mali oglasi UNIVERZITETNI ŠTUDENT pomaga pri matematiki, fiziki in elektroniki. Tel. 393-5030720. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. IŠČEM DELO hišne pomočnice, z delavnimi izkušnjami in priporočili. Tel. št.: 040-228421. IŠČEM HIŠO Z VRTOM v najem, na Krasu ali v Bregu, od aprila do oktobra. Tel. 333-2866351. NA SEJMU V NABREŽINI sem izgubila zlat uhan. Prosim prijaznega najditelja, naj pokliče na tel. št. 3201509155. NOVO DIATONIČNO HARMONIKO C, F, B prostor prodam za 1500 evrov; tel. 335-5387249. PRODAJAM POPOLNOMA PRENOVLJENO STANOVANJE v centru Milj, sestavljeno iz dnevne sobe s kuhinjo, spalnice in kopalnice. Tel. št. 3483667766. PRODAM OPEL CORSA 1.3 CDTI, letnik 2007, 57.000 prevoženih kilometrov. Tel. št. 040-213518. PRODAM ZEMLJIŠČE 1.900 kv. m. v bližini Ricmanj, dostopno s kmečkim vozilom. Tel. št. 040-214412. PRODAM stanovanje pri Domju: dve sobi, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, garaža. Tel. št.: 040-280910. STANOVANJE V MAČKOLJAH daje se v najem: dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, dve kopalnici. Spalna soba in kuhinja sta opremljeni s pohištvom. Tel. št.: 348-3667765. Id Osmice JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni. OSMICA je odprta na kmetiji Kraljič v Prebenegu št. 99. Tel. 040-232577. Vabljeni! OSMICO so odprli Jožko, Ljuba in No-ris v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040229326. Vabljeni. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. 040-327104. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Tel. št. 0402907049. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št. 040-299800. OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti v Slivno. Tel. št. 3383515876. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno kapljico in nudi domač prigrizek. Tel. 040911570 V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmi-co Nadja in Walter. Tel. št. 040208451. Vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040-229211. Prispevki www.primorski.eu/bubnicmagajna/ Namesto cvetja na grob sestrične Iči darujeta Reni in Rado z Maro in Martino 150,00 evrov za nakup zvona za cerkev sv. Martina na Brcah v Dolini. V spomin na kolegico Iči Štranj daruje Vojko Kocjančič 30,00 evrov za KD V.Vodnik. V spomin na Anico Versa daruje Carla Husu 50,00 evrov za skupnost Iz-vir/La fonte s Proseka. V spomin na dragega Julkota Kosmino daruje Franko Milič 50,00 evrov za SKD Vigred. V spomin na dragega Julkota Kosmino darujeta Miloš in Fani 30,00 evrov za SKD Vigred. www.primorski.eu1 10 Petek, 23. marca 2012 ŠPORT / NOVINARSKI KROŽEK - Pogovor o aktualni temi ob predstavitvi knjige Emilia Rossija LICEJ SLOMŠEK Dijaki obiskali je zrcalo italijanske družbe znanstveni V dobrem in najbrž še bolj v slabem to pogojuje njeno vlogo in verodostojnost Javna televizijska hiša Rai center »Pri reformi javne televizijske hiše Rai, ki jo sestavlja več kot ducat avtonomnih uredništev informativnih oddaj, bi se morali zgledovati po britanskem BBC-ju, ki ob upoštevanju razlik in pluralizma nudi gledalcem enoten in kakovosten informativni spored.« Tako je na srečanju, ki je prejšnji petek potekalo na sedežu Novinarskega krožka, menil predsednik italijanskega katoliškega tiska Ucsi Andrea Melodia, ki je prišel v Trst predstavit knjigo nekdanjega direktorja Tg1 Emilia Rossija »E' tutto per stasera. Quando la politica entra nei tg,« ki je izšla posthumno. Na predstavitvi dela, ki vsebuje spomine in se ukvarja s kakovostjo informativnih sporedov Rai, je predsednik deželnega novinarskega sindikata FJK Carlo Muscatello, ki je vodil razpravo - pri kateri so poleg Melodie sodelovali ravnatelj deželnega sedeža Rai Roberto Collini, vodja italijanske novinarske redakcije FJK Giovanni Marzini in novinarka tednika Vita Nuova Tiziana Mel-loni -, izpostavil, da vse kaže, kako je dejansko težko prenoviti Rai, upravnemu svetu katerega zapade mandat konec tega meseca. »Vlada, ki po drugi strani pogumno rešuje državo, ki se je znašla na robu gospodraskega prepada in znižuje spread, ne stopi na pot s strani javnosti in novinarskega sindikata toliko pričakovane prenove, ki bi morala Rai osvoboditi kontrole politike.« Melodia je menil, da ljudje ne doživljajo danes Rai-a kot javno službo, saj naj bi s sporedi, ki jih predvaja - z razliko od tega, kar se je dogajalo pred 50 leti, ko je dejansko pomagal opisme-njevati ljudi - povzročal kulturno, informativno in gospodarsko škodo državi. Prepirljivost italijanske družbe, ki jo odraža in hkrati povečuje, bi moral Rai nadomestiti z večjim čutom za preudarnost. Nujno je zmanjšanje števila avtonomnih uredništev informativnih oddaj, čemur naj bi pa bili nasprotni časnikarji, ki jih je v sklopu raznih redakcij Rai zaposlenih okrog tisoč osemsto. Collini je menil, da je Rai vedno bil in vedno bo »ogledalo« italijanske družbe. Preureditev radio-televizijske hiše bi morala začeti »od znotraj« in ne »priti z vrha:« vsekakor ne v logiki podrejenosti političnim vplivom. Marzini pravi, da je leta 1989, ko je nastopil službo, še verjel, da je mogoče politiko »vre- Omizje novinarjev ob predstavitvi knjige in pogovoru o Raiu kroma či« iz Rai-a, danes ne več: »stranke so naduto vstopile vanj in mnogi zaposleni ne nameravajo strankam pokazati vrat.« TRŽAŠKA KNJIGARNA - Ob svetovnem dnevu poezije Pregarčevi verzi ob kavi Pesnika in njegovo najnovejšo zbirko Amebno razkošje je predstavil Marko Tavčar Svetovni dan poezije, ko se širom po svetu podpira jezikovna pestrost in raznolikost poetičnega izraza, so v sredo dopoldne počastili tudi v Tržaški knjigarni, kjer je občinstvo v okviru srečanja Na kavi s knjigo prisluhnilo predstavitvi nove pesniške zbirke Aleksija Pregarca, pesnika, ki si izmenjuje tudi vloge dramatika, publicista, prevajalca, dramskega igralca, režiserja, radijskega napovedovalca in kulturnega animatorja. Tradicionalni pesnik humanega izročila je predstavil svojo zadnjo pesniško zbirko Ame-bno razkošje, gost sredine matineje pa se je pogovarjal z Markom Tavčarjem. Uvodoma nam je Marko Tavčar povedal, da je knjiga izšla lani, v jubilejnem letu, ko je Pregarc napolnil 75 let. Pesniška zbirka je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi, prinaša pa 160 pesmi: 120 je čisto novih, čas nastanka nekaterih drugih pa sega celo v leto 1960. Tavčar je nato spregovoril o družbeni angažiranosti Pregarčeve poezije, v kateri avtor svojevrstno obračunava z življenjem in izziva bralca, naj se opredeli do nekaterih perečih tem. Na vprašanje, od kod izvira naslov zbirke, nam je avtor pojasnil, da si je naslov izposodil pri eno-celičarju amebi, ki je zajedavec. Besedno zvezo amebe in razkošja ponuja bralcu kot simbol za nesmiselnost "človeške amebnosti". Za tem pojmom se po njegovih besedah skriva nezavedni del človeškega bistva, ki je razkošen. Več o Pregarčevi angažiranosti je v spremni besedi zapisal tudi Vladimir Gajšek, ki pravi, da se v tokratnih pesmih Pregarc zavzema za občečloveški upor zoper krivice, se navezuje na osebnostne krize in vzpone, na kritično ljubezen do domovine, ki niti ni zamejeno samovšečna in zlagano nostalgična. Svojo poezijo je v živo predstavil tudi Pregarc, ki je prebral nekaj pesmi, ki so sicer v zbirki razdeljene v 12 pesniških sklopov. Občinstvo je prisluhnilo pesmim iz Pregarčeve mladosti in pesmim, v katerih se avtor dotika ljubezni, narave in človekovega odnosa do nje, ne izogne pa se niti temi smrti. V sredo smo se tako prepričali, da gre za zbirko, v kateri je avtor v razumljivem pesniškem jeziku ubesedil svoje čustvene odzive na različne človeške situacije. (sč) Aleksij Pregarc in Marko Tavčar kroma Rai, v katerem obstajajo pogoji, da bi deloval dobro in urejeno, je najbolj gledana ne zasebna televizijska hiša v Evropi. V preteklosti je Rai v večji meri in popolneje poročal o dogajanju znotraj italijanske družbe. Kakovost sporedov naj bi se pričela nižati takrat, ko se je Rai s svojo ponudbo začel spuščati na raven komercialnih televizijskih postaj. Melonijeva se je zavzela za večje upoštevanje etike pri informiranju. V končni razpravi je Luciano Ceschia, ki je bil sredi 70ih dejaven pri procesu reforme Rai, priznal, da je takrat prevladala naivnost, ker se je verjelo v možnost samoupravljanja javne radio-televizije z vidika pluralizma. »V tistem času se je lahko razpravljalo, danes se pa novinarji morajo opredeliti in se sami postaviti v geto: reforma Rai je bila preveč privlačna za stranke, ki so ga potem lotizirale.« Cristiano Degano je na osnovi svoje delovne izkušnje, ki jo je opravil v večnem mestu, prišel do zaključka, da se državno radio-te-levizijsko hišo vodi rimsko-centrično na škodo deželnih sedežev, ki med drugim ne doživljajo konkurence postaj iz skupine Mediaset. Sindikalist Paolo Angiolini je v svojem posegu poudaril, da bi v zvezi s shemo organizacije dela radio-televizijskega podjetja veljalo upoštevati dokaj zanemarjeno ustavno določilo, ki govori o tem, da imajo državljani pravico prejeti od države objektivne informacije. (Mch) V ponedeljek, 12. marca, smo smo se dijaki 5. razreda družboslovnega liceja preizkusili na znanstvenem področju. Skupaj s profesorico naravoslovnih ved Viviano Giuliani smo šli na obisk v Life Learning Center, ki ima sedež v Valmauri. Tržaški Life Learning Center je novejša ustanova, ki si prizadeva, da bi širila znanje o znanosti in tehnologiji na tržaški univerzi. Je članica Life Learning Center Network skupaj z Bo-logno, Turinom, Neapljem in Barijem. V Life Learning Centru smo preživeli celo dopoldne. Naslov našega projekta je bil Živalski geni, sledila pa sta nam raziskovalca Josef in Francesca, ki sta nam razložila, kaj bomo delali in sta odgovarjala na vsa naša vprašanja. Najprej smo se zbrali v učilnici, kjer nam je Josef preko po-werpointa orisal zgradbo drozo-fil (Drosophila melanogaster), bolje poznane kot vinske mušice. Odkrili smo, da sta si iz genetskega vidika človek in vinska mu-šica precej podobna, celo toliko, da znanstveniki uporabljajo mu-šice za vzorec pri reševanju degenerativnih bolezni, kot je Alz-heimerjeva bolezen. Nato smo se premaknili v laboratorij, kjer smo se preizkusili pri praktičnem delu: razdelili smo se v štiri skupine, vsaka skupina pa je imela svoj mikroskop. Opazovali smo vinske mušice pod mikroskopom in smo jim morali določiti spol, upoštevajoč navodila, ki sta nam jih dala mlada raziskovalca. Ko smo s tem opravili, so vsakemu izmed nas dali ličinko, mi pa smo jo morali secirati, da bi iz nje lahko izvekli žleze slinavke. Pri tem smo žleze slinavke obarvali, tako smo z mikroskopom lažje opazovali živalske gene. Ob koncu eksperimenta sta nas raziskovalca pohvalila, ker je bil rezultat zelo dober: polovici dijakov je poskus uspel, to število pa je visoko, ker ponavadi poskus uspe le eni petini dijakov. Od Life Learning Centra smo se poslovili dobre volje, poleg tega pa z izkušnjo več. Asja Gregori RICMANJE - Na prireditvi SKD Slavec ob dnevu slovenske kulture Glavno besedo so imeli otroci Predsednica Mairim Cheber podčrtala je pomembno vlogo, ki jo imata vrtec in šola pri vzgajanju kulturno ozaveščenih otrok V prireditveni dvorani SKD Slavec v Ricmanjih je tudi letos zaživela prireditev ob dnevu slovenske kulture. Na pomenu, ki ga ima kultura v omikani družbi v času, ko tako na državni kot na krajevni ravni vodilne institucije klestijo sredstva kulturnim organizacijam, se je zaustavila predsednica SKD Slavec Mai-rim Cheber v svojem uvodnem posegu. Podčrtala je pomembno vlogo, ki jo imata vrtec in šola pri vzgajanju kulturno ozaveščenih otrok in se zahvalila tako njim kot vzgojiteljicam in učiteljicam za trud, ki so ga vložili v pripravo kulturnega sporeda prireditve. Prav otroci so bili glavni protagonisti kulturnega praznika. Malčki otroškega vrtca Palčica so se izkazali s podajanjem Prešernove poezije Od železne ceste. Svoj prikupen nastop v narodnih nošah so obogatili s spletom ljudskih pesmi in plesov. Sledil je nastop Lutkovne skupine Ti-pitapi, ki se je predstavila s pesmimi iz cu-lice. Gre za otroške pesmi, ki jih je prof. Martina Legiša, obenem mentorica lutkovne skupine, zbrala v svojem knjižnem Malčki iz vrtca Palčica so v narodnih nošah podali splet ljudskih pesmi in plesov kroma prvencu Tipitapi v rusi kapi. Kulturni praznik v Ricmanjih je bil tako tudi priložnost za predstavitev knjige otroških poezij in za razmislek ob pomenu, ki ga ima zgodnje uvajanje otrok v pisani svet knji- ge. Kulturno prireditev so obogatili tudi učenci Celodnevne osnovne šole Mara Samsa iz Domja, ki so številnemu občinstvu zapeli splet otroških pesmi. Učenci Celodnevne osnovne šole Ivan Trinko Za- mejski iz Ricmanj pa so s pesmijo in gibi podali Prešernovega Povodnega moža. Bogat spored ricmanjskega kulturnega praznika je okronala še Prešernova Zdra-vljica, ki so jo ubrano zapeli vsi otroci. / TRST Petek, 23. marca 2012 1 1 FORUM MLADIH ŽENSK - Srečanje o tem, kako mediji in reklama prikazujejo ženske Izkrivljeni podobi ženske v medijih večkrat nasedajo tudi ženske same Primer popredmetene ženske v reklamnih spotih - Potrebno je kulturno delo in solidarnost med ženskami Mediji, pri čemer niso mišljena samo »klasična« javna občila, kot so časopisi in televizija, ampak tudi reklama, spletne skupnosti idr., imajo izjemno moč in prodornost ter prikazujejo lik ženske največkrat v neresnični luči, saj gre večinoma ali za t.i. uspešno moderno »perfektno žensko« ali pa za lepotičko, ki misli samo »na tisto«. Po drugi strani pa je prav tako res, da obstaja mnogo žensk, predvsem mladih, ki pristajajo na tako igro in nastopajo v spotih z neprimerno vsebino, zato sta potrebna po eni strani povečan pritisk na medije, po drugi pa kulturno ozaveščanje mladih žensk. Vse to je bilo slišati na sredinem večernem srečanju v kavarni San Marco s pomenljivim naslovom In media stat virtus: šlo je namreč za spremenjen latinski citat In medio stat virtus, ki govori o tem, da se vrlina nahaja v sredini, ki so jo v tem primeru nadomestili mediji. Srečanje je priredil Tržaški forum mladih žensk, ki je s tem nadaljeval razpravo o razmerju med ženskami in mediji, ki se je bila začela nedavno z okroglo mizo v Novinarskem krožku. Takrat so spregovorile novinarke, tokrat pa so se ob predsednicah forumov žensk oz. mladih žensk, Ester Pacor in Sari Taucer ter predsednicah komisij za enake možnosti tržaške občine in pokrajine, Tanie Grimaldi in Mirte Čok, srečanja udeležile psihoterapevtka Roberta Giurco, vzgojiteljica otrok s posebnimi potrebami Kamelja Shehu, absolventka diplomatskih ved Dragana Panič in izvedenka na področju marketinga Miriam Dalmedo. Uvod v razpravo so bile ugotovitve o obstoju seksističnega izrazoslovja ter nekateri primeri reklame, v kateri ženska nastopa le kot predmet poželenja (npr. v primeru reklame sončnih panojev ali pa jogurtov znamke Müller, kjer so govornice ugotovile veliko razliko med reklamnimi spoti v Veliki Britaniji ali Nemčiji in tistimi, ki jih vrtijo v Italiji). Pri tem je Giurcova opozorila, da občutljive skupine mladih deklet srkajo vsebino teh reklamnih spotov, kot da bi bili sveto pismo, tako da po njenih besedah obstaja tudi povezava med določenimi reklamami in prehrambnimi motnjami, ki prizadenejo dekleta. Poleg tega, je dodala Shehujeva, nam določena reklama dopoveduje, da mora biti ženska per-fektna, mlada, ne sme kazati znakov staranja, prav tako je ženska prikazana ali kot iz-zivalka ali pa kot žrtev, medtem ko tistega, kar je vmes, se pravi ženskega vsakdanjika, ni. Podobno je v Srbiji, kot izhaja iz besed Pa-ničeve, srbske študentke, ki pa že dolgo živi in dela v Italiji. V tej državi mediji posredujejo stereotipno podobo ženske, ki je daleč od resnice, veliko žensk tudi vodi oddaje in programe, v katerih pa prav tako prikazujejo stereotip uspešne moderne ženske, ki pa Določena reklama nam prikazuje ali uspešno moderno žensko ali pa kot predmet, resnični ženski vsakdanjik ni prikazan, je bilo slišati na srečanju kroma za navadne gospodinje predstavlja nedosegljiv ideal, medtem ko je reklama v Srbiji glede žensk zelo podobna tisti v Italiji, se pravi da žensko izkoriščajo za reklamiranje kateregakoli proizvoda. Zaskrbljujoče pa je, da gre za marketinško izrazoslovje, ki kaže, da tudi samo ustvarja potrebe za ženske, je dejala Dalmedova. So pa za tako stanje krivi samo moški na vplivnih položajih, ki hočejo preko medijev posredovati točno določeno podobo ženske (tudi umore žensk - v Italiji jih je bilo od začetka leta kar 37 - marsikdaj prikazujejo kot »ljubezenske zločine«) ali pa so tudi le-te same nekoliko same krive? O tem se je razvila živahna razprava, kjer je med drugim prišla na dan tudi ugotovitev, da je tudi med ženskami veliko takih, predvsem mladih deklet (in njihovih mater), željnih uspeha, ki pristajajo na vlogo popred-metene ženske. Poleg tega ženske v Italiji, za razliko od tistih v ostalih evropskih državah, se ne znajo povezovati in tako pride do paradoksa, da ženske sestavljajo 52 odstotkov italijanskega prebivalstva, zastopane pa so v 12 odstotkih primerov. Zato bi moralo priti do večjega povezovanja in solidarnosti med ženskami, medtem ko se večkrat dogaja ravno nasprotno (npr. rivalstvo na delovnem mestu). Potrebno bi bilo tudi kulturno delo s prepričevanjem deklet, naj ne pristanejo na to, da postanejo le sredstvo, ravno tako je pomembno izvajati pritisk na medije oz. podjetja npr. s posluževanjem spletnih skupnosti. (iž) DOLINA - Akcija civilne zaščite Čista Glinščica Jutri in v nedeljo bodo iz struge odstranili drevje in vejevje Srečanje s koordinatorji civilne zaščite na dolinski občini kroma Dolina Glinščice bo v soboto in v nedeljo prizorišče obsežne čistilne akcije deželne civilne zaščite. Pro- DEŽELNI SVET - Obisk Petošolci s proseške šole Černigoj so bili za en dan deželni svetniki Učence in učenke petega razreda slovenske osnovne šole Avgust Černigoj s Proseka je med včerajšnjim obiskom deželnega parlamenta Furlanije-Julijske krajine najbolj zanimalo elektronsko glasovanje. Mnogi so ga direktno preizkusili, marsikoga pa je zanimala tu- Petošolci s Proseka z deželnima svetnikoma Igorjem Gabrovcem in Igorjem Kocijančičem di prevajalska služba, ki poskrbi za italijanske prevode govorov deželnih poslancev v slovenščini in furlanščini. Učence sta na ogledu spremljala slovenska deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič, kot darilo za obisk so gostje dobili nahbrtnik deželne skupščine. stovoljci iz vseh krajev dežele (najavljen je prihod 119 ljudi) bodo v dveh dneh odstranili iz struge Glinščice drevje in vejevje, da bi tako omogočili nemoten pretok vode. O tem posegu je bil v četrtek govor v dvorani dolinskega občinskega sveta. Bil je to pripravljalni sestanek ob prisotnosti županje Fulvie Premolin in občinskega odbornika za civilno zaščito Antonia Ghersinicha. Poudarjeno je bilo, da predstavlja odlomljeno vejevje, ki je pozimi padlo v strugo Glinščice, veliko nevarnost za tamkajšnje naravno okolje. Ob pregledu območja reke, dolgega skoraj poldrug kilometer, so predstavniki civilne zaščite opazili tudi več izrutih dreves, ki so se nevarno nagnili nad strugo. Tudi te bodo odstranili. Debla bodo odžagali, nato hlode prenesli na zbirna mesta v dolino. Skupinska akcija predstavnikov civilne zaščite iz vse dežele predstavlja lep primer sodelovanja, je včeraj poudaril dolinski odbornik za civilno zaščito Ghersinich. Prostovoljci bodo porazdeljeni v posamezne operativne ekipe, vsaki bo dodeljeno eno od območij. Domači prostovoljci bodo nudili povezovanje med ekipami, medtem ko bodo predstavniki krajevne sekcije alpincev s poljsko kuhinjo pripravili kosilo na Dolgi kroni. Konec tedna bo Dolina Glinščica priča tudi druge čistilne akcije: številne okoljevarstvene organizacije bodo očistili druge predele doline. Tudi v Bregu akcija Očistimo Slovenijo Leta 2008 so se naravovarstveniki iz Estonije odločili za do tedaj še nepreizkušen pristop do problema nezakonitih odlagališč odpadkov: čistili naj bi jih vsi naenkrat na isti datum po vsej Estoniji in tako mogoče izkoristili večjo medijsko odmevnost. Novost se je izkazala kot posrečena poteza, na tisoče prostovoljcev je odstranilo tone in tone odpadkov, televizijski posnetki pa so celemu svetu kazali navdušenje udeležencev in uspešnost novega pristopa. Dve leti kasneje je pobuda prerasla na mednarodni nivo: istočasno so se lotili čiščenja okolja v sedmih državah, med katerimi je bila tudi Slovenija, kjer se je ekološke akcije udeležilo več deset tisoč prebivalcev. Že tedaj so se v Bregu domačini odločili, da jim bivša meja ne bo preprečila soudeležbe pri tako pametni zadevi. Na isti dan so tudi v Dolini, Boljuncu, Borštu in Za-brežcu izpeljali odstranjevanje odpadkov iz več odlagališč ter izbirali cilje za bodoče izvedbe. Že na zaključni družabnosti je prevladalo mnenje, da gre tako hvalevredno in potrebno pobudo vsekakor ponoviti ob prvi priložnosti. Samo lepe besede? To bomo videli že v soboto, 24. marca, istočasno z vseslovensko pobudo Očistimo Slovenijo 2012. V sklopu svetovnega World Cleanup Day je društvo Ekologi brez meja izbralo prav ta dan za čiščenje slovenskih odlagališč in tudi tokrat se bo pobuda razširila tudi v Breg. Tokrat so se začetnim pobudnikom pridružila domala vsa domača kulturna in prosvetna društva, krajevne srenje in sama občinska uprava, tako da bodo imeli prostovoljci na izbiro kar deset različnih prizorišč akcije. Organizatorji vabijo k udeležbi vse ljubitelje čiste narave in zdravega okolja, po možnosti s primerno obleko in obutvijo ter trpežnimi delovnimi rokavicami. Breška akcija čiščenja se bo vršila med 9. in 14. uro, zbirna mesta udeležencev pa so Zgurenc za Dolino, društveni bar na Gorici in pri vhodu k nogometnemu igrišču NK Domio za Boljunec, Hri-benca za Boršt in Zabrežec, vaški trg v Dragi, pri kapelici v Groča-ni, pri lipi v Prebenegu, pri cerkvi v Mačkoljah, pred centrom Anton Ukmar - Miro pri Domju ter v Križpotu in Frankovcu. V večernih urah bo tudi letos sledila družabnost v Poli-funkcio-nalnem objektu Majenca v Dolini, ki bo letos imela čezmejni značaj, saj so organizatorji na družabnost povabili tudi udeležence iz Socer-ba, Kastelca, Ospa in Gabrovice, s katerimi si želijo še širšega sodelovanja v takih pobudah. V Nabrežini bodo čistili sprehajalne poti V sklopu projekta Očistimo svet 2012 (World Cleanup 2012) se bodo odpadkov jutri lotili tudi v Nabrežini, saj člani in prijatelji organizatorjev - namreč vaškega Ju-sa, kulturnega društva Igo Gruden, godbe, AŠD Sokol in Združenja staršev - nimajo le prostovoljske kulture, temveč tudi okolj-sko in družbeno odgovornost. Pokazati želijo, da se znajo povezati in prav zato, ker skupaj zmorejo več, bo dobrodošel vsakdo, ki želi na kakršen koli način postati del najbolj navdihujočega projekta na svetu ta hip. Zbrali se bodo jutri, 24. marca, ob 9. uri pred srednjo šolo oz. na začetku sprehajalne poti Brščice. Urejali in čistili bodo Ribiško pot od centrale do obalne ceste, otroci pa začetni del Brščic. Mlajši udeleženci naj prinesejo s seboj rokavice in plastične vreče, starejši pa še lopate in krampe. Za kosilo bo poskrbljeno. Za vse informacije sta na razpolago Walter (335-6044660) in Zu-lejka (328-6238108). 12 Petek, 23. marca 2012 KULTURA / NAŠ INTERVJU - Pred nocojšnjo premiero dokumentarne drame Kobarid '38 - kronika atentata »Odpreš TV - dnevnik ... in to je to, o čemer pripoveduje naša drama« Režiser Jernej Kobal in avtor drame Dušan Jelinčič o pripravah, mladih tigrovcih, teroristih V zgodovini vsake skupnosti ali naroda so obdobja ali dogodki, ki zasedajo prav posebno mesto. V zgodovini Primorcev, ali vsaj velikega dela Slovencev v Italiji, so si to mesto priborili antifašistični odpor, člani tajnih organizacij Borba in Tigr, žrtve procesa, ki so bile ustreljene v Bazovici in na Opčinah. Na velikem odru tržaškega Kulturnega doma bo nocoj zaživel eden teh dogodkov, tisti nesojeni atentat na Benita Mussolinija, ki so ga tigrovci načrtovali leta 1938. Ob 20.30 bo Slovensko stalno gledališče uprizorilo novo domačo produkcijo Kobarid '38 - kronika atentata. O predstavi in njenem nastanku smo se pogovorili z režiserjem Jernejem Kobalom in avtorjem dramskega teksta Dušanom Jelinčičem. Kronika atentata je namreč priredba Jelinčičeve drame Upor obsojenih, ki jo ob avtorju podpisuje Boris Kobal. Prvo vprašanje se je vsililo skoraj samo po sebi: je bilo mlademu režiserju Jerneju težko sodelovati z očetom, režiserjem in enim izmed umetniških vodij Borisom Kobalom? Kobal:»Člani vodstva in direkcije so prišli na prvo vajo in nam zaželeli dobro delo, potem pa se nismo videli dva meseca. Tako je tudi prav. Pa tudi sam sem ga prosil, naj ne hodi na vaje: predstavo delamo pač mi.« Kako skoraj izključno mlada ekipa gleda na to zgodovinsko obdobje? Kobal:Na začetku morda s prevelikim rešpektom. Saj ne, da je potem šel stran, am- pak boriti smo se morali, da ne bi izpadli preveč literarni, da ne bi izpadle samo parole, kot naslovi enih posterjev. Tisto obdobje, ki je v tekstu literarno, je bilo treba v odrskem dogajanju normalizirati, da tako rečem. Drama sloni na dialogih, v njej ni veliko akcije. Kobal:Fizične akcije je malo, ker so ti prizori razdeljeni čez relativno dolgo časovno obdobje, čez poletje 1938. Postavljeni smo in medias res, gledamo izseke iz življenja teh ljudi do dneva atentata. Kako ste skušali pritegniti gledalce, ki so danes večkrat žejni akcije? Kobal: Mislim, da je zgodba že sama po sebi zanimiva. A je tudi v neki meglici nepoznavanja. Dosti ljudi ve, da je neka organizacija nekje na Primorskem pripravljala atentat, to je pa tudi vse. Mi smo tistim ljudem dali imena, priimke in obraze: vse je veliko bolj osebno, direktno, to so počeli naši ljudje, Slovenci, ne tam daleč, ampak tukaj, kamor hodimo smučat ... Pa še vaši vrstniki bi bili ... Kobal: Res, imeli so skoraj do pičice naša leta. Zelo hecno je bilo razmišljati skozi prizmo današnjega časa, si predstavljati, da bi bil ti v poziciji, ko bi se šel razstrelit, ali da bi se tvoj prijatelj šel razstrelit. To je bilo zanimivo. Nekateri se tudi danes znajdejo v podobnem položaju. Kobal: Seveda, zvečer odpreš dnevnik in prve štiri novice so Irak, Afganistan, Palestina, zdaj še Sirija ... in to je to, o čemer Novinar in pisatelj Dušan Jelinčič kroma OD 19. S0 21. APRILA V Berlin prihaja prvi »Desertfest« Ljubitelji trde, underground glasbene scene, tokrat ste vi na vrsti! V Berlin prihaja namreč prvi Desertfest, to je tridnevni glasbeni dogodek, na katerem bodo nastopili najboljši stoner, psychrock, doom in hard rock bendi. Prvi berlinski Desertfest bo potekal od 19. do 21. aprila v prostorih znanega kulturnega centra Astra Kulturhaus v berlinski mestni četrti Kreuzberg. Organizatorji Sound of Liberation UG in Angleži Desert Scene UK so se odločili, da bodo »puščavski event« priredili tudi v nemški kulturni prestolnici. Podoben glasbeni dogodek bo namreč potekal tudi v Londonu in sicer od 6. do 8. aprila, a z rahlo spremenjenim sporedom. Na berlinskem Desertfestu bodo, poleg koncertov na dveh različnih odrih, potekale še številne obfestivalske dejavnosti, razstave, premierno bosta prikazana dva glasbena filma Black Mass Rising in Fuzzomentary, za lačne in žejne pa bodo skrbeli kioski (tudi za vegetarijance) ter Biergarten na prostem. Svojo prisotnost je na prvem berlinskem Desertfestu potrdila večina najboljših stoner, psych-rock, doom-hard rock skupin. Med temi naj omenimo le bende Motorpsycho, Orange Goblin, Truckfighters, Colour Haze, Red Fang, Lonely Kamel, Greenleaf, Black Dusk, Los Disidentes del Sucio Motel in Amplifier. Na razpolago so še dnevne karte, za katere bo treba odšteti malo čez štirideset evrov, ali pa dvodnevna vstopnica, ki znaša šestinšestde-set evrov, tridnevni paket pa je že razprodan. Več informacij o berlinskem Desertfestu je na voljo na spletni strani www.desertfest.de. R.D. pripoveduje drama. A moram reči, da so bili naši fantje revolucionarji, ker so si prvi zamislili tak tip atentata. Kaj pa tisto vprašanje: kaj bi se zgodilo, če bi Franc Kavs res izvršil atentat? Kobal: Ta "kaj bi bi bilo če" je pač vedno v zraku, je seveda prva stvar, ki jo pomisliš. Ampak kolikor je ljudi, toliko je tudi razlag in teorij ... Zakaj so za atentatorja izbrali ravno Kavsa? Jelinčič: Saj ga niso izbrali, sam se je ponudil. Zakaj so pristali? Jelinčič: Zanimivo vprašanje, ki sem si ga postavil tudi jaz. Franca Kavsa se dobro spominjam, saj je večkrat obiskal mojega očeta (tigrovca Zorka Jelinčiča; op. nov.), bila sta dobra prijatelja. Kavs je bil izreden intelektualec, izredno nežna duša .... Za atentat se je odločil, ko se je vrnil z izleta Sokolov v Prago, ki je bila dejansko pod nacistično okupacijo. Po drugi strani pa je takrat pustil svoje dekle Brigito, ker je zvedel, da umira od tuberkuloze. In to ga je jasno vrglo v hudo krizo. V bistvu so izbrali napačnega človeka, študiral sem, zakaj so pristali na to, a nisem našel končnega odgovora. Morda so, grobo rečeno, pri sebi mislili: če bomo streljali na Mussolinija, nas gotovo ujamejo, če pa on umre, mi ostanemo ... Kobal: Pred kratkim sem imel zelo dolg in izčrpen pogovor z Ivom Godničem, sinom Justa Godniča, ki ga gledamo na odru. Za razliko od Zorka Jelinčiča ni mogel razumeti, kako so lahko pristali na to. Tega ni mogel požreti. Gledali smo posnetek iz leta 1989: do smrti si ni oprostil, da Kavs tega ni naredil. A tudi, da oni niso imeli rezervnega plana. Jelinčič: Ne smemo tudi pozabiti, da je bil Tigr prvotno kulturna ustanova. Čez mejo so nosili ogromno literature, prirejali več fotografij na www.primorski.eu Režiser Jernej Kobal korma množične seminarje, kjer je tudi 200, 300 ljudi pelo, se učilo jezik, gramatiko. Delali so tudi demonstrativne akcije, vključno z atentati; ne smemo pozabiti, da so ubili 13 ljudi, v glavnem slovenske špijone, zažgali so 20 šol ... ampak pri vsem tem so bili atentati postranski, čeprav se bo zdaj diskusija razvila samo o terorizmu. Kobal: Bodimo realni, koga zanima, če so nosili knjige čez mejo. Kruta realnost je, da terorizem najbolj pritegne ... Jelinčič: Uradno Tigra niso hoteli med ustanovnimi člani Narodnoosvobodilnega boja, ker so bili teroristi. Kobal: Ker bi jim odvzeli primat an-tifašizma. Jelinčič: Uradno zato, ker so bili te- roristi. Še pred kratkim je Stanovnik rekel, da so bili teroristi. Morda bi se morali nekoliko manj obremenjeno soočiti z besedo terorist. Jelinčič: Če nekdo napade tvoj narod, ti odvzame dostojanstvo, jezik, te pošlje v internacijo, se imaš pravico upreti z vsemi načini. In najbrž tudi s terorizmom. Jelinčič: Beseda terorist ima negativen prizvok. Jaz bi jih imenoval uporniki, partizani, gverilci ... Kobal: Če lahko citiram Justa Godniča ..¡'jaz sem bil terorist in sem izvajal teror nad tistimi, ki so izvajali teror nad mano" Zelo enostavno. Poljanka Dolhar TRENTO - Veliko priznanje za tržaškega pisatelja Alojzu Rebuli letošnja literarna nagrada Mario Rigoni Stern TRENTO - Tržaški pisatelj Alojz Rebula je letošnji dobitnik ugledne italijanske literarne nagrade Mario Rigoni Stern. Nagrado bo prejel za roman Nok-turno za Primorsko, ki ga je v italijanščino pod naslovom »Notturno sull'Ison-zo« prevedla Martina Clerici. Roman, ki je izšel pri založbi San Paolo, je bil dobro sprejet v italijanskih medijih. Žirija je v utemeljitev zapisala, da Rebulov roman poudarja pogum in odločnost tistih, ki so žrtvovali svoje življenje v obrambo človeškega dostojanstva. Kot navajajo, Rebula slovenski narod avtor predstavi v luči zavzemanja za utrjevanje in nadaljevanje bogastva bratstva med narodi, spoštovanja narave in «alpske človečno-sti». Sporočilo je aktualno za evropsko prihodnost in spodbudno za nove generacije, obrazložitev žirije povzema spletni portal Slomedia. O romanu je v vatikanskem dnevniku L'Osservatore Romano pisal tudi kardinal Gianfranco Ravasi, sicer predsednik papeškega sveta za kulturo ter pa-peških komisij za cerkvene kulturne dobrine in versko arheologijo. V recenziji je Ravasi izpostavil primere odpora duhovnikov proti fašizmu in nacizmu, pri čemer se je navezal na Rebulovo delo in na esej Boža Rustje, ki je dodan romanu. Opozoril je na usodo slovenskih primorskih duhovnikov v boju proti totalitarizmu. Protagonist romana Florjan Burnik je kot žrtev fašističnega preganjanja prestal nacistični Dachau in tragično končal svoje življenje v komunističnem režimu. Motive za zgodbo je Rebula zajemal iz življenja primorskega duhovnika Filipa Terčelja. Nagrado Mario Rigoni Stern avtonomne pokrajine Trento bodo Rebuli izročili 31. marca. (STA) Pisatelj Alojz Rebula kroma Zadovoljstvo ob zaščiti Ljubljanske tržnice LJUBLJANA - Civilna iniciativa Tržnice ne damo je ob podpisu predloga o zaščiti ljubljanske tržnice kot spomenika državnega pomena v izjavi za javnost zapisala, da so njihova skoraj šestletna prizadevanja za ohranitev tržnice končno obrodila sadove. Ob tem so poudarili, da bi garažna hiša uničila številne arheološke najdbe. Iniciativa je opozorila, da bi izkop za garažo ogrozil tudi obstoj državnih spomenikov, kot so Plečnikove arkade, semenišče in celo stolnico. Ob tem utemeljuje- jo, da je zaradi gradnje garaž na Kongresnem trgu uršulinska cerkev dobila razpoke in jo lahko poruši že manjši potres. Prav tako se jim v civilni iniciativi zdi sramotno, da se dopušča propadanje Plečnikovega stadiona in cerkvice svetega Mihaela na Barju. Minister Žiga Turk je v sredo podpisal predlog začasne zaščite za arheološko najdišče Vodnikov trg v Ljubljani. Za kulturni spomenik je razglašeno za leto dni, kar pomeni, da je najmanj za toliko časa ustavljena gradnja garažne hiše pod osrednjo ljubljansko tržnico. Kot je Turk pojasnil na novinarski konferenci, je ukrep podpisal na predlog javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. (STA) / SVET Petek, 23. marca 2012 13 FRANCIJA - Pod streli policistov je umrl pri skoku skozi okno kopalnice Serijski morilec s skuterja včeraj dočakal svoj konec Policija preiskuje, ali je deloval sam - Skupina Džund al Hilafah prevzela odgovornost za napade TOULOUSE - Morilec s skuterja, ki je na jugozahodu Francije v minulih dneh ubil sedem ljudi, je včeraj dočakal svoj konec. Pod streli policistov je umrl pri skoku skozi okno kopalnice. Vanjo se je zatekel, ko so v njegovo stanovanje v Toulouseu po več kot 30 urah obleganja dopoldne vdrli policisti. 23-letnik je pred smrtjo razkril, da je pripadnik Al Kaide. Morilec Mohamed Merah, francoski državljan alžirskega rodu, je v treh napadih med 11. in 19. marcem na jugu Francije ubil tri francoske vojake, tri otroke in učitelja. V vseh primerih je streljal s skuterja. Francijo in svet je najbolj pretresel zadnji, ponedeljkov poboj pred judovsko šolo v Toulouseu, v katerem so umrli učitelj, njegova sinova in še ena učenka. Policija je Meraha, ki se je rodil v delu Toulousea, kjer živi močna severnoafriška skupnost, izsledila v torek pozno zvečer in nato obkolila njegovo stanovanje, v katerem naj bi imel precej orožja. Do srede zvečer so se z njim pogajali, vendar ga niso prepričali v predajo. Včeraj dopoldne so nato v stanovanje vdrle posebne enote policije. Ob vstopu napadalca niso opazili, zaznala ga ni niti posebna video oprema, ki so jo imeli s seboj. Kasneje so instrumenti pokazali, da se skriva v kopalnici, od koder je nato začel silovito streljati. Policisti so, da bi se zavarovali, streljali nazaj, je pojasnil notranji minister Claude Gueant. Po njegovih besedah je morilec streljal celo še med skokom skozi okno, zanj pa je bil po besedah glavnega francoskega tožilca Francoisa Molinsa usoden strel v glavo. Merah je že med sredinim obleganjem policistom potrdil, da je odgovoren za napade, v katerih je umrlo sedem ljudi, obenem pa izrazil obžalovanje, da ni bilo žrtev še več. Trdil je tudi, da je povezan s teroristično mrežo Al Kaida, z napadi pa se je želel maščevati za poboje Palestincev in za francosko vojaško sodelovanje v Afganistanu ter protestirati proti sprejetju zakona, ki v Franciji prepoveduje popolno zakrivanje obraza. Po njegovi smrti je tudi tožilec Molins potrdil, da ni nobenega dvoma, da je vse tri napade izvedel Merah, saj je policija v njegovem stanovanju našla tudi video posnetke, ki jih je posnel med napadi. Policija sedaj preiskuje, ali je deloval sam ali je imel pri svojih dejanjih pomaga-če oziroma podporo. Se je pa včeraj oglasila skupina Džund al Hilafah, ki naj bi bila povezana z Al Kaido, in prevzela odgovornost za strelske napade 23-letnika. Na spletni strani skupine so ob tem zapisali, da izraelski "zločini ne bodo ostali nekaznovani". "19. Mohamed Merah ansa marca je naš brat Jusef Francoski izvedel operacijo, ki je stresla temelje sionističnih križarjev in njihova srca napolnila z grozo," je sporočila skupina, nanašajoč se na uboj učitelja in treh otrok pred judovsko šolo v Toulouseu. Po navedbah nekaterih ameriških virov je skupina Džund al Hilafah v preteklosti že prevzela odgovornost za napade v Afganistanu in Kazahstanu. Merah je bil sicer v preteklosti policiji znan zaradi številnih manjših kaznivih dejanj, v glavnem tatvin in prometnih prekrškov, v zadnjem času pa je skupaj z bratom zaradi skrajnih islamističnih stališč pritegnil tudi pozornost francoskih obveščevalnih služb. Zaradi različnih kaznivih dejanj je bil dvakrat zaprt in prav v zaporu naj bi se seznanil s skrajno islamsko ideologijo. Dvakrat naj bi se uril pri pripadnikih Al Kaide v pakistanski pokrajini Vaziristan ob meji z Afganistanom. Tam ga je aretirala afganistanska policija in ga predala ameriški vojski, ki ga je vrnila v Francijo. Novembra lani so ga v zvezi z bivanjem v Pakistanu zaslišali pripadniki francoske obveščevalne službe ter od njega zahtevali, naj dokaže, da tam ni bil kot turist. Francoski predsednik Nicolas Sarko-zy je v televizijskem nagovoru po smrti Me-raha napovedal boj ekstremistični indok-trinaciji. Ocenil je, da je bilo storjeno vse, da bi Meraha ujeli živega in mu sodili za zločine. A poskusi, da bi ga ujeli živega, so spodleteli. "Ni bilo sprejemljivo, da bi tvegali izgubo novih življenj. Že tako je umrlo preveč ljudi". Francoski predsednik je ob tem še opozoril, da bo vsak, ki bo prek svetovnega spleta sejal mržnjo, poslej kaznovan. Na- povedal je tudi, da bo onemogočen vsak, ki bo odšel v tujino "z namenom indoktrina-cije teroristične ideologije". "Francija je ukrepala odločno in hladnokrvno ter ohranila enotnost. Morebitno maščevanje ali jeza pa sedaj ne bi bila na mestu," je ponovil francoski predsednik. Dejal je, da želi preprečiti, da bi francoski zapori postali leglo skrajnežev. Ob tem je dodal, da je od pravosodnega ministra že zahteval preiskavo o propagandi ekstremističnih ideologij v francoskih zaporih. Francoze je Sarkozy pozval, naj ne zamenjujejo terorizma z islamom. Francoski muslimani "nimajo nič opraviti z norimi motivi terorista", je še dejal. V Franciji živi najštevilčnejša muslimanska skupnost v Zahodni Evropi. Po ocenah naj bi jih bilo pet milijonov. Sarkozy bo po smrti serijskega morilca nadaljeval kampanjo za aprilske predsedniške volitve, ki jo je po napadu na judovsko šolo skupaj z drugimi kandidati prekinil. Po mnenju političnih poznavalcev naj bi kriza, ki jo je v državi povzročil 23-letni strelec, Sarkozyju v volilni tekmi koristila. Sarkozy je doslej v anketah zaostajal za socialističnim izzivalcem Francoisom Hol-landeom. (STA) GOSPODARSTVO - Nazadovanje Padec rasti v evrskem območju ustavil borze FRANKFURT - Osrednje evropske borze so včerajšnji trgovalni dan sklenile negativno. Tečaje delnic sta navzdol potisnili novici o nepričakovano velikem padcu gospodarske dejavnosti v območju evra in o krčenju kitajskega predelovalnega sektorja. Znižanje tečajev bi bilo še večje, če ne bi bilo optimističnih podatkov z ameriškega trga dela. Območje evra je marca že šestič v zadnjih sedmih mesecih zabeležilo padec gospodarske dejavnosti, marčni upad pa je večji od pričakovanj. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki ga izračunava analitska hiša Markit, se je s februarskih 49,3 točke marca znižal na 48,7 točke, kar je najnižje v zadnjih treh mesecih, še vedno pa nekoliko nad najnižjimi vrednostmi lani jeseni. Območje evra je tako v blagi recesiji. Po mnenju predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija je sicer najhujše obdobje krize v evrskem območju mimo, a tveganja ostajajo. S Kitajske je medtem prišla novica, da se je aktivnost predelovalnega sektorja v drugem največjem gospodarstvu na svetu marca znova skrčila in je padla na najnižjo raven v zadnjih štirih mesecih, so pokazali podatki britanske banke HSBC. Krčenje kitajskega predelovalnega sektorja med analitiki vzbuja skrbi, da se bo upočasnila tudi kitajska gospodarska rast. Omenjeni slabi novici sta potopili evropske borze, vendar pa bi bili padci tečajev delnic še večji, če ne bi bilo ugodne objave z ameriškega trga dela. Število prošenj za pomoč brezposelnim v ZDA se je namreč prejšnji teden znižalo bolj, kot so pričakovali. Na ministrstvu za delo so jih našteli 348.000, kar je nova najnižja številka v zadnjih štirih letih. Frankfurtski indeks DAX je v primerjavi s sredo izgubil 1,27 odstotka in končal pri 6981,26 točke, medtem ko se je pariški CAC 40 znižal za 1,56 odstotka in se oblikoval pri 3472,46 točke. Londonski indeks FTSE 100 je zdrsnil za 0,79 odstotka in trgovanje sklenil pri 5845,65 točke. (STA) Svet ZN za človekove pravice o judovskih naselbinah ŽENEVA/JERUZALEM - Svet Združenih narodov za človekove pravice je včeraj sprejel resolucijo o vzpostavitvi prve mednarodne neodvisne preiskovalne misije o posledicah judovskih naselbin na pravice Palestincev. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v odzivu že dejal, da je resolucija hinavska. Ob tem je Netanjahu še dodal, da bi se moral svet ZN "sramovati samega sebe". Za resolucijo 47-članskega sveta ZN je glasovalo 36 članic sveta, 10 se je glasovanja vzdržalo, proti pa so glasovale ZDA. V resoluciji so se odločili za napotitev "mednarodne neodvisne preiskovalne misije, ki bo preiskala posledice izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, na državljanske, politične, gospodarske, socialne in kulturne pravice Palestincev". Resolucija poleg tega poziva k učinkovitim ukrepom, kot je npr. zaplemba orožja, s katerimi bi preprečili nasilje judovskih naseljencev. De Niro: ZDA niso pripravljene na belo prvo damo WASHINGTON - Ameriški igralec Robert De Niro je na prireditvi, na kateri je bila gostja tudi ameriška prva dama Michelle Obama, izjavil, da Amerika morda ni pripravljena na belopolto prvo damo. S tem je namignil, da ZDA niso pripravljene na eno od soprog republikanskih predsedniških kandidatov, in tako sprožil kritike republikancev. Jezični zvezdnik je bil gost prireditve v New Yorku, na kateri so zbirali denar za predsedniško kampanjo Bara-cka Obame. Njegova izjava je sprožila številne kritike, zato se je De Niro kasneje opravičil. "Namen moje pripombe, čeprav je vsebovala kanec satire, nikakor ni bil koga užaliti ali spraviti v zadrego - sploh pa ne prve dame," je dejal. Do De Nirove izjave je bil kritičen republikanski predsedniški kandidat Newt Gingrich. Dejal je, da je bila De Nirova opazka glede soprog republikanskih kandidatov "nedopustna", in zahteval opravičilo od predsednika Obame. Tiskovna predstavnica prve dame Michelle Obama je izjavo označila za "neprimerno", drugih komentarjev pa ni želela dajati. Govor na prireditvi je De Niro začel z naštevanjem soprog republikanskih predsedniških kandidatov. "Callista Gingrich. Karen Santorum. Ann Romney. Se vam res zdi, da je naša država pripravljena na belopolto prvo damo?" je dejal. Množica do-natorjev, ki se je zbrala na prireditvi, mu je bučno pritrdila, De Niro pa je zaključil z besedami: "Prezgodaj je še, kajne?" (STA) KATOLIŠKA CERKEV - Danes bo Benedikt XVI. začel svoje drugo potovanje v Latinsko Ameriko Papež na obisk v Mehiko in na Kubo CIUDAD DE MEXICO - Papež Benedikt XVI. bo danes začel latinskoame-riško turnejo, v okviru katere bo najprej obiskal Mehiko, nato pa še Kubo. V Vatikanu poudarjajo, da sta obiska pastoralne narave, kljub temu pa so vsaj na Kubi pričakovanja od obiska velika tudi na politični ravni. To bo v sedmih letih pontifikata Benedikta XVI. njegov drugi obisk Latinske Amerike, kjer živi približno četrtina vseh katolikov na svetu, in hkrati prvi v kateri od špansko govorečih držav. Pred tem je namreč sveti oče leta 2007 obiskal Brazilijo. V Mehiki, kjer se bo mudil od 23. do 25. marca, bo papež obiskal tri mesta - Si-lao, Leon in Guanajuato, na Kubi, kjer bo od 25. do 28. marca, pa bo poleg prestolnice Havane obiskal še Santiago. Benedikt XVI. je Mehiko za svoj cilj izbral, ker je za Brazilijo v Latinski Ameriki druga po številu prebivalcev, za katoličane pa se izreka kar 84 odstotkov od 112 milijonov Mehičanov. Vendar pa v zadnjih letih opažajo zmanjševanje števila katoličanov in krepitev evangeličanskih sekt iz ZDA. Kljub predvsem pastoralni naravi obiska bo papež v Mehiki po napovedih Svetega sedeža izpostavil problem nasilja, ki ga sprožata preprodaja in uživanje mamil. V državi je v boju proti trgovini z drogami v zadnjih petih letih namreč umrlo že 50.000 ljudi. "Papež se bo obrnil na mehiške trgovce z mamili, ki se imajo za katoličane, obenem pa uničujejo to lepo državo in so odgovorni za znaten del nasilja," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pred obiskom dejal kardinal Oscar Rodriguez Maradiaga. Vrhunec obiska v Mehiki bo papeževa nedeljska maša na prostem v parku Bicentenario v šestem največjem mehiškem mestu Leon, kjer pričakujejo kakih 600.000 ljudi. Zvečer bo v tamkajšnji katedrali skupaj s škofi iz vse Latinske Amerike sveti oče vodil še večernice. V Leonu bo papeža že v soboto sprejel mehiški predsednik Felipe Calderon, srečal pa se bo tudi z najmlajšimi. Pre- Benedikt XVI. stolnice Ciudad de Mexico papež ne bo obiskal, saj so mu zdravniki zaradi velike nadmorske višine (2300 metrov), na kateri leži, odsvetovali. Tudi sicer so pri sestavljanju obiska pazili, da urnik ne bi bil preveč naporen in da bi imel papež med nastopi v javnosti tudi dovolj časa za počitek. Benedikt XVI. bo namreč aprila dopolnil 85 let. Iz Mehike bo papež odpotoval še na Kubo. Tam se za katoličane izreka približno desetina od okoli enajstih milijonov prebivalcev, a od teh jih le okoli pet odstotkov obiskuje maše. Kljub temu je Cer- kev postala pomemben sogovornik komunistične vlade Raula Castra. Dialog med Castrom in havanskim kardinalom Jaimejem Ortego, ki se je začel leta 2010, je privedel do izpustitve 130 političnih zapornikov. Po navedbah kubanske opozicije pa naj bi jih bilo zaprtih še kakih 50 in upajo, da bo papežev obisk na otoku prispeval k njihovi izpustitvi. Benedikt XVI. sicer ne bo prvi papež, ki bo obiskal Kubo. Njegov predhodnik Janez Pavel II. je bil namreč tam na zgodovinskem obisku leta 1998, med katerim je kubanske oblasti pozval, naj se odprejo svetu. Čeprav srečanja z nekdanjim kubanskim voditeljem Fidelom Castrom ni na programu papeževega obiska, je mogoče, da se bosta sešla nenapovedano. Vsekakor pa se bo Benedikt XVI. srečal s sedanjim voditeljem države, Fidelovim bratom Raulom. Po drugi strani papež ne načrtuje srečanja s predstavniki kubanske opozicije, čeprav so ti izrazili željo. Da se papež ne bo sestal z disidenti, naj bi po pi- sanju nemške tiskovne agencije dpa dokazovalo, da so odnosi med Vatikanom in kubanskim režimom v veliki meri posebni. Kubanski cerkveni vrh je sicer dal jasno vedeti, da ne želi biti "katalizator radikalnih sprememb v državi". Pred dnevi so tako sami končali zasedbo ene od cerkva v Havani, ki so jo organizirali di-sidenti, v nedeljo pa so po maši v eni od cerkva v Havani prijeli več deset pripadnikov opozicijske skupine Damas de Blanco. Papež bo na komunističnem otoku daroval dve maši; prvo v ponedeljek v Santiagu, drugo pa tik pred zaključkom obiska v sredo na Trgu revolucije v Ha-vani. Na programu ima tudi zasebni obisk kraja El Cobre pri Santiagu, kjer letos obeležujejo 400-letnico najdbe podobe Device usmiljenja, zavetnice Kube. Kipec Marije so našli v morju blizu El Cobra, kraj pa odtlej obiskujejo številni romarji. Sergeja Kotnik Zavrl (STA) 1 4 Petek, 23. marca 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu SOVODNJE - V seznamu javnih del tudi gradbena dela na Peči S pomočjo fotovoltaike bodo pokrili kotalkališče Opozicija predlaga prodajo Butkovičeve domačije in selitev knjižnice, večina predlog zavrača Kotalkarska plošča na Peči čaka na streho bumbaca Problem pokritja kotalkališča na Peči bodo rešili s pomočjo fotovoltaike. So-vodenjska občinska uprava namerava pred koncem leta začeti graditi ostrešje, ki ga društvo Vipava že več let krvavo potrebuje in za katerega je do danes primanjkovalo denarja. Celotnega zneska, ki bi bil potreben za postavitev konstrukcije, pravzaprav še danes ni na voljo, občina pa je našla pot, po kateri bi si ga lahko priskrbela. »Za pokritje kotalkališča imamo na razpolago 257.000 evrov. 40.000 evrov je pokrajinskega prispevka, ostalo si pa bomo priskrbeli s posojilom,« je povedala županja Alenka Florenin in poudarila, da žal ta denar ne zadošča. »S tem bi kvečjemu lahko nabavili šotor, ki pa ni najboljša rešitev,« je pojasnil odgovorni za tehnični urad Paolo Nonino, po katerem bi bilo za gradnjo trajne zgradbe potrebnih še vsaj 100.000 evrov. Denar si bo občina priskrbela s tem, da bo na strehi kotalkališča omogočila namestitev fotovoltaične naprave, investitor pa bo plačal za zasedanje javne površine. Uradi že pripravljajo razpis, ki bo objavljen po velikonočnih praznikih. Med tem je občina že zaupala arhitektu pripravo načrta. Če se bo vse izteklo po načrtih se bodo dela na Peči, kjer bodo popravili tudi ploščo in tribune, začela pred koncem leta. Pokritje kotalkališča je le eden izmed projektov, ki jih je občina vključila v proračun in triletni seznam javnih del. Nekatera izmed njih so financirana, za druga pa občina še čaka na prispevek. O triletnem programu je občinski svet razpravljal v sredo: dokument je bil sprejet z glasovi večine, štirje svetniki opozicije pa so glasovali proti. Občina je za leto 2012 predvidela 15.000 evrov za izredno vzdrževanje sovodenjskega vrtca, 30.000 evrov za vzdrževanje osnovnih šol, 78.000 evrov za morebitne izredne ukrepe na območju odlagališča na Malnišču, 40.000 evrov za javno razsvetljavo, 41.600 evrov za izredno vzdrževanje telovadnice, 61.900 evrov za evropski projekt Living fountains in 1.400.000 evrov za gradnjo novega vrtca. Leta 2013 bi občina vložila 250.000 v ureditev parkirišča pri sovodenjskem pokopališču in 585.000 evrov v obnovo Prvomajske ulice, leta 2014 pa bi potrebovala dva milijona evrov za županstvo. »Vključili smo tudi 276.000 evrov za ovrednotenje Butkovičeve domačije. Za prispevek smo se prijavili na deželni razpis, prošnja pa ni bila sprejeta. Zato smo se pritožili na sodišče,« je povedala Floreninova. V možnost, da bi do obnove Butkovičeve hiše lahko prišlo v doglednem času, ne verjame opozicija. Zato so njeni predstavniki vložili amandma k proračunu in predlagali odprodajo nepremičnine v Prvomajski ulici ter uporabo pridobljenega denarja za druge objekte. Večina amandmaja ni sprejela, ker ocenjuje, da bi se bilo treba o prodaji Bu-tkovičeve domačije posvetovati z vaško skupnostjo, ki se je pred leti zavzela za nakup nepremičnine. Večina je zavrgla tudi drugi amandma opozicije, ki je predlagal selitev občinske knjižnice v prostore županstva ter vložitev prihranjenega denarja za najemnino - okrog 7000 evrov - v podpiranje kulturnih društev. V tem primeru bi se morala zdravniška ambulanta iz stavbe županstva preseliti v telovadnico, kar se po besedah Floreninove ne bo zgodilo pred zaprtjem gradbišča avtoceste. Ob tem uprava ocenjuje, da je za knjižnico sedanji sedež primernejši od županstva, saj v njem ni dovolj prostora niti za občinske urade. V tretjem amandmaju je opozicija predlagala dodelitev dodatnih sredstev sovodenjskemu vrtcu oz. spremembi tamkajšnje občinske garaže v jedilnico za otroke. Temu bi bilo po mnenju opozicije treba nameniti del denarja od prodaje družbe Iris in del sredstev, ki jih je uprava namenila vzdrževanju cest. Tudi ta predlog ni bil sprejet. (Ale) GORICA - S prihodnjim tednom Četrtkova tržnica se vrača na Korzo Po treh mesecih naj bi jo ponovno izselili na rob mesta Po približno enem letu se bo tradicionalna četrtkova tržnica, ki jo prirejajo vsaka dva tedna, vrnila v mestno središče, vendar z nekoliko spremenjeno lokacijo. S četrtkom, 29. marca, bodo stojnicam namenili območje ob Ljudskem vrtu, ulici Petrarca in Dante ter Battistijev trg. Predvideli so 74 mest za kramarje, ki pa ne bodo več zasedali Ulice Boccaccio, ki bo zaobjeta v dela za prekvalifikacijo pokrite tržnice. Tržnico so izselili k Rdeči hiši zaradi del na Verdijevem korzu, njena vrnitev v mestno središče pa naj bi trajala le tri mesece. Spet jo bodo izselili zaradi drugega in tretjega sklopa del za obnovo Korza. Tržnica na Korzu bumbaca SOVODNJE - Občinski proračun Davek na nepremičnine IMU na najnižji stopnji Manj sredstev za kulturo in društva, za socialo 117.623 evrov Sovodenjska občina bo davek na nepremičnine IMU uvedla na najnižji stopnji. Tako je v sredo sklenil občinski svet, ki je ob določitvi stopnje davka obravnaval tudi proračun za leto 2012. Dokument, ki je bil sprejet s sedmimi glasovi za in štirimi proti, je predstavil odbornik Erik Peteani. Letošnji proračun je skupno vreden 4.577.599 evrov, naložb oz. kapitalskih stroškov pa je za 2.585.327 evrov. »Z zakonskim odlokom št. 201/11 je državna vlada ukinila davek ICI in uvedla davek IMU. Nova dajatev predstavlja za občine potencialno višji vir dohodkov, saj predvideva 60-odstotno revalvacijo rente, po kateri se davek obračunava, in prizadene tudi nepremičnine, ki so bile prej oproščene. Uvaja pa določene olajšave za družine,« je povedal Peteani in poudaril, da se je uprava odločila za uvedbo najnižje davčne stopnje 4 tisočink za prvo stanovanje in 7,6 za drugo. Kot smo pred časom že poročali, bo občina Sovodnje letos za 4 odstotke povišala davek TARSU, saj bi dosedanje tarife ne zadoščale za kritje stroškov, dodatka k davku IRPEF pa ne bo uvedla. Prejemkov od prodaje nepremičnin, premičnin in udeležb bo za 311.000 evrov (200.000 evrov od znižanja vrednosti kapitala družbe Iris). Državnih prispevkov za investicije bo za 192.000 evrov, od dežele pa za javna dela pričakujejo 1.565.271 evrov (okrog 1.200.000 za nov vrtec, 226.000 za Butkovi-čevo domačijo in 78.000 za sanacijo odlagališča na Malnišču). V proračun je občina vključila tudi 81.000 pokrajinskih prispevkov za športne objekte in 60.000 evrov od gradbenih dovoljenj. Med tekočimi stroški je 541.982 evrov predvidenih za administracijo (37.000 evrov več kot v letu 2010), kar gre pripisati tudi povečanju stroška za zaposlene, med ostalimi večjimi izdatki pa sta vzdrževanje (36.600 evrov) in medobčinski davčni urad (25.355 evrov). Povišali se bodo tudi izdatki za šolstvo, vrednost postavke za kulturne dejavnosti pa je za 14.000 evrov nižja kot v zadnjem sprejetem obračunu in znaša 30.223 evrov. Občina je morala znižati tudi sredstva za organizacijo kulturnih dogodkov in prispevke kulturnim društvom. Proračunska vrednost izdatkov, ki so povezani s socialo, je 117.623 evrov. (Ale) GORICA Zaradi krize nižje najemnine stanovanj Nepremičninski in najemniški trg je tudi v Gorici občutil posledice svetovne gospodarske krize. Težave, ki jih doživljata ekonomija in družba, so v goriški občini privedle do precejšnjega znižanja najemnin: v zadnjem letu, pravijo v družbi Solo Affitti, v kateri so izvedli poglobljeno analizo krajevnega nepremičninskega trga, so se najemnine znižale za približno deset odstotkov. V Gorici je največ povpraševanja po dvosobnih in trisobnih stanovanjih. Zanje se zanimajo pretežno družine in univerzitetni študentje, ki v Gorici živijo iz študijskih razlogov. »Čas iskanja novega stanovanja oz. začasnega bivališča, ki bi odgovarjalo potrebam in okusom, v Gorici povprečno traja dva meseca. Najemnik v povprečju ostane v stanovanju za obdobje treh let,« pra- Hiše na goriškem Korzu vi Elio Gacomello, upravitelj agencije Solo Affitti, po katerem so v goriški občini najbolj razširjene dogovorne na-jemniške pogodbe, ki omogočajo ugodnejše pogoje tako najemniku kot najemodajalcu. Povprečna cena enosobnega stanovanja v goriškem mestnem središču je 380 evrov. Za dvosobno stanovanje lahko najemnik potrosi do 450 evrov, za trisobno je treba plačati okrog 550 evrov, za štirisobno stanovanje v mestnem centru pa precej več, in sicer v povprečju 700 evrov na mesec, navaja študija agencije Solo Affitti, ki je pred kratkim odprla nov sedež na Korzu Italia v Gorici. V goriškem predmestju, piše v študiji, so cene ugodnejše. Za enos-obna stanovanja izven mestnega središča v povprečju plačamo 330 evrov, za dvosobna 400 evrov, za trisobna in štirisobna pa 480 evrov in 600 evrov mesečno. GORICA - Z Verdijevega korza včeraj odstranili gradbišče Korzo prevozen Odsek med Ulico Diaz in Ulico Crispi ostaja zaprt za promet - Občina je v dela vložila okrog 900.000 evrov Odsek Verdijevega korza med križiščem z Ulico Diaz in koncem Korza Italia je ponovno odprt za promet. Včeraj je podjetje Demo iz kraja Summaga di Por-togruaro zaključilo obnovitvena dela, zaradi katerih je bila cesta več kot en mesec zaprta. To je ustvarilo precejšnje prometne nevšečnosti in težave upraviteljem tamkajšnjih trgovin in lokalov, gradbeno podjetje pa se je držalo dogovorov in je cesto pretlakovalo v sprejemljivem času. Podjetje Demo je lani obnovilo tudi odsek Verdijevega korza med Ulicama Crispi in Diaz, ki pa bo ostal zaprt za promet. Delavce je ob robu včerajšnjega prereza traku pohvalil goriški župan Ettore Romoli, ki se je zahvalil tudi načrtovalcem, vodji del in občinskim funkcionarjem, ki so prispevali k lepšemu videu osrednje mestne ulice. Slovesnega odprtja so se včeraj popoldne ob mestni upravi udeležili tudi pokrajinski odbornik Federico Portelli, kvestor Pier Riccardo Pio-vesana, kapetan goriških karabinjerjev Lorenzo Pella in levosredinski županski kandidat Giuseppe Cingolani. GORICA »Milijoni skregani z realnim stanjem« »Obračun sedanje mestne uprave je 45 milijonov evrov neizvedenih ali nedokončanih javnih del,« pravi član rajonskega sveta za mestno središče Carlo Rojic (Demokratska stranka), ki opozarja, da za izvedena dela ima zasluge predvsem prejšnja levosredinska uprava, ki je zanje izdelala načrt, jih financirala in izpeljala postopek za izbiro izvajalca. »Milijoni, s katerimi se sedanji župan ponaša na svojih volilnih lepakih, so skregani z realnim stanjem,« poudarja Rojic in navaja, da javnih del, »ki so bila načrtovana in izvedena v zadnjem mandatu, je največ za 10 milijonov evrov. Od kod pa ostali milijoni? Je morda propagandni urad v 55 milijonov vključil tudi strošek za Travnik in za bodoča javna dela?« Obnovljeni del Korza bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 25. marca 2012 1 1 SOVODNJE - Srečanje komornih skupin Glasbene matice Darežljivo postregli z emocijami in zabavo Zastopane so bile šole iz Trsta, Gorice in Špetra, izpadla je le Kanalska dolina Vsak nastop učencev glasbene šole je trenutek, ki razkriva poleg truda nastopajočih tudi zakulisje rednega študija instrumenta: odnos med profesorjem in njegovimi varovanci, sodelovanje med ustvarjalnimi profesorji, ponos staršev in njihov pristop k glasbeni dejavnosti. To velja tudi za neformalno, sproščeno vzdušje srečanja komornih skupin Glasbene matice, ki je potekalo že petič v Kulturnem domu v Sovodnjah. Pospravljanje in pripravljanje odra za potrebe različnih zasedb, hitro reševanje morebitnih »tehničnih« težav, energija in igrivost sodelujočih mladih glasbenikov spadajo v redni scenarij tega srečanja skupin, ki se priložnostno ali bolj redno posvečajo komornemu ustvarjanju na vseh sedežih in podružnicah šole. Kot je v svojem uvodnem pozdravu povedal ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj, je iz letošnje revije izpadla le Kanalska dolina, nastopajoči pa so zastopali šole v Trstu, Gorici in Špetru. Ravnatelj je izkoristil priložnost tudi za zahvalo vsem otrokom in njihovim staršem, ki se zavedajo pomena komorne igre in zato podprejo tudi to do- datno dejavnost. Predsednica šole Nataša Paulin se je v svojem pozdravu zaustavila pri pomenu muziciranja v skupini, ki je »poskus sobivanja glasbil in izvajalcev pod budnim očesom profesorja«, socialni in umetniški trenutek, ko se soočimo z drugim in z njim delimo emocije. Poleg emocij so oblikovalci srečanja delili tudi veliko zabave z izbiro bolj »do-padljivih« skladb brez žanrskih omejitev. V glasbeni popoldan je uvedlo igranje har-monikarskega ansambla Mlade tipke, ki združuje glasbenike iz tržaške in videmske pokrajine pod vodstvom neutrudnega strokovnjaka Claudia Furlana. Jan Loredan, Nika Pregarc in Maja Devetak so s flavtami povabili na sanjavi valček, Vesna De-vetak in Virginia Braini pa sta z Vinci-guerrovo skladbo za klavir štiriročno pokazali, kako prikupna pisava italijanskega skladatelja lahko olepša študijski trenutek. Maša Kocijančič in Sanja Samez sta energično nastopili v violinskem duu, ki mu je sledil duo violončelov sester Maddalene in Noemi Carta. Komorna skupina Do Re Mi Jagode Kjuder je po sili razmer počastila Vsi nastopajoči in violončelski duo foto t.c. število not svojega imena z nastopom v tričlanski, okrnjeni zasedbi, starejši violinisti komorne skupine Anabasis pa so zaigrali svojo železno skladbo »La cinquantaine«. Dve priredbi Igorja Zobina sta združili neobičajno skupino treh pianistov (Sofia Ukmar, Kristina Perčič, Helena Lupinc) in dveh harmonikarjev (Jakob Kralj in Matej Perčič), ki je igrivo nastopila z ukrajinskim plesom in prepoznavnim motivom iz glasbene kulise filma »Ghostbusters«. Kanček duhovitosti je zaznamoval tudi naslednjo skupino že od samega imena, T and friends: Tia Jurinčič, Tina Hussu, Tarek Nelson in prijatelji (harmonikarka Ivana Kresevič, kitarista Daniel Leghissa in Manuel Bon) so se odpeljali z »blues vlakom« na tirnicah priredbe Fulvija Jurinčiča. Flavtistki Alexa Gherbassi in Neža Petaros sta podali spevni ljudski utrinek, kar je storil tudi špetrski kvartet kitar (Dora Ciccone, Sofia Vogrig, Jacopo Caucig in Alex Renso) s spletom irskih tradicionalnih melodij. Upravičeno priljubljeni primorski skladatelj Bojan Glavina je bil zastopan tudi tokrat s prijaznim obrazom sodobne glasbe v izvedbi klavirskega dua Elene in Vide Rucli. S priredbo igrive, znane Debussyjeve melodije »Le petit negre« sta flavtist Rok Marinič in pianistka Erika Tomsič uvedla v sklepni del programa, ko sta dve večji skupini glasbenikov goriške šole pokazali modernejšo usmeritev profesorja Franka Reje, ki je zanje priredil uspešnico skupine Green day »Boulevard of broken dreams« in Montijevo znamenito skladbo »Čardaš«, v kateri je bila glavna vloga »ciganskega« virtuoza zaupana violinistu Dejanu Bacicchiju. ROP GORICA Šola tudi za starše Od ponedeljka v Dijaškem domu »Šola za starše«, ki jo prireja slovenski Dijaški dom iz Gorice pod naslovom »Odraščati skupaj z otroki«, se bo začela v ponedeljek, 26. marca, ob 18. uri na temo vzgoje za odgovorno vedenje otrok in mladine. Predavateljica bo Zdenka Zalo-kar Divjak, psihologinja, psihotera-pevtka in univerzitetna docentka, ki ima za sabo preko trideset let praktičnega dela zlasti s področja psihologije osebnosti, medosebnih odnosov in komunikacije. Njeno delo zajema šest samostojnih knjig in več priročnikov za starše s področja vzgoje in psihologije ter člankov v domači in tuji strokovni literaturi. V prostorih Dijaškega doma bodo sledila še tri srečanja. V četrtek, 19. aprila, ob 18. uri bosta o otroku v šoli, težavah in vsakodnevnih izzivih predavali psihologinja in psi-hoterapevtka Valentina Ferluga ter Marilena Francioso, ki bo predstavila službo Doba odraščanja - UOE-EPH. V četrtek, 10. maja, ob 18. uri bo na vrsti Aldo Mattucci, v Italiji znano ime, sicer psihoterapevt, predsednik združenja Istituto Veneto Terapia Familiare, avtor številnih strokovnih člankov in publikacij, ki predava o psihologiji družine, zakonskem svetovanju in družinski me-diaciji. Mattucci bo v Gorici govoril o tem, kako ločitev vpliva na otroke. Zadnje srečanje v okviru letošnje »Šole za starše« bo v ponedeljek, 28. maja, ob 18. uri in bo namenjeno problematiki odvisnosti in nelagod-ja mladih. Besedo bosta imela Daniela Colombani iz združenja ALT (Associazione di cittadini e familia-ri per la prevenzione e Lotta alla Tos-sicodipendenza) in Pino Roveredo, znani pisatelj in član številnih združenj, ki delujejo na socialnem področju. Vsa srečanja bodo javna; po predhodni najavi (tudi telefonski) bo zagotovljeno varstvo otrok. center SMART GORICA * « it % Smart Jfr ¡g MODASTORE ! EIIOlI yi L—' ODPRTO NEDELJE 25. MARCA 1., 15., 22., 29. APRILA www.5m3rimods.com 16 Sobota, 24. marca 2012 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Europeana v knjižnici Franceta Bevka Virtualni arhiv prve vojne Organizatorji pozivajo ljudi, da jim zaupajo zgodbe o družinskih spominkih in spominih v zvezi z vojnimi spopadi in medvojnim življenjem civilistov »Še posebej nas veseli, da s projektom Europeana 1914-1918 začenjamo v Novi Gorici, v neposredni bližini ostalin Soške fronte,« je včeraj v novogoriški knjižnici poudarila Karmen Štular Sotošek, predstavnica omenjenega projekta v Sloveniji in vodja službe za digitalno knjižnico v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK). Slovenija se tako pridružuje šestim evropskim državam, v katerih so in še bodo potekali dnevi zbiranja osebnih dokumentov iz prve svetovne vojne. Z zbranim digitalnim materialom, ki bo javno dostopen na svetovnem spletu, nastaja edinstven vseev-ropski virtualni arhiv prve svetovne vojne. »V zapuščini Juliana Kende, enega maloštevilnih Slovencev, ki so se uveljavili v avstro-ogrskem vojnem letalstvu, je tudi zanimiva šatulja, izdelana iz propelerja italijanskega bombnika. Hrani jo družina Orel iz Zgonika pri Trstu, kjer se je ohranil del njegove zapuščine: nekaj doku- mentov, šolski dnevnik ter fotografsko gradivo,« pripoveduje Simon Kovačič iz Šempetra. Kovačič je s pomočjo več virov uspel precej podrobno rekonstruirati življenjsko zgodbo omenjenega vojaka, predvsem njegova vojna leta, do sestrelitve v letalu pri Hudem Logu. Organizatorji si želijo, da bi jim običajne družine zaupale podobne zgodbe o družinskih spominkih in spominih v zvezi z vojnimi spopadi in medvojnim življenjem civilistov. Zato so tudi v Sloveniji organizirali tri dneve zbiranja spominov: po novo-goriškem sledita še mariborski in celjski. V sredo, 28. marca, bo med 9. in 18. uro projekt potekal v novogoriški knjižnici Franceta Bevka. Organizatorji toplo vabijo vse, ki imajo doma tovrstne predmete, da pridejo in jim te zgodbe zaupajo. Nič od prinesenega ne bodo zadržali, ampak bodo vsak predmet fotografirali oz. skeni-rali in vnesli v digitalni arhiv. Imetnik ga bo ponovno prevzel čez nekaj minut. V Sloveniji bodo na vseh treh dogodkih prisotni tudi zgodovinarji in strokovnjaki, ki bodo prispevke pregledali in komentirali njihovo pomembnost, strokovni digitalizatorji pa jih bodo, kot rečeno, naložili na spletni portal Europeana. Tja lahko fotografije svojih predmetov pravzaprav lahko od doma naložijo tudi vsi, ki imajo digitalni fotoaparat ali skener in tako sami lahko objavijo svoje zgodbe. Novogoriški dogodek v knjižnici bo spremljala tudi snemalna ekipa Evropske unije, ki o zbiranju tovrstnih spominov v sodelujočih državah pripravlja dokumentarni film. Organizatorji računajo, da se bo novogoriškega dogodka udeležila tudi italijanska javnost, prav zato so v novo-goriško knjižnico na dan zbiranja spominov povabili tudi sodelavko iz ene od kulturnih institucij na Južnem Tirolskem, ki bo na razpolago italijansko govorečim prinašalcem spominov. »Projekt Europeana sodi v moderen kontekst evropskega zgodovinopisja,« je poudaril Mihael Glavan, dolgoletni vodja rokopisnega oddelka v NUK. Slednja je poleg novogoriške in celjske knjižnice ter Vojaškega muzeja slovenske vojske, Univerze v Oxfordu in Facts & Files ena od partneric v slovenskem delu projekta. Na portalu Europeana je že dostopnih skoraj 250.000 digitalnih vsebin iz Slovenije, vseh dokumentov skupaj pa je 20 milijonov. Europeana ima 3 milijone obiskovalcev letno. Dnevi zbiranja spominov so bili doslej organizirani v Nemčiji, Veliki Britaniji in Luksembur-gu. Po zbirnih dnevih v Sloveniji sledijo še enake akcije na Irskem, Danskem, v Italiji, Belgiji, organizatorji pa se nadejajo, da bodo projekt uspeli uresničiti še v Avstriji, Švici, Španiji in na Portugalskem. Katja Munih P i . ' ■ '■ -r ■ * st Mfl rm 3 ■ ■ ■ v-a. ML * -» Fotografija Juliana Kende in šatulja, ki ju hrani Simon Kovačič GORICA - Na kavi s knjigo in pisateljem Markom Sosičem Klasična predstavitev namesto klepeta ob kavi Dobrodošla udeležba dijakov - Avtor razmišlja o tem, da bi gledališko snovanje dopolnil s filmskim Včerajšnje literarno srečanje Na kavo s knjigo se je v precejšnji meri izneverilo svoji izvirni zasnovi. Ni namreč potekalo na običajnem mestu v Katoliški knjigarni v povezanem vzdušju skupine obiskovalcev, temveč v predavalnici galerije Ars. Kava je sicer bila prisotna, vse ostalo pa je potekalo kot katerakoli knjižna predstavitev. Potem je tu druga plat medalje: prisotnost je bila številčnejša, saj se je predstavitve kratke proze »Iz zemlje in sanj«, ki jo je napisal Marko Sosič, izdala pa Študentska založba Litera iz Maribora, udeležilo okrog štirideset oseb. Skoraj v celoti je šlo za dijakinje in dijake znanstveno humanističnega pola višjih srednjih šol s spremljevalcema. Koristno bo pač najti neko primerno ravnotežje med klubskim klepetom ob kavi in ustreznim zanimanjem med ljubitelji domačega slovstva. Po uvodnem pozdravu predstavnice založbe Mladike Nadie Roncelli, ki je srečanje - glede na število prisotnih dijakov -opredelila kot učno uro sodobne literature, je avtorjevo delo recenzijsko predstavila Majda Artač Sturman tako, da je prebrala daljši sestavek. Iz njega je črpala prvine So-sičevih kratkih zgodb, ki se soočajo s prostorom od Opčin do Bosne in v glavnem z ljudmi, ki se premikajo zunaj družbeno političnega in potrošniškega vrveža. Čutiti je empatijo do odmaknjenih, naivno nedolžnih (Kosmačevi »božji otroci«), obrob-nežev, invalidov, do vsakodnevnosti, vojne tragedije, motiva smrti ...; a povsem na koncu besedil se prikaže sreča! V tej zadnji knjigi se jezik odmika od prejšnjih besedil. Nič ni več narečnosti, saj DOBERDOB Marko Sosič (zgoraj) in včerajšnje srečanje z njim v Galeriji Ars (desno) bumbaca so vsebine narekovale izbiro knjižnega jezika. Pripoved se preveša od stvarnih, oprijemljivih dogajanj k sanjskim opisom in doživljanju do te mere, da ni odvečna miselna povezava s Cankarjevimi Podobami iz sanj. Sam avtor je dodatno nakazal spremembe, ki so nastale v besedilih in v njem v obdobju od pisanja zadnjih dveh romanov. Prejšnja pisanja so bila umeščena v šestdeseta leta in se je v njih nekako soočal z otroštvom, sedaj se podaja na pot ra- zumevanja sodobnega človeka; to pa je mogoče početi s poskusom dozorevanja. Civilizacijska iskanja, gospodarski lobiji, izkoriščanje, drugačno osmišljanje sveta: v tem labirintu se kot Diogen premika raz-mišljujoči in čuteči človek. Na poziv iz publike je Sosič povedal tudi nekaj o filmskem snovanju. Poskusil je nekaj davno nazaj, a se je »prestrašil« odgovornosti in moči, ki ju ima snovalec filmske fabule. Pustil je to ob strani, se pa v njem nekaj »kuha« vzporedno z navedenim dozorevanjem in ko se bodo sence ter megle razblinile, se zna pripetiti, da bo poznano gledališko snovanje dopolnil tudi s filmskim. Brez pedagoških odtenkov in prizvokov je dijakom glede vrednot stresel v košaro naslednji seznam: spoštovanje, solidarnost, samorefleksija in izobrazba, ki naj preseže dosedanje dvajsetletno usmerjanje v abulijo in kič. Aldo Rupel Za osebje še ni rešitve Deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa je razočaran nad odgovorom, ki mu ga je predsednik dežele Ren-zo Tondo posredoval v zvezi s problemom ustanove Ospizio marino iz Gradeža. Brussa je želel od predsednika izvedeti, kako bo dežela pomagala 56 uslužbencem zdravilišča, ki so ga zaprli julija 2010. Avgusta se bo namreč zaključila dopolnilna blagajna, novih rešitev zanje pa ni na obzorju. »Tondo je le obnovil zgodbo, ni pa predlagal nobene rešitve,« pravi Brussa. Večina pod vprašajem Ali zavezništvo med Ljudstvom svobode in Severno ligo v Foljanu-Redipulji še vedno obstaja? Tako se javno sprašuje Otta-vio Romano, občinski svetnik SKP-Itali-janskih komunistov, ki v luči poslabšanja odnosov med desnosredinskima strankama na državni ravni želi ugotoviti, ali lahko le-ti še vedno skupaj vodita foljan-sko občino. Dosežki izseljencev Goriški muzej prireja danes ob 19. uri na Gradu Dobrovo odprtje razstave »Dosežki slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v ZDA«. Pripravila sta jo clevelandski Slovenec Joe Valenčič in Mirjam Milharčič Hladnik z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SA-ZU. (km) O muzeju ladjedelništva Muzej ladjedelništva, ki ga v Tržiču načrtuje občinska uprava, bo predmet simpozija, ki bo danes in jutri potekal v palači Europalace (»Ex Albergo impiegati«). Začel se bo danes ob 10. uri s pozdravi krajevnih upraviteljev. Fotografska razstava V avli Hitovega hotela Sabotin v Solkanu se bo drevi ob 20. uri s fotografsko razstavo 3+3+1=HDR predstavlja Uroš Pe-trič. (km) Energetski plan Ob ponedeljkih pomoč pri izpolnjevanju obrazcev Aprila bodo vprašalnike po domovih pobirali štirje mladi V doberdobski občini že več tednov poteka postopek za pripravo traj-nostnega energetskega plana, ki bo opredeljeval ukrepe, s katerimi bo izboljšali izrabo energije in za zmanjšanje uporabe fosilnih goriv. Energetski plan pripravljajo na podlagi evropske direktive, ki cilja na znižanje toplogrednih plinov in na povečanje izkoriščanja alternativnih virov energije. Za pripravo energetskega plana so prejeli finančni prispevek iz evropskega projekta Car-so - Kras, katerega partnerica je tudi goriška pokrajina; na italijanski strani državne meje bodo energetski plan pripravili edino v občini Doberdob, na slovenski strani pa bodo za to poskrbeli v občini Sežana. Za pripravo energetskega plana občina nujno potrebuje pomoč občanov. Le-ti so na dom dobili obrazce, v katere morajo vnesti informacije o o porabi energije v svojih stanovanjskih enotah. Kdor pri izpolnjevanju potrebuje pomoč, se lahko ob ponedeljkih popoldne med 14. in 18. uro zglasi na tehničnem uradu doberdobske občine, kjer bo prisoten tehnik agencije APE, ki bo izdelala energetski plan. Aprila bodo štirje mladi iz Doberdoba pobirali vprašalnike po domovih, nudili pa bodo tudi informacije za izpolnitev obrazcev. GORICA - Evidentirali zemljišče vzdolž ceste na Majnicah Živalsko pokopališče V nedeljo po mestnih ulicah druga izvedba pasjega pohoda »Stracanina - Stracittadina Feet & Tails« Občina načrtuje odprtje pokopališča za male živali. Sprva so ga nameravali urediti za pesjakom, po novem pa se nagibajo k temu, da mu namenijo lokacijo vzdolž ceste na Majnicah. Mestna uprava je že evidentirala zemljišče v svoji lasti v bližini tamkajšnjega kanala, odločitve o ureditvi pokopališča pa še ni na obzorju in je vsekakor odložena v čas po majskih volitvah. Goriški lastniki živali danes nimajo na voljo kraja za pokop hišnih ljubljenčkov, naj bodo psi, mačke, ptički ali hrčki, in si morajo pomagati, kakor znajo in morejo, zato bo tovrstno pokopališče kakor koli pridobitev. Namen o ureditvi pokopališča so sporočili včeraj na občini med predstavitvijo druge izvedbe netekmovalnega pasjega pohoda »Stracanina - Stracittadina Feet & Tails«. Priredili ga bodo v nedeljo med 10. in 14. uro; proga, po kateri se bodo odpravili gospodarji s svojimi štirinožci, se bo začela na Trgu sv. Antona, nadaljevala po Trgu Cavour, Raštelu, Travniku, ulicah Roma in Crispi, po Korzu Verdi ter ulicah Garibaldi in Mazzini, od koder bo zavila proti trgom Cavour in sv. Antona, kjer se bo zaključila. Pohod je namenjen lastnikom psov, kdor pa bi se ga rad udeležil, a nima psa, ga bo dobil na kraju v izposojo. Vpisovali bodo na Trgu sv. Antona od 10. ure dalje (vpisnina 5 evrov); na- povedujejo okrog 250 udeležencev. Pobudo so prvič izvedli oktobra lani in je naletela na zadovoljiv odziv, prepričani pa so, da je pomladanski dan zanjo primernejši. Na Trgu sv. Antona bodo raznorazne stojnice - na primer za pasjo toaleto -, vzdolž proge pa postojanke, opremljene za pasje igre in vaje; med drugim bodo priskrbeli karikaturista, ki bo upodabljal psa z gospodarjem. Novost bo udeležba predstavnika pasje enote finančne straže. Udeležencem bodo ob koncu ponudili brezplačen krožnik testenin, mestna uprava pa jih poziva, da poskrbijo za odstranitev pasjih iztrebkov, saj se ne prilegajo belim, obnovljenim pločnikom. GORIŠKI PROSTOR GORICA - Do nedelje tradicionalni sejem Zeleni prsti Ob običajni ponudbi tudi razstave, konference in praktični prikazi Na sejmu Zelenih prstov Z današnjim dnem bo na sejmišče v Ulici Barca, v južnem delu Gorice, ponovno vzcvetel sejem zelenih prstov, ki se bo vrnil na tradicionalno prizorišče. Od 10. ure dalje bo preko sto italijanskih in tujih razstavljavcev na stojnicah ponujalo opremo za vrtnarjenje, stroje, semena, sadike, povrtnino, cvetice vseh vrst, strokovno literaturo, naravno kozmetiko, fo-tovoltaične sisteme, hišno in vrtno opremo ter še marsikaj. Privlačne bodo razstave, konference in praktični prikazi, razstavljavci pa bodo na voljo tudi z nasveti; med drugim bodo prikazali angleške vrtove iz dežele Cotswolds, tehnike oblikovanja bonsaja, skrivnosti za pripravo poročnega šopa cvetic, pravila za okra-ševanje in bon-ton ter pripravili razstavo orhidej. Uradni začetek sejma, ki bo s pro- stim vstopom odprt do nedelje, bo danes ob 17. uri v hali A, nagovori pa ne bodo zmotili ljubiteljev vrtnarjenja, ki jih je tudi pri nas veliko. Sejem je običajno deležen množičnega obiska, ki si ga organizatorji obetajo tudi za letošnjo izvedbo s pomočjo sončnega vremena, ki je kot nalašč za vrtnarjenje. Poskrbljeno bo tudi za najmlajše, ki jim namenjajo vzgojne delavnice iz programa »Verde Pollicino«: skozi igro, odkrivanje in uporabo rok jih bodo učili spoštovanja naravnega okolja. Organizirali pa so tudi natečaj »ri-Ciclo della Natura« za vrtce in osnovne šole iz goriške pokrajine ter za vse otroke, ki bodo z odraslimi spremljevalci obiskali goriški sejem. Ta bo odprt vsak dan do vključno nedelje med 10. in 20. uro brez prekinitev. Vstop je prost. A— AJDOVŠČINA Primorje, vlado spet kličejo na pomoč Ker banke pogojujejo uspešno izvedeno prostovoljno poravnavo z nebančni-mi upniki in finančno sodelovanje države pri sanaciji ajdovskega Primorja, bo upravni odbor družbe ponovno poskušal prepričati gospodarsko in finančno ministrstvo Republike Slovenije, naj vendarle kje najde 20 milijonov evrov. Stečaj ali prisilna poravnava podjetja bi ga stala nekajkrat več, poudarjajo v Primorju. Predsednica upravnega odbora Pri-morja Marjana Novak se bo kljub temu še naprej pogajala z bankami in nebančnimi upnicami, s katerimi je že dosegla dogovore za konverzije ali odpise terjatev v višini devetih milijonov evrov. Kot je na včeraj povedala Novakova, pa so banke upnice med pogoji za sodelovanje pri sanaciji Primor-ja postavile še enkrat višjo številko. Zato bi morala tukaj pomagati država. »Ekonomskih in drugih razlogov za prispevek države je dovolj in tu nam ni še nihče oporekal. Zato upam, da bo država v rebalansu proračuna ali na računih Kapitalske družbe ali Slovenske odškodninske družbe našla teh 20 milijonov in nam pomagala pri preživetju,« je še dejala Novakova. Do konca meseca je še preostalo časa za dogovor z bankami, v nasprotnem primeru lahko postane ajdovski gradbinec insolventen. Prihodki Primorja so bili v januarju in februarju letos okrog 14 milijonov evrov, vendar je šla večina denarnega toka mimo Primorja, saj so z njimi plačevali neposredno podizvajalce. Novakova je še zatrdila, da je Pri-morje prisotno na vseh odprtih gradbiščih doma in v tujini. Trenutno ima podjetje sklenjenih za 135 milijonov evrov poslov, med katerimi jih je 110 milijonov za dela v letošnjem letu. Kar tri četrtine vseh sklenjenih poslov je v tujini. »V tujini bi lahko samo v letošnjem letu konkurirali za pridobitev poslov v višini med 600 in 650 milijoni evrov, v Sloveniji pa naj bi se v prihodnje odpiralo kar za 700 milijonov evrov različnih poslov. Tudi to je eden izmed pomembnih razlogov, da bi obdržali Primorje kot delujoče podjetje, saj reference družbe niso prenosljive,« je poudarila. Predsednica uprave je dodala, da bi bila za Primorje rešitev tudi prihod strateškega partnerja, vendar morajo najprej rešiti upniške razmere do bank. V Ajdovščini naj bi se že oglasili trije ali štirje potencialni partnerji, večina med njimi naj bi bila iz tujine. »V tem trenutku pa nas zanima le tekoča likvidnost in podaljšanje dogovora z bankami za dva meseca, ki bi nam to omogočil,« je še dejala Novakova. Uprava Primorja mora sicer za izplačilo plač vsak mesec pripraviti 1,5 milijona evrov, prav tolikšno vsoto pa dolguje za odpravnine odpuščenim delavcem. Sanacijski program sicer predvideva nova odpuščanja, o številu pa Novakova včeraj ni želela govoriti. Javnost je bila včeraj seznanjena tudi z vestjo, da skupina delničarjev, ki ima skupno v lasti več kot 50-odstotni delež Primorje Holdinga, namerava pravno spodbijati za 2. april napovedano javno dražbo skoraj 20-odstotnega deleža Primorja. Najavila je tudi, da bo proti članom uprav družb Primorje Holding in Primorje sprožila odškodninske tožbe in kazenske ovadbe, v kolikor - tako sporočajo - je ravnanje članov uprav Primorje Holdinga in Pri-morja »škodljivo«. Po mnenju omenjene skupine delničarjev Primorje Holdinga, ki ima v lasti 100-odstotni delež Primorja, »ne v eni ne v drugi družbi vodstva ne ravnajo v dobro družbe, zaposlenih in delničarjev«. Po njihovi oceni je to razvidno tako iz ravnanja kot iz izjav, ki jih dajeta direktor Primorje Holdinga Jože Brecelj in predsednica upravnega odbora Primorja Marjana Novak medijem in posledično vsem upnikom ter poslovnim partnerjem obeh družb. Kjer bo obstajal utemeljen sum, pa bodo po napovedih proti odgovornim sprožili tudi kazenske ovadbe. Predstavniki delničarjev bodo spodbijali veljavnost dražbe, ki jo je za 2. april najavila upnica Factor banka, ker ugotavljajo, da je predviden izkupiček z naslova dražbe nesorazmeren z vrednostjo podjetja in dolga, za katerega so bile delnice zastavljene. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: 24. marca, ob 20.45 »Sogno di una notte di mezza estate«, nastopa operni balet iz Rige; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.gori-zia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v nedeljo, 25. marca, ob 21. uri »Non tutto e risolto« napisala in nastopa Franca Valeri; informacije po tel. 0481-969753 in na spletni strani www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 26. marca »ContrAZIONI« ob 20.45 »18 mila giorni - Il pitone«; informacije po tel. 0481-494369, na teatro@co-mune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v nedeljo, 25. marca, ob 18. uri »Zaključna predstava nedeljskih gledaliških srečanj« po izboru JSKD Nova Gorica s področnega Linhartovega srečanja; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »E' nata una star?«. Dvorana 3: 17.40 - 22.00 »Magnifica presenza«; 20.00 »Quasi amici«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 22.10 »E' nata una star?«. Dvorana 2: 17.30 - 19.45 - 21.45 »Ghost Rider - Spirito di vendetta« (digital 3D). Dvorana 3: 17.50 - 20.15 »10 regole per far innamorare«; 22.15 »L'altra fac-cia del diavolo« (digitalna projekcija) - (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Quasi amici«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Ma-gnifica presenza«. 4 Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: danes, 23. marca, ob 20.45 nastopajo violinista Ermir Abeshi in Maria Milstein, zmagovalca 2. nagrade Lipizer 2011 in pianistka Valentina Messa; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. GRAJSKE HARMONIJE NA GRADU KROMBERK prireja Kulturni dom Nova Gorica: v petek, 30. marca, ob 20. uri klavirski recital Zoltana Petra. PRIMORSKA POJE: v večnamenskem centru v Jamljah v soboto, 31. marca, ob 20.30; na sedežu društva Briški grič na Bukovju 6 v Števerjanu v petek, 20. aprila, ob 20.30. S Izleti SPDG prireja v nedeljo, 25. marca, izlet po Krasu; zbirališče pred gostilno Miljo pri Devetakih ob 9. uri, hoje bo približno tri ure, vodil bo Srečko (tel. 335-5421420). GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na potovanje na Sicilijo od 20. do 26. aprila; informacije in vpisovanje na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481-533177) ali v Trstu (tel. 040365473) ali na mohorjeva@gmail.com. KRUT v Gorici obvešča, da so odprta vpisovanja za 10-dnevno letovanje na Mali Lošinj, ki bo od 21. junija do 1. julija; informacije in vpisovanje na goriškem sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int. v Gorici, po tel. 0481-530927 vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it. KRUT vabi na velikonočno potovanje po dalmatinski obali z vodenim ogledom hrvaških mest Zadra, Šibenika, Dubrovnika, Splita in Mostarja od 6. do 9. aprila; informacije in prijave vsak dan po tel. 040-360072. UTE (Univerza za tretje življenjsko obdobje) iz Gorice organizira v sodelovanju z združenjem Amici del turismo col treno dvodnevni izlet 31. marca in 1. aprila v dolinah Non (TN) in Ve-nosta (BZ) na ogled jablan v cvetju; informacije na tajništvu UTE v Ul. Baia-monti 22 ali po tel. 0481-535107, 3489223259 ob uri obedov (Pino Ieusig). TABORNIKI RMV organizirajo v nedeljo, 1. aprila, izlet v Erto in Casso. Zbirališče na Opčinah ob 7.30 (na parkirišču pri krožišču), vrnitev ob 18. uri. Cena 18 evrov; informacije po tel. 342-0734136 (Dana). □ Obvestila OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo anagrafski urad v ponedeljek, 26. marca, zaprt zaradi izpopolnjevalne-ga tečaja uslužbencev. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. ZMAGOVITE ŠTEVILKE LETOŠNJE PUSTNE LOTERIJE društva Karnival: 1. nagrada srečka s številko 420 (bon v vrednosti tisoč evrov za nakupe v veletrgovini Megastore Expert Marco Polo v Tržiču); 2. srečka 8599 (22 palčni led televizijski sprejemnik); 3. srečka 1008 (mobilni telefon »smartphone«); 4. srečka 8643 (večerja za dve osebi v priznani gostilni); 5. srečka 8436 (naprava za cestno navigacijo); 6. srečka 3545 (digitalni fotoaparat); 7. srečka 4986 (mikrovalovna pečica); 8. srečka 447 (likalnik s kotličkom); 9. srečka 5632 (žarna plošča) in 10. srečka 8770 (sto kilogramov cementa). Za prevzem nagrad klicati do 30. marca na tel. 0481-21193 oz. javiti se na sedežu društva Karnival v Gabrjah. OBČINA SOVODNJE je razpisala javno dražbo za prodajo občinskega prevoznega sredstva piaggio ape car (tri-cikel za prevoz blaga) z evidenčno tablico AB-75238, 218 kubičnih cm, letnik 1998, potreben popravil; informacije in prodajni pogoji na razpisu dražbe v občinskem tehničnem uradu ali na spletni strani www.albopre-torio.regione.fvg.it/savognadisonzo. KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Stru-njanu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 28. marec, 4., 11., in 18. april, 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tiscali.it. JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI vabi na občni zbor, ki bo v četrtek, 29. marca, ob 20.30 v prostorih KD Danica na Vrhu Sv. Mihaela. Dnevni red: predstavitev dnevnega reda, izvolitev delovnih teles, poročila strokovnih služb, razprava in poročila, volitev novih organov, članarina, razno. SLOVIK obvešča, da bo zadnji seminar - sociolog Rudi Rizman o politiki in ekonomiji - v letu '11-'12 v četrtek, 29. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. Vstop prost. Informacije: In-fo@slovik.org; tel. št.0481-530.412. JADRALNI KLUB ČUPA sklicuje 40. redni občni zbor v petek, 30. marca, ob 20. uri v prvem, ter ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Zadružne kraške banke v Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah. DRUŠTVO TRŽIČ vabi člane in prijatelje na občni zbor volilnega značaja, ki bo na sedežu (Ul. Valentinis, 84 v Tržiču) v soboto, 31. marca, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazci, ki so na voljo na spletni strani strani www.fondazionecarigo.it, je letos mogoče izpolniti in odposlati samo preko spleta do 30. aprila. Ob zahtevani dokumentaciji morata prošnjo spremljati izpolnjeni informativni vprašalnik in predstavitev projekta. Vsak prosilec lahko vloži samo eno prošnjo za leto 2012, izjemo predstavljajo šole in vzgojne ustanove, ki lahko vložijo dve prošnji. Za šole zapade rok za vložitev prošenj kasneje, in sicer 29. junija; informacije na uradu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15 (tel. 0481-537111). 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. S Poslovni oglasi IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb 24/24. Govorim samo slovensko. Tel.:00386-30339004 Petek, 23. marca 2012 Na ekonomski fakulteti v Vidmu je diplomiral Gregor Nanut Z njim se veselimo vsi domači H Čestitke Na pravni fakulteti tržaške univerze je v sredo diplomirala PETRA MARONESE iz Sovodenj. Iskreno ji čestitajo Kulturni dom v Gorici in člani kulturne zadruge Maja. Prireditve GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja predstavitev knjige Martina Premka »Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji 1941« v torek, 27. marca, ob 20. uri v gradu Kromberk. V POKRAJINSKI GALERIJI V UL. DIAZ v Gorici prirejajo ob fotografski razstavi Luciana Berinija kulturna srečanja z naslovom »Sguardi sulla vita (Pogledi na življenje)«: danes, 23. marca, ob 17.30 bo srečanje z g. Pier-luigijem Di Piazzo na temo solidarnosti; vstop prost. KRUT v Gorici vabi v ponedeljek, 26. marca, ob 18. uri na predstavitveno konferenco delavnice spomina »Kako upočasniti umsko staranje« s specialistko klinične psihologije in nevrop-sihologije Vali G. Tretnjak in psihologinjo Jano Pečar; prijave in informacije na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int. v Gorici, po tel. 0481530927 vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo vabi v četrtek, 29. marca, ob 14.30 v svoje prostore na srečanje z avtorico Marizo Perat, ki bo otrokom pripovedovala zgodbo o Metli Piki in njenih dogodivščinah. SLOVIK prireja v četrtek, 29. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici tretji seminar iz letošnjega ciklusa »Politika in ekonomija«. Gost večera bo Rudi Rizman, slovenski mislec, sociolog in politolog. H Šolske vesti SPLOŠNO KMETIJSTVO, tečaj, ki omogoča koriščenje prispevkov kot po programu za razvoj podeželja 2007/2013, ukrep 112. Tečaj je namenjen polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo, in tistim, ki jih sektor zanima. Vsebine: splošno kmetijstvo, tehnike gojenja različnih vrst rastlin, živinoreja, ekonomika kmetijstva, upravljanje podjetja. Tečaj traja 150 ur in stane 300 eurov; informacije in prijave na Ad forman-dumu v Gorici, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.org. UPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA, tečaj, ki usposablja za vodenje kmečkih turizmov in omogoča koriščenje subvencij, predvidenih po deželnem zakonu 25/1996. Tečaj je namenjen kmečkim podjetnikom in tistim, ki jih sektor zanima. Vsebine: ekonomika in vodenje kmečkega in agrituri-stičnega podjetja; HACCP v živilskem sektorju, prehrambena tehnologija (obdelava hrane, sira,mesa), priprava tipičnih jedi s praktičnimi vajami v kuhinji; marketing in psihologija prodaje. Tečaj traja 100 ur in stane 200 eurov; informacije in prijave na Ad forman-dumu v Gorici, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.org. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Maria Lo-renzutti vd. Zaccaria (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Ane in na glavnem pokopališču; 11.00, Giampaolo Boe-gan iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija, sledila bo upepelitev; 11.30, Enzo Varotto iz splošne bolnišnice v stolnico, sledila bo upepelitev. DANES V FOLJANU: 11.00, Maria Cec-het vd. Vidoni (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Silva Favetti vd. Glavich, blagoslov v bolnišnice, sledila bo upepelitev. 1 8 Petek, 23. marca 2012 APrimorski r dnevnik TRIDENTINSKA (TUDI) Z DENARJEM MARIBORA ... BRUSELJ - Nesojena 26. zimska univer-zijada, ki bi jo prihodnje leto moral gostiti Maribor, a se ji je odpovedal, potem, ko je slovenska vlada odpovedala nadaljnje sofinanciranje po njenem slabo vodenega projekta, je dobila novo prizorišče, to bo Tridentinska.Mednarodna univerzitetna športna zveza FISU bo pri tem uporabila tri milijone evrov, kolikor je Slovenija plačala za pridobitev pravic za organizacijo tega dogodka, a ga FISU po odpovedi nima namena vrniti. PRESTAL OPERACIJO BERN - Švicarski alpski smučar Beat Feuz je prestal operacijo na kolenu, le štiri dni po koncu svetovnega pokala v alpskem smučanju. Po podatkih švicarske smučarske zveze so 25-letnemu smučarju odstranili delček kosti v levem kolenu. Feuz bo nemudoma začel rehabilitacijo, ki naj bi se končala pred začetkom poletnih priprav na novo sezono. Feuz, nekateri ga že vidijo kot naslednika letos tekmovalno upokojenega smukaškega specialista Di-dierja Cucha, je v pravkar končani sezoni zmagal na štirih tekmah svetovnega pokala, dvakrat v smuku in dvakrat v superveleslalomu. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ZBOGAR ZDAJ DRUGI NA EP FINN RIM - Za slovenskim jadralcem Vasilijem Žbo-garjem je sila uspešen dan na jadralskem evropskem prvenstvu v razredu finn v italijanskem Scarli-nu. Po skupno petih re-gatah se je prebil na drugo mesto, za vodilnim Italijanom Filippom Baldas-sarijem pa zaostaja le eno točko. Žbogar je celo dobil četrto regato, tako kot uvodno, na peti regati pa je bil deseti. Na tretjem mestu v skupnem seštevku je po četrtem dnevu Italijan Giorgio Poggi. NAŠ POGOVOR - Izolan Anton Žlogar o čudežnem Apoelu, o Cipru in sebi Ciprska liga? Kvalitetna! KOŠARKA AcegasAps: rezerva Scutieri zmagovita poteza AcegasAps-Liomatic Perugia 67:63 (13:22; 33:33; 48:44) AcegasAps: Scutiero 10 (1:2 prosti meti, 3:7 za 2 točki, 2:4 za 3 točke), Zac-cariello 11 (3:4, 1:2, 2:5), Mastrangelo 7 (-, 2:2, 1:1), Ruzzier 2 (0:1, 1:5, 0:2), Maganza 2 (0:2, 1:3, -), Moruzzi 17 (3:3, 7:11, 0:2), Ferraro 10 (2:3, 4:8, 0:5), Carra (-, 0:1, -), Gandini 7 (2:2, 1:4, 1:2), Zecchin 1 (1:2, 0:1, 0:1), trener Dalmasson. Liomatic: Truccolo 11 (6:10, 1:3, 1:4), Baldi Rossi 21 (8:9, 5:7, 1.2), Caroldi 9 (2:3, 2:5, 1:1), Poltroneri 5 (-. 1:6, 1:7), Bona-mente 2 (0:2, 1:1, -), Chiatti 5 (0:2, 1:4, 1:2), De Min 10 (4:6, 3:4, 0:1), Santantonio 8-. 0:1, -), Kuschev (-. 0:1, -), Rath (-, 0:1, -), trener Fabrizi. 5ON: Ruzzier (38), Chiatti (40) Tržačani nadaljujeo s serijo uspešnih nastopov: tokrat so po izenačeni tekmi premagali solidni Liomatic Perugia, ki je s tem porazom dejansko izločeni iz boja za končnico. Ob sočasnem porazu Trenta v pavii pa se je Dalmassonova ekipa povzpela na prvo mesto severovzhodne skupine. Začetek tekme ni bil spodbuden, saj Tržačanom sploh ni šlo od rok, medtem ko so gostje z odličnim Baldi Rossi-jem na čelu, bili zelo uspešni. V drugi četrtini so domačini zaigrali nekoliko bolje in prav ob izteku dohiteli nasprotnika. Tudi v tretji četrtini je bila tekma zelo izenačena, prelomne pa so bile prve minute zadnje, ko sta Scutiero in Zaccariello s trojkami priigrali svoji ekipi prvo nekoliko večje vodstvo. Ob izidu 65:55 slabi dve minuti pred iztekom je zgledalo, da je tekme konec, a nekaj zaporednih napak tržaške ekipe je Perugii dovolilo, da se je v samih štiridesetih sekundah približala na sami dve točki (65:63). V zadnji minuti pa je bila domača ekipa vendarle bolj prisebna in nazadnje odnesla dragoceno zmago. Tržaški trener je tokrat dejansko igral brez najboljšega strelca Carre, ki je igral samo 6 minut v prvem delu tekme, zmagovita poteza pa je bila nedvomno zaupanje desetemu možu Scutieru, ki je tačas verjetno edini, ki ima dovolj motivacij. Marko Oblak Ciprski Apoel iz Nikozije piše nogometno pravljico palčka, ki se bo v čettrtfina-lu najprestižnejšega evropskega nogometnega klubskega prvenstva (lige prvakov) prihodnji torek boril proti velikanu, madridskemu Realu. Ciprčani imajo vsaj desetkrat nižji proračun od kluba iz španske prestolnice. Ciprski Apoel in nogomet na največjem otoku v vzhodnem Sredozemskem morju (tretji največji otok v Sredozemlju) zelo dobro pozna Izolan Anton Žlogar, za prijatelje Tonči, ki je v domovini grške boginje ljubezni in lepote Afroditi (sodeč po legendi naj bi se rodila na Cipru) preživel osem let (od decembra 2003 do lani). »Ekipa Apoela igra že nekaj sezon v podobni sestavi. Pri moštvu srbskega trenerja Ivice Jovanoviča so naredili malo sprememb,« je sprva poudaril Žlogar, ki v letošnji sezoni igra skupaj s sli-venskim nogometašem Alenom Carlijem pri Pordenonu v D-ligi. Žlogar je najprej igral pri ciprskem klubu Enosis Paralimni. »Takrat se je zame zanimal tudi Apoel. Nato se niso več oglasili. Na Cipru sem igral še za Anortho-sis in Omonio, ki sta konkurenčna kluba Apoelu,« se spominja 34-letni Izolan. V kolikšni meri vas je presenetila uvrstitev Apoela (izločili so francoski Lyon) v četrtfinale lige prvakov? Pravzaprav veliko, saj so v osmini finala in pred tem še v fazi skupin izpadli številni na papirju močnejši klubi. Sama uvrstitev v ligo prvakov, po poletnih kvalifikacijah, ni bila nikakršno presenečenje, saj na Cipru vlagajo v nogomet veliko denarja. Pred finančno krizo so vlagali še bistveno več. Zanimivo je, da Apoel na Cipru nima najvišjega proračuna: pred tremi leti je imela višjega Omo-nia, okrog 15 milijonov evrov. Takrat je Apoel imel okrog 8 milijonov evrov težak bud-žet. Apoel je z izločitvijo Lyona dokazal, da ni denar to, ki jamči končni uspeh. Bistvena je strategija. Apoel je večnarodnostna ekipa. Prevladujejo brazilski in portugalski nogometaši. Trener pa je že veliko let Srb Jo-vanovič. Večino igralcev poznam. Z dvema sem tudi igral pri Anorthosisu. Navijači Apoela so desničarsko usmerjeni. Velja, Navijači Omonie pa so levičarji. Kako se spominjate svojih ciprskih let? Imam zelo lepe spomine na Ciper. V slovenski prvi ligi sem takrat dosegel svoj maksimum in ko sem končal študij na pravni fakulteti, sem se odločil za izkušnjo v tu- Nogometaši Apoela po zmagi proti Lyonu v ligi prvakov (levo) in Anton Žlogar (zgoraj) jini. V Cipru so se zanimali zame in bil sem srečen, saj se je zame zanimal trener, nekdanji izraelski selektor Eli Gutman, ki me je pripeljal v klub Paralimni. Z menoj so nato na otok prišli še drugi slovenski nogometaši. Igrala sta tudi Mladen Rudonja in Marinko Galič. Na Cipru pa je od slovenskih nogometašev ostal le Mariborčan Marko Barun, ki igra za Aris iz Limasola. V prvi sezoni sem bil uspešen in hoteli so me pri bolj ambicioznem Anorthosisu. Z dobro igro pri velikem klubu sem si znova tudi izboril mesto v slovenski državni reprezentanci. Ciprska liga je bistveno bolj kvalitetna kot marsikdo misli, ker je tam veliko tujcev. Na Ciper prihaja tudi veliko zvezdnikov, ki končujejo svojo kariero. Ne smemo pa primerjati ciprske lige s ciprsko reprezentanco, ki je slabša. Na Cipru ste osvojili tudi nekaj lovorik. Dvakrat smo z Anorthosisom osvojili naslov državnega prvaka, enkrat smo bili pokalni prvaki. Zmagali pa smo tudi superpokal. Leta 2007 sem bil imenovan za najboljšega tujega nogometaša. Ciper je od leta 1974, ko je Turčija zasedla severni del otoka, razdeljen na Republiko Ciper (južni del, uradni jezik je grščina) in Turško republiko Severni Ciper (uradni jezik turščina), ki ga priznava le Turčija. Ali sta na otoku tudi dve vzporedni prvenstvi? Seveda. Turški oziroma okupirani, kot pravijo na Cipru, del otoka je vključen v turško ligo, čeprav ni nobenega prvoligaša. Ali ste na otoku občutili napetost med Grki in Turki? Niti ne, čeprav so nekateri Grki, ki so po turški okupaciji severnega dela, prebeža-ti na južni del in so izgubili vse premoženje. Ti ljudje imajo sigurno velik odpor do Turkov in so zelo občutljivi na to, kako imenuješ severni del Cipra. Z Grki ne smeš omeniti pridevnika turški, ampak moraš severni del imenovati okupirano ozemlje. Sam sem se večkrat odpeljal na severno, okupirano stran in nikoli nisem imel težav. Obstajajo razlike med severnim in južnim delom? Severni je, razen v turističnih predelih, revnejši. Kvaliteta življenja je slabša kot na jugu. Na severu pa imajo najlepše peščene plaže, med katerimi Famagusta, ki je delno zaradi meje tudi nikogaršnje ozemlje. Vi ste bili prvi nogometaš, ki ga je izolski agent Amir Ružnič (agent nogometašev Palerma Iličica in Bačinovica) »prodal« v tujino. Amir, ki je moj veliki prijatelj, se je ta- krat začel ukvarjati s tem poslom in jaz sem bil res prvi, ki je z njegovo pomočjo odšel v tujino. Kdo je vaš favorit za naslov evropskega klubskega prvaka? Barcelona in Real Madrid sta v prednosti, v drugi vrsti sta Milan in Bayern. Za nogometaše Apoela pa je že igranje proti Realu velika življenjska nagrada. Kaj pa junija na evropskem prvenstvu na Poljskem in v Ukrajini? Bolj ali manj isti: Španci, Nemci in Italijani. Kot nekdanji reprezentant bržkone spremljate igro slovenske izbrane vrste. Ali mislite, da je Slaviša Stojanovič prava oseba za selektorski stolček? Pri Nogometni zvezi Slovenije so se odločili za osebo, ki je strokovno zelo dobro pripravljena. Izbira je pravilna, čeprav bomo to še presodili po rezultatih. Kako pa je letos v Pordenonu? Izkušnja je pozitivna. Klub je organiziran in prvenstvo D-lige je kar zahtevno. Igralci so taktično zelo izobraženi, tehnično nekoliko manj. Vesel sem, da z nami igra še en slovenski nogometaš, Alen Carli, ki je zelo dober igralec, predvsem pa odličen človek. Z njim se veliko druživa. Kje vas bomo videli v prihodnji sezoni? Še ne vem. Razmišljam o podaljšanju sodelovanja s Pordenonom. Počutim se dobro, tako da bi lahko igral še eno sezono. Pa naj napreduje Kras v D-ligo in se bomo srečali z njimi. Diplomirali ste na pravni fakulteti. Kako vam je uspelo usklajevati poklicni nogomet in študij? Bil je velik psihično-fizični napor. Od vsega začetka pa sem bil zelo motiviran in sem hotel tako ali drugače doštudirati. Veliko sem se učil in se odrekel marsičemu. Dokazal sem, da je lahko poklicni športnik tudi uspešen študent. V nogometnem okolju sem prej izjema kot pravilo. Jan Grgič NOGOMET h v* • Turčija kandidat za Euro 2020 CARIGRAD - Turški predsednik vlade Tayyip Erdogan je ob otvoritvi zasedanja Evropske nogometne zveze v Carigradu sporočil, da bo njegova država kandidirala za izvedbo evropskega nogometnega prvenstva 2020. Turčija bo uradno kandidaturo vložila prihodnji te-den.Turčija je že kandidirala za EP 2016, vendar je izgubila tesen boj s Francijo za vsega en glas. Letos bo evropsko prvenstvo na Poljskem in v Ukrajini (od 8. junija do 1. julija). To bo hkrati zadnje prvenstvo s šestnajstimi udeleženci, saj bo že na naslednjem v Franciji sodelovalo 24 ekip. NBA - New York je po zamenjavi trenerja Mika DAntonija zabeležil peto zaporedno zmago po zaslugi odlične predstave Jeremyja Lina v zadnji četrtini. S šestnajstimi od skupno 18 točk je bistveno pripomogel k zmagi z 82:79 proti Phi-ladelphii 76ers. Zanesljivi zmagi so zabeležili igralci Los Angeles Lakers, ki so že tretjič v sezoni premagali aktualne prvake iz Dallasa (109:93). EVROLIGA - Četrtfinale, 2. tekme: Panathinaikos - Maccabi Electra 92:94 (podaljšek), stanje 1:1; Barcelona - Unics Kazan 66:63 2:0 (E. Lorbek 27 minut, 14 točk, 3 skoki, 1 blokada za Barcelono; Nachbar 30 minut, 16 točk, 5 skokov, 2 podaji za Kazan), danes ob 17.15 CSKA Moskva - Bilbao 1:0; 20.45 Siena - Olympiacos 0:1. Igra se na tri zmage. KOLEESARSTVO - Na dirki po Kataloniji je četrto etapo, 199 km dolgo preizkušnjo od Trempa do Asca, dobil Kolumbijec Rigoberto Uran (Sky), ki je v ciljnem sprintu premagal Rusa Denisa Menčova in Poljaka Sylvestra Szmyda. Jadralni projekt Jaz tvoje oči, ti moja duša Slovenski jadralec iz Trsta Berti Bruss se bo na letošnji jadralni Giro d'Ita-lia odpravil v nedeljo, 25. marca, ob 10.00 s pomola bratov Bandira. Na dvomesečno potovanje pa se ne odpravlja sam. Na jadrnici tipa first 40,7 bo z njim krmar Egidio Carrantini iz Pavie, ki je od 18. leta dalje slep. Prvič v Evropi bo na zahtevni dolgi jadralni preizkušnji sodelovala dvojica, ki vključuje tudi osebo s posebnimi potrebami. Njun projekt in tudi knjiga, ki jo bosta jadralca napisala med tekmovanjem, nosi naslov Jaz tvoje oči, ti moja duša (Io i tuoi occhi, tu l'anima mia), predstavljena pa bo po vsej verjetnosti tudi na Barcolani 2012. Potovanje, ki se bo zaključilo 1. junija, bodo obogatile predstavitve projekta v različnih italijanskih obmorskih postojankah, njuno pot pa bo mogoče spremljati tudi na blogu http://ioi-tuoiocchitulanimamia.wordpress.com/. Včeraj so projekt predstavili na tržaškem sedežu Lega Navale Italiana. Na fotografiji: idejni vodja projekta Berti Bruss, slepi krmar Egidio Carrantini in predsednik LNI Ts Pier Paolo Scubini. / ŠPORT Petek, 23. marca 2012 19 KOŠARKA - Deželna C-liga Slab nastop in poraz Igralci Bora Radenske so na sinočnji vnaprej igrani tekmi v Tolmeču potrdili, da niso v najboljši formi Tolmezzo - Bor Radenska 80:62 (22:21, 40:37, 53:52) Bor Radenska: Bole 6 (-, 0:1, 2:2), Štokelj (-, 0:1, -), Burni 16 (-, 5:10, 2:4), Zanini (-, 0:1, -), Madonia 8 (4:6, 2:6, 0:1), Meden 2 (2:2, 0:1, 0:4), Crevatin 4 (1:4, 0:2, 1:2), Gallocchio n.v., Sosič 14 (6:6, 4:7, 0:2), Fumarola 6 (4:7, 1:5, 01), Pertot, Devčič 6 (-, 3:5, -). Trener Boban Popovič. Tekmo rednega 26, kroga so košarkarji Bora odigrali že sinoči, iz Tol-meča pa se vračajo praznih rok in nekoliko poklapani, saj je dvoboj proti direktnemu tekmecu za začasno 3. mesto na lestvici deželne C-lige potrdil, da njihova forma zdaj nekoliko peša. Tri četrtine je bila tekma izenačena, čeprav je pretežno vodil Tol- mezzo, Bor pa le dvakrat s točko prednosti. Ekipa trenerja Bobana Popoviča je zapravila veliko priložnosti za izdatnejše vodstvo. Slab je bil skok pod lastnim košem, več je bilo na poceni zgrešenih metov in izgubljenih žog. Tudi gostitelji niso blesteli in svoj kapital točk gradili predvsem na napakah gostov. Do preobrata je prišlo v začetku zadnje četrtine, ko je Tolmezzu uspelo doseči vodstvo 65:59. Tedaj so gostje skušali ustaviti opogumljene nasprotnike s consko obrambo, poteza pa je imela ravno nasproten učinek od že-ljenega. Tolmezzo je z dobrim kroženjem žoge pripravil izhodišče za nekaj uspelih metov za tri točke, visoke prednosti pa nerazpoloženi igralci Bora nato niso mogli več nadoknaditi. KOŠARKA - V državni diviziji C Jadran Qubik jutri na Opčinah proti Cittadelli Orožje bo obramba Po nastopu na finalu državnega pokala bo Jadran Qubik ponovno stopil na domače igrišče. Jutri se bo ob 20.30 na Opčinah pomeril s Cittadel-lo, ki ima nezanemarljiv izkupiček: v zadnjih dvanajstih krogih je osvojila deset zmag, le dvakrat pa je ostala brez točk. Iz dna lestvice se je tako povzpela na 8. mesto. Odlikujejo jo predvsem zanesljivi strelci, med vsemi pa izstopa organizator igre Cominato (letnik 1988, 180 cm), ki je pravi motor ekipe. Odkar se je pridružil Cittadelli, je ekipa zbrala deset zaporednih zmag in prevzela drugačen ritem igre. Igralec je dobro znan tudi v Jadranovih vrstah, saj je lani igral pri Padovi, ki je v play-offu premagala Vatovčeve varovance. Nevarno bo tudi odlično krilo Francesco D'Onofrio (1973, 195 cm). »Zelo pomembna bo torej naša igra v obrambi. Nasprotnikom ne smemo dovoliti, da bi se razigrali v napadu, vsiliti moramo naš ritem,« je taktiko napovedal pomožni trener Andrea Mura. Kot smo že poročali, bo Jadran igral brez Petra Franca (na dopustu), tako da bodo pod košem morda izkoristili tudi Sašo Ma-lalana. Zaradi odsotnosti zanesljivega Franca pa si glave vsekakor ne belijo, saj igra pri Cittadelli samo en center Spader, pri Jadranu pa sta vsekakor na razpolago Marusič in Spigaglia. Jadranovci, ki so prejšnji vikend igrali na finalu državnega pokala, so ta teden redno in solidno trenirali. Poraz v Le-gnanu jih je nekoliko potrl, istočasno pa jim tudi vlil nove pozitivne energije. (V.S.) DRŽAVNO PRVENSTVO U17 Breg - Edilnarciso Cordenons 57:74 (20:22; 30:35; 42:55) Breg: Regent 4 (4:4), Peric 2 (2:2), Sardoč 8 (6:9), Matarrese, Semen 4 (2:4), Coretti, Milič 9 (5:8), Kocijančič 24 (2:9), Gregori 2, Gruden 4 (0:7). PON: /. Zamujena priložnost, tako bi lahko ocenili tekmo Bregovih košarkarjev, ki bi proti vrstnikom iz Cordenonsa lahko dosegli drugo letošnjo zmago. Naši so prav proti Cordenonsu namreč osvojili doslej edino zmago v prvem delu prvenstva in objektivno bi bila zmaga v dometu naše združene ekipe, ko bi le zaigrala nekoliko drugače. Z razliko od gostujočega moštva, ki je delovalo vseskozi zelo agresivno in takoj dokazalo, da si osvojitev zmage dejansko želi, so naši košarkarji postegli z vrsto naivnih in nepotrebnih napak predvsem v elementih podaje in prenašanja žoge. Bil je pravi festival poceni in po nepotrebnem izgubljenih žog, kar so nasprotniki le izkoristili in dosegli veliko večino svojih košev iz hitrih protinapadov, ki so nastali na osnovi Bregovih napak. Tako so gostje lahko osvojili svojo prvo zmago v letošnjem prvenstvu, medtem ko bi se morali naši košarkarji zamisliti o pristopu do tekme in o dejstvu, da se je treba na igrišču držati trenerjevih navodil, dokler nimaš tolikšnega košarkarskega znanja, da bi lahko sam opravljal ustrezne izbire. DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Breg - Nuovo Basket 2000 62:65 (27:26, 11:10, 12:17, 12:12) Breg: Crismani 13, Gelleni 10, Bole 2, Vascotto, Norbedo 17, Bazzarini 7, Stagni, Fonda 1, Giacomini 12; Trener: Borut Sila. Brežani so v zaostali tekmi gostili drugouvrščeni Pordenone. Brežani so tekmo znova igrali brez poškodovanega Zobca (zvin gležnja), kar se je poznalo pred- Branilec Jadrana Qubik Saša Malalan kroma vsem pri skoku. Kljub temu so začeli dobro in prvi polčas vodili za dve točki. Sledil je izenačen drugi polčas in dramatična končnica, v kateri je Breg pri rezultatu 62:63 zgrešili najprej met za vodstvo in po dveh zadetih prostih metih gostov še trojko, ki bi prinesla podaljšek. Ko bi bilo le nekaj manj izgubljenih žog in z boljšim izvajanjem prostih metov, bi lahko tekmo tudi zmagali, kljub temu pa so pustili dober vtis. DEŽELNA C-LIGA Okrnjeni Breg proti San Vitu Naslednji nasprotnik v deželni C-ligi prvouvrščenega Brega bo jutri (že ob 19.00) San Vito, ki se na spodnjem delu lestvice bori za obstanek: »Kljub temu bo tekma zahtevna, saj bodo oni igrali maksimalno; seveda pa gremo na zmago,« je pred gostovanjem povedal trener Tomo Krašovec, ki pa že razmišlja o naslednjem krogu, ko se bodo košarkarji Brega pomerili z Ardito, ki ima na lestvici enako število točk. Na gostovanju pri San Vitu bo Breg igral v postavi, ki včeraj še ni bila jasno določena. Prav gotovo ne bo poškodovanih Giacomija in Saše Ferfoglia, vprašljiv je nastop Kristjana Ferfoglie, ki si je poškodoval stegensko mišico, Robba pa zaradi udarca v gleženj ni treniral cel teden. S službenega potovanja pa se bo vrnil Grimaldi, njegova forma po desetdnevni odsotnosti pa bo vprašljiva. »Upam, da nas bo šest,« je malo za šalo malo zares še dodal Krašovec. BALINANJE - ZSŠDI Trojke: Polet je presenetil Balinarska dejavnost na pokritih baliniščih se počasi bliža h koncu. Tu pa tam so na sporedu razni turnirji, kot na primer v Bazovici in v Domu Pristaniških delavcev, kjer vsi nestrpno pričakujejo njegovo popolno prenovo. Pod okriljem tržaške občine bi se morala dela pričeti že v kratkem. Na balinišču pri Briščikih sta bila nazadnje dve podobni tekmovanji. Najprej tisto namenjeno članom društva, ki se ga je udeležilo 12 izžrebanih dvojic. Lep skupinski uspeh so dosegli zamejski balinarji. Njihove ekipe so zasedle prva štiri mesta. Turnir sta premočno osvojila Bertuzzi in Skupek, pred P. Aloisiom in Dolja-kom. Tretje mesto pa so si delili Lu-cignano in Micheli ter Di Giorgio in Kante. Prejšnji teden je balinarska komisija ZSŠDI spet organizirala tekmovanje za trojke. Organizator je turnir izvedel v začetku tedna, da ne bi morebiti prikrajšal nastop balinarjem Maka, ki ob petkih nastopajo v dresih Gradišča od Soči in Caprive v prvenstvu 1. kategorije. A tudi tokrat se povabilu organizatorja Štandrežci niso odzvali, nekaj podobnega je veljalo za Gajo, ki jo je spodleteli poskus prestopa v B ligo tako prizadel, da so predvsem boljši igralci nekaj časa prekinili aktivnost. Tako ali drugače so marljivi člani komisije nemoteno izvedli turnir. Prijavilo se je 36 članov, ki so jih s pomočjo žreba uvrstili v 12 trojk. Iz štirih skupin sta v četrfinale napredovali prvi dve uvrščeni ekipi. Za največje presenečenje je poskrbela postava Poleta Visconti, Štoka in Maria, ki se je prebila do drugega mesta in prav malo je manjkalo, da bi postala končni zmagovalec. Finale med njimi in Aloisiom, Kramarjem in Skupkom je bil nedvomno eden najbolj napetih zadnjih let. Veteran Visconti je bil odličen, ko je bilo najbolj vroče pa se je z mojstrskimi udarci razigral tudi Maria. Po uri in pol igre je bil rezultat poravnan 10:10. V dodatnem metu so bili igralci Poleta že v brezupnem položaju, a takoj za tem po grobi tehnični napaki nasprotnika na pragu zmage, ki pa je z zadnjo približano kroglo vendarle pripadla fa-voriziranemu nasprotniku. Končni vrstni red: 1. P. Aloisio, Kramar in Skupek, 2. Visconti, Štoka in Maria, 3. Lucignano, Bagozzi in Sardoč ter Mervic, E.Maria in Mic-heli. Na soboto v aprilu (datum še ni določen) bo še zadnji turnir zimske sezone za četverke. (Z.S.) NAVIJAŠTVO IN PLES - Jutri v športni dovrani v Žavljah 3. Millenium cup je nared Pred vrati je 3. Millenium cup, eno izmed najbolj množičnih tekmovanj v cheerleadingu (navijaštvu) in cheer-dance (plesu) v tem delu Evrope, ki ga bo jutri organiziral Cheerdance Millenium tretjič zapored. Zaradi obnovitvenih del v tržaški športni palači PalaTrieste bo letošnje tekmovanje v športni dvorani v Žavljah: »Zaradi spremembe lokacije je nekaj težav. Predvsem predtekmovalnega treninga za navijaške skupine ne bo, ker v Miljah ni dodatne dvorane za ogrevanje. Ekipe se bodo lahko ogrevale samo zjutraj pred tekmovanjem, sicer pa na odprtem; predtekmovalne plesne skupine pa bodo imele na razpolago manjšo dvorano,« je pojasnila odbornica in glavna organizatorka Nastja Milič. Lanske množičnosti - v Trstu se je zbralo 650 nastopajočih - letos sicer ne bo. V Žavljah bo od 11.00 dalje nastopilo približno 470 tekmovalcev 23 društev iz Italije, Avstrije, Slovenije in Hrvaške: »Ker do pred kratkim nismo vedeli, kje bo tekmovanje, prireditve letos nismo promovirali tako kot lani. Kljub temu pa se jih je zbralo skoraj petsto,« je zadovoljna Miličeva. Kot la- Utrinek z lanskega Millenium cupa kroma ni bo tekmovanje potekalo na dveh parterjih, kjer bodo od 11.00 dalje svoje znanje prikazovale otroške, mladinske in članske navijaške in plesne skupine, posamezniki in dvojice, nad njimi pa bosta bedeli ekipi sodnikov iz Slovenije, Avstrije in Češke. Domače društvo bosta zastopali dve skupini: Zajčki bodo tekmovali med otroškimi cheerleading skupinami in bodo nastopili od 11.40, mešana članska skupina cheerleading Škrati pa bo tekmovala ob 15.33. Skupno bo nastopilo 54 plesnih in 41 navijaških ekip, največ bo plesnih otroških in mladinskih ekip ter otroških plesnih dvojic. Popestritev programa bodo zagotovile plesalke slovenske reprezentance, ki se pripravljajo na svetovno prvenstvo. Čisto vse točke bodo organizatorji tudi posneli, vidne pa bodo po nekaj dneh na youtubu. Prireditev bo vodil Peter Verč, za angleške prevode pa bo poskrbela Jennifer Coppola. 20 Petek, 23. marca 2012 ŠPORT / ODBOJKA - Sloga Tabor Televita v B2-ligi v nedeljo v Repnu proti Prati Proti drugi sili prvenstva Sloga Tabor Televita bo tudi na nedeljski tekmi v Repnu proti Prati, drugi sili prvenstva, igrala v okrnjeni postavi, po senzacionalni zmagi prejšnjega kroga v Padovi pa to kajpak še ne pomeni, da ni brez možnosti za osvojitev novih dragocenih točk v boju za obstanek. In to kljub temu, da naj bi bila Prata še za stopničko boljša od Padove. Zdravstvena slika se je v taboru slovenskega drugoligaša sicer izboljšala, še zdaleč pa ni optimalna. Nicholas Privi-leggi, Max Nigido in Danjel Slavec spet trenirajo, njihova stopnja pripravljenosti pa je različna. Še vedno mora mirovati David Cettolo, morda bo spet lahko treniral prihodnji teden. Največ možnosti za igranje ima libero Privileggi, po vsej verjetnosti pa se bo trener Battisti, vsaj na začetku, opredelil za postavo, ki je igrala v Padovi, torej brez libera. So lahko klub temu uspešni? »Bolj okrnjeni kot smo bili v Padovi, ne bi mogli biti, in to proti nasprotniku, ki je nastopil v popolni postavi,« je Battisti obudil spomin na pravi športni podvig prejšnjega tedna. Šlo je za zmago moštvene-ga duha. Rezervista Nicola Cernuta (tudi dva asa) in Mirko Kante sta po besedah trenerja igrala tako kot od njiju pričakuje, zlasti sta zelo malo grešila, vsi ostali pa so dali še več kot običajno. Gregor Jerončič, ki že leta ni igral ves čas v 2. liniji, je postregel z borbenim nastopom. »Gregor je tudi dobro sprejemal. Ima izkušnje in žlahten dotik. To je kot s kolesom. Ko kolo obvladaš, ne moreš pozabiti, kako se kolesari,« je pristavil Battisti. V nedeljo bo treba vsekakor spet igrati na vso moč. Prata, ki je lani izpadla iz lige, jo ponovno odkupila in se primerno okrepila, je na začetku sezono odločno merila na napredovanje, za vodilno Sarmeolo pa zdaj zaostaja celih osem točk in bo težko dosegla direktno napredovanje, play-off pa ji že skoraj ne more uiti. Za Prato igra tudi podajalec Stefa- ŽENSKA C-LIGA Nicholas Privileggi od poškodovanih »najbližji« vrnitvi na igrišče kroma no Rigonat, ki je pred dvema sezona branil barve Televite v Trstu, gonila sila moštva pa sta korektor Luca Moro (nekdaj član tržaškega Adriavolleyja) in Nedeljko Delčev, ki izhaja iz Sisleyjeve šole. Oba sta veliko sezon odigrala v B1-ligi. Z zmago na mestnem derbiju do prvega mesta Odbojkarice Zaleta C se bodo letos še tretjič pomerile z mestnim tekmecem S. Andrea. V prvi fazi sta se obe tekmi zaključili po petih setih, za-letovke pa so prvič izgubile, drugič pa zmagale. Maverjeve varovanke ciljajo tokrat na bolj gladko zmago, kar bi jim omogočilo, da se prebijejo na prvo mesto v skupini za obstanek. Na srečanje so se pripravile tudi s prijateljsko tekmo proti Zaletu D, na kateri so preizkušale različne postave. Poškodovano Nežo Kapun bo v vlogi libera po vsej verjetnosti nadomestila Vera Balzano, fizične težave imajo tudi Bukavčeva (a bo stisnila zobe), Per-totova in Pestrinova. S spremenjeno postavo pa v zadnjem obdobju igra tudi S. Andrea, pri katerem zaradi odsotnosti standardne podajalke v tej vlogi igra bivša borovka Lara Lego-vich. Zalet D pri prvouvrščenem Lignanu Zaletovke bodo jutri v gosteh igrale proti Lignanu, ki v drugi fazi še ni izgubil niti seta, tako da je z devetimi točkami zasluženo na prvem mestu in po vsej verjetnosti ne bo imel nikakršnih težav z obstankom, saj je vendarle nekoliko boljši od ostalih. To pa trenutno ne velja za našo ekipo, ki je v dveh tekmah (enkrat je bila prosta) dosegla le polovičen izkupiček, tako da nujno potrebuje točke. Berlo-tove varovanke bodo na žalost jutri nastopile okrnjene, saj ne bo ne Giu-lie Spanio ne Laure Rudes. Na centru bosta morali tako poleg Zavadlalove verjetno igrati Ilenia Cassanelli ali Alenka Verša. Olympia U17 pri mladincih Mladi Goričani se bodo tokrat pomerili z mladinci združene ekipe iz Pradamana in Remanzacca, ki so jih doslej vedno prepričljivo premagali. Olympia U17 pa svojih nasprotnikov ne sme podcenjevati, da si ne bi sama zakomplicirala poti do novih treh točk. (T.G.) MOŠKA C-LIGA Olympia tokrat favorit, ključno za Sočo Po dveh dobrih nastopih proti boljšim ekipam v moški C-ligi bo Olympia gostila San Vito, ki je svojo edino točko v drugi fazi osvojil prav na prvi tekmi z Goričani. Ti pa so v zadnjem obdobju dokazali, da lahko igrajo na zelo visokem nivoju, tako da tokrat od njih pričakujemo gladko zmago, pa čeprav so nasprotniki veliko bolj izkušeni. Z novimi točkami pa bi Hlede in soigralci tudi utrdili svoj dober položaj na lestvici. Andrej Vogrič bo imel na razpolago vse igralce razen Lorenza Vizi- Zdesetkani proti Cusu Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje v drugi fazi res nima sreče, tako da se je nepričakovano vpletla v boj za obstanek. Jutri se odpravlja v Trst, kjer se bo pomerila s Cusom. Tržača-ni so doslej osvojili točko več, Sočani pa se morajo na lestvici čim prej povzpe-ti čim višje, da se oddaljijo od mest, ki vodijo v play-out. Na žalost pa bo Soča jutri igrala še bolj okrnjena kot doslej. Matej Juren še ne more igrati, prav tako še ni nared Gregor Testen. Poškodovan je tudi Peter Levpušček, Martin Devetak pa ima težave s hrbtom. Pod vprašajem je še Daniele Braini, ki tvega izključitev s strani federacije. Vsem težavam navkljub bodo skušali Berdonovi varovanci vseeno presenetiti nasprotnike. Val na gostovanju v Morteglianu Varovanci trenerja Berzacole bodo skušali jutri doseči šesto zmago v drugi fazi. Mortegliano, ki je doslej v tem delu prvenstva zbral sedem točk manj od naše ekipe, je gotovo v dometu Vala Imsa Glass Global System, ki pa bo igral brez svojega standardnega libera Simona Plesničarja. Nadomestil ga bo Stefano Sfiligoi. Z novo zmago bi va-lovci ohranili stik z vodilnimi Tržičani. Končno prve točke? Mladi Peterlinovi varovanci so v skupini za obstanek še brez točk. Tokrat se bodo pomerili z Reano, ki je trenutno na 4. mestu. Naloga slogašev tudi tokrat ne bo lahka, vseeno pa morajo skušati prebiti led, drugače se bodo v povratnem delu težko izognili direktnemu izpadu. GORICA SPDG: Smučarska v ■ • a v • • sola in tečaji Smučarska dejavnost Slovenskega planinskega društva Gorica (SPDG) se je s prihodom pomladi zaključila. Med sezono, ki se je sicer začela pozno, končala pa predčasno, je delovala tudi smučarska šola: pod vodstvom Mateje Nanut, Dušana Car-lija in Aleša Ipavca (nadomestil je Car-lija, ki se je umaknil zaradi zdravstvenih razlogov) je vadilo 15 mladih od letnika 2005 do vključno letnika 1994. Obiskovalci šole so zaradi neugodnih vremenskih razmer smučali 20 namesto predvidenih 25 dni, osvajali pa so smučarske elemente in se preizkušali tudi med koli. Pred sezono so se udeležili petdnevnega zimovanja na Zoncolanu, mladinci so nastopali tudi na deželnih tekmah FISI (o katerih smo že poročali), najmlajši pa so se v nedeljo, 11. marca, pomerili na tradicionalni promocijskih tekmi za trofejo mesta Gradež. Na tekmovanju so se vsi izkazali, saj so v vseh kategorijah stopili na stopničke. Ob smučarski šoli pa so v januarju in februarju organizirali smučarske tečaje v kraju Forni di Sopra. Štiri nedelje se je začetnih in nadaljevalnih oblik smučanja učilo 75 tečajnikov, ki so novo znanje osvajali pod vodstvom šestih učiteljev. Razveseljivo je, da je med njimi vsako leto več društvenih učiteljev smučanja. Sklepni del tečajev, ki so bili poldnevni in celodnevni, je bila društvena tekma, ki so jo člani SPDG v nedeljo, 26. februarja, priredili s SK Brdina. Na veleslalomski Tečajniki SPDG so imeli tudi sklepni tekmovalni nastop postavitvi je uspešno tekmovalo 130 tečajnikov, članov in staršev. Smučarske tečaje je letos popestrila tudi udeležba nekaterih otrok na tekmi Kekec na smučeh, ki jo je za tečajnike vseh slovenskih klubov organiziral SK Devin. ODBOJKA - 1. MD Dober nastop Našega prapora v Gradišču Torriana - Naš Prapor 1:3 (21:25, 25:22, 16:25, 18:25) Naš prapor: Bajt, Feri, Kos, Juretič, Simeoni, Valentincic, Devetak, Barbero. Trener Sandro Leghissa. Brici so v Gradišču postregli s solidnim nastopom proti mladim in borbenim gostiteljem, ki so v letošnji sezoni precej napredovali. Da je Naš prapor igral dobro pove tudi podatek, da je v prvem delu na domačih tleh ukrotil tega nasprotnika šele po petih setih, tokrat pa mu je prepustil le drugega. Za nastop zaslužita pohvalo oba krilna tolkača Luka Feri in Sebastian Valentincic. Brice čaka zdaj vrsta težjih dvobojev, po katerih pa bi se lahko na lestvici prebili še višje, morda celo do 3. mesta. UNDER 16 MOŠKI Olympia Hlede A.I. - Futura Cordenons 3:0 (25:16, 25:12, 25:14) Olympia: Princi 9, Terpin 6, cobel-lo 9, Burello 3, Corsi 11, Bossi 5, Kom-janc 5, Danielut 4, Manfreda 5, Čavdek 6. Trener: Cavasin. Olympia nadaljuje svojo zmagovito pot, saj je osvojila trinajsto zaporedno zmago. Tudi tokrat je brez težav odpravila nasprotnike. Čisto vsi razpoložljivi igralci so stopili na igrišče in prispevali nekaj točk. UNDER14 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina poražencev Killjoy - Bor Kinemax 3:1 (25:22, 25:17, 16:25, 25:15) Bor Kinemax: Antoni, Legiša, C. in H. Caucci, Bertocchi, Senn, Puppin, Sa-vino. Trener: Saša Smotlak Okrnjene borovke (poznala se je predvsem odsotnost poškodovane Ailen Lugo) so tudi v povratnem delu izgubile proti Killjoyu. Igra je bila vsekakor do-padljiva, plave pa v določenih trenutkih niso bile dovolj spretne in so tako vse tri točke prepustile nasprotnicam. Pohvalo za nastop zasluži Melita Antoni, ki je bila odlična v obrambi. Borovke bodo spet stopile na igrišče že jutri, ko bodo gostile zadnjeuvrščeni Brunner. (T.G.) UNDER 12 MEŠANO Olympia Corsi Adriano - Ok Val Arco-baleno 1:2 (17:25, 8:25, 25:21) Olympia: G. in I. Devetak, Pahor, Princi, Marcosig, Terpin. Trener Andrej Vogric Val: Colja, Frandolič, Violin, Can-cian, E. in D. Frandolič, Tosolini, Calpiz, Ferfoglia. Derbi v dvorani Mirka Špacapana je pripadel dekletoma Vala, ki so proti okrnjeni Olympii zasluženo osvojile prvi in drugi set, Olympii pa je pripadle tretji. Pohvalo zaslužita obe ekipi. Val je prikazal lepo dovršeno igro na tri dotike in veliko borbenost v obrambi, Olympii je treba priznati požrtvovalnost in da ni popustila potem, ko je že izgubljala z 2:0. NOGOMET Disciplinski ukrepi V zvezi z nedeljskimi nogometnimi tekmami je nogometna disciplinska komisija med drugimi s prepovedjo igranja za en krog kaznovala tudi igralca Vesne Nikolo Gajčanina (8. opomin), Sovodenj Manuela Komica (8. opomin) in Primorca Alessia Pohlena (4. opomin). □ Obvestila AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi na ogled mednarodnega cheerleading tekmovanja »3. Millenium Cup«, ki bo jutri, 24. marca, od 10.30 dalje v športni palači Palasport Aquilinia v Žavljah. SPDT organizira v nedeljo, 25. marca, izlet na Porezen. Udeleženci se bomo zbrali ob 6.45 pri spomeniku v Križu. Za morebitne informacije lahko pokličete tel. štev. 338-4913458 (Franc). SK DEVIN prireja štiridnevni tečaj plezanja od 14. aprila do 1. maja v Glinščici in na Napoleonski cesti in tečaj plezanja po zavarovanih poteh, ki bo potekal 22., 25. in 29. aprila in se bo odvijal v Glinščici in v Vipavski dolini. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na 335 8416657. TPK SIRENA vabi na 36. redni občni zbor v soboto, 31. marca, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na društvenem sedežu, Miramarski drevored, 32. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 23. marca 2012 21 ŽARIŠČE O državljanstvu in narodnosti Julijan Cavdek "TT ^ É Večkrat se mi je zgodilo, da sem moral razlagati razliko med narodnostjo in državljanstvom osebam, ki sem jih srečal, uradnikom, katerim sem moral posredovati svoje osebne podatke, ipd. Nenazadnje se mi je to zgodilo tudi tistega dne, ko sem daljnega junija 1986, v tržaški kasarni na ul. Rossetti, začenjal enoletni vojaški rok. Te razlage niso bile vedno prijetne, še posebno ta v vojaški kasarni. Ločevanje med državljanstvom in narodnostjo je pogosto vzbujalo neko začudenje, ki mi je vedno dajalo vtis sumničenja, pa čeprav pod krinko nepoznavanja dveh pojmov. Danes mi ni žal, da mi je bilo treba tolikokrat razlagati zakaj sem po narodnosti Slovenec, po državljanstvu pa odgovarjam Italiji. Obenem sem vesel, da se zavest o prisotnosti slovenske narodne skupnosti vedno bolj utrjuje med italijanskim prebivalstvom in take razlage so vedno manj potrebne. Kakšno desetletje nazaj smo bili znani z drugačnimi pojmi: carsolini, slavi, ipd., manj je bilo slišati izraz »sloveni«. Ostanki tega pa so ponekod prisotni še danes. Na primer, goriška občinska konzulta za Slovence nosi še vedno naziv »Consulta per i problemi della minoranza etnica cittadina - Konzulta za vprašanja mestne etnične manjšine«. Verjetno bi bilo veliko lepše in do naše narodne skupnosti bolj pošteno, če bi se ta naziv spremenil v »Consulta citta-dina per la comunita slovena - Občinska konzulta za Slovence« ali kaj podobnega. Ločevanje ozirom poznavanje razlike med narodnostjo in državljanstvom je pomembno, saj gre za dva različna pojma. Narodnost povezuje skupino ljudi, ki jih druži jezik, teritorij, kultura, zgodovina, običaji, medtem ko je državljanstvo skupek dolžnosti in pravic, ki določajo in urejujejo odnos med posameznikom in državo. Državljanstvo predstavlja torej nek pravni odnos med dvema subjektoma. Narodnost ali etničnost pa predstavlja temelje pripadnosti osebe določeni skupnosti, teritoriju, kulturi, zgodovini. Oba pojma sta imela skozi zgodovino lasten razvoj. V določenem zgodovinskem obdobju je prišlo do oblikovanja nacionalne države, ki se je ohranila vse do današnjih dni. Stvari so se spremenile. Še posebno po drugi svetovni vojni je prišlo do razvoja pravne države, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva in pravic. In v tem je narodna pripadnost pridobila posebno pozornost. Nastanek in razvoj Evropske Unije je te težnje toliko bolj potrdil in podčrtal, o tem pričajo pomembni dokumenti kot je to lahko okvirna konvencija Sveta Evrope o varstvu narodnih skupnosti ter pred kratkim ratifici- rana Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih. Ta težnja po eni strani obvezuje države članice ali podpisnice, da zagotavljajo visoko in usklajeno raven zaščite, po drugi strani spodbujajo pripadnike narodnih skupnosti, da se njihove pripadnosti vedno bolj zavedajo, jo negujejo in razvijajo. V tem smislu sta pojma narodnost in državljanstvo v neki simbiozi, če lahko tak izraz uporabim. In težko razumem zakaj bi bilo potrebno se odpovedati narodnosti ali etničnosti ter se bolj posvetiti državljanstvu, ker naj bi to zahtevali sedanji časi. Prepričan sem, da bi ravno vprašanje o pripadnosti slovenski narodni oziroma etnični skupnosti, z vsem tistim kar to vključuje, moralo postati ključ za razmišljanje o naši prihodnosti. Pri tem se ne bojim nobenih ekstremizmov, saj jih v naši skupnosti nikdar ni bilo. Kot narodna skupnost in kot posamezniki se lahko ponašamo z največjo in-tegriranostjo v deželno stvarnost. To se vidi že na podlagi poznavanja jezikov. Prav zato me večkrat jezi, ko med nami govorimo o potrebi integracije. Česar verjetno resnično potrebujemo je to, da ostanemo zanimivi za same sebe. Prav to naj postane tisti skupni temelj, na katerem lahko zgradimo resnični napredek. ODPRTA TRIBUNA Zdravstvu v deželi FJK zagotoviti kakovostne evropske standarde Kot izgleda, namerava predsednik dežela Furlanije Julijske krajine Renzo Tondo nadaljevati na poti napovedane združitve šestih Krajevnih dravstvenih podjetij v eno samo in s tem centralizirati tudi vse zdravstvene oddelke. Postavlja se seveda dvom, če bo reforma deželnega zdravstva, ki nikakor ne sledi proceduram, ki jih zahteva tako pomemben reformni poseg, tudi dejansko prispevala k zmanjševanju finančnih izdatkov za deželno zdravstvo. Vprašanj, ki si jih zastavlja sleherni odgovoren javni upravitelj in državljan je nič koliko!. Kateri so cilji, ki jih deželna uprava zasleduje ? Kakšen bo dejanski prihranek napovedanega reformnega procesa? Ali je sploh potrebno, da deželna uprava ob uravnovešenem deželnem proračunu za zdravstvo, prihrani na primarnih in preventivnih zdravstvenih posegih? Ali je potrebno spremeniti kriterije finansiranja zdravstvenega sektorja? Na katerih analizah sloni predlog reorganizacije deželnega zdravstva? Zakaj to deželna uprava FJK počenja eno leto pred novimi deželnimi volitvami ? Zakaj se predsednik Tondo ne aktivno sooča z župani, kateri so, upoštevajoč zakonske pristojnosti, prvi poklicani , da zajamčijo svojim občanov kakovostne zdravstvene storitve? Dileme so kar številne a znotraj Demokratske stranke menimo , da je potrebno dosledno upoštevati razmere, v katere nas sili globalna ekonomska kriza in prav zato je odgovornost javnih upravitelje le-ta ,da se ubadajo z odpravo vseh nepotrebnih dvojnikov in zakaj ne tudi z morebitno reorganizacijo različnih področij delovanja javnih ustanov. Toda vedno odgovorno, analitično, strokovno utemeljeno ter v soglasju z občani in teritorijem, ki ga upravljajo. Žal, predlog združitve sedanjih 6 deželnih Krajevnih Zdravstvenih podjetij v enega ter razpolovitev Zdravstvenih okrajev ( v resnici predlog deželnega predsednika predvideva še združitev oddelkov za duševno zdravje, oddelkov za odvisnosti in oddelkov za preventivo) ne izhaja iz zgoraj navedenih predpostavk. Razni priznani državni in mednarodni forumi ( glej duševno zdravje, otroška bolnica) potrjujejo, da je naše deželno zdravstvo med najboljšimi v državi. Strokovnjaki označujejo uspešnost z dejstvom, da slednja temelji na teritorialni organizaciji Zdravstvenih podjetij in Zdravstvenih okrajev, ki so srednje veliko zasnovani, kar dovoljuje aktiven in resen nadzor nad potrebami občanov in istočasno možnost izvajanja nadzora nad ponujenimi zdravstvenimi storitvami. Pravilno je poudariti, da bi enotno deželno Krajevno zdravstveno podjetje še zdaleč ne bilo v stanju suvereno načrtovati in upravljati v sozvočju z vsemi javnimi upravami, v prvi vrsti z občinami, ki so skupno z zdravstvenimi operaterji poklicane, da nudijo socio-skrbstvene storitve svojim občanom. Občine bi ne imele več nobene odločujoče besede pri upravljanju socio-skrbstvenih služb, kar ne bi jamčilo posledično upoštevanje zahtev teritorija, kaj šele, da bi se le-te diferencirale izhajajoč iz potreb krajevnih stvarnosti. Naj ponudim nekaj iztočnic : občino Trst označujejo specifike kot npr : demografske, tipično mestne ali podeželska urbana območja, socialna raznolikost, prisotnost infrastruktur itd; občine Milje, Dolina, Devin - Nabrežina, Repentabor in Zgonik pa imajo svoje značilnosti : morfološke, urbanistične, podeželske, socialne itd a vse občine se nahajajo v isti pokrajini. Razlike obstajajo torej in to že na sami ravni posamezne pokrajine kaj šele, če opredelimo različne spe-cifike vseh štirih pokrajinskih stvarnosti (potrebe občanov Karnije in tistih, ki živijo v Vidmu ali v pokrajini Pordenone so raznolike, včasih celo diametralno različne). Seveda obstaja tudi drugi vidik, ki ni kar tako zanemarljiv, če upoštevamo dejstvo, koliko ljudi zaposluje zdravstveni sektor v naši deželi kar pomeni, da bi posledica reformnega predloga močno zarezala tudi v za-poslovalne kontekste.. Problematika je večplastna in kompleksna in levosredinsko usmerjene uprave v tržaški pokrajini so se že večkrat srečale s sindikalnimi in stanovskimi organizacijami, z namenom, da se skupno zoperstavijo predlogu deželnega predsednika in odbornika za zdravstvo Tonda. Številne občine, vključno s tržaško pokrajino so se že izrekle proti namenu združitve Krajevnih zdravstvenih podjetij, čeprav so istočasno potrdile svojo pripravljenost za konkretno soočanje ( ki ga žal do danes še ni bilo ) o morebitnih administrativnih in organizacijskih spremembah . Forum za Zdravstvo Demokratske stranke je na programski konferenci, ki je potekala v soboto 17. t.m. izdelal in odobril dokument, ki opredeljuje celo vrsto konkretnih možnosti reorganizacije deželnega zdravstva. Dokument navaja različne možnosti druga-čnih/inovativnih oblik in modelov upravljanja zdravstva, ki naj ostane v prvi vrsti javno, naj izhaja iz potreb tako imenovannega raz- širjenega območja ( kot sta npr. goriško in tržaško razširjeno območje), omenja čezmejno sodelovanje ter okrepitev delovanja socioskrb-stvenih in zdravstvenih okrajev in to v tesni integraciji s Krajevnimi upravami in teritorialnimi službami. Posebno poglavje posveča zdravstvenim politikam, ki naj utrjujejo dosedanje nivoje sodelovanja z Univerzami in znanstveno-raziskovalnimi centri. Člani DS svetujemo deželni upravi, naj se torej raje ukvarja z težavami s katerimi se srečuje »Prva pomoč« na Katinari in to predvsem zaradi neurejenih razmer takoimeno-vane teritorialne medicine; raje naj učinkoviteje sodeluje z družinskimi zdravniki ter okrepi delovanje ambulant, ki naj bodo na razpolago občanom 24 ur dnevnoDeželna uprava naj ponovno vzpostavi sodelovanje s krajevnimi lekarnami glede nudenja občanom storitve rezervacije specialističnih pregledov; prav tako naj raje sledi otroški bolnici Burlo iz Trsta in ureditvi njenega sedeža ter naj se spomni, da je to ustanova z visoko zdravstveno specializacijo, katere znanstveno raziskovanje in strokovnost sta upoštevana in priznana širom sveta, in upamo, v ponos celotni deželi FJK. Očitno se približujejo deželne volitve in predsednik Tondo in njegova pisana večina iščeta politične računice za ponovno uveljavitev in so pri tem povsem opustili tehnične kriterije socio-skrbstvenega deželnega načrta. Deželna koordinacija slovenske komponente DS izhaja iz odnosa, ki ga je ta deželna uprava imela do razširjenega goriško-tržaškega območja na področju zdravstva v tem petletnem mandatu in ugotavlja, da ni mnogo svetlih točk, toda zdravstvo in socialno skrbstvo sta področji, na katerih temelji kakovost življenja slehernega državljana-ob-čana, zato bomo zelo pozorno sledili razpravi o reformnem predlogu deželne uprave. Smo mnenja, da osnovni namen kateregakoli reformnega procesa mora sloneti kvečjemu na iskanju boljšega in sinergične-ga sodelovanja med različnimi subjekti, ki delujejo na področju zdravstva in socialnega skrbstva. Cilj, ki ga bo premočrtno zasledovala DS, je postaviti našo deželo tudi na področju zdravstva med evropske standarde, ki vsebujejo visoke količnike socialne kohezije in nudenja kakovostnih socio-zdravstvenih storitev posameznikom in družinam. Nadja Debenjak (članica deželne koordinacije slovenske komponente DS in tržaška pokrajinska svetnica DS) PISMA UREDNIŠTVU Doberdob ali •• in na svoji zemlji Dragi Gianni Rijavec, poznava se že več kot dva ducata let in polemike, ki si jo sprožil z Do-berdobci, ti res ni potrebna (Primorski dnevnik, 17.3.2012 - stran 17) dne. Zdi se namreč iz trte zvita, istočasno pa kot tipična pretveza »starih mačkov«, da so ponovno v luči reflektorjev. Mislim, da ti ni bilo treba »obžalovati« zaradi Doberdoba, saj bi lahko svojo dvojezično pesem Ljubezen je le ena - L'amore e' uno solo zapel predsedniku Türk direktno v tvoji vasi na Trnovem, ko se je mudil tam. In če bi bilo res, kot navajaš, da »je bila predsednikova želja, da se pesem zapoje na zaključni prireditvi v Doberdobu«, bi župan Paolo Vizintin znal ugoditi »predsednikovi želji«. Vsekakor ne gre prezreti dejstva, da je bil to prvi obisk predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na Goriškem. Ponudb, da bi nastopali ob njegovem prihodu je bilo nešteto, nekateri so se »potegovali« tudi za nastop v Kulturnem domu v Gorici. Ker pa smo ravno pri Doberdobu, gre dodati, da je to ena izmed naših slovenskih občin z najbogatejšo glasbeno tradicijo, zato se mi zdi povsem umestno, da tam nastopajo domači izvajalci, kot so zbor Hrast, mladi in obetavni violinist Aleš Lavrenčič, pa tudi, zbor Jezero, pihalni orkester Kras in še bi lahko našteval... Dragi Gianni, prosil bi te tudi, da ne zavajaš bralce Primorskega dnevnika, s trditvijo, »da je leta 2010 s tabo in z italijansko pevko Zuleiko Mor-sut nastal prvi slovensko - italijanski duet«. Marsikateri so vaju že zdavnaj prehiteli. Brskam po spominu duetov, ki so čvrsto orali ledino: Vlado Kreslin - Gabriellla Gabrielli, Tinkara - Massimo Bubola, Tinkara - Bruno Lauzi, Zoran Predin - Gino Paoli, Vlado Kre-slin in Mario Incudine (Sicilija) in zadnje čase Miani in Ksenja Rebeka Ma-tkovič (Vorrei vs Želim) ... In vse navedeno se je začelo že davno pred letom 2010. Pri brskanju po spominu, ki je prav gotovo nepopoln, imata primat pri tovrstnem snovanju stikov, še iz časov bivše Jugoslavije, Arsen Dedič in Sergio Endrigo, ki sta skupno pela dvojezično pesem Ofelija. Izostati ne smejo tudi glasbeni aranžmaji dirigenta Valterja Sivilottija za Vlada Kreslina, Jana Plestenjaka, Julije Kramar, pa tudi ne zamejski in novogoriški predstavniki tovrstne glasbene zvrsti od Martine Feri, orkestra ArsAteljeja pa do Et-noploč tria in Tatjane Mihelj iz Nove Gorice, ki prav preko tovrstnih glasbenih utrinkov (Pesmi ob meji, Koncert na meji, Across the border), ustvarjajo tisto svežo klimo sožitja, o kateri je spregovoril sam tudi predsednik Türk. Dragi Gianni, dovoli še osebni poudarek politične narave, saj se v svojem pisanju obregneš ob podiranje mej, ki so še vedno v glavah ljudi. Mislim, da nam zamejcem ni treba dodatno pojasnjevati, kaj to pomeni, saj je naše delo bilo v to smer naravnano že od davnega leta 1947 (predno sva se midva rodila), ne pa od 2010 dalje. Poleg tega pevko Zuleiko Morsut poznam (Miss camicia verde 2007, uradna pevka na shodih Severna Lige) in strinjam se s tabo, da je perspektvina. O stranki Severne lige pa prav gotovo ne morem trditi, da je naklonjena naši manjšini. (poglej primere v Benečiji), kot tudi ne sodelovanju med Italijo in Slovenijo. Navajam le zgovoren primer, da je njihov verodostojni vir za »resnico o fojbah«, sedaj že pokojni, pseu-do-zgodovinar Marco Pirina, kar nam lahko pove vse, saj smo ga lahko večkrat poslušali v dvorani goriške pokrajine, kako gnusno se je obregnil ob slovensko državnotvornost. Ker pa že pišemo o Doberdobu, velja opozoriti tudi na to, kako pristaše te stranke moti celo mlaj (pod pretvezo varnosti), ki je postavljen na glavnem doberdob-škem trgu. Dragi Gianni, po vsem tem - in po svojem vsiljevanju na najvišji ravni - si predstavljaš, da bi bilo umestno izvesti »tvoj program« med obiskom predsednika? Dovoliš, da smo lahko m »slovenski manjšinci« v Italiji tudi subjekt »na svoji zemlji«? Kaj bi rekel ti, ko bi mi vam vsiljevali in krojili kulturne programe na Trnovem ali na no-vogoriškem? Mislim, da gre tu, poleg poznavanja stvarnosti, tudi za kultur-no-politično diskretnost. Odprtost, sožitje, enakopravnost, kultura miru, sodelovanje med narodi ... so kažipoti vsakodnevne prakse delovanja slovenske narodne skupnosti v Italiji, ampak - in povsod je treba postaviti »en ampak« - temeljiti morajo na dostojanstvu in medsebojnem spoštovanju. "Hlače dol" pa nam res ni treba dati. A to je znal s svojo pokončnostjo dokazati že sam doberdobški župan Paolo Visintin, kateremu gre vse moje priznanje. Igor Komel P. S. Obisk predsednika Republike Slovenije Danila Türka pri nas na Goriškem je bil dejansko korak nadaljnjega razvoja sožitja in prijateljstva med Italijo in Slovenijo. Odmev v Italiji je bil prepojen s pozitivnim nabojem in za lase pritegnjena »glasbena« polemika tega prav gotovo ne bo zasenčila. Goriški rajonski sveti in predsednik republike V zvezi s stališčem SKGZ o problematiki rajonskih svetov Gorici in dejstvu, da v skupnem predstavništvu zaradi nasprotovanja SKGZ in še ene komponente ni prišlo do sestave skupne spomenice za Predsednika Türka, s katero bi ga opozorili na takrat najbolj pereče vprašanje za našo manjšino v razmerju do dežele FJK, želim v imenu Slovenske skupnosti le izpostaviti preprosto a odločilno dejstvo, da je bil Predsednik Türk s strani Generalnega Konzulata v Trstu podrobno seznanjen s problematikami, ki so se za posamezne komponente skupnega predstavništva zdele bolj pomembne in za katere je pristojna dežela FJK. Torej tako s problemom rajonov v Gorici, kar je zagovarjala SSk, kot tudi z ostalimi vprašanji (prevajanje spletne strani dežele FJK v slovenščino, slovensko osebje v tiskovnem uradu FJK), za katera je SKGZ menila, da so enako pomembna kot rajoni v Gorici in da naj bi jih predsednik Türk vse vključil v pogovore s predsednikom Tondom. Predsednik Türk pa je modro ocenil, da je le problematika rajonov v Gorici tisto, na kar je bilo takrat potrebno in umestno opozoriti predsednika Tonda, kar je tudi storil. Ostale, očitno drugorazredne teme, ki jih je predlagala SKGZ pa je opustil. To pa po mojem mnenju lahko pomeni dvoje: ali pri SKGZ ne znajo oceniti, kaj je v določenem trenutku za manjšino ključno in potrebno, da postane predmet pogovorov Predsednika Republike ali pa da SKGZ, kljub načelnim stališčem v prid ohranitve rajonov v Gorici, ki naj bi jih izražala na sestankih s SSO-jem, v konkretnih dejanjih ni bila pripravljena ustrezno podpreti njihove ohranitve preprosto zato, ker jim predsedujejo zastopniki SSk. Če gre za prvo ali drugo naj ocenijo bralci, sam imam zelo jasno mnenje in si ne delam utvar. Glede "etnične stranke" kot nas venomer naziva SKGZ moram prijateljem iz te organizacije sporočiti, da smo ponosni na takšen naziv še zlasti sedaj ko berem, da je na zboru posameznikov njihove organizacije bilo osvojeno stališče, da naj etnično prepričanje o slovenstvu prepusti mesto državljanskemu. Užaljeni bi bili le, če bi nas nazivali "stranka italijanskih državljanov slovenskega jezika", ker se preprosto čutimo pripadnike slovenskega naroda, pa čeprav z italijanskim državljanstvom. S spoštovanjem Damijan Terpin Deželni tajnik SSk Petek, 23. marca 2012 Št. 12 (213) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Eva, Julija, Karin, Katerina, Martin, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu Klopova raziskava o tem, koliko zaslužijo mladi s študentskim delom Pet evrov na u ro Kaj menijo mladi v Ljubljani? Vsaka služba ima svoje prednosti in slabosti. Tega se je zavedel tudi novinar Klop, ki je mnenja zbiral pod vztrajnim spremstvom za slovensko prestolnico tipičnih klimatskih razmer. V kratkem: lilo je kot iz škafa in Klop je v Trstu pozabil dežnik. Kje se zbirajo študentje, ko nimajo predavanj in je na ulici več vode kot v pipi? Klop se je brez pomislekov napotil do znane ljubljanske kavarne, kjer ob uri kosila kar mrgoli študentov, in čakal na svoje novinarske žrtve. Dejstvo, da sta se med odgovori na vprašanje »Kaj ti pade na misel, če ti rečem 5€/h?« znašla odgovora »To je pa dobra služba, kaj rabim delat?« in »Takoj bi sprejel tako službo«, je precej zaskrbljujoč podatek. Morda pa je bolj zaskrbljujoče to, da si podobno mnenje deli pet od šestih anketirancev. Jan, 27 let, je Klopu zaupal, da je njegova urna postavka za skladiščenje v nakupovalnem centru 4€, kar mu omogoča soliden mesečni zaslužek, s katerim poskrbi za stroške stanovanja in hrano. »Osebno verjamem, da ne bom dočakal penzije, zaradi tega se sploh ne obremenjujem s tem, da mi s študentskim delom ne teče delovna doba«, je povedal. »Delam za to, da preživim, si pa ne predstavljam, da bi to počel vse življenje.« Nekoliko drugačne razloge za opravljanje študentskega dela ima Luka, 23 let, ki od svojih mesečnih 250€ zaslužka kot biljeter odšteje dobro polovico za luksuzne dobrine kot so avto in računalništvo. »Ta služba ne ustreza mojemu študiju, opravljam pa jo zato, da staršev ne obremenjujem z odvečnimi stroški.« Alenka, 21 let, ima za svojo prihodnost vsaj eno prepričanje: »Z računovodstvom se prav gotovo ne bom več ukvarjala, ker mi to delo sploh ni všeč.« Zanj zasluži do 500€ mesečno, večino tega pa shranjuje v banki. Barbara, 20 let, se je ob Klopovih vprašanjih nekoliko zdrznila in izustila: »Me želiš oropat?« Ko jo je Klop pomiril, da gre le za anketo, mu je zaupala, da je natakarica v kavarni in jo plačujejo na podlagi števila strank, ki obiščejo lokal, zato njena plača nikoli ni stalna. Z njo si plačuje šolnino, bencin, mobitel in hrano, za oblačila in druge potrebščine pa ji od zasluženega ne preostane veliko. Za drvarsko delo se je odločil Blaž, 21 let, ki pri njem pogreša predvsem varnost. »Če se po končanem študiju ne bi ponudila boljša priložnost, bi pa vseeno obdržal trenutno službo, ki mi omogoča, da si plačam študij in nastanitev.« Za konec smo srečali Diano, 20 let, ki nam je povedala, da trenutno nima redne službe, ampak se ukvarja s promocijo. »Všeč mi je zato, ker je fleksibilen urnik in dober zaslužek, s katerim si lahko kdaj pa kdaj privoščim tudi kak ekstra.« Bi kljub nestabilnosti take službe nadaljevala z njo tudi po končanem študiju? »Nikoli reči nikoli. Saj ne vemo, kaj nas jutri čaka.« Prav zares se je Klopu zazdelo, da si nihče od sogovornikov ne zna predstavljati, kaj bo s sabo prinesel »jutri«. Tudi sam si večkrat postavi to vprašanje, za katerega pa žal ni odgovora. Klop s hitrim korakom odvihra po glavnem trgu mimo Prešernovega kipa in se počuti nekoliko krivega: v delovnem okolju namreč obstaja še marsikaj hujšega kot pa opravljanje intervjuja brez dežnika na deževni dan. Kaj pa v Trstu? Tržaškemu dvojčku današnjega Klopa je vreme dokaj prizaneslo. Mnenja o svetu mladinskega dela je zbiral kar med študenti, ki so v popoldanskih urah lovili sončne žarke na ploščadi tržaške univerze. Slednje smo tudi v Trstu zmotili z vprašanjem kaj jim pomeni trditev »5 evrov na uro«. Spomin na 20-letnega delavca Francesca Pinno, študenta inženirstva na tržaški univerzi, ki se je smrtno ponesrečil decembra med postavljanjem odra za koncert pevca Jovannotija, je bil med intervjuvanci še kar prisoten. Ravno naš prvi sogovornik je bil Tržačan Leonardo, star 25 let, ki se je večkrat odzval klicu za montažo koncertnih odrov. »Po zadnji nesreči sem se odločil, da ne bom več sprejel tega dela. Varnostne norme obstajajo, vendar nekateri posamezniki pretiravajo z neupoštevanjem osnovnih načel.« Plačevali so ga z navadnim čekom, zaslužil pa je tudi on, kot Pinna, 6,5 evrov na uro, dnevno pa mu je za deset ur dela uspelo zaslužiti tudi do slabih 70 evrov. Njegov kolega Bruno, 24 let pa je bil do trenutnega stanja delovnega tržišča zelo kritičen, saj je menil, da mladim ta sistem ne daje dolgoročnih jamstev. Obstajajo pa tudi bolj črnogledi intervjuvanci, kot je bila 20-Ietna študentka ekonomije GiuIia, ki bi za 5 evrov na uro sprejela marsikatero delo. Bila pa je le redka izjema skupaj z Giacomom. 21-Ietni bodoči inženir se je lani poleti že zaposlil v gradbenem podjetju, kjer je opravljal tudi delovno prakso. Povedal nam je, da je mesečno zaslužil po »skromnih« 300 evrov, vendar je delo opravljal s skrajšanim urnikom. Pred ekonomsko fakulteto smo srečali zmagovalca naše posebne raziskave, čeprav se mu je 5 evrov na uro zdelo malo kot plačilo, nam je zaupal, da je sam v časih sprejel nižja plačila. Ob neki večji manifestaciji je kot šofer zaslužil 4,25 evrov na uro, za delo v zakulisju gledališča pa manj kot 3 evre. Sogovornik, ki je želel ostati anonimen, ni bil niti prekomerno razočaran nad višino študentske plače v sosednji Sloveniji, trenutno pa ne bi sprejel več tako nizkih postavk, ob njem pa so prijatelji izjavili da 5 evrov na uro prenizek znesek. Na poti domov smo pred fakulteto za fiziko srečali še Simoneja, 19 Iet. Študent iz Pordenona, ki obiskuje prvi letnik, bi se težko odločil za delo, ki ga zagotavlja Klopova ponudba. Razkril pa nam je, da je kot reševalec iz vode v Eracleji zaslužil le dva evra na uro, imel pa je plačano prenočišče. Tržaški študentje bi težko sprejeli našo delovno ponudbo, kljub temu smo srečali tudi kako izjemo, ki bi v stiski le sprejela 5 evrov na uro. Občutiti je bilo tudi kanček ponosa, češ da taka vsota ni vredna truda in še posebno časa, vendar ko je popustila začetna osuplost, so na dan prišli tudi zanimivi podatki, ki so bili izrazito skromnejši od zaslužka mladega tržaškega delavca, za usodo katerega se je decembra lani zgražala celotna tržaška javnost. Klop se je v tokratni številki spustil med svoje sovrstnike, študentarijo, ki se poleg študija seveda ukvarja tudi s tem, da bi svoj študij financirala. To je realnost, ki si jo v času krize deli marsikatera država, Klopa pa je tokrat zanimalo pokukat v svojo in sosedovo malho, da bi ugotovil, a med njima obstajajo kakšne razlike. Svojo raziskavo bi lahko naslovil: delovna sila tržaških proti delovni sili ljubljanskih študentov. Obema skupinama pa je predstavil uvodno vprašanje: »Kaj ti pomeni 5 evrov na uro?«. Odzivi med Trstom in Ljubljano so bili kar različni, čeprav je skrb za prihodnost skupna obema populacijama. Do tega se je dokopal z naldjučnim anketiranjem študentov, v Ljubljani pa se je obrnil tudi na Sanjo Leban, predsednico sindikata Mladi plus, ki je na voljo dijakom, študentom in mladim nezaposlenim, v Trstu pa se je pogovoril s svetovalcem za delavna razmerja Andrejem Suligoijem. Sanja Leban, Mladi plus »V prvi vrsti sem - mama«, tako se je predstavila Sanja Leban, ki je med drugim tudi predsednica sindikata Mladi plus, vodja Študentske svetovalnice in je aktivna pri Fundaciji Študentski tolar ter Ustanovi ŠOU v Ljubljani. »Dejstvo, da sem se kot mamica študentka nenehno morala spopadati z birokracijo slovenskih centrov za socialno delo in drugih ustanov, me je zapeljalo na pot ukvarjanja s pravicami in možnostmi, ki jih mladi imajo«, nam je še zaupala. Kako bi ocenili delovne razmere mladih v Sloveniji? Podatku, da ima le 15.000 izmed 67.000 zaposlenih v starosti med 15 in 24 let zaposlitev za nedoločen čas (slaba četrtina), medtem ko jih več kot polovica dela preko študentskega servisa (http://www.stat.si/doc/statinf/07-SI-008-1201.pdf ), je težko veliko dodati. Mladi opravljajo predvsem priložnostna, prepogosto podplačana dela, ki jim ne zagotavljajo zadostne socialne varnosti ali stabilnosti, na kateri bi lahko gradili svojo prihodnost. Ima ta sistem same slabosti? Ne, študentsko delo je v osnovi dobra ideja, ki naj bi mladim, med študijem, omogočala pridobivanje delovnih izkušenj povezanih z znanjem, ki ga osvajajo na fakultetah, in naj bi tistim, ki si sicer tega ne bi mogli privoščiti, študij sploh omogočila. Žal se sistem izkorišča predvsem s strani delodajalcev, ki v študentih vidijo najcenejšo možnost zaposlovanja. Namesto pridobivanja izkušenj imamo tako opravka s ceneno in fleksibilno delovno silo, ki nima nikakršne socialne varnosti. Ali med opravljanjem službe preko študentskega servisa mladim teče delovna doba? Žal - ne, ampak ker je študentsko delo edina možnost, ki jo mladi za zaposlitev sploh imajo, podaljšujejo študij zgolj zato, da preživijo. To stanje je posledica pomanjkanja nadzora s strani pristojnih institucij. Za rešitev nastale situacije in da bi študentsko delo spet dobilo dodano vrednost, ki jo samo po sebi ima, je potrebno nujno uvesti enotno evidenco vpisov (obljubljeno za leto 2012), zagotoviti bolj učinkovit nadzor ter zagotoviti priznavanje neformalnih delovnih izkušenj in beleženj izkušenj na nacionalni ravni. Kdaj in čemu je bil ustanovljen sindikat Mladi plus? Ideja o sindikatu mladih je tlela že več časa, formalno pa je bil sindikat Mladi plus ustanovljen julija 2011. Naše osnovno poslanstvo je skrb za mlade (dijake, študente, brezposelne in tiste, ki delajo preko podjemnih ter avtorskih pogodb) na področju zaposlovanja. Mladim želimo pomagati do varne in primerne zaposlitve, jim pomagati ob težavah, s katerimi se srečujejo pred in med zaposlitvijo ter poslušati njihove probleme, jih povzeti in prenesti do pristojnih institucij na državni ravni. Kar nekaj predlogov smo že posredovali ministru za delo, družino in socialne zadeve, mag. Andreju Vizjaku. Večina naključnih mladih anketirancev pravi, da je služba, ki jo opravIjajo v študentskem času, namenjena predvsem »zbiranju sredstev za preživetje« in da tega poklica po za-kIjučenem študiju ne bi opravIjaIi. Je to po vaših izkušnjah boIj izjema aIi boIj praviIo? Raziskava Ninamedia izpred leta dni (nanaša se na čas pred krizo) je pokazala, da se zelo velik odstotek mladih (okrog 50%) po študiju zaposli pri delodajalcu, pri katerem je kdaj v preteklosti opravljal študentsko delo. Po statistikah študentje v višjih letnikih opravljajo vedno bolj strokovna dela, medtem ko dijaki in študentje nižjih letnikov opravljajo vsakršna dela, med njimi večinoma enostavna dela. Andrej Suligoi, Servis d.o.o. O zapletenem delavnem svetu v Italiji smo se pogovorili z Andrejem Suligoijem, ki je že vrsto let zaposlen v računovodskem podjetju Servis d.o.o. Poleg tega je Suligoi že desetletje vpisan v poseben seznam svetovalcev za delovna razmerja. Ukvarja se predvsem s svetovanjem in pripravo pogodb večjim firmam, spozna pa se tudi na delovna razmerja, ki zadevajo predvsem mlade. Z razliko od slovenskega delovnega sistema v Italiji ne poznamo študentskega dela. Ali obstajajo delovne pogodbe namenjene pretežno mladim do 30. leta? Drži, da v Italiji nimamo pravega študentskega dela kot je razvito v Sloveniji. Poznamo pa različne oblike pogodb o delu. Najbolj pogosto obliko plačevanja predstavljajo trenutno prav voucher-ji (lavoro accessorio). To so boni, ki jih izdaja INPS, zanje pa zaprosi delodajalec, ki jih nato deli med uslužbenci. Vsak bon velja 10 evrov, namenjeni pa so študentski populaciji, ki letno ne preseže 5000 evrov dohodkov, brezposelnim ali ljudem s skrajšanim delovnim urnikom. Obstaja tudi formula »job on call« (la-voro intermittente), ko te delodajalec pokliče po potrebi. Neke vrste pogodbe so tudi »work experience«, kjer načeloma ni predvideno plačilo, razen če delovna pogodba ne predvideva drugače. Med temi, katera je najbolj razširjena oblika zaposlovanja? Trenutno zelo razširjeno je ravno delo na klic ali »job on call«. To je pravzaprav delovno razmerje s skrajšanim urnikom, ki lahko predvideva tudi nadomestilo za čas, ko delojemalec miruje (indennità di disponibilité). Taka vrsta delovnih razmerjih pa je skoraj izključno namenjena za dela ob vikendih, najbolj pogosta pa je v gostinskem sektorju, saj se tiče predvsem barmanov ali natakarjev. Kaj pa pogodbe co. co. co. ali co. co. pro.? Po spremembi zakona o delovnem tržišču iz leta 2003 (zakon Biagi) je nastala t.i. pogodba namenjena koordiniranim sodelavcem (collaboratori coordinati e continuativi), ki pa jo je s časom zamenjala co. co. pro pogodba. Slednja uvaja aspekt posebnega odvisnega delovnega razmerja ali neke vrste samostojnega podjetnika, ki ga v italijanščini imenujemo »parasubordinirani« uslužbenec. Ta pravzaprav uživa neko določeno delovno avtonomijo, ki je striktno vezana na točno definiran projekt, od tu tudi naziv »pro.« (contratto di lavoro a progetto). Kar pa se tiče prijave dohodkov, vlada med mladimi precej zmede, ker obstajajo različne možnosti prijave v odvisnosti vsote letne dohodnine. Nam lahko v kratkem opišeš kako to poteka? Navedel bom nekaj osnovnih pogojev: do 8.000 evrov letno, če delodajalec ni izplačal akontacije dohodnine oz. ni plačal nobenega davka ni potrebno izpolniti davčne prijave. V primeru, da je stranka zaslužila manj kot 8.000 evrov, ampak delodajalec je »pobral« nekaj davkov, se lahko uredi davčno prijavo ali obrazec 730. Obrazec 730 lahko izpolni tudi, kdor ima delovno pogodbo za določen čas ali pogodbo co. co. pro., ki pa mora biti veljavna tudi skozi junij in julij, drugače mora uporabiti obrazec Unico. Obstaja še primer, kjer posameznik ne doseže letnih dohodkov v višini 2.840, 51 evrov. V tem primeru se lahko davčno prijavo uredi v breme staršev. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 24. marca 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Mala Cecilijanka: OPZ Rupa - Peč 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due ^ Rai Tre 23.15 AktuaIno: VoIo in diretta 0.00 Nočni dnevnik 1.10 Aktualno: ArtNews Rete 4 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 11.05 Aktualno: Occhio alla spe-sa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik Parlament 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Kviz: Non spara-te sul pianista (v. F. Frizzi) 23.25 Aktualno: Tv7 0.25 Aktualno: L'appuntamento 0.55 Nočni dnevnik in Focus 1.35 Aktualno: Sottovoce 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resn. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 1.10 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 0.25 Variete: Striscia la no-tizia 7.00 Risanke 9.30 Aktualno: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.35 1.20 Resn. show: L'Isola dei Famosi 9 (v. V. Luxuria) 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS: Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods 22.40 Nan.: Dark Blue 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 1.10 Aktualno: Dnevnik -Parlament 21.10 Yariete: Zelig (v. C. Bisio, P. CorteIIesi) 23.30 Supercinema 23.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Dnevnik 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Kratkometraža: Per ridere insieme con Stanlio e Ollio - Il conte Ugolino 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Robinson 7.00 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 19.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.30 Nan.: Camera Café 16.15 Nan.: Provaci ancora Gary 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.10 Rubrika: Bau Boys 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Pa-pi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in famiglia 20.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Film: Bastardi senza gloria (vojna, ZDA, '09, r. Q. Tarantino, i. B. Pitt) 0.10 Variete: Le Iene (v. I. Blasi, E. Bri-gnano) 1.40 Nan.: The Shield 2.25 Dnevnik - Pregled tiska La 7 6.45 Dnevnik - kratke vesti 7.20 Show: Ie-ri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.50 Variete: Slow Tour 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Film: La caduta delle aquile (vojna, V.B., '66, r. J. Guillermin, i. G. Peppard) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sottile) 23.55 Film: Fragile - A ghost story (Šp., '05, r. J. Balaguero, i. C. Flockhart) 1.45 Nočni dnevnik 2.25 Film: Nella citta l'inferno (dram., It., '58, r. R. Castellani, i. A. Ma-gnani) LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.00 Aktualno: L'aria che tira 12.30 Variete: I menù di Benedet-ta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Una strada, un amore (rom., ZDA, '79, r. P. Hyams, i. H. Ford) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.05 Nan.: Relic Hunter 18.00 Aktualno: I menù di Benedetta 18.55 1.40 Variete: G'Day La7 alle 7 19.25 2.10 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.45 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Talk show: Le invasioni barbariche (v. D. Bignardi) 0.00 Šport: Sotto canestro 0.30 Nočni dnevnik in športne vesti 0.40 Aktualno: (ah)iPiroso ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.2014.20 Dok. Italia da sco-prire 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: 80 Nostalgia 9.30 Nan.: Maria Maria 11.00 Dok.: A Massa Martana...con amore 12.00 Aktualno: Musa Tv 13.05 Italia, economia e Prometeo 13.30 Dnevnik 14.45 Dok.: Il portolano 15.20 Dok.: Borgo Italia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.05 Aktualno: Gioielli nascosti 19.15 Aktualno: Fede, perche no? 19.30 Dnevnik 19.55 Rotocal-co ADNKronos 20.15 Aktualno: Contile Juste 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Koncert: Voci dal Ghetto 22.00 Talk show: A tambur battente 23.02 Nočni dnevnik 23.25 Košarka: Pallacanestro Trieste - Perugia basket (T Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi, Dobro jutro! 10.10 Risanke 10.40 Odd. za otroke: Martina in ptičje strašilo (pon.) 10.50 Pravljica za otroke: Nočko II (pon.) 11.00 Nan.: Pasja patrulja (pon.) 11.25 Potopisna nan.: Sanjska dežela (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Panoptikum (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Mednarodna obzorja (pon.) 14.20 Globus (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Črno-beli časi 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Ba-bilon.tv (pon.) 17.00 Novice, šport in vremenska napoved 17.25 0.25 Posebna ponudba 17.50 Nan.: Začnimo znova 18.25 Risanke 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub 0.10 Dok. serija: Branja 0.50 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.05 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.10 Zabavni infokanal 10.55 Dobro jutro (pon.) 13.25 Glasnik (pon.) 14.35 Evropski magazin 15.05 Osmi dan (pon.) 15.35 Minute za... 16.05 Črno-beli časi 16.25 Mo-stovi-Hidak 17.00 Knjiga mene briga 17.20 Migaj raje z nami! 17.55 Odbojka: polfinale končnice DP (M), 2. tekma 20.00 Dok. odd.: Mož, ki je umrl od žalosti 20.50 Humoristična nad.: Sodobna družina 21.10 Nad. : Oglaševalci 22.00 Film: Nočni poslušalec (t Slovenija 3 6.0019.55 Sporočamo 8.30 Poročila TVS1 10.00 Sporočamo 12.30 Poročila TVS1 12.35 Evropski premislek 13.30 Dnevnik TVS1 15.30 Poročila Tvsl 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 20.15 Tedenski pregled 20.40 Poslanski premislek 20.50 Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Posebna ponudba (pon.) C Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je 15.00 Dok. odd.: Maddalena 15.30 Film: Zapuščina Henryja Russella 17.00 Avtomobilizem 17.25 23.35 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - aktualnost 20.00 Zoom 20.30 Effe's Inferno 21.15 Dokumentarec 22.15 Arhivski posnetki 23.05 Potopisi 0.05 Čezmejna TV pop Pop TV 6.30 8.55, 10.05, 11.35 Tv prodaja 7.00 16.40, 17.10 Zmagoslavje ljubezni 7.55 10.35 Pola (nad.) 9.10 Dieta z domačega loga (resn. serija) 12.0517.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni (nad.) 15.35 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 20.00 Minuta do zmage 21.00 23.05 Film: Sanjam o Afriki (ZDA) 22.00 24UR zvečer, Novice 0.00 Film: Zaljubljena vdova (ZDA) 2.15 24UR (pon.) 3.15 Nočna panorama A Kanal A 7.05 Ninja želve (ris. serija) 7.30 Svet (pon.) 8.25 Družina za umret (hum. nan.) 8.50 13.25 Vsi županovi možje (nan.) 9.15 15.35 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.4516.10 Resn. serija: Faktor strahu Avstralija 10.40 Astro Tv 12.00 Nan.: Teksaški mož postave 12.55 Tv prodaja 13.55 Film: Osvajelec ženskih src (ZDA) 17.05 Nan.: Na kraju zločina: Miami 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Drznost po moško (ZDA) 21.35 Nad.: Pacifik 22.35 Film: Nočni klub (ZDA) 0.20 Top Gear (avtom. serija) 1.20 Love TV RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale - Dvignjena zavesa; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Marjan Tomšič: Olive in sol, 9. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.00 Aktualno; 14.45 Torklja; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla: Študentske postelje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Cabala calcistica; 8.50, 15.05 Tedenska pesem; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 in 20.3022.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Scalet-ta musicale; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 Etnobazar; 20.00 Proza; 22.30 Glasbena lestvica; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 23. marca 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1010 1020 DUBLIN 0' 0/11, V y K0BENHAVN — HnE* 0 — Mfeiyw AMSTERDAM LONDON O ^ O 6/16 6/17 O PARIZ 7/18 BERLIN 9/13 O O KIJEV 5/10 OBRUSELJ 4/16 ŽENEVA 2/15 O MILAN O 9/21 DUNAJ 1/18 O LJUBLJANA o 1/19 y- 1020 LIZBONA O 6/18 MADRID O 2/7 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD o 7/20 SKOPJE O - 2/24 .Ms •\VATENE , ^/21 ^ o SOFIJA 2/19 C Nad Evropo je v visokih slojih atmosfere prisotno območje Nad večjim delom Evrope je obsežno območje visokega razmeroma nizkega zračnega pritiska zaradi katerego bo zračnega tlaka. Od zahoda priteka v višinah nad naše v prihodnjih dneh vreme manj stabilno. kraje topel in razmeroma suh zrak. PLIMOVANJE Danes: ob 4.44 najnižje -45 cm, ob 10.35 najvišje 29 cm, ob 16.13 najnižje -35 cm, ob 22.40 najvišje 49 cm. Jutri: ob 5.12 najnižje -44 cm, ob 11.06 najvišje 22 cm, ob 16.28 najnižje -26 cm, ob 22.51 najvišje 44 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh.....70 Piancavallo..............- Vogel..................40 Forni di Sopra...........- Kranjska Gora...........- Zoncolan..............45 Krvavec................75 Trbiž...................50 Cerkno................40 Osojščica..............45 Rogla..................70 Mokrine...............85 Mariborsko Pohorje . .40 Podklošter..............- Civetta.................70 Bad Kleinkirchheim . . .40 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 3/19 CELOVEC O 1/17 O 0/13 KRANJSKA G. 0 6/16 S. GRADEC O TRŽIČ 5/17 _ O /'•si-KRANJ V^1 J> o LJUBLJANA 4/19 POSTOJNA O 4/16 KOČEVJE REKA 7/17 CELJE 8/18 O MARIBOR O 5/19 PTUJ O M. SOBOTA O 7/20 N. MESTO 4/20 O ZAGREB 7/19 O ^NAPOVED ZA DANES V nižinah in na obali bo nebo povečini rahlo oblačno. V gorah bo v jutranjih urah rahlo oblačno, popoldne pa spremenljivo. Proti večeru bo v Karnijskih Predalpah ter v Kar-niji možnost dežja. Rahli vetrovi bodo na obali obdržali temperature nižje, kot v notranjosti. Ponoči in jutri bo pretežno jasno, jutri popoldne pa bo nekaj plitve kopaste oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 5, na Primorskem do 8, najvišje dnevne od 17 do 23 stopinj C. O GRADEC 6/16 TOLMEČ O 4/19 TRBIŽ O 1/14 o 0/9 KRANJSKA G. KRANJSKA - ""s. CELOVEC O 3/14 O TRŽIČ 3/15 "^O 3/14 S. GRADEC MARIBOR O 5/17 PTUJ O M. SOBOTA O 5/18 VIDEM O 6/20 5/21 O PORDENON 6/20 O KRANJ CELJE 4/17 O K o LJUBLJANA GORICA O ° N- GORICA 4/17 N- MESTO 4/18 8/21 s. 6/18 04/16 ^^"^RSr^ S-N KOČEVJE 12/18Q Ž^A - O ^ PORTOROŽ O ^ ^ - ČRNOMELJ 4/16 REKA 7/17 OPATIJA ZAGREB 4/19 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Nebo bo spremenljivo, popoldne se bodo lahko pojavile lokalne padavine v gorah in verjetno v nižinah. Proti večeru se bo vreme stabiliziralo. Pihali bodo rahli vetrovi. Jutri in v nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne bodo nastale kratkotrajne krajevne plohe. Letalstvo V tednu, ko je ajdovsko podjetje Pipistrel slovesno položilo prvi kamen svoje nove tovarne na goriškem letališču, je društvo zbiralcev in filatelistov na pošti v Ajdovščini odprlo manjšo razstavo na temo letalstva. Zato bomo današnji prvi prispevek o tematski filateliji posvetili prav temu. V svoji predstavitvi je predsednik društva Aleš Brecelj zapisal, da se društvo, ki šteje nekaj nad 35 članov in je bilo ustanovljeno leta 1994 na filatelističnem področju, s posebno pozornostjo posveča tematiki letalstva, saj ima ajdovsko letališče že staro tradicijo. V zadnjih letih pa je Ajdovščina v središču pozornosti zaradi uspeha, ki ga ima na svetovnih trgih proizvodnja ultra lahkih letal podjetja Pipistrel. Zbirka se začne z vrsto eksponatov o Prvem svetovnem padalskem MATEVŽ LENARČIČ! SLOVENIJA^ prvenstvu, ki je bilo leta 1951 v Sloveniji na letališču v Lescah. Potem sledi vrsta znamk, pisem, razglednic in žigov o bratih Rusjan. Zelo zanimiva je večja zbirka Republike San Marino o prvih modelih starih letal iz raznih držav. Prav tako pa je zanimiva zbirka znamk ZDA o svetovnih pionirjih letalstva. Razstava se nadaljuje z eksponati o Zeppelinih in njihovem načrtovalcu Ferdinandu von Zeppelinu, nemškem konstruktorju teh prvih zračnih plovil. Prvo je poletelo leta 1900. Zelo zanimiv je tudi izbor znamk o letalih, ki so jih izdale razne države: Jugoslavija, Italija, Mongolija, Avstralija itd. Sledijo ovojnice prvega dne FDC iz Švice, Benina, Avstrije in Poljske ter stare razglednice Češke, Nemčije, Bolgarije in ZDA s prikazom najrazličnejših letal, od enosedežnih s propelerjem do sodobnih reaktivcev. V razstavljeni zbirki je tudi del posvečen Josipu Križaju, zaslužnemu slovenskem pilotu iz Ajdovščine, španskemu borcu in asu letalstva. Rodil se je 13. marca 1911 in umrl v letalski nesreči na Snežniku leta 1948. V mladih letih je delal pri stricu v trgovini na Opčinah, nato v Ajdovščini. Leta 1929 se je vpisal v letalsko šolo v Capui in naslednje leto postal pilot s činom podčastnika. A za Slovenca v fašističnem letalstvu ni bilo prostora in so ga zapostavljali. Zato je leta 1932 z letalom Fiat AS1 zbežal v Ljubljano in je kasneje sodeloval v španski državljanski vojni. O njegovi življenjski usodi je slovenski TV program RAI pred leti pripravil zanimiv dokumentarec. Prav 13. marca so v Ajdovščini odprli razstavo o letalstvu in izdali spominski poštni žig, ker je bil istega dne predviden polet Matevža Lenarčiča, ki potuje okoli sveta z ultra lahkim letalom podjetja Pipistrel, čez Everest. Izdali so tudi posebno spominsko kuverto (Slika 1). Predsednik Brecelj nam je ob tisti priložnosti povedal, da bo društvo priredilo mednarodno srečanje zbiralcev v soboto, 28. aprila, dopoldne v avli pred Dvorano prve slovenske vlade v Ajdovščini. Maja meseca pa bodo izdali osebno znamko in spominski žig ob 120. obletnici rojstva Danila Lokarja (1892-1989), znanega zdravnika in slovenskega pisatelja iz Ajdovščine. Postojnska jama V petek, 2. marca, je Filatelisti-čno in numizmatično društvo Postojnska jama v Jamskem dvorcu ob vhodu v jamo odprlo filatelistično razstavo, ki sta jo pripravila Mitja Jančar in Igor Blažina. Predstavili so tudi priložnostno kuverto in spominski poštni žig ob stoti obletnici smrti častnega občana Postojne in zaslužnega predsednika jamske komisije Antona Globočnika plemenitega Sorodolskega (Slika 2). V svojem uvodnem nagovoru je pomočnik glavnega direktorja Postojnske jame Igor Blažina med drugim povedal, da se je Globočnik rodil leta 1825 v Železnikih v Soriški dolini. Na Dunaju je študiral pravo in leta 1848 je podprl program Zedi-njene Slovenije. S Kozlerjem je določil belo-modro-rdečo barvo kot slovenski znak in kasnejšo slovensko zastavo. Od leta 1863 do 1885 je bil okrajni glavar v Postojni in predsednik jamske komisije. V jami je uredil prve poti za obiskovalce, dal napeljati električno razsvetljavo, leta 1872 je dal zgraditi prvo turistično jamsko železnico na svetu. Na svetovnih razstavah v Parizu in na Dunaju je predstavil Postojnsko jamo in tako dosegel, da je ta naravna zanimivost dobila mednarodni sloves. Pred vhodom je dal zamenjati nemški napis s trojezičnim. V Postojni je ustanovil Turistično društvo in se zavzemal za znanstveno raziskovanje Krasa. Na Dunaju je postal član državnega zbora in za svoje številne zasluge je prejel plemiški naslov. Umrl je leta 1912 na Dunaju. Na svoj kraj je bil tako navezan, da je želel biti pokopan v Postojni. Postojnska jama se lahko ponaša tudi s prvim podzemnim poštnim uradom in z vrsto znamk, poštnih žigov in starih razglednic, a o tem bomo spregovorili v naši prihodnji rubriki. Nove znamke Italijanska poštna uprava je napovedala svoje prihodnje izdaje za 23. in 24. marec, ko bodo izdali znamko v pričakova- nju svetovne razstave v Milanu leta 2015, znamko posvečeno bivši italijanski valuti ter 15 znamk iz serije Made in Italy o prestižnih italijanskih vinih DOC. Slovenija pa napoveduje za 30. marec pet novih serij znamk. Poleg treh rednih znamk bosta v seriji Evropa izšli dve znamki posvečeni Mariboru, ki je kot znano letos evropska prestolnica kulture. V seriji Rastlinstvo bodo izšle tri znamke in blok z motivi rastlin iz Botaničnega vrta v Ljubljani. Serija o srednjeveških samostanih bo letos posvečena minoritskemu samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. In v turistični seriji bo izšla znamka, ki prikazuje Solčavsko, harmonijo treh dolin. (Slika 3) Mednarodno srečanje zbirateljev Na že tradicionalnem in zelo dobro obiskanem mednarodnem sejmu zbirateljstva Collecta se bo od 23. do 25. marca srečalo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani več kot 120 zbirateljev in trgovcev iz petnajstih držav. Sejemski del bo obogatila tematska razstava "Saj ni res, pa je!', na kateri bodo predstavljene originalne razglednice Titanika. Letos mineva namreč sto let, odkar se je v noči iz 14. na 15. april 1912 potopila angleška potniška ladja Tita-nik. V trčenju z ledeno goro je umrlo več kot 1500 potnikov in članov posadke. I.T.