Spedizione in abbonamento postale — PoStnfna plaSana v ffotorUI
Leto XXII., št. 97
Ljubljana, sreda 29. aprila 1942-XX
Upravni štro : Ljubljana, Puccimjeva ulica S.
Telefon St. 51-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana. Puccini jeva ulica 5 — Telefon 31-25 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovoem zavodu 5t. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118
IZK.LJ LICNO ZAS'IOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
Cena cent. 78
Izhaja vsak dan razen ponedeljki Naročnina znaša mesečno Lir 12.—%
	U red n	i š t v o :
Ljubljana.	Pucciniieva	ulica 4tev. 5. telefon
	štev. 31-22,	31-23. 31-24
R o	k o p i s i se	ne » r a č a i o
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub-
blicità di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
Puntate nemiche respinte
Intensa attività esplorativa dell'aviazione in Cirenaica — Vigorose azioni di bombardamento su Malta — Un piroscafo di medio tonnellaggio colpito nel Mediterraneo
Orientale
Il Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 28 aprile 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 696:
Puntate di mezzi blindati nemici sono state respinte dal nutrito fuoco delle artiglierie in Cirenaica, dove intensa é stata anche l'attività esplorativa dell'aviazione.
La caccia inglese ha perduto un «Cur-tiss» in combattimento.
ovrazm
Formazioni aeree hanno condotto vigorose azioni di bombardamento sull'Isola di Malta, centrandone gli apprestamenti bellici e ìe attrezzature aero-portuali. Uno «Spittfire» é stato abbattuto.
Nel Mediterraneo orientale, in un attacco effettuato da nostri velivoli siluranti, veniva colpito un piroscafo di medio tonnellaggio, facente parte di un convoglio scortato da aerei e da unità di superficie.
zavrnjeni
Živahno izvidniško delovanje letalstva v Cirenaiki -Močno bombardiranje Matte - Parnik srednje tonaže zadet v vzhodnem Sredozemlju
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 28. aprila naslednje 696. vojno poročilo:
V	Cirenaiki je živahno streljanje našega topništva odbilo sunke sovražnih oklopnih vozil. Razvijalo se je tudi zelo živahno izvidniško delovanje letalstva.
Angleški Icvei so izgubili v bojih eno letalo tipa Curtiss.
Letalske skupine so močno bombardirale otok Malto, kjer so zadele vojne in letal-sko-pristaniške naprave. Sestreljeno je bilo eno letalo tipa Spitfire.
V	vzhodnem Sredozemlju so naša torped-na letala zadela parnik srednje tonaže v konvoju, ki so ga spremljala letala in zaščitne ladje.
Bombardiranje Tobruka
Berlin, 28. apr. d. Dodatno k včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta da so nemški bombniki v noči na ponedeljek napadli pristaniške naprave v Tubrukn v severni Afriki. Z bombami so bile zadete naprave v notranji luki kakor tudi javne naprave in podjetja v to b ruškem mestu. _
Berlin, 28. apr. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta je bilo objavljeno, da so nemška bojna letala tipa »Ju 88« v pretekli noči izvršila več napadov na britanska vojaška skladišča v severni Afriki. Zlasti v bližini Soluma in v tobruški luki so po eksplozijah izbruhnili veliki požari.
Učinkovita obramba
italijanskih konvojev
Rim, 28. apr. s. V 693. službenem vojnem poročilu so bili obeleženi angleški napadi na konvoje sil osi po Sredozemskem morju. Poročilo naglaša. da pri teh napadih itali-
janskim ladjam ni bila prizadeta prav nobena škoda. Spretnost italijanskih mornarjev in učinkovit obrambni ogenj protiletalskega topništva z ladij, ki so spremljale konvoje, sta sovražniku kljub njegovim ponovnim poskusom onemogočila sleherni uspeh in so konvoji prispeli v luke. kamor so bili namenjeni. Službeno poročilo je bilo v tem pogledu tembolj potrebno. ker so se pojavile fantastične vesti sovražne propagande o potapljanju italijanskih vojnih ladij in o velikih izgubah, ki naj bi bile prizadejane italijanskim oboroženim silam. Angleški in ameriški radio sta mislila, da se lahko opreta pri tem na podatke o izgubah, ki so bili pred kratkim objavljeni, toda prav pri tem sta se uštela. Komunike, ki je bil objavljen 9. aprila o teh izgubah, pravi natanko, da se izgube ne nanašajo samo na mesec marec, marveč tudi na prejšnje mesece, kolikor so se n oda t ki o njih zbrali do konca maja. Pri tem je šlo za čete, ki so bile ujete v preteklem decembru po junaški obrambi Hal Faje in Soluma. Če italijanska vlada objavlja te podatke z nekoliko' zamudo, se je to dogodilo le zaradi tega, da bi se zagotovila čim strožja kontrola nad podatki in imeni. To skrupulozno spoštovanje resnice pa ne dopušča izumetničenih špekulacij, ki naj bi postaviHe resnico na glavo. Če se priznajo žrtve v zmagoviti bitki za Crrenaiko kakor je fašistična navada, to še ne pomeni, da se smejo podatki prestaviti z enega kraja na drugi in vz enega meseca v drugega. Da pa so bile žrtve o priliki torpediranja ladij tako izredno majhne, pa je zasluga vojnih ladij, ki spremljajo konvoje in ki v polni meri izpolnjujejo svoj o nalogo, kakor tudii zasluga posadk tovornih 'ladij, ki doprinašajo svoje žrtve tako, da so vredni sleherne pohvale.
emško vojno poročilo
13 sovjetskih oklopnih voz uničenih — Bombardiranje sovjetskih ladij v Petrogradu in na Azovskem morju
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 28. apr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V	srednjem in severnem odseku vzhodne fronte so dosegli naši napadi krajevne uspehe. V posameznih odsekih so bili odbiti močnejši napadi sovražnika s hudimi izgubami zanj. Pri tem je bilo na nekem mestu uničenih 13 sovražnikovih oklopnih voz.
Bojna letala so podnevi bombardirala sovražnikove ladje v Petrogradu in ob obali Azovskega morja. Na fronti pri Ledenem morju je bilo uničenih 5 sovjetskih bombnikov, ki so napadli neko nemško letališče, sestreljena pa so bila še tri nadaljnja lovska letala tipa Hurricane.
V	severni Afriki so nemško-italijanske čete odbile sunke angleških izvidniških čet.
Močni oddelki letal so nadaljevali napade na vojaške naprave na otoku Malti. V La Valletti so bila povzročena nadaljnja huda opustošenja v vojašnicah in oskrbovalnih napravah.
Nad obalo zasedenega zapadnega ozemlja je izgubilo včeraj angleško letalstvo v bojih v zraku 19 letal, ki sta jih sestrelila protiletalsko in mornariško topništvo.
Oddelki bojnih letal so v noči na 28. april izvršili povračilni napad na mesto Norwich, na katero so bile vržene mnogoštevilne rušilne in zažigalne bombe.
Angleški bombniki so napadli v poslednji noči izključno nevojaške cilje v Kölnu. Civilno prebivalstvo je imelo izgube, mrtve in ranjene, številne stanovanjske hiše, cerkve in dobrodelne ustanove so bile ponisene ali poškodovane.
Posamezno angleško letalo je izvršilo molilni polet nad južno Nemčijo in Protektorat.
Nočni lovci in proteltalski topovi so sestrelili 12 napadjočih letal. Več angleških letal je bilo sestreljenih pri nočnem napadu na norveško obalo.
Angleško letalstvo je izgubilo tako v teku véera.jsnjega dneva in v poslednji noči pri svojih poletih nad zasedeno ozemlje in Nemčijo najmanj 38 letal.
Nadporočnik Schönert je priboril svojo 15. nočno lovsko zmago.
Nemška sodba o angleških letalskih napadih
Berlin, 28. aprila, d. Z zadnjimi terorističnimi napadi angleškega letalstva na nemška mesta se bavi tudi glasilo nemškega zunanjega ministrstva »Politische und diplomatische Korrespondenz«, ki pravi med drugim, da bo Anglija doživela j strašne represalije. ako bo nadaljevala ru- J
šenje zgodovinskih spomenikov nemške kulture. List označuje napade angleškega letalstva na Lübeck in Rostock za barbarske in ugotavlja, da pri teh napadih Angleži ne merijo na vojaške objekte, ki leže daleč izven porušenih mestnih okrajev, marveč je njihov namen samo strahovati in terorizirati nemško civilno prebivalstvo.
Nezanesljiva kanadska pomoč
Stockholm, 28. apr. d. V Kanadi ie bil včeraj plebiscit o vprašanju, aM sme kanadska vlada v bodoče pošiljati oddelke svoje redne vojske tudi na bojišča v prekomoTske pokrajine. Na pod!lagi prvih znanih rezultatov. ki so bili objavljeni preko Londona, bi se lahko sklepalo, da ne bo kanadska vlada v bodoče lahko pošiljala v prekomor-ske dežele le svojih prostovoljskih oddelkov. marveč tudi prisilno mobilizirano vojsko, po vesteh iz Toronta pa se vidi, da je plebiscit v pokrajini Quebek. ki je nai-gosteje naseljena v Kanadi in ki ima pretežno francosko prebivalstvo, irpadel za vlado negativno. Vlada tu ni dobila potrebnega minimalnega števila glasov.
švedski kralj popolnoma okreval
Stockholm, 28. apr. d. švedski kralj Gustav V. je včeraj, točno po 7 mesecih, ko je prestal dokaj težko operacijo, zopet pričel igrati tenis, ki mu je kakor znano naj-priljubljenejši sport. Kralj ni prav nič izgubil v svoji običajni spretnosti. Po prvi igri je smejoč se izjavil, češ, da sedaj lahko vsi vidijo, da operacija ni bila tako nevarna, kakor so domnevali.
Nemški general v Turčiji
Ankara, 28. apr. sl V Ankaro je prispel nemški general Guhr. S tem je vrnil obisk predsedniku turške vojaške akademije, ki je bila svoj čas v Berlinu.
Nazadovanje angleške
prekomorske trgovine
Lizbona^ 28. apr. d. Londonski list »Daily Express« javlja, da so bile potrebne velike redukcije v oddelku za prekomorsko trgovino v angleški vladi zaradi silnega vpada trgovskih zve« Anglije s prekomorskimi deželami. Nad polovico vsega uradništva jo bilo iz tega oddelka premeščenih v druge urade, mnogo uradnikov, za katere m bilo mogoče najti nove zaposlitve, pa je bilo odpuščenih.
JAPONSKO PRODIRANJE V BIRM
Položaj angleških in čangkajškovih čet je postal skrajno kritičen zaradi nezadržnega japonskega prodiranja proti severu
šanghaj, 28. apr. d. Japonske čete v Birmi nezadržno napredujejo v odseku Sitan-ga in se zmerom bolj bližajo sovražnikovim postojankam pred Mandalayem.
Na podlagi zadnjih vesti, ki so dospele s tega bojišča, je japonskim četam uspelo prodreti do železniške proge, ki teče od mesta Thazija proti Loilemu. O tem je »i-lo v New Delhiju z britanske strani objavljeno posebno poročilo, ki pa ne navaja, ali so japonske čete tudi že zasedle samo železniško križišče Thazi ali pa so železniško progo med omenjenima mestoma presekale na neki drugi točki. Zelo verjetno je, da so Japonci že okupirali tudi samo mesto Thazi, ki je strateško velike važnosti.
Službeni komunike, ki je bil o položaju v Birmi objavljen v nedeljo v Cungkingu, pravi, da so japonske čete medtem že zasedle mesto Pyawbwe, ki je približno 50 kilometrov od Twazija.
Angleško uradno poročilo iz New Delhija trdi v ponedeljek, da so se angleške čete umaknile in da so sedaj na neki točki severno od Pyawbweja in sicer približno 75 km vzhodno od mesta Yenangyaung. Verjetno je, da ščitijo levo krilo britanskih sil v tem odseku čungkinške čete, vsekakor pa je položaj neprestano se umikajočih britanskih in čungkinških čet skrajno resen.
Resnost položaja ob Sitangu je razvidna tudi iz raznih drugih službenih britanskih poročil, ki prihajajo preko Londona. V vseh teh poročilih je rečeno, da neprestano japonsko prodiranje na področju Sitangu skrajno ograža železniško progo, ki teče od Mandalaya v Lashio, kjer je izhodišče znane birmanske ceste, ki teče odtod proti čungkingu. Britanska poročila pravijo, da bo položaj britanskih in kitajskih čet postal skrajno kritičen, ko bodo japonske te dosegle železniško progo Mandalay-La-shio. Ni izključeno, da so japonske čete medtem že prodrle do proge.
Bern, 28. aprila. Z velikimi naslovi kakor: Angleži smatrajo Birmo za izgubljeno, Cejlon bodo Japonci v kratkem napadli, izčrpane britanske sile ne pričakujejo več pomoči itd., objavljajo švicarski listi naslednje londonsko poročilo anglosaške agencije »United Press«:
Po poslednjih vesteh iz Birme se britanske in kitajske oborožene sile nahajajo sedaj v bližini Mandv.aya. Zbrale so se na drugi bojni črti in za obrambo bolj ugodnem ozemlju ter se bodo brezupno borile, upirajoč se z vsemi svojimi silami velikemu pritisku Japoncev. Navzlic njihovim naporom pa so londonski strokovnjaki mnenja, da je treba smatrati Birmo za izgubljeno. Vojaški opazovalci odkrito razpravljajo o njeni izgubi. Nejasno je samo še to, ali se bo kapitulacija izvršila v nekaj dneh ali v nekaj tednih. Britanske oborožene sile so povsem izčrpane. Izgubile so velik del svojih vojnih potrebščin in Japonci jih bijejo dan za dnem. Nobeno večje ojačenje jim ne more več dospeti, medtem ko ima sovražnik možnost, da vrže v borbo sveže sile z ojačenji topništva in vsemi drugimi potrebščinami.
V	Londonu priznavajo, da se zavezniške čete stalno umikajo proti Mandalayu, medtem ko skušajo Kitajci braniti strateško cesto, ki spa;;a železnico Mandalay-Lašio na severu s levim zavezniškim krilom. Ako se bo Japoncem posrečilo napredovati po tej cesti in presekati železniško progo, bodo kitajsko-britanSke sile popolnoma obkoljene.
V	Londonu govore mnogo tudi o umiku Kitajcev severno od Lojkava in Tangija. Domnevajo, da je ta umik posledica oskrbovalnih težav. Zdi se nadalje, da so bila japonska napredovanja mnogo bolj nagla kakor je bilo mogoče pričakovati, zaradi česar je tudi vse področje kitajskega bojišča pri Sitangu resno ogroženo. Večina vojaških opazovalcev sodi, da bo general Alexander umaknil svoje čete proti temu bojišču, da bi se tako izognil obkolitvi.
Iz vseh teh informacij je razvidno, da položaj v Birmi ni prav nič ugoden za zaveznike. Vojaški opazovalci, ki pričakujejo bližnjo kapitulacijo, razmotrivajo že o tem, kaj bodo ukrenili Japonci, Domnevajo, da bodo združili večje pomorske sile v Bengalskem zalivu, odkoder bodo skušali pripraviti kak nov senzacionalni udar. Nov ekspedicijski zbor je pripravljen na japonskem brodovju, ki se nahaja brez posla v Singapuru, in se zdi verjetno da bo bližnji napad namenjen direktno Ceylo-nu, kjer si bodo skušali Japonci ustvariti oporišče za nadaljnje operacije proti važnim strateškim točkam zaveznikov.
Uradno poročilo britanskega generalnega štaba v Birmi poroča, da so japonske čete, ki sta jih podpirala topništvo in letalstvo, prebile kitajsko bojišče ob reki Salveen. Napredujoč v dveh kolonah se sedaj Japonci srdito bore s kitajskimi četami. Zapadna kolona prodira kakih 10 km zapadno od Tungija. Vzhodna, kolona, ki je začela obsežne operacije proti desnemu krilu angleško-kitajske razvrstitve, je zabeležila nove zmage. Cim so Japonci prebili kitajsko črto, so začeli prodirati navzgor ob reki Salveen proti Mandalayu in Lašiu. Od tega poslednjega kraja so Japonci oddaljeni komaj kakih 100 km. Po zasedbi Loikava so se namreč japonske čete zelo naglo pomaknile proti severu v globino kakih 60 km in zasedle kraj, ki je samo še kakih 50 km oddaljen od železnice Mandalay-Lašio v gornji Birmi. Ogromen pomen tega drznega ofenzivnega sunka v srce sovražne obrambe je na dlani. Vse vzhodno bojišče Birme je sedaj zaokroženo in tudi obramba samega Mandalaya je sedaj resno ogrožena, železnica iz La-ška je edina prometna zveza, po kateri po-
šiljajo Kitajci svoja ojačenja iz čunkin-ga, obenem pa tudi edina prometna zveza, po kateri prihajajo na Kitajsko petrolej-ske dobave iz Singuja, severno od Mandalaya, ki je še v zavezniški oblasti. (Ultime notizie.)
lOO 200 300 «*oo ir. * r.
Zopet letalski napad na Port Darwin
Sanghaj, 28. apr. d. Japonsko letalstvo je včeraj z močnimi silami napadlo luko Poit Darvvin v Avstraliji. O tem je bilo v Mel-bournu objavljeno posebno poročilo, ki pravi, da so Japonci napadli s 17 težkimi bombniki v spremstvu lovskih letal tipa i-O«. Avstralsko poročilo pravi, da je bil napad osredotočen v prvi vrsti na letališče v Port Darwinu, ne navaja pa škode, ki so jo povzročile japonske bombe. Med bombardiranjem je prišlo v zraku do ogorčen« borbe japonskih lovcev z avstralskim! lovskimi letali.
Silovito obstreljevanje utrdb na Corregidorju
šanghaj, 28. apr. d. Z bojišča na Filioi-nih javljajo zadnje vesti, da Japonci nadaljujejo bombardiranje in obstreljevanje utrdbenih naprav na otoku Corregidorju ob vhodu v Manilski zaliv. V Melbourmi objavljeno poročilo pravi, da so japonski bombniki v ponedeljek silovito bombardirali trdnjavo in glavno luko na otoku Corregidorju. Pri napadih na utrdbe so sodelovali tudi japonski bombniki strmoglave!. Japonsko topništvo je v presledkih med napadi obstreljevalo Corregidor s postojank na polotoku Bataanu. Poročilo iz Melbour-na pravi, da je obstreljevanje trajalu štiri ure. Razen z Bataana je streljalo na Corregidor tudi japonsko topništvo z južne obale Manilskega zaliva. Poročila z osta-
lih vojnih področij javljajo o nadaljnjih japonskih akcijah na otoku Luzonu, kjer prodirajo japonske čete dalje proti jugu, in na otoku Mindanao. kjer se nadaljujejo japonske očiščevalne operacije.
Japonske čete
na Moluških otokih
Tokio, 28. apr. (Domei.) Japonski glavni stan je v torek dopoldne objavil poročilo, da so japonske mornariške sile, ki so 31. marca pričele operacije proti otokom Mo-lukom in proti ostalim ozemljem severno-zapadno od Nove Gvineje, do 19. aprila zasedle vse strateško važne točke na tem področju in s tem zaključile okupacijo tega ozemlja.
Popis tujcev na Javi
Tokio, apr. (Domei). V teku obveznega popisa vseh tujih državljanov na otoku Javi se je od 20. aprila do včeraj prijavilo oblastem vseh skupaj 1000 tujce-', ki prebivajo v Bataviji. Med priglašenci je 80% Kitajcev.
Nehru o indifskem problemu
Bangkok, 28. apr. s. Na konferenci z novinarji je Pandit Nehru izjavil:
Mi bomo rešili svoje probleme in s pogumom prestali vse nevarnosti, če Cripps meni, da se je položaj Indije zaradi njegovega obiska zboljšal, se hudo vara. Izjavil je, da se izogibamo odgovornosti, toda, to je čudefi očitek, kajti v resnici ni pristal na to, da bi prevzeli vso odgovornost. Presenetilo nas je, ker se angleška vlada še vedno poslužuje predvojnega jezika in se predstavlja svetu ket zaščitnica in razsodnik v indijskih zadevah. Izrazil je svoie nezadovoljstvo z resolucijo, ki jo je sprejel pokrajinski odsek kongresa v Madra-su, da se ustanovi neodvisna muslimanska država v Indiji. Presenetilo ga je tudi. da se je bivši predsednik Madrasa, Radža Po-lapacari, kot član izvršnega odbora kongresa priključil tej resoluciji. Resolucija je bila zelo neoportuna, način postopanja Raclže Polapacarija kot člana izvršnega odbora indijskega kongresa, ki se je udale-žil vseh sestankov kongresa, pa je sam na sebi še posebno čuden.
Siam trdno na strani Japonske
Tokio, 28. apr. (Domei) Po včerajšnji avdienci siamske delegacije pri japonskem cesarju je predsednik delegacije general Phya Phahol podal kratko izjavo, v kateri je poudaril tesne slike, ki spajajo Siam z Japonsko. Med drugim je naglasil. da sta obe deželi že od nekdaj vzdrževali prijateljske odnose, odkar pa je izbruhnila vojna v vzhodni Aziji, v kateri zasleduje Japonska cilj ustvaritve svobodne in trdne vzhodne Azije, je siamsko prebivalstvo, ne da bi se trenutek obotavljalo, pristopilo na stran Japonske. S paktom o zvezi z Japonsko ji je Siam poklonil vse svoje zaupanje in zvestobo ko>t svoji prijateljici in zaveznici. Siam se bo boril na strani Japonske. dokler ne bo dosežena končna zmaga. Obisk naše delegacije na Japonskem je izraz našega prijateljstva in odločnosti še bolj okrepiti obstoječe prisrčne odnose in jih ohraniti za večno.
Gospodarska pripravljenost Japonske
za vojno
Izjave japonskega finančnega ministra in predsednika vlade pred volitvami v tokijski parlament
Tokio, 28. apr. d. V ponedeljek zvečer je bilo v Tokiju v okviru volilne kampanje veliko javno zborovanje, ki so ga sklicale neodvisne skupine japonskega parlamenta. Na tem zborovanju je imel japonski finančni minister Kaya zelo pomemben govor, v katerem je med drugim izjavil: Japonska je danes dobro pripravljena na vojno v vzhodni Aziji.
Kaya se je nato posebno bavil z gigantskim napredkom japonskih financ v zadnjih petih letih od izbruha kitajskega konflikta dalje. Odtlej je japonska vlada razpisala državna posojila do višine 800 milijonov jenov in je bilo splošno mnenje, da bi utegnilo povišanje posojil do 10 miliard jenov pomeniti za Japonsko veliko nevarnost, danes pa japonski narod žrtvuje na leto 10 miliard za posojila in bi žrtvoval 20 miliard, odločen, da dovede vojno v vzhodni Aziji do zmagovitega zaključka. V primeri s stanjem pred 5 leti so se bančne investicije na Japonskem do 1. 1941. povečale od 15 na 38 miliard jenov, zavarovalne vsote pa od 15 na 36 miliard jenov. Investicije hranilniških zavodov so v tem času narasle od 2 na 6 miliard jenov/ V povprečju je država v vojne svrhe potrošila v zadnjih 5 letih po 10 miliard jenov. Ta denar se je delno porabil tudi za povečanje produkcijske kapacitete države. Da se je moglo doseči tolikšno ojačenje finančne in gospodarske strukture države v tem času brez najemanja tujih posojil, je bila potrebna sistematska kontrola nad vso japonsko trgovino in industrijo. Dasi so se v teku teh izprememb pojavile vsakovrstne težkoče. je bil vendar dosežen glavni namen, namreč, da se v okviru teh izprememb prepreči Inflacija.
Nato je finančni minister Kaza naglasil, da se je vojna prav za prav šele pričela in da je zaradi tega za japonsko prebivalstvo potrebno, da skrajno gospodarno uredi svoje ž'vljenje. Japonsko prebivalstvo mora vsqko Leto prihraniti 23 maliard jenov,
da bo državni proračun temeljil na solidni podlagi. Finančni minister je svoj važni govor zaključil z izjavo, da je v tem okviru bila potrebna tudi obnovitev političnega življenja v državi. Naglasi! je, da je zaradi tega dolžnost prebivalstva izvoliti parlament, ki bo kos nalogam, ki so zrasle pred Japonsko v zvezi z veliko vzhodnoazijsko vojno.
Tokio, 28. apr. d. Na včerajšnjem velikem javnem volilnem zborovanju v Tokiju. na katerem je finančni minister Kava podal pregled o finančni podlagi japonskih vojaških akcij, je spregovoril tudi min. predsednik Hideki Tojo, ki je naglasil, da je treba četrtkovim parlamentarnim volitvam pripisovati izredno velik pomen. Njihova važnost je v dejstvu, da so v najtesnejši zvezi z uspešnim razvojem japonskih operacij v veliki vzhodnoazijski vojni. Te volitve morajo čim bolj okrepiti slogo japonskega naroda in ustvariti duha lojalne pomoči vladi v izvrševanju njene naloge. Zato je dolžnost vsakega volilca, da da svoj glas kandidatu, kj ga smatra za najprimernejšega. Treba je osnovati narodno predstavništvo, kj bo uspešno lanko zastopalo ves japonski narod in ki bo kos najti rešitev za vse probleme vojnega časa. Vsakdo izmed 15 milijonov volilnih upravičencev mora zaradi tega izvršiti svojo dolžnost ter priti na volišče in s tem izpričati svojo osebno pripravljenost, da pomaga izpolniti veliko nalogo japonskega naroda.	-
600-letnica Lichtensteina
Vaduz, 28. apr. d Mala kneževina Liechtenstein bo praznovala prihodnjo nedeljo 600-letnico svojega obstoja. Pod grofom Hartmannom ' III. je postala liechtenstein-ska dežela 3. maja 13.42 neodvisna država. V proslavo te važne obletnice bosta na svečanem zborovanju v Vaduzu govorila princ Franc Jožef II. in šef lieehtensteiru ake vlade dr. {loop.
Odmevi Hitlerjevih izjav
Vojna se bo nadaljevala bolj kakor doslej z vsemi razpoložljivimi sredstvi
Berlin, 28. apr. V zvezi z velikim Hitlerjevim govorom v nemškem državnem zboru so včeraj na pristojnem mestu izjavili: Kakor vedno je bila tudi pot Hitlerjeva beseda jasna, točna in dokončna. Zato so vsi komentarji odveč. V ostalem dejstva sama skrbe za potrditev zgodovinskega pomena teh besed, ki je uspeh in zmaga. Ako naj se iz tega izvaja kak zaključek, potem je samo naslednji: Dejstva si bodo sledila v nezadržnem ritmu.
Nihče, ki je čital nekatere Hitlerjeve izjave, ne more dvomiti, da se bo vojna odslej nadaljevala bolj kakor doslej z vsemi razpoložljivimi sredstvi, torej totalno, in da bodo prav zato sledile še nadaljnje zmage. njim pa končni triumf. To in samo to je bistveni pomen plebiscitarne potrditve pooblastil Hitlerju. To naj vedo zlasti vsi onkraj Rokavskega preliva in Atlantika, ki skušajo svojo lastno zaskrbljenost in potrtost zaradi Hitlerjevih izjav zabrisati z odkrivanjem opogumljajočih znakov neke hude latentne krize v Nemčiji. Ako je o krizi potrebno govoriti, potem je ta samo ▼ domu demokracij, ki ne vedo več, s čim •aj bi si še pomagale v položaju, ki grozi postati katastrofalen.
Zakaj je Hitler smatral za potrebno, da zahteva od nemškega naroda določena pooblastila? Zakaj je hotel odkrito in izrecno izjaviti, da v tem trenutku za nemške državljane nj več pridobljenih pravic, temveč so samo še svete dolžnosti? In zakaj je končno namignil, da se bo treba na vzhodu pripraviti na še eno zimo? Ali niso vse te izjave značilni znaki slabosti?
Na vsa ta strašna vprašanja anglosaške propagande gotovo ni lahko odgovoriti. Na-rodno-socialistični režim, izjavljajo v Berlinu, je zares ljudski režim. Zato se Hitler ne poslužuje v svojem postopku nikakih parlamentarnih trikov in podobnih iger. On se neposredno obrača na narod, čigar voljo v vsakem trenutku tolmači, in izjavlja. da namerava v interesu vsega naroda podvzeti ukrepe, ki se mu zde v določenem položaju potrebni. Lahko bi se temu tudi odrekel, saj mu je isti narod že ob njegovem prevzemu oblasti priznal polno in neomejeno oblast, navzlic temu pa ga je hotel o tem obvestiti in pozvati za novo potrdilo te oblasti. Zato je narod, ki je primerno zastopan v nemškem državnem zboru, odgovoril s pravim plebiscitom, kakor je pokazal odmev pristanka v vsej državi, kjer je naletel na navdušeno odobravanje, kar je gotovo opazila tudi sovražna propaganda. To je dalo nekemu listu on-krj Rokavskega preliva povod, da je ves nemški narod žaljivo označil za »narod ovac«.
Kar se tiče značilnih znakov slabosti, ki jih agencija Reuter označuje kot »opogumljajoče činitelje« in ki jih neka ameriška agencija prikazuje celo kot nedvomljiv znak »nastopajoče splošne krize«, zadostuje pripomba, da bodo dejstva na vse to najbolje in najbolj prepričljivo odgovorila, ko bodo podaljšala dolgo verigo zares, vzpodbujajočih činiteljev, ki jih je Hitler sam sarkastično postavil nasproti onim, izmišljenim od iluzionistov na Downing streetu in v Beli hiši. Med temi dejstvi bodo tudi že napovedane represalije na tero-. ristične akcije britanskega letalstva proti nemškemu civilnemu prebivalstvu. Te represalije bodo končno tudi najprimernejši odgovor na trditve angleške propagande, po katerih naj bi nemško letalstvo, ki da je preveč zaposleno na vzhodu, sploh ne bilo v stanju, da jih izvrši v smislu Hitlerjevih napovedi iz lanskega leta.
Druga dejstva pa bodo pokazala, da so bile v pretekli zimi zares zmagovite na vzhodnem bojišču samo nemške in'zavezniške vojske. To bo kmalu spoznal tudi Lozovski, ki misli, da je duhovit, ko trdi, da Rusi odslej lahko spijo med dvema blazinama, češ. da je »nemška spomladanska ofenziva naperjena proti nemškemu narodu«, kakor bodo to spoznali tudi severnoameriški propagandisti, ki morajo med tem javljati vedno nove potopitve ameriškega brodovja po osnih podmornicah.
V zvezi s tem ni preveč opozoriti na izredno važno izjavo Hitlerja, ki se tiče sporočila, da je danes število nemških podmornic večje od najvišjega, ki ga je Vi-ljemova Nemčija dosegla v pretekli vojni. Važnost te objave bo v vsem obsegu jasna prihodnje mesece.
Kar pa se tiče možnosti nove zime v v Rusiji, je treba opozoriti, kakor je to zapisala »Frankfurter Zeitung«, da prav Hitler n:kdar noče preuranjeno postavljati rokov. Na vprašanje, kdaj bo vojna končala, daje vedno edin; mogoči odgovor: Vojna se bo končala, ko bo dosežena odločilna zmaga. V ostalem se je tudi 3to januarja omejil samo na to, da bo boljševizem pregnan daleč s svete evropske zemlje. Važno je samo to, da bo dosežena odločilna zmaga in v tem pogledu ne more nihče več dvomiti, po njegovem nedeljskem govoru pa še najmanj. Nova pooblastila, ki jih je narod dal svojemu voditelju, pomenijo novo jamstvo za dosego tega najvišjega cilja. Tudi tu bodo dejanja potrdila besede.
List »Nachtausgabe« ugotavlja, da se prvič v zgodovini v polnem vojnem teku pojavlja med režimom in narodom tolikšno razčiščenje. Ni primere v zgodovini, da bi se mogla voditelj in narod tako odkrito pogovoriti o premaganih nevarnostih pretekle zime. Ko je Hitler v nedeljo govoril o bližnji bodočnosti, ni povedal niti besede več. kolikor je nujno potrebno za pojasni-tev vojaškega položaja na predvečer odločilnih dogodkov. London in Washington sta označila Hitlerjev govor za neuspeh samo zato, ker ne nudi gradiva za politične in vojaške špekulacije, kajti Anglosasi so prav gotovo pričakovali, da jim bo Hitler kaj povedal glede bližnjih vojaških dogodkov. Zato so razočarani, njihova nervoza pa je dosegla paradoks. Glede nas je dovolj, ako vemo, da je Hitler skupno z zavezniki izvršil vse priprave za prihodnje dogodke. Nemški narod je to zimo zbral vse svoje sile za delo v oborožitveni industriji in vsakdo v Nemčiji je pripravljen, da nadaljuje svoje delo v sedanjem ritmu in da svoj doprinos še poveča. Tesno sodelovanje med Nemčijo, Italijo in Japonsko ter tovarištvo v orožju med vsemi zavezniškimi narodi, ki se z ramo ob rami bore z
nemškimi vojaki na vzhodnem bojišču, sla najboljše jamstvo gotove končne zmage. (Piccolo.)
Dejanja govore
Sern. 28. apr. Hitlerjev govor, ki je še natančneje označil ogromni zimski napor Nemčije in njenih zaveznikov na ruskem boj Lšču ter energijo, s katero ga je H i 11 er vzdržal, nudi svetu nov dokaz in potrdilo neizbežnosti zmage osi. Tu smatrajo za najpomembnejše njegove izjave o podmorni-ški in letalski vojni. List »Neue Zürcher Zeitung« opozarja zlasti na dejstvo, da je število nemških podmornic že prekosilo najvišje število nemških podmornic v prejšnji vojni in pripominja, da je Hitler na Churchillov sklep o pobijanju nemškega civilnega prebivalstva odvrnil z obljubo, da bo odgovarjal na udar z udarcem, dokler ne bo zločinec padel in njegovo delo uničeno.
Švicarski list tolmači bombardiranje Batha in novo bombardiranje nekega mesta v zapadni Angliji kot prvo dejanje re-presalij, ki bodo sledile. Ta dejanja, nadaljuje švicarski list, bedo popolnoma omrt-vila navdušenje Angležev za tako imenovano ofenzivo njihovega letalstva za sedaj pa ni žal nobenega znaka, do hočejo Angleži to razumeti. Nasprotno, zdi se. da se bo angleško-nemški letalski dvoboj vsaj za sedaj še povečal.
Londonski list »Times« piše namreč, da »grožnje z letalsko ofenzivo v velikem obsegu proti Angliji ne pomenijo nič novega in da bo Hitlerjeva trditev, po kateri je Churchill začel bombardiranje odprtih mest. ostala brez odgovora«. List »News Chronicle« pa piše: Na govor je mogoče dati samo tale odgovor: Podvojiti moramo letalske udarce na Nemčijo...
Londonski dopisi jasno osvetljujejo razpoloženje. ki sili angleške voditelje k tej obliki ofenzive. Gre namreč za njih obup, ki izhaja iz ugotovitve, da ne morejo trenutno britanske oborožene sile preiti v nobeno» drugo ofenzivo, pa iz nade, da bo to vplivalo na Ruse. da bodo sami vzdržali bližnji spopad z osjo, pri čemer jih bodo Angleži pitali z utvarami, da so jim dejansko pomagali.
Londonski dopisnik lista »La Suisse« ugotavlja v tej zvezi: Malo verjetno je. da bi zahteve Litvinova, Majskega in lorda Bea-verbrooka naletela tu na kakršmo koli uradno reakcijo. Dopisnik pripominja da je učinek nemške in italijanske podmorniške vojne proti Angležem in Američanom tolikšen, da se London in Washington trenutno zanimata samo za zaščito lastnega brodovja. Dejstvo je, piše dopisnik, da so udarci že tolikšni, da samo ladje in letala v spremstvu konvojev ne morejo več zadoščati za težko nalogo. V Angliji so mnenja, da morajo prej vzpostaviti pomorsko nadoblast, preden se odločijo za kakršno koli pobudo.
V tem položaju je jasno, da so se v Londonu morali zadovoljiti s tem. da zadoste Rusom z izvrševanjem direktnih letalskih akcij proti nemškemu prebivalstvu. (Stampa Sera.)
Hitlerjeva pooblastila
Brelin, 28. apr. s. Službeni list objavlja posebna pooblastila, ki jih je zahteval Hitler v svojem zadnjem govoru in ki jih je državni zbor odobril na svoji seji 26. t. m.
Ameriški poveljnik na Islandu
Rim, 28. apr. s. Uradno poročilo ameriškega tajništva za vojsko sporoča, da bo poveljstvo nad angleškimi in ameriškimi četami na Islandu prevzel ameriški general. Poročilo se glasi: Tajništvo za vojsko objavlja, da je general Charles Bonesteel prevzel poveljstvo nad vsemi četami zavezniških narodov na Islandu kot naslednik britanskega generala Henryja Osbor-na. K temu uradnemu sporočilu pripominja britanska oficiozna agencija, da je to pot prvič, da poveljuje britanskim četam neposredno ameriški oficir.
Nove omejitve v ameriškem gospodarstvu
Stockholm, 28. apr. d. Švedski listi jav-jajo, da je bila v ponedeljek popoldne reprezentančni zbornici v Washingtonu izročena nova Rooseveltova poslanica, ki je jila napovedana že pred neka; dnevi. Ta poslanica se bavi s potrebo nove splošne daljnosežne kontrole nad trgovino in industrijo Zedinjenih držav. Dane» v torek bo čongresu predložen tudi načrt o stabilizaciji cen, ki je potreben, če se hočejo Zedinjene države, kakor naglašajo švedski listi, še v zadnjem trenutku izogniti grozeči inflaciji. Seznam predmetov, katerih cene bi se morale stabilizirati, vsebuje nad 30.000 imen.
Lizbona 28, apr. d. Ameriški urad za vojno proizvodnjo, ki mu je poverjeno tudi racioniranje potrošnje, je v ponedeljek izdal odlok, s katerim se zmanjšuje potrošnja cave za 25%. Urad utemeljuje odlok, češ da mi gotovo, ali bo v bodoče mogoče z uvozom kriti normalni potrošek kave. Potrošnikom bodo uvozna podjetja v bodoče dobavljala samo 75 % tiste količine kave, ci so jo obrati ali posamezniki potrošili v aprilu lanskega leta.
Ukrepi za protiletalsko zaščito v Argentini
Buenos Aires, 28. apr. d. Iz Rio de Janeiro javljajo, da je brazilska vlada imenovala posebno komisijo, ki mora proučiti načrt organizacije pasivne protiletalske obrambe. V ponedeljek se je ta komisija sestala k prvi seji in pričela proučevati načrt, ki določa med drugim tudi obširno sodelovanje civilnega prebivalstva v protiletalski zaščiti. Iz vrst prebivalstva naj bi se organizirale prostovoljske gasilske brigade. Spo-redno z organizacijo zaščitne službe določa načrt tudi široko propagandno kampanjo, ki naj bi seznanila civilno prebivalstvo z načini zaščite pred letališkimi napadi.
Pojemanje pegastega legarja v Bolgariji
Sofija, 28. apr. d. Bolgarske sanitetno oblasti so v preteklem tednu ugotovile v pokrajini Šumen v severni Bolgariji 39 primerov pegastega legarja. Bolezen je posebno pogosta med cigani. V poročilu bolgarske zdravstvene oblasti je rečeno, da k sreči epidemija že pojema.
Visoki komisar
za Ljubljansko pokrajino
ln
Poveljnik
XI. Armadnega zbora objavljata
V noči na 26. aprila je krdelo upornih komunistov v Radohovi vasi izdajalsko streljalo proti enemu našemu vojaškemu vlaku, ubilo dva vojaka in ranilo druge.
Ker je preteklo 48 ur, ne da bi se izsledili povzročitelji zločina je bilo odrejeno, da se zaradi izvršitve določil razglasa od 24. aprila ustreli 6 oseb, zanesljivo krivih komunističnega udejstvovanja.
Obsodba je bila izvršena danes ob 8. uri.
Ljubljana, 28. aprila 1942-XX. Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino Emilio Grazioli s. r.
General Poveljnik XI. Armijskega Zbora Mario R o b o 11 i s. r.
Duce jeva nagrada
za rojstvo dvojčkov
Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Sterle Francu in Ivani iz Poljan št. 10, občina Stari trg, o priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 L.
Radijskim naročnikom
Obveščamo radijske naročnike, da morajo za mescc april brezpogoino poravnati Tadijsko naročnino/ vsi naročniki.
Naročnino za prihodnji mesec maj morajo plačati vsi tisti, ki so vložili prošnje na Kr. Kvesturo ali okrajna načeistva. ne glede na izid prošnje.
V naslednjih mesecih pa bodo dolžni plačevati radijsko naročnino samo naročniki, ki bodo prejeli dovoljenje.
Naše «letališče
DRAMA
Sreda. 29 aprila, ob 17.30: »Zaljubljena
žena « Red Sreda. Četrtek, 30. aprila: ob 17.30: Vdova Roš-
linka. Izven Petek, 1. maja: ob 17.30: Konto X. Izven.
Zelo znižane cene od 12 lir navzdol Sobota, 2. maja: ob 17.30: Rokovnjači. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol
»Zaljubljena žena« ie sodobna komedija italijanskega pisatelja Giovannija Cenzata, ki obravnava konflilet zakonskega moža v trikotniku z ženo in ljubico. Igrali bodo: Serena — Severjeva, Fabrizio — Nakrst, Elena — V. Juvanova, Agno — Gregorin, Ana — Nablocka, Alice — J. Boltarjeva, Cortini — Peček, Antonelli — Brezigar. Režiser: prof. šest.
Zabavna domača kmečka igra Cvetka Golarja: »Vdova Rošlinka«, ima za snov veselo zgodbo o košati kmečki vdovi, ki je željna mladega brhkega ženina ln si na vse načine prizadeva da bi ga zmamila do ženitve. Dovtipno in kratkočasno dejanje nudi mnogo razvedrila. Naslovno vlogo igra Polonca Juvanova. Režiser: Fran Lipah.
OPERA
Sreda, 29. aprila, ob 17: »Prijatelj Fric.«
Premiera. Red Premisrski. Četrtek, 30. aprila: ob 17.: Prodana nevesta. Izven. Zelo znižane cene od 15 lir navzdol Petek, 1. maja: ob 15.: Don Pasquale. Izven. Zelo znižane cene Sobota, 2. maja: ob 17.: Prijatelj Fric. Red B
Opozarjamo na prvo slovensko uprizoritev Mascagnijeve epere v treh dejanjih: »Prijatelj Fric«. Opera je lirskega značaja. Dejanje se godi v stanovanju po-setnika in graščaka Frica, na njegovi pristavi in zopet v prvotnem prizorišču. Libreto ima za vsebino ljubezensko zgodbo med Fricem in hčerjo njegovega oskrbnika. Peli bodo: Suzo — Vidalijeva, Frica — Franci, cigana — Golobova, doktorja — Popov, Hansa — Dolničar, Friderika — Krisrtančič, Katarino — Poličeva. Dirigent: Demetrij Zebre, režiser: Robert Primožič, zborovodja: R. Simoniti. Načrte za insce-nacijo je napravil po režiserjevi zamisli ing. Ernest Franz. Premiera bo danes v sredo za red Premierski.
Debut v Operi. V vrsti poskusov z mladimi pevskimi močmi, ki jih ima gledališče v letošnji sezoni v načrtu, bomo slišali v četrtek v Smetanovi komični operi »Prodana nevesta«, mladega tenorista Marjana Kristančiča v partiji Janka. Predstava je zasedena po večini z mlajšimi močmi in daje sliko našega opernega naraščaja. Marinko bo pela Polajnarjeva, Miho — Dolničar, Ljudmilo — B. Stritarjeva, Katro — Golobova, Kecala — Lupša, Vaška — Ba-novec, Krušino Janko, Esmeraldo — Bar-bičeva, ravnatelja — Jelnikar, Indijanca
_ Marenk. Dirigent: D. Zebre, režiser: C.
Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreo-graf : ing. P. Golovin, inscenator: V. Skruš-ny-
Rooseveltov diplomatski poraz
Rim, 28. apr. Zahteva, ki jo je Roosevelt postavil, da bi mu Stalin prepustil nekatera vzhodna oporišča za boljšo obrambo protiosnih postojank na Pacifiku, na katero pa Rusija ne more pristati, ker ni v vojni z Japonsko, je bila sprejeta z nezaupanjem ne le v Moskvi, ki bi morala doprinesti to žrtev, temveč tudi v Londonu, ki bi za kompenzacijo moral zadovoljiti boljševike z ustvaritvijo drugega kontinentalnega bojišča. Zato poudarjajo tako ▼ Londonu kakor v Moskvi, da je ozadje te zahteve samo v imperialističnih težnjah Washingtona kakor že tedaj, ko je Amerika dala Angliji nekaj starih ladij, zahtevala pa v zameno angleška oporišča na Atlantiku. Ne zdi se zato izključeno, da bo to pot ameriški avtokrat doživel diplomatski poraz. Tega se v Severni Ameriki že zavedajo, saj že očitajo Britancem in bojševikom, da so njihovi pogledi omejeni in da ne vidijo, kaj bo jutri. Tudi ta nova zgodba potrjuje, da je v taboru sovražnikov prevladujoči čiinitelj sebčnost vsakega posameznega izmed njih. (Ultime notizie)
Pred novo žitno letino v Italiji
V aprilu je bilo vreme v Italiji za do-vršitev pomladnih del na polju prav ugodno in bodo vsa poljska dela o pravem času izvršena, čeprav so se spomlad; z zakasnitvijo pričela. Klimatske razmere dopuščajo tudi pozno setev jarih žit in se lahko ječmen in oves sejeta do prvih dni maja. Pomladna koruza se lahko seje do konca maja. poletna koruza pa v nekaierih ugodno ležečih predelih še v avgustu/ Zelo intenzivno je letos obdelovanje riževih polj spričo premije, ki jo dobe kmetovalci za vsak hektar preko lanske površine (200 lir). Nadaljnja premija v isti višini je obljubljena onim prdelovalcem, ki bodo na istem polju po končani letini ozimne pšenice pridelali še riž.
Kakor poročajo iz R ma bodo letos za spravljanje pšenične letine dalj na razpolago tudi vojaštvo, kar ne bo težko izvedljivo, saj v posameznih predelih Kraljevine pšenica zori v različni časovn- dobi. Tako imajo na jugu, zlasti v Siciliji, pšenico, ki zelo zgodaj rodi in prično z žetvijo že ob koncu maja. Ponekod pa se žetev zavleče do začetka semptembra.
Spričo dosedanjih izkušenj napovedujejo za letošnjo letino krušnega žita izpopolnitev predpsov za oddajo pridelka zlasti v pogledu nadzorstva višine pridelka in glede mletja v majhnih mlinih na deželi. Predpisi glede količine pridelka, ki jo sme obdržati pridelovalec, za lastno potrošnjo, bodo spremenjeni v onih primerih, kjer je kmetovalec zakupnik zemljišča. Zakupnikov je v Italiji razmeroma mnogo in je prav, če se kot pridelovalca smatra zgolj zakupnika in ne lastnika posestva.
Poslednji rok za oddajo pšenice iz 1. 1941 poteče s 30. aprilom, za oddajo koruze pa 31. maja. Računati je, da bodo do poteka obeh rokov oddane še precejšnje količine.
Nemške velebanke v vojni
Sedaj, ko je vseh pet berlinskih velebank objavilo svoja poročila za preteklo leto, prinašajo nemški listi pregled o poslovanju teh bank, ki kaže v kakšnem obsegu so banke prispevale za financiranje vojnih nalog. To je bilo nemškim velebankam olajšano še posebno zaradi tega, ker se je pri njih v zadnjih treh letih zbiral znaten del presežka kupne moči, kar se kaže v znatnem povečanju hranilnih in drugih vlog, ki so se od pričetka vojne podvojile.
Znaten dotok hranilnih vlog je izviral pretežno iz dveh virov, in sicer iz produkcijskega gospodarstva, kjer so po odprodaji zalog nastala precejšnja likvidna sredstva, ki se niso v normalnem obsegu uporabila za nove nabave, investicije itd., in iz konzumnega področja, kjer je pri naraščajočih dohodkih in zmanjšani možnosti potrošnje nastal precejšnji presežek. Lani je bdi zlasti ta drugi vir novih vlog prav znaten, kar kažejo tudi bilančne številke, kajti čiste hranilne vloge so v teku lanskega leta narasle za 43.8«/® nasproti 40.0 in 25.0% v prejšnjih dveh letih, med tem ko so vloge po raznih tekočih računih narasle za 23.7o/o nasproti 36.7 in 18.2% v prejšnjih dveh letih. Dotok novih likvidnih sredstev iz gospodarstva je bil sorazmerno manjši, kar kaže, da je popustil pr-~es likvidacije zalog. V celoti so se vse vloge (hranilne in kontokorentne) dvignile od 8.80 milijarde v letu 1939 na 11.70 milijarde mark v naslednjem letu in 14.92 milijarde mark ob koncu preteklega leta.
Pri zavodu Deutsche Bank so znašale ob kcxncu lanskega leta vloge 5.11 milijarde mark nasproti 4.84 in 3.73 milijarde v prejšnjih dveh letih, pri zavodu Dresdner Bank 4.79 milijarde mark nasproti 3.70 in 2.76 milijarde RM, pri zavodu Comerzbank pa 2.73 milijarde mark nasproti 2.07 in 1.45 milijarde v prejšnjih dveh letih. Statistika obsega še dve veliki berlinski banki, ki nimata podružnic. Tako so znašale vloge ob koncu lanskega leta pri zavodu Reichs-Kredit- Gesellschaft 0.87 milijarde mark (prejšnji dve leti 0.75, in 0.66) in pri zavodu Berliner Handels-Gesellschaft 0.43 milijarde mark (0.34) in 0.27.
Ta ogromni dotok novih vlog s produkcijskega in konzumnega gospodarstva se je spričo razmeroma majhne kreditne potrebe industrije in gospodarstva uporabil za naložbe v javnih, predvsem državnih papirjih. Te naložbe so ob koncu leta 1941 dosegle 8.83 milijarde mark nasproti 6.31, 2.98 in 1.83 milijarde mark ob koncu prejšnjih treh let. Krediti v gospodarstvu, ki so prejšnja leta nazadovali, so lani znova zabeležili povečanje, in sicer za 2.9 milijarde mark.
Gospodarske vesti
= Vpisovanje devetletnih zakladnih bonov v Dalmaciji. Iz Rima poroča agencija »Agit«, da se tudi v pokrajini Dalmaciji zadovoljivo razvija vpisovanje 5% dveletnih zakladnih bonov s premijami, ki se je pričelo 15. aprila. Italijanski denarni zavodi, ki so pričeli poslovati v posameznih krajih Dalmacije, so vpisnikom na razpolago z vso svojo organizacijo. Guverner Dalmacije je po svoji srečni in pomembni odločitvi izdal navodila prefektom, naj zbirajo imena vseh onih, ki bodo sodelovali pri vpisu kakršne koli vsote. Ta imena z navedbo vpisane vsote bodo zbrali v album, ki bo predložen Duceju kot konkreten dokaz, da tudi Dalmacija prispeva z vsemi svojimi denarnimi silami v borbi za obrambo lire in za svobodo Italije proti koaliciji boljševizma in plutokracije, ki si je prilastila svetovno bogastvo.
= Priznanje točk pri izvozu racionirane-ga tekstilnega blaga in obutve. Visoki komi-sariat za Ljubljansko pokrajino pojasnjuje v novi okrožnici postopek pri izvozu racio-niranega tekstilnega blaga in obutve. Obrtniki konfekcionisti, ki prodajajo občinstvu, ali trgovci na drobno morajo v primeru izvoza racioniranega blaga v inozemstvo vložiti preko Visokega komisari-ata prošnjo na Korporacijski odbor zaradi priznanja točk in predložiti prepis fakture z vizumom izvorne carinarnice. Faktura mora biti opremljena ne samo z vsemi po- ■ datki, ki se zahtevajo pri izvoznem carinjenju, temveč tudi z navedbo ustrezne blagoznanske postavke za določitev točk in skupnim Številom točk. Korporacijski odbor bo nato pooblastil Trgovinsko-industrij-sko zbornico, da izda nabavnico za ono število točk, ki ustreza izvršenemu izvozu. To postopanje velja za izvoz, ki bo izvršen od 1. maja naprej.
--- Povečana obtežitev tovornih vagonov v Nemčiji. Da se bolj izkoristi prevozna kapaciteta železniških vagonov je uprava nemških državnih železnic dovolila, da se sme na tovorne vagone nemških državnih železnic do nadaljnjega natovoriti za eno tono več blaga, kakor je dopustna teža. Na vagon za 10 ton se lahko naloži za 11 ton blaga, na vagon za 15 ton pa se lahko naloži 16 ton blaga. Oni tovorni vagoni, ki za tako obremenitev niso sposobni, bodo posebej označeni, in bodo imeli pri označbi dopustne teže tovora znak »X«. Obremenitev tovornih vagonov z eno tono preko dopustnega tovora js dovoljena / prometu z vsemi kolodvori v Nemčiji 'n priključenih področjih (Poljska generalna Gubemija, Alzacija in Lorena ter Luksem-burg) kakor tudi v prometu z Belgijo. Nizozemsko, zasedeno in nezasedeno Francijo, Italijo, Svico in Slovaško. Pri pošiljkah, namenjenih v Protektorat pa taka dodatna obtežitev ni dopustna.
= Nova docela sintetična tekstilna surovina. Nemški list »Vierjahresplan« poroča, da bodo v obratih nemškega kemičnega koncema I. G. Farbenindustrie pričeli v kratkem v velikem obsegu izdelovati nova docela sintetična vlakna pod imenom Per-lon-svila. V ta namen so zgradili posebno tvornico. že v pričetku sedanje vojne .so v podjetjih imenovanega koncema pričeli izdelovati novo vrsto sintetične tekstilne surovine, nazvane vlakna PC, ln sicer lz proizvodov destilacije premoga, torej docela sintetično, med tem ko se umetna svila odnosno celulozna volna izdelujeta iz lesa odnosno celuloze. Nova vlakna PC so se izkazala kot izredno odporna v vodi. v raznih kislinah, vrhu tega pa ne zgorijo. Zato so jih začeli z uspehom uporabljati za izdelovanje tkanin, ki so pogosto v stiku z vodo ali drugimi tekočinami. Njih prednost je tudi v tem, da ne gnijejo, imajo pa to slabo stran, da ne prenesejo visoke temperautre, četudi ne zgorijo. Po nadaljnjih poskusih pa je v laboratorijih družbe I. G. Farbenindustrie uspelo na podobni osnovi izdelati drugo vrsto docela sintetičnih vlaken, ki imajo še nadaljnje velike prednosti, med njimi tudi to, da vzdrže visoko temperaturo do 270° in pravr-tako ne zgorijo. Ta nova Perlon svila se je po nadaljnjih poskusih izkazala odpornejša, kakor svila, volna ali bombaž, pri tem pa je lažja od svile in volne in bolj elastična in trdna kakor vsa druga vlakna. V pogledu obrabe nadkriljuje v.se druge tekstilne surovine. Posebno so se izkazali poskusni tekstilni izdelki iz Perlon-svile. Tako so izdelali zadrge za čevlje, ki več vzdrže kakor trikrat debelejše bombažne zadrge. V kratkem bodo prišli na trg že izdelki iz Perlon svile. Surovine za izdelovanje te sintetične svile bo imela Nemčija dovolj na razpolago, ker se izdeluje kakor rečeno, iz destilacijskih proizvodov premoga.
= Bolgarska kmetijska in zadružna banka v Sofiji, ki je poleg bolgarske Narodne banke drug državni denarni zavod s posebno nalogo, da pospešuje kmetijstvo in zadružništvo, navaja v svojem letnem poročilu. da je morala lani izvršiti številne nove naloge v zvezi s priključitvijo Tracije in Južne Srbije (Makedonije). V teh priključenih pokrajinah je otvorila že 31 podružnic. Letno poročilo navaja, da so se hranilne vloge pri tem zavodu v teku lanskega leta dvignile od 10.27 na 11.84 milijarde levov, torej za 1.57 milijarde levov ali za 15%. Banka ne vrši samo čistih bančnih poslov in je sodelovala pri financiranju in organizaciji predelave in prodaje kmetijskih proizvodov, pri dobavi strojev, orodja, moire galice, semenskega krompirja, sodov in vreč ter raznih obrambnih sredstev proti rastlinskim škodljivcem, pa tudi pri organizaciji odkupa svilenih kokonov in predelavi vrtnic ter pri odkupu in predelavi tobaka. Banka je kupila lani 2810 ton za 140 milijonov levov. Svoje poslovanje je razširila tudi na odkup tobaka v priključenih pokrajinah, kjer je prevzela med drugim bivšo državno tvornico tobaka v štipu. Te dni je bolgarski ministrski svet odobril posojilo, ki ga bo banka dala mestu Skoplju v višini 10 milijonov levov z jamstvom države, in sicer na pet let s 7«/o obrestmi. Skopeljska občina bo posojilo porabila za nakup treh razlaščenih tvornic.
= Najpotrebnejši izdelki iz železa za gospodinjstvo v Nemčiji. Za kritje civilne potrebe žeelznih izdelkov za gospodinjstvo je nemški državni gospodarski minister določil poseben kontingent železa za izdelovanje teh izdelkov. Kontingent je rezerviran izključno za oskrbo civilnega prebivalstva. V bodoče bodo ti izdelki imeli vtisnjen znak »Z« (Zivilbedarf), kar naj prepreči, da bi se izdelani predmeti (predvsem vedra za voJo, lonci, sklede itd.) uporabili za druge namene.
= Novo povečanje obtoka bankovcev v Angliji in Ameriki. Ker se je v zadnjem času obtok bankovcev v Angliji ponovno povečal je angleški zakladni minister sir Kingsley Wood predložil spodnji zbornici zakonski predlog, po katerem naj se skrajna meja obtoka bankovcev ponovno povnša za 50 milijonov funtov na 830 milijonov funtov. — Denarni obtok v Zedinjenih državah se je od ladskega decembra zaiova povečal za 0.9 na 11.6 milijarde dolarjev. Od srede leta 1939. ko je izbruhnila vojna v Evropi se je obtok dvignil za 4 in pol milijarde dolarjev.
= Pariteta med japonsko in siamsko valuto. V Tokiju se mudi s"'amska gospodarska delegacija, ki se pogaja z Japonsko glede gospodarskega sodelovanja med obema državama. Kakor poročajo iz Tokia, je prišlo pri tem do sporazuma, po katerem se bo ustvarila pariteta med valutama obeh držav, to je med japonskim jenom in siamskim bahtom. Na podlaei tega sporazuma o valutni pariteti bo sklenjena nova japonsko siamska gospodarska pogodba.
Ciklon v Oklahomi
Lizbona, 28. apr. d. V noči na torek je preko ameriške zvezne države Oklahoma divjal silen ciklon, ki je posebno hudo prizadel tudi samo mesto Oklahomo. Povzto-čtne je bilo mnogo gmotne škode in člov veških žrtev bo najbrže precej. Vremenska katastrofa je hudo prizadela več tisoč ljudi. Vse zveze mesta Oklahome z drugimi kraji so prekinjene. Po prvih podatkih je bilo 5 ljudi ubitih. 20 na ranjenih; verietno pa je. da bo število žrtev še precej nara*loi, ker je razen v mestu Oklahomi ciklon drv»» jal tudi preko raznih drugih krajev.
»es »JUTRO« St. 9T ^
3
=Sreda, 29. IV. 1942-XX
KULTURNI PREGLED
Pietro Mascagni,
„Prijatelj Fric"
Kako je nastala opera »Prijatelj Fric«
Slovenci poznamo Pietra Mascagnija samo kot komponista veristične opere: »Cavalleria rusticana«, ki je pri nas že dolgo znana in cenjena. Vendar pa to ni njegovo edino delo, čeprav je tisto, iti mu je priborilo svetovno slavo. Mascagni je koni-poniral okrog šestnajst oper.
Po velikem uspehu »Cavallerie rusticane« so mu njegovi nasprotniki in zavid-ljivci očitali, da je imela opera uspeh zgolj zaradi učinkovitega dramatičnega libreta. Mascagni, ki je imel tedaj v delu opero »Rantzau«, jo je odložil in je sklenil kom-ponirati posebno delo, s katerim bi obre-kovalcem dokazal, da so njihove trditve neresnične. V ta namen si je poiskal izrazito liričen libreto, s čim skromnejšim dejanjem, da bi z močjo in zgovornostjo avoje glasbe dokazal svojo skladateljsko •pesobnost.
Izbral si je Erekmanov in Chatrianov roman, po njem mu je napravil P. Suardon libreto v treh dejanjih.
Vsebina opere Mladi graščak Fric je zakrknjen samec. Dober človek je, ki ljubi otroke in rad pomaga svojim vaščanom, toda živi v krogu svojih prijateljev, samcev, ki so vsi zoper ženitev in ker pač še ni našel dekleta, ki bi mu znalo zbuditi čustva, ni prijatelj ženi t ve. Stari doktor, njegov prijatelj, vidi del svoje življenjske naloge v tem, da rad sklepa ženitve in pomaga mladim ljudem do zakona. S Fricem skleneta stavo: doktor trdi, da bo tudi zanj prišel čas ženitve, a Fric trmasto vztraja pri nasprotni trditvi in stavi svoj najlepši vinograd, da bo ostal samec. Doktor je med tem spoznal, da je Fri cova naklonjenost do oskrbnikove hčere Suze več kot zgolj samo prijateljstvo. Ko si je Fricov prijatelj na jasnem, da se ljubita in se mučita zaradi tega, ker je ostalo čustvo neizgovorjeno, sklene vpo-rabiti nedolžno zvijačo. Fricu pove, da ima za Suzo med vaščani izbranega ženina. V Fricu se zbudi ljubosumje in šele potom tega se zave, da Suzo ljubi ln ona njega ter jo končno zasnubi. Uprizoritev »Prijatelja Fric a«
Krstna predstava te opere je bila 28. oktobra leta 1891. v Rimu. S tem delom je dosegel Mascagni svoj namen: dokazal je, da njegova skladateljska invencija ne potrebuje bergelj, t. j., učinkovitega libreta, temveč, da je popolnoma nevezana in da lahko ona pomaga bledemu libretu do učinka. — S to zmago je bila opera uvrščena v spored raznih gledališč. Kaj pravi o naši uprizoritvi režiser Primožič Ta opera je poleg »Cavallerie« Masca-gniju najbolj pri srcu. Nazval jo je »poema lirico« lirična pesnitev. Razume se. da smo v uprizoritev uložili ves trud, da bi jo v muzikalnem, režijskem in insce-nacijskem pogledu čim boljše podali in upamo najboljše. Sodbo o našem prizadevanju pa prepuščamo kritiki in občinstvu.
—	Glavno partijo Suze, plahega dekleca, ki doživi prvo ljubezen, bo pela Ksenija Vidalijeva; učinkovito naslovno vlogo lir-skega značaja, Frica — 2an Franci, njegovega varovanca, cigana — Franja Go-lobova, doktorja, zaščitnika ljubečih parov
—	Boris Popov, Hansa in Friderika, Fri-cova prijatelja — Mirko Dolničar in Marjan Kristančič, gospodinjo Katarino — Štefka Poličeva.
Posebno učinkovite točke v operi
Dasn. je opera od začetka do konca enako močno dojemljiva in polna intimnih razpoloženj in lepot, so vendar v njej še posebni biseri: Suzin in Fricov dvospev pod češnjo v drugem dejanju, Fricov spev v tretjem dejanju, obe ciganovi pesmi, Su-zino voščilo s cveticami in končni dvospev med njo in Fricem.	Maša SI.
ZAPISKI
Luigi Salvini o italijanski slavisfiki. V obzorniku »L'Italia che scrive« piše dr. Luigi Salvini, ki je nedavno postal docent rimske univerze, o Damianijevem »Avviamento agli studi slavistici in Italia« in pravi med drugim: »Če dane« primerjamo našo bibliografijo z enako bibliografijo 1. 1933., dobimo vzpodbuden pogled na vso pot, ki jo je prehodila mlada italijanska slavistika. in na rezultate, ki jih je dosegla bolj zaradi strastne vere posameznih pionirjev kakor zaradi obilnih sredstev hi dobre organizacije. Toda kljub napakam in pomanjkljivostim, ki jih razodeva predvsem vzgonu in posebni ljubezni naših slavistov zaupano delo (in ki jih Damiani navaja in jasno označuje, omenjajoč tudi smotre, ki naj bi se dosegli), je bilanca še nadalje pozitivna. Da, na nekaterih področjih ie kar laskava, če pomislimo, da imamo danes v italijanščini najobsežnejšo zgodovino ruskega slovstva, najboljše pripomočke za študij ukrajinskega jezika, najobilnejšo bolga ri stično literaturo itd.«
Zanimanje Čehov za italijansko literaturo. V najnovejšem zvezku časopisa »Italia che scrive« je izšel članek bivšega profesorja na češki univerzi v Pragi in ravnatelja tamošnjega Italijanskega kulturnega instituta »Ettora Lo Gatta »Letteratura italiana in Boemia«. Pisec omenja in s podatki dokazuje živahno zanimanje Cehov za prevode iz italijanskega slovstva In pesebej opozarja na ogromno delo, ki ga je izvršil v preteklosti češki pesnik Jaro-slav Vrehlicky. Po daljšem pregledu teh tako rekoč tradicionalnih vezi prehaja prof. Lo Gatto, ki je bil nedavno imenovan za profesorja ruske literature na rimski univerzi, k češkim italicam iz leta 1938-1941. Tu omenja na prvem mestu antologijo sodobne italijanske proze v čeških prevodih. Nje sestavljalec je znani praški italianist Rosendorfsky. Nato sledi daljši seznam knjižno izišlih prevodov iz italijanske literature v tem obdobju; omenjeni so med drugim pisatelji Conado Alvaro, Grazia Deledda. Fabio Tombari, Alba de Cespedes, Francesco Perri„ Calzini, Bac-chelli, Cozzani, Ada Negri. Mario Appc-lius itd. Tudi iz italijanske zgodovinske, esejistične, poljudno znanstvene in me-moarske literature je bilo v zadnjih treh letih prevedenih večje število značilnih del. Lo Gatto sklepa, da je »bilanca v bistvu dovolj bogata, zlasti če uvažujemo, da to razdobje ni samo kratko, marveč tudi polno težkoč«. Temu je treba dostaviti še dej-
stvo, pravi Lo Gatto, da se je v zadnjih
letih med Čehi zelo razširilo zanimanje za italijanski jezik.
A natola de Monzia dnevnik o zadnjih letih Tretje republike in njeni vojni katastrofi leta 1940 je izšel v italijanski izdaji z naslovom »La pace la guerra e la sconfitta«. Avtor je bil. kakor znano, minister v zadnjih francoskih vladah pred kata-sitTofo.
Tolstojeva »Ana Karenina* j« izšla v novem italijanskem prevodu Duchesse d'Andria pri torinski založbi Unione tipografico-editrice.
Slovar opernih del, oratorijev. kantat itd. (Piccolo Dizionario di Opere teatrali, Oratori, Cantate ecc.) je izšel v novi priredbi Luigija Ricordija. Obravnava vsa važnejša dela do konca leta 1940 in sodi med praktično uporabne priročnike.
r§nihi
» Nov grob. V Dolu pri Ljubljani je za vedno zatisnil oči šolski upravitelj in posestnik g. Josip Reich. Zapušča ženo in številno drugo sorodstvo. Na zadnji poti ga bodo spremili v sredo, 29. t. m. ob 11. dopoldne na domače pokopališče. Maša za-dušnica bo v ponedeljek, 4. maja ob 7. v župni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše odkritosrčno sožalje.
« Sodna pooblastila vojaškim poveljnikom. Vojaško sodne pravice, ki pritičejo vrhovnemu poveljniku Italijanske Ouoro žene Sile, so bile s posebnim dekretom poverjene vrhovnim poveljnikom italijanske vojske v Grčiji in na Egejskih otokih, guvernerjem v Črni gori in poverjeniku italijanskega ekspedicijskega zbora na vzhodni fronti, vsakemu na njegovem območju. S tem jim je dana tudi pravica pomilostitve v posameznih primerih smrtne obsodbe.
*	Visoko odlikovanje generala Čatloša. — Bolgarski kralj Boris je slovaškemu obrambnemu ministru generalu čatlošu podelil red Velikega križa za vojaške zasluge.
*	Poseben nemški žig v spomin na zadnji govor Adolfa Hitlerja je bil uveden v Nemčiji z napisom »Grossdeutsche Reichstag, 26. April 1942«. Hrastov venec obkroža kljukasti križ. Kdor hoče imeti ta žig, mora poslati kuverto z nalepljenimi znamkami na poštni urad v Berlinu. Znamke bodo žigosali nekaj dni.
*	Najhitrejše lovsko letalo na svetu. V nemških vojnih poročilih je bilo zadnje čase večkrat omenjeno novo lovsko letalo FW 190 (»Focke-Wulf«), ki se je zadnje mesece obneslo v borbah nad Kanalom. Zdaj se uveljavlja tudi na drugih frontah. Nemški listi poročajo, da je to izdelek inž. Kurta Tanka, ki je med drugim ustvaril bombnik za daljši polet »Condor« in poizvedovalno letalo FW 189. Novo lovsko letalo je zbudilo posebno pozornost med sovražnimi letalci. Ima štirinajstcilindrski motor BMW. Je najhitrejše lovsko letalo na svetu in je zelo okretno. Pristanek kakor tudi polet je lahkoten. Oboroženo je s strojnicami in najnovejšimi topovi, s katerimi je izredno usposobljeno za letalske borbe.
*	Nemški kulturni krog v Varšavi je bil
ustanovljen pod pokroviteljstvom varšavskega guvernerja. Prizadeval si bo negovati ustvarjanje nemških stavbenikov, slikarjev, kiparjev, pesnikov in pisateljev, ki žive v področju Visle. Zagotoviti hoče razvoj nemške kulture na poljskem področju. Vzdrževal bo stike z vsemi Nemci, ki prebivajo na Poljskem ter bo skrbel za reci-tacijske večere, za gostovanja nemških gledališč in orkestrov, za razstave in različne druge prosvetne prireditve. Posebno pozornost bo posvečal razvoju varšavskega nemškega gledališča in nemškega pevskega zbora.
*	Po sto letih končana razprava. Del dragotin portugalskega kralja Mihaela I., ki je bil pred sto leti izgnan iz Portugalskega, je bil preteklo soboto v dvorani Portugalske banke v Lizboni izročen zakonitim zastopnikom dedičev pokojnega kralja. Proces zavoljo teh dragotin se je vlekel od 1834. Dragocenosti so bile leto dni po kraljevem begu shranjene v Portugalski banki, ki jih nato ni hotela nikomur izročiti. Zdaj pa je sodišče pripoznalo pravice dedičev. Pri vseh važnejših dragoti-nah je bilo določeno, da morajo ostati v deželi in da je treba preprečili vsako prodajo od strani dedičev. Ker pa dediči bivajo na tujem, jim ne morejo biti večje dragotine izročene, marveč ostanejo še nadalje v varstvu Portugalske banke. Med posebno dragocenimi neizročenimi kosi je tudi znamenito zlato runo, Id ga cenijo na 800.000 eskudov, dalje toledski meč, sablja in z dragocenostmi obsuto bodalo, kar je vse skupaj vredno okrog 1,800.000 eskudov. Ostale dragotine bodo advokati izročili dedičem.
*	Kazino v Nizzi bodo podrli. Kazino v Nizzi na francoski rivieri postane žrtev zbirke starih kovin. Obenem bo ustreženo dobremu okusu. Kazino je bil zgrajen pred 58 leti po čuinem okusu, ki je danes zo-pern. V Kazinu je gledališka dvorana, plesna dvorana, restavracija in bar. Posebno veljavo je imel Kazino ob karnevalskih prireditvah, ko je bil središče vsega rajanja na rivieri. Prvi Kazino v Nizzi je pogorel 1884 in so še isto leto zgradili novo stavbo, ki je marsikaj doživela in gre zasluženo med »pokojnike«.
*	Slovaška bo praznovala 1. maj. Praznik dela 1. maja bo po sklepu vlade na Slovaškem slovesno praznovan. Vodilne osebnosti bodo v vseh krajih države imele govore. Proslave praznika dela bosta imeli Hlinkova garda in nemška stranka skupno.
*	Darovi Bolgarov za nemške vojake. Pri nekem sprejemu je predsednik bolgarskih bojevnikov sporočil nemškim vojaškim odposlancem, da bo bolgarska zveza bojevnikov redno pošiljala cigarete in druge darove najboljši lovski letalski skupini, posadki podmornice, ki bo potopila največ sovražnega brodovja, kakor tudi nemškim vojakom vseh vrst orožja, ki se bodo posebno odlikovali na vzhodnem bojišču. Bolgarska bojevniška zveza je razpisala tudi nagrado za najboljši spis o bolgarsko-nem-škem bratstvu v orožju.
*	število prebivalcev Rima. Po stanju ob koncu meseca marca sklepajo, da šteje Rim 1,437.778 prebivalcev. Število prebivalstva stalno narašča.
*	Naseljevanje rumunskih bojevnikov v Besarabiji in Bukovini. Maršal Antonescu je obljubil, da bo po vojni naselil rumun-ske vojake, ki se odlikujejo v borbi na vzhodni fronti, in njihove potomce na kmetijah v Besarabiji in Bukovini. Dobili bodo srednje velika posestva. Izvedena bo takoj po vojni nova agrarna reforma,
*	Kijevske muzeje odpirajo. Kakor znano, je v Kijevu 14 muzejev. Kljub vojnemu času je bilo v zadnje mčasu nekaj od njih spet odprtih; med njimi ševčenkov muzej in stanovanjska hiša tega največjega ukrajinskega pesnika.
IZ LJUBLJANE
u— Zaradi otrok na stopnicah tramvajskih voz smo čitali popolnoma upravičeno pritožbo, ki se ji seveda iz vsega srca pridružuje tudi uprava mestne električne cest ne železnice. Posebno kadar nimajo šole, se sproščena mladina kakor grozd obeša na stopnice, da odrasli, predvsem pa tramvajski uslužbenci trepetajo za njeno življenje. Vsakdo raaume to razposajenost in veselje mladine do produciranja svoje spretnosti in korajže, vendar se pa mladina ne sme zanašati, da se ne more pripetiti nesreča. Uslužbenstvo električne cestne železnice je dobilo najstrožji ukaz, da nikakor ne sme dovoljevati teh nevarnih športnih produkcij, vendar pa večkrat tudi stroga beseda ne pomaga ter se mladina ne umakne zlepa v voz, čeprav je dosti prostora. V tem pogledu pa moramo pohvaliti vajence, ki se tudi vozijo v oddaljene : tro-kovne nadaljevalne šole ter jih je treba le prav redko opozarjati, saj so z redkimi izjemami prav dostojni ln olikani. Obrtniški naraščaj se pač zaveda, kako odločilnega pomena je vljudno in lepo vedenje za obrtnika, zato pa tudi ne krši prometnih predpisov in ne ovira prometa. Popolnoma upoštevamo težave učiteljskih zborov, ki jih imajo v sedanjih časih z vzgojo, vendar jih pa prosimo, da bi čim večkrat opozarjali mladino na pravilno vedenje na cesti in tudi v tramvajskih vozovih. Zaradi slabega vedenja šolske mladine se namreč večkrat slišijo sicer krivične, a prav pikre opazke tudi na račun šolnikov. Zato se pa obračamo predvsem tudi na starše, naj vplivajo na svoje otroke, da ne bodo ovirali prometa, prezirali predpisov ter svojim staršem delali sramoto z neolikanim vedenjem. Neubogljiva razposajenost otrok je vzrok, da mora uprava električne cestne železnice odklanjati vso odgovornost, če bi se navzlic strogemu opozorilu pripetila kaka nesreča temu ali onemu nediscipliniranemu fantu ali celo taki gospodični.
u— čelist Nerio Bruneiii, kl bo koncén-tiral jutri v četrtek ob pol 7. zvečer v veliki Filharmonični dvorani, je doma iz okolice Bologne in gojenec dveh velikih mojstrov na čelu, Francesca Serata in Artura Bonuccia. Z največjo pohvalo je dovršil muzi kalni licej v Bologni in se posvetil leta 1923. koncertni karijeri. Od tega časa dalje nastopa na brezštevilnih koncertih kot solist, kot koncertant s spremljeva-njem komornega orkestra, v svoji domovini in v celi srednji Evropi. Kako popularen je kot umetnik dokazuje to, da so posamezna mesta v srednjeevropskih državah vsako leto zahtevala Brunellijev koncert. Bruneiii pa goji tudi komorno glasbo in tvori s slavnim pianistom Pavlom Zec-chijem duo Zecchi-Brunelli. Nekaj let pa je bil tudi član tria di Pessaro. Trenutno deluje Bruneiii kot profesor violončela na konservatoriju sv. Cecilije v Rimu. Na njegov koncert opozarjamo. Prodaja vstopnic v Knjigami Glasbene Matice.
u— Nesreče. Pri igri si je poškodoval levo oko 10-letni sin delavca Mirko Svetaš iz Vinice. 40-letnemu progovnemu delavcu Francu Trčku iz Ljubljane je priletel drobec kamna v desno oko in mu ga resno poškodoval. Desnico si je obrezala na stružnici 38-letni mizar Anton Remžgar z Brezovice. Stena se je podrla na 29-letnega posestnikovega sina Franca Kuclarja iz Horjula in mu zlomila levo nogo. Na cesti si je pri padcu poškodovala desno nogo v gležnju 36-letna žena orožniškega narednika Julijana Piskarjeva iz Ljubljane. 37-letni mizar Ivan Mrzlikar Ima zlomljeno desno nogo. Z vrati si je priprla prste na desnici in si jih tako poškodovala, da je morala v bolnišnico, 20-letna Frančiška žagarjeva iz Krke. 51-letnemu železničarju Joži Fabjančiču je padel na hrbet +ežak zaboj in mu nalomil hrbtenico. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
u— Po nakaznice za semenski krompir
naj pridejo prosilci z začetnimi irkami T, U in V v sredo 29. t. m. od 8. do 11. ure v sobo št. 35 v H. nadstropju Mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7. Jutrišnji. četrtek 30. t. m. naj pa s temi nakaznicami gredo po krompir v skladišče v Maistrovi ulici št. 10 od 9. ure dalje.
u— Za mestne reveže so uslužbenci mestnega prevajalnega urada podarili 70 L namesto cvetja na krsto g. Avgusta Ma-ltaroviča, očeta svojega tovariša; namesto cvetja na krsto g. Antona šušteršiča je nakazala Nova založba 100 L, prav tako je pa v počaščenje pok. g. Antona šušteršiča podaril 100 L g. Lojze Smerkol s Florijan-ske ul. št. 7. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli!
Z Gorenjskega
Novi grobovi. V Kranju je umrl posestnik in mesar Franc Jamnik. — V Ilovku pri Kranju je umrl posestnik in mlinar Janez Kosiša, ustanovni član Posojilnice v Predosljah. V Mengšu je umrla ga. Marija Golobova, soproga tovarnarja kisa.
Nemški gospodarski minister Funk se je na poti s Koroškega na Gorenjsko pripeljal čez Jezersko v Kranj, kjer ga je sprejel župan dr. Markgraf. Minister se je vpisal v zlato mestno knjigo. Nato se je odpeljal na Bled. kjer so ga poleg drugih sprejele ženske v narodnih nošah. Po kosilu se je gauleiter dr. Rainer zahvalil ministru za obisk in je zagotovil, da bo Koroška z Gorenjsko storila svojo dolžnost. Minister pa je odgovoril, da bo gauleiter gotovo do traja izvršil svojo nalogo in da zatorej ni treba pozvoniti na zvonček želja na blejskem otoku. Na Jesenicah »i je minister ogledal tovarno. V Kranjski gon so ga sprejeli s kruhom in soljo in z domačim žganjem. Na Korenskem sedlu se je minister poslovil od gorenjskih spremljevalcev in
neka družba mu je zapele koroške pesmi. Minister se je nato odpeljal v Beljak, kjer je bil večji siprejem. Iz Beljaka se je vrnil v Celovec, kjer se je udeležil slavnostne predstave Smetanove opere »Dalibor«
3000 italijanskih delavcev je zaposlenih na Koroškem, vsega skupaj pa jih je v Nemčiji 270.000. Na Koroškem so v prvi vrsti zaposleni pri gradnjah vojaško važnih napiav, po kamnolomih in v opekarnah, v manjšem številu pa tudi v lesini industriji Na povabilo italijanskega konzula v Celovcu comm. Zappia je obiskal nj hovo taborišče poročevalec celovškega dnevnika, ki pravi, da se italijanski delavci na Koroškem prav dobro počutijo, ker je poskrbljeno za njihovo narodno prehrano. Imajo pa tudi svoje tovariške večere, kabaretne prireditve in filmske predstave.
Prva letošnja zbirka za nemški Rdeči križ je bila v neleljo na Gorenjskem. Sledile bodo še štiri zbirke. Pri vseh teh zbirkah bodo nabiralci iz vrst mladine in raznih oddelkov stranke nabirali prispevke po vseh hišah, prodajali bodo značke z marjeticami. Vrhu tega bosta še dve ulični zbirki konec julija in konec avgusta, pri katerih bodo prav tako prodajali različne značke.
šolanje krajevnih soialnih skrbnikov. V
okrožnem uradnem vodstvu narodno socialnega skrbstva v Kranju je bil zbor krajevnih skrbnikov. Okrožni uradni volja Mozer se je bavil z vojno pomočjo za nemški Rdeči križ, ki jo bodo letos poleti prvič izvedli na Gorenjskem. Kdor hoče biti oskrbovan od zimske pomoči, mora v§ako jesen dokazati, da je čez poletje zadostno delal. Vsak delodajalec mora natančno voditi karto za dokazilo dela, da ne bi kak delomrznež živel na stroške skupnosti. Voditeljice pomožnih uradov morajo stati ob strani materam v raznih vprašanjih zdravstvene nege, vzgoje in gospodarstva.
Na poti v jeseniško tovarno je zadela kap delavca B. Mihorda. Zdravnik mu ni mogel več pomagati. Pokojnik je bil star 39 let.
V Parkhotelu na Bledu so priredili vaški večer, na katerem je bilo videti tudi mnogo narodnih noš. Neka skupina je izvajala gorenjske plese, za zabavno glasbo pa so skrbeli; Kapela Nowak, gdč. Stiploschegg in g. Floriantschitz.
Nov velik kino so odprli v Celovcu. Nameščen je v hotelu »črni orel« in se imenuje »Kammerlicht Spiele«. Otvoritev je bila svečana in so govorniki slavili nemško državo, ki tuli v vojni neguje umetnost. Nato je bil uprizorjen film »Med nebom in zemljo«, napravljen po romanu Otona Lud-wiga.
S Spodnje štajerske
Noyi grobovi. Na vzhodni fronti je padel lTletni prostovoljec SS Hartwig Kcpsehe iz Celja. — V Gornji Radgoni je umrl vinogradnik Bertold Bouvier. — V Mariboru so umrli: 40 letna železni carjeva žena Terezija Goličeva, 69letna zavebnica Elizabeta Samutova, 771etni nižji poštni uradnik Ivan Jevšenjak, TOletni Filip Sauperl. 591et-ni slikarski mojster im hišni posestnik Janez Lorber. Pod vlak je prišla 31 letna trgovčeva žena Marija Mencigova. Zapustila je dva otroka. Obležala je na mestu mrtva.
Hitlerjev govor so poslušali tudi na vsem Štajerskem z veliko pozornostjo. »Tages-; post« pravi: »V neieljo dopoldne se je razširila novica, da bo popoldne govoril vodja. Kdor nima sprejemnika doma, si je zagotovil prostor v kakem lokalu ali pa je šel v dvorano, ki jo je priskrbela stranka za skupno poslušanje. 2e zgodaj pred 3. uro so bile ceste prazne, le posamezniki so hiteli k zvočnikom, ki jih je bilo čuti od blizu in daleč. In skozi pričakovanja polno tišino mirne nedelje je prodiral glas, čigar zvok povzroča, da naša srca bolj utripajo. Tesno so bile zbrane družine ob sprejemnikih, pestro so poslušale tramvajske 3prevodnice in dopustniki s fronte, možje in žene, ki jim tria služba ne dopušča nedeljskega oddiha; poslušali so voditeljeve besede, iz katerih naj bi črpali novo moč za bližnje mesece. V nedeljsko tišino je šumela slutnja o usodepolnih urah zgodovinske dobe, šla je skozi vsa mesta in vasi velike Nemčije.«
Sadjarska in vinarska šola v Mariboru bo preurejena vnanje in po pouku. Vodi jo dvorni svetnik Jentsch. Šola je bila ustanovljena 1872. Pouk traja dve leti. Njena naloga je vzgajati poleg obratovodij na mešanih kmetijskih podjetjih še posebne strokovnjake sadjarstva in vinarstva. Vsi morajo biti vzgojeni v idejah narodnega socializma.
Čebelarji na Spodnjem štajerskem bodo nanovo organizirani. Preko novega društva bo organizirano načrtno čebelarjenje po enotnih smernicah in bodo prirejena predavanja, ki naj čebelarstvo na Spodnjem štajerskem čim bolj razširijo.
Avtomobilska nesreča pri Laškem. V severnem delu Laškega se je primerila huda nesreča. Osebni avto, v katerem se je peljal inž. Gustav Schmid ienger, se je hotel izogniti poštnemu avtobusu, toda na mehkih tleh je zdrsnil nazaj na tir, in trčil v težki avtobus, ki ga je vrgel 3 metre nazaj. Osebni avto se je skoraj docela zdrobil, a tudi avtobus je bilo treba odvleči v popravljalnico. Inženjer je po srečnem naključju le lažje poškodovan.
Nenavadno huda nesreča s flobertovko se je primerila v Mali Bistrici. Graščinski delavec Alojz Pichler si je preskrbel flobertovko, da bi preganjal jastrebe, ki so odnesli z dvorišča celo vrsto kokoši. Pištolico je shranjeval v hlačah svojega brata Janeza, ki so visele v poselski sobi. V nedeljo pa je Janez snel svoje hlače s kljuke, nabita pištola je padla na tla in se sprožila. Krogla se je zarila Janezu Pichlerju v trebuh. Nekaj časa je lahko še hodil, potem pa so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer so ga operirali. Brat Alojz je bil ovaden.
Mariborska nemška mladina je prvič nastopila s svojim koncertom pred javnostjo.
Koncert je bil v Götzovi dvorani in ga je pripravil vodja Romich. Na sporeiu so bili tudi Mozart, Schubert, Pezel in Napierski. Nastopila sta mladinski orkester in mladinski zbor.
Otmica v Mariboru. Ključavničar Simon Fugne iz Maribora ae ;e zaljubil v tovarniško delavko Jožico Gomjakovo. S tovornim avtom se je pripeljal pred njeno stanovanje in je odpeljal njo in dva oročiča. Natovoril je tudi pohištvo in je vael 250 mark gotovine. Ko je mož Gornjak prišel zvečer domov in je našel izpraznjeno stanovanje in je odpeljal njo in dve otročiča.
Pomaranče bodo razdelili v mariborskem okrožju med mladino izpod 18 flet ter bodočim in doječim materam. Za pomaranče je v Mariboru veliko zanimanje. Te dni bodo v Mariboru deliili tudi ribje meeo tistim. ki ga že dolgo niso bili deležni
S POB T
Nemci in Madžari med seboj
Priprave za mednarodno nogometno tekmo v Budimpešti
Spet se bliža termin nove mednarodne tekme v nogometu, in sicer srečanja med Nemčijo in Madžarsko, ki bo prihodnjo nedeljo na stadionu Ferencvarosa v Budimpešti. Vselej, kadar in kjer koli se sedaj bliža večji športni dogodek, so oči športnikov vse Evrope obrnjene nanj, ker spada pač med redkejše in zanima zdaj tudi masikaterega izmed onih, ki nekoč niso videli preko domačega plota.
Oba tabora, ki ju čaka nedeljska pre-skušnja na zelenem polju, se seveda mrzlično pripravljata nanjo in oba trenerja m najbolj odgovorna človeKa za izid te tekme — Nemec Herberger in Madžar Toth — sta ukrenila vse, kar se jima zdi najpametnejše, da bodo njuni izbranci na dan tekme sestavljeni in tudi pripravljeni najbolje. Kakor smo že zapisali, je nemški trener sklical svoje ljudi v tihi kraj blizu Ludwigsburga in je z njimi že odigral prvo poskusno tekmo, ki je vsaj v številkah in tudi po splošnem vtisu napravila najboljši vtis. (Dogodek sam smo zabeležili v včerajšnji izdaji našega lista.)
Vzgledu Italijanov in Nemcev, ki pred vsakim važnejšim nastopom za nekaj dni umaknejo svoje nogometaše iz vsakdanjega vrveža, je sledil zdaj tudi madžarski zvezni kapetan Toth, ki je pred kratkim 18 nogometašev odpeljal s seboj v Györ, 80 km daleč od Budimpešte, majhen kraj s pretežno železničarskim prebivalstvom, kjer je nogomet zelo v čislih in so tamkaj zanj tudi odlične naprave. Moštvo bo ostalo tamkaj zbrano do zadnjega dneva pred tekmo. V ožjo izbiro bodo prišli predvsem oni igralci, ki so že lani zastopali madžarske barve v zmagovitem nastopu proti Švici. Izmed kandidatov je mnogo starih znancev iz madžarskih nogometnih vrst, med njimi branilca Biro in Kispeter, krilci Balogh, Dudas in Sziics ter napadalci dr. Sarosy, Gytvay in Bodola. Mnogo uspeha si savezni kapetan obeta razen tega še od mladega napadalca Tihanyja iz vrst sege-dinskih železničarjev, ki se je v zadnjih nastopih pokazal v najboljši luči.
Sodil bo to tekmo Barlassina, znani italijanski sodnik, ki je dne 12. apil-la v berlinskem olimpijskem stadionu v splošno zadovoljstvo vodil ne baš lahko igro med Nemčijo in Španijo.
Med številnimi italijanskimi nogometnimi sodniki, ki so jih spoznali in jih visoko cenijo še zmerom po vsej Evropi, kakor so na primer Mauro, Matteo, Carraro, Scarpi, Scorzoni in Dattilo, zavzema brez dvoma ing. Rinaldo Barlassina najčastnej-še mesto. O njem pravijo, da je pravi ideal onega nevtralnega 23. človeka na igrišču, mimo tega pa še, da izborno pozna vse podrobnosti pravil in ima čudoviti smisel za presojo posameznih situacij. Ta sodnik suvereno obvladuje teren, si zna od vsega početka ustvariti potrebno avtoriteto in je v zadnjem času uspešno vodil celo vrsto mednarodnih tekem med najbolj zagrizenimi tekmeci in v najtežjih okoliščinah.
V ostalem pa Barlassina ni kapaciteta samo kot mož s piščalko na igrišču, temveč si je še posebej pridobil sloves kot »zgodovinar« italijanskega nogometa. Saj ni dolgo tega, kar je izšla nova izdaja njegovega letopisa italijanskega nogometa, v katerem je Barlassina zbral ogromno statističnega gradiva o vseh najpomembnejših, pa tudi na videz manj važnih nogometnih dogodkih po Italiji. Tudi to delo daje ing. Barlassini, ki je po poklicu ravnatelj neke velike zavarovalne družbe, najboljše spričevalo za njegovo vsestransko udejstvovanje na nogometnih terenih.
Nemci in Madžari ga bodo enako radi sprejeli kot nevtralno osebo na igrišču v madžarski prestolnici.
Nekaj drobiža
V SLAVO FINSKEGA SPORTA
V Helsinkih je nedavno finski ministrski predsednik J. W. Rangell podal nekatere pomembne izjave o športnem delu na Finskem.
Ministrski predsednik Rangell, ki je od zgodnje mladosti tesno povezan s športom in je med drugim kot mlad dijak dosegel čast finskega državnega prvaka v eni lah-koatletskih disciplin, je svoječasno prevzel tudi funkcijo predsednika v prirediteljskem odboru za XII. olimpiado, ki jo je pozneje žal preprečila vojna. Visoki državni funkcionar spada torej v vseh športnih vprašanjih med najboljše strokovnjake v državi.
Letos finski sport, tako je naglasil ministrski predsednik, ne bo mogel prispevati svojega deleža k mednarodnim vrhunskim uspehom, ker so njegove najboljše sile že drugič na braniku proti boljševiškemu sovražniku. Vse delo je treba sedaj posvetiti finski športni mladini, ki bo nekoč, ko bo vojne konec, poklicana ohraniti veliko športno tradicijo finske domovine ln na novo ponesti v svet glas o finskem športu
in njegovih vrlinah.
» * *
Hrvatska športna zveza bo v dogledni bodočnosti — tako ugotavlja graška » Tagespost« med drugim nekje, kjer piše o razvoju hrvatskega sporta — štela milijon članov in obsegala tedaj vso mladino ali sedmino vsega 7-milijonskega naroda. V teh številkah niso všteti samo aktivni športniki vseh panog, temveč tudi člani telesno-vzgojnih organizacij v vojski, v delovni službi, v ustaški mladini, v ustaš-ki milici, v domobranstvu ter slednjič v vseh šolah. Celotna organizacija je v glavnih obrisih že izdelana, v kratkem pa bo tudi dokončno rešeno vprašanje športnih učiteljev in visoke šole za telesno vzgojo, kar bo tvorilo najmočnejšo podlago za izvedbo vseh teh velikopoteznih načrtov.
Na povabilo madžarske nogometne zveze bo hrvatska nogometna reprezentanca dne 4. junija v Budimpešti nastopila proti izbranim predstavnikom Madžarske, toda ne v oficielni mednarodni tekmi. Iz Budimpešte bodo Hrvati potovali dalje v Bratislavo, kjer bodo 7. junija nastopili v že prej sklenjeni mednarodni tekmi s Slovaško.
V tekmi za pokal mesta Beograda je bil v nedeljo 19. t. m. dosežen Se en izid, ki je tudi po svoje presenetljiv. Manj nevarna predmestna enajstorica iz čukariee je porazila moštvo Baska na igrišču BSK z 2:1.
PrapreMvaici Japonske
Na nekaterih otočičih skrajnega japonskega severa, na južnem delu Sahalina in v nekaterih predelih Kamčatke žive zadnji ostanki nekdaj mogočnega naroda Ajnov, ki pa štejejo sedaj le še kakih 20.000 duš. V prastarih časih se je ta narod razprostiral preko vse današnje Japonske. Ko pa so se začeli na otočje preseljevati z azijske celine Japonci, so kot vitalnejša in močnejša rasa povsod potiskali Ajne nazaj, vse do skrajnih severnih Krajev, katerih klima za Japonce ni ugodna. Tako so A;ni v teku dolgih stoletij delili usodo z vsemi neodpornimi narodi. Delno so izumrli, delno pa •o jih močnejši osvojevalci vsrkali vase, tako da so do danes ostali le še majhni drobci, ki so ohranili svoje plemensko in kulturno oboležje.
Ajni so nizke rasti, toda čokati in močni. Njihova značilncst je da so močno porasli z lasmi in da imajo že v mladih letih gosto brado, ki jim zakriva skoro ves obraz. Po značaju veljajo za dobričine in brihtne, pri tem pa za telesno lene. Kateri resi prav za prav pripadajo, o tem si etnologi niso edini. Nekateri jih štejejo k Mongolom, čeprav jim manjkajo bistvene mongolske značilnosti, drugi pa mislijo, da pripadajo beli kavkaSki rasi. Zapet tretji so mnenja, da ne drži ne ta ne ona teoriia. temveč da so Ajni ostanek predzgrodovin-skega naroda, ki ga ni uvrstiti ne med narode rumene, ne med narode bele rase. Kar jih prebiva na japonskem ozemlju so seveda že močno pomešani z japonsko krvjo, tako da se dobe primeri čiste rase le še na Kamčatki in na Sahallnu.
Zemlja v teh severnih krajih zelo skopo rodi. Kakor drugi prebivalci arktičnih pokrajin, so zato tudi Ajni navezani predvsem na hrano, ki jim jo nudita lov in ribolov. Edina domača žival jim je pes. Ajni stanujejo v lesenih kočah, ki so pokrite in po zunanjih stenah obdane s snopi trstike, tako da so proti mrazu dobro izolirane. Poleti se moški in ženske oblačijo v obleke. doma izgotovljene iz niti, narejenih iz skorje mladih drevesc, pozimi pa nosijo surovo ustrojene kožuhe razne divjačine.
Moški in ženske nosijo skoro enake obleke, živijo v malih vasicah, posejanih ob obalah. Splošno uvedena je navada tetoviranja, ki so mu podvržene tudi ženske.
Po veri so Ajni pogani. Vsa živa in mrtva priroda je za nje polna duhov in božanstev, ki jim je treba prinašati žrtve, da ostanejo dobre volje. Njihovo glavno božanstvo je bog sonca, kar so verjetno prevzeli od Japoncev. Drugi bogovi žive v ognju, na planinah, v rekah, v gozdovih, pa celo v nekaterih živalih, zlasti v kitu in severnem medvedu. Večina teh bogov in duhov je ljudem naklonjena in jih skuša osrečiti, so pa med njimi tudi zli duhovi, ki ljudi sovražijo te rjim prinašajo bole zen in smrt. žrtvovati je treba le dobrim duhovom, ker pri zlih duhovih tudi nobena žrtev ne bi zalegla. Proti tem se je mogoče samo boriti. Borbo opravljajo za prebivalstvo duhovniki. Razni sledovi kažejo, da so Ajni v starih časih poklanjali duhovom tudi človeške žrtve. Sedaj se te žrtve omejujejo na razne vrste hrane in pijače, obenem po na razne ročne izdelke iz lesa in kosti. V veliki časti je pri Ajnih severni medved, ki jim poleg rib nudi glavno hrano. Ker je odraslega medveda težko vlo-viti, love Ajni spomladi male medvediče ter jih potem rede kakor pri nas svinje.
Zanimivo je, da se opažajo pri Ajnih še. ostanki matriarhata, to se pravi žensko nadvlade Kljub vsej primitivnosti, v kateri Ajni žive. uživa žena med njimi izredno velik ugled. Tudi po poroki ostane še pri svoji rodbini in se mora mož preseliti k njej. Le redko se zgodi, da gre žena k možu. Dvojčki pri porodu veljajo za nesrečo, še danes ni bilo mogoče popolnoma iztrebiti praznoverne krutosti, zaradi katere pri porodu dvojčkov drugo dete ubijejo. Umrle pokopavajo ponoči in v gozdu.
Ajni žive že stoletja pod japonskim vplivom, vendar pa se jih japonska kultura in civilizacija nista mnogo prijeli, temveč žive v glavnem še danes tako, kakor so živeli pred tisoč in več leti. Zato so zelo privlačen predmet za raziskovalce človeške davne preteklosti.
Dogoni klavne Sivine
Prehranjevalni zavod Visokega Komisa. riata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino:
dne 4. maja v Črnomlju, dne 5. maja v Novem mestu, dne 5. maja v Logatcu, dne 6. maja v Ribnici, dne 6. maja v Ljubljani.
Radio Lfiibljana
Sreda, 29. aprila 1942.
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Operetna glasba. V odmoru napoved časa. — 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Klavirski koncert Marijana Lipovška. 12.40: Tipični orkester, vodi dirigent Angelo de An-gelis. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20: Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Pisana glasba. 14.45-" Poročila v slovenščini. 17.15: Tercet Dobršek. 17.35: Filmska glasba. Orkester vodi dirigent Zeme. 19.00: »Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Pesmi vojnega časa. 20.45: Fantazija. — Orkester in zbor vod: dirigent Petratta. — 21.25: Predavanje v slovenščini. 21.35: Ljubljanski godalni kvartet: Leo Pfeifer (I. violina), Albert Dermelj (II. violina). Čenda Sedlbauer (čelo), Vinko Šušteršič (viola). — 22.05: Zanimivosti v slovenščini. 22.15: Klasični orkester, vodi dirigent Vincenzo Manno. 22.25: Klasični orkester. vodi dirigent Magno. 22.45: Poročila v italijanščini.
poracijskega ministrstva sklenila prirejati po delavskih obratih kulturne in zabavne prireditve. Prva taka delavska zabava bo v Zagrebu v neki živilski industriji.
Trgovinski minister na potovanju po Italiji. Hrvatski trgovinski minister je, kakor znano, več dni na potovanju po Italiji. S svojimi spremljevalci je obiskal med drugim Como, kjer si je ogledal tovarno za svilo. Od tam se je minister odpeljal na milanski velesejem.
Delavska posvetovalnica. Hrvatska delavska zbornica in nemška Delovna fronta v Zagrebu sta za delavce, zaposlene v Nemčiji, ki prihajajo na dopust, in za njihove družinske člane ustanovili posvetovalnico, kjer dobe brezplačno vse nasvete.
ANEKDOTA
Berlinski kirurg prof. Bardeleben je zadal nekemu kandidatu za vojaškega zdravnika naslednje vprašanje: »Kaj bi storili, če bi vas poklicali na pomoč in vam dejali, da ;e neki jezdni konj padel ter si zlomil ključnico?«
Kandidat je navedel vse mogoče obveze in zdravila, ki bi jih uporabil v tem primeru. prof Bardelcbcn pa ga je nazadnje usuavi I z besedami: »Jaz bi na vašem mestu tega konja za visoko vsoto prodal kakemu muzeju, kajti sicer ne poznamo — konjev s ključnicami!«
INSERIRÀJTE V „JUTRU" !
'rseda I —.60. taks» — .6C ? latantt oaslova »H iifro L J.—.
oglas?
TfSfda I 60.	— .oC.
•a datarne naslova ali 'j
Iifro L J.—.
Pridno dekle
za vsa hišna dela dobi takoj službo v dobri hiši pri dveh osebah. Poizve se v vseh posi. Jutra. 5528-1
2 prešivalki
za čevlie sprejme takoj — ješe Janko, Opekarska 51.
5517-1
Pomembno podjetje
išče strojepisko za italijanščino in slovenščino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strojepiska« 5516-1
Mladenko
za vsa hišna dela sprejmem Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštena«
5501-1
Postrežnico
pridno in pošteno iščem za trikrat tedensko za popoldne. Naslov v vseh posi. Jutra.	5510-1
Domačo hrano
izdatno in izborno dobite v menzi »Dora«, Stari trg 28-II. nadstr. desno. 5504-18
> « CT> a cr? « C—> 1* r
Vajenci (*ke)
r>«seda L — .bü. taksa —-6t ta dajane naslova tU u šifro l ».—.
Vajenca
ki bi imel veselje do slaščičarske obrti, sprejmem takoj. Slaščicama Morela Franci, Igriška ul. 10.
5530-44
Frizerko
dobro moč. vajenko in vajenca spreime Franto Zab-jek, Ljubljana, Krakovski nasip 26.	5519-44
Službe išče
rt eseda L -.30. taksa —M. "fatarne aaslova tli « šifro l 1.—.
Slovenka,
ki je živeU dolga leta v Italiji in obvlada popolnoma italijanski jezik, poučuje italijanščino, nemščino in francoščino. Konverzaci-ja, prevajanje in sestavljanje italijanskih vlog. Naslov v vseh posi. Juttra.
5506-2
Berite oglase
JUTRA
in noslnžuite se iih!
Učenko
pridno, pošteno, ki ir;a veselje do trgovine s čevlji sprejmem takoj. Naslov v vseh posi. Jutra. 5525-44
Učenca
za črkoslikarstvo sprejme takoj Kruljc, Ljubljana, — Breg št. 6.	5514-44
'III
LU
Reseda l —.60. taksa —.60. 'a -fatante naslova tli za šifro t 5.—.
Vrtalne stroje
s 5 brzinami 425 do 3600 obratov, moč vrtanja do prem. 15 mm, teža 120 kg dobavi iz skladišča Gustav Levičar, Medvedova 14, te-lef. 47-91.	86-M-J
Železno posteljo
belo prodam. Naslov v vs«h posi. Jutra. 5522-6
Iz Hrvatske
Spremembe v gozdni upravi. Dosedanje državne gozdarske uprave v Zagrebu, Vin-kovcih, Gospiču, Banja luki, Tuzli, Sarajevu, Mostarju in pogozdovalni inšpektorat v Senju so bili spremenjeni v gozdne direkcije. Na novo so bile ustanovljene gozdne direkcije v Hrvatski Mitrovici, Novi Gradiški, Bjelovaru, Ogulinu, Travniku, Omišu in Dubrovniku.
Delavske prireditve. Poročali smo že, da je hrvatska delavska zveza s podporo kor-

Zapustila me je za vedno moja ljubljena hčerka, gospa
KRATOCHVIL KARLA
Pogreb blage pokojnice bo v sredo, dne 29. aprila 1942, ob pol 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 4. maja 1942 ob 7. uri v cerkvi Srca Jezusa.
Prodam
4 pare damskih čevljev št. 38 in zimski plašč. Salmič, Celovška c. 28. 5515-6
Otroški voziček
globok prodam Gledališka ulica 12-IV.	5508-6
Beseda l —.60. taksa -.60. ta datante naslova tli t* šifro l J.—.
Kupim
voziček (zapravluvček) na 4 vzmeteh, nov ali dobro ohranjen. Ponudbe na naslov: Stanko Lenarčič. Nova vas pri Rakeku. 5412-7
Buteljke
in razne druge očiščene steklenice kupuie Medarna, Židovska ul. 6. 5197-7
Krojaške odpadke
volnene ln oombažnt-pietiiske tei Sivilskf oc re&ke kakor vse tekstilne odpadke kupuje Gerk man Hrenov* 8 47
Športni voziček
kr.pim ali zamenjam za glo bokega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi« 5513-7
Kože lisic, kun,
veveric, polhov in druge plačam visoko ceno in pridem na dom prevzeti blago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zunanji trgovec«	5503-7
K nji gè
beseda l -.60. taks» -.60. za daianje aaslova tli za šifro L i.—.
Kupim
L;ubl'anski Zvon od 1881 dalje, broširane in vse druge slovenske kniige. Hinko Scvar, antikvarii.it, nasproti St. Jakobske šole. 5418-8
Antikvarične
knjige
Vse vrste antikv«.ritnih knjig od n«jst.rejštb do najnovejših, kupuje — knjigarna Janez Dolžan
7
-leseda I —.60. taksa —-60, ' 'am» naslova tli t* šifro t »__.
Triciklji
2 rabljena in 2 nova z» ze lo nizko ceno prodam.— Generator delavnica, Tyrše-va 13 (Figovec levo dvorišče), tel. 29-27. 5"04-11
Pohištvo
Beseda l ».—. talesa —.60 t datante aaslova tU u šifre I V —
LJUBLJANA, dne 28. aprila 1942.
ŽALUJOČA MAMA
		r,\'fSeOStf*. \ " ÈÙXäf-t'äi?*'3«"* ■ -		
				

Javljamo tužno vest, da je dne 27. aprila 1942 umrl naš ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
Josip Meleti
šolski upravitelj in posestnik
v Dolu pri Ljubljani, kjer se vrši pogreb dne 29. t. m. ob 11. uri dopoldne.
Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 4. maja, ob 7. uri v župni cerkvi sv. Petra.
M INKA REICH hi ostali sor&sSsiikl

Elegantno spalnico
korenina kavkaškega oreha, strokovno izdelano ugodno proda Pohištvo Gluhak, — Ljubljana, Florijanska 19.
5483-12
WMSMM
beseda L -.60. taksa —.60. 'j daianie naslova tli za šifro L J.—.
Iščemo
3—4 velike lokale t centru (podpritličje tli pri tličje, za uporabo sestan kov. Ponudbe na ogl odd. lutra pod »Družba«.
5336-19
g/rma
i>£4taa L —.60, lakta —.00. -a laiame naslova tU ti šiito L J.—.
4-stanovanjsko hišo
imam naprodai do 3.-V. na vzhodnem delu mesta za 200.000 lir. Naslov v vseli posi. Jutra	5497-20
Prodam
večstanovanjsko hišo s trg. lokal- in veliko delavnico na prometni točki v Ljubljani za 600.000 lir. Delni prevzem hipoteke mogoč. Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Ugodna prilika«	5532-20
Sobo odda
Prazno sobo
sončno z uporabo kopalnice oddam s 1. majem. Anton Paik, Parmova 9.
5521-23
Oddam sobo
najraje gospe ali gospodični. Kavškova c. 26-1., levo Ogled od 8. do pol 11.
5502-23
2 sobi oddam
s kopalnico. Ogled od 10. do 15. Tržaška cesta 14-1., levo.	5509-23
Beseda l —.60. raksa —.60 »a daianie naslova ti' »? šifro L ».—.
Opremljeno sobo
lepo s posebnim vhodem ali garsonjero za 2 osebi z uporabo kopalnice iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo center« __5529-23a
Sobico
v bližini centra išče dostojen gospod pri mirni stranki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren plačnik«.	5531-23a
Opremljeno sobo
lepo s posebnim vhodom v centru s kopalnico iščeta 2 ves dan odsotni gospodični takoj ali s 1. majem. Naslov v vseh posi, lutra 5505-23a
Izgubljeno
beseda l -.00, uksa —.60 daianie naslova tU z; šifro l 3.—.
Na poti na Grad
se te izgubil paket blaga. Revna oseba naproša poštenega najditelia, da ga izroči proti nagradi ogl. odd. Jutra.	5523-28
Obrt
neto. t - CHJ. laus? -.60 fatante naslova th »j
•ifrr- t * —
Stanič Lojze
v Ljubljani sporoča svojim bivšim cenj. odjemalcem in strankam pok. Frančiške Ocvirk, da bo dne 2. maja letos obnovil prodajo mesa v novi tržnici št. 25. Vse svoje bivše stranke, ki želijo pri meni jemati meco, piosim, da mi to blagovolijo sporočiti, da lahko pre skrbim prepis istih. 5511-30
r
nformacije
Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Znana gospodična,
ki mi ie odnesla 2 para ženskih čevltcv, naj jih takoj vrne, ker bo policijsko zasledovana. Kaiser Stane.
5534-31
JVilatelija
Beseda l -.60. taks* —.60. za datante naslova ali ca šifro L 3.—.
Filatelisti pozor
Nakup ln prodaj«
znamk vseb vrst. JOIi alburno» ln filatelisti 6-aib potrebščin. Je najugodneje» v knjigarni Dolžan. Ljubljana Stri-
Razno
neseda l -.60. uksa —.60, u daianie aaslova tli ta šifro L J.—.
Usnjeni izdelki
se dajo dobro prebarvati le s speciielno barvo za usnje. Zaloga barv in acetona: Efaks, Napoleonov trg.
5346-37

PREMOG DRVA
I. Pogačnik
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica 5
Telefon 20-5P
Obnovite naročisliis !
BETONSKO PODJETJE
Jos. Cihlar, Ljubljana, Tyrieva c* 69
se priporoča s svojo veliko zalogo betonskih cevi za kanale in ka-meninastih cevi za stranišča, terrazzo material, pralne, kopalne in vrtne kadi za ogrevanje vode. Izvršuje vsa stavbna dolar stopnice, teraco, betonska okna tudi za tople gredice, ograje in vse drugo
proti garanciji.
Rappresentanza
commerciale
nella Bassa Slesia (Germania) cerca relazioni con Ditte locali che esportano generi di largo consumo (come cipolle arrostite, in scatola ed altri prodotti conservati). Inviare offerte al:
Trgovsko
zastopstvo
v Nižji šleziji (Nemčiji) išče zveze z lokalnimi tvrdkau.nl, ki izvažajo blago močnega konzu-ma (kot pečeno čebulo, v škatlah in druge konzervirane proizvode). Ponudbe poslati r.a:
N. A. 771 — Gesellschaft für Auslandswerbung mbH. Berlin NW 7,
Frictlrichstrasse 154.

Novo vilo
in stavbno parcelo v severnem delu mesta prodam. Naslov v vseh posi. Jutra 5533-20
Oltre 52 milioni sono già stati distribuiti fra i vincitori delia LOTTERIA DI TRIPOLI, che anche quest'anno creerà due nuovi milionari. Uno di questi potresti essere tn.'
Acquista oggi stesso un biglietto delia LOTTERIA DI TRIPOLI. Domani non potrai più diventare milionario con sole 12 lire!
Že nad 52 milijonov Ur je bilo razdeljenih med zmagovalce LOTERIJE DI TRIPOLI, ki bo tudi letos napravila dva nova milijonarja. Eden od teh bi bil lahko tudi ti! Še danes kuni srečko LOTERIJE DI TRIPOLI. Jutri ne boš mogel več portati milijonar s komaj 12 lirami!
E. Salgari:
43
Roman
Olonez je bil besen in nestrpen zaradi tega odpora in ie hotel stvar hitro končati. Vse kriplie ie napenjal, da bi zakvačil špansko ladjo, a zaman. Nekajkrat se ie moral celo umakniti, da je obvaroval svoie liudi španskih izstrelkov. Nazadnje so odločili borbo topovi obeh brodov. Trajala ie cele tri ure in hudo poškodovala iambore in jadra, ne da bi se bila španska zastava spustila. Šestkrat so se pognali gusarii v napad, šestkrat iih ie šestdese-torica hrabrih nasprotnikov odbila. Šele sedmič jim ie uspelo zavzeti sovražno ladio in sneti zastavo.
Ta zmaga ie bila dobro znamenje za nadalinie podvzetie. Posadke filibustirskega brodovia so io pozdravile z grmečimi klici »Ura!«
»Folgoru«. ki ie zaplul v neki zaliv, se ie ta ča? posrečilo odkriti drugo špansko ladio. oborožežno z osmimi topovi, in io do kratkem boiu zavzeti.
Pregled osvojenih ladii ie pokazal, da ie večia vozila dragocen tovor, sestoieč deloma iz blaga velike vrednosti, deloma pa iz srebrnih palic. Druga ie bila nativoriena s smodnikom in puškami, namenjenimi španski Dosadki na San Domingu.
Obe rv>štvi so izkrcali na obali, ker niso hoteli imeti tnetirkov na ladiah. Ko so bile okvare na
jamborih popravljene, ie brodovje na večer odplulo dalie piloti Jamajki.
»Folgore« kot najboljša iadrnica je bil pohitel daleč naprei in ie plul kake štiri ali pet milj pred ostalimi.
Črni gusar se ie bal, da ne bi kakšna španska ladja opazila brodovja in iavila niegove bližine ma-racaibskemu guvernerju ali admiralu Toledu. Da bi imel zmerom razgled po morju, se skora.i ni ganil s povel.iniškega mostiča in ie tam tudi spal na bambusovem stolu, zavit v svoi plašč.
Tri dni po osvojitvi ladij ie »Folgore«, baš ko se ie pokazala obala Jamajke, zagledala linijski brod, ki ga ie bila uplenila pri Maracaibu in ki se ie bil med vihariem zatekel v varstvo otoka. Bil je še vedno brez velikega iambora, a moštvo ie bilo oja-čilo zadnii in prednii iambor ter razpelo vsa po-'možna iadra, kar iih ie bilo na ladii. Hitelo ie proti Tortugi, da ga ne bi na širokem morju prestregli Španci.
Povelinik si ie dal poročati o stanju ranicncev, ki iih ie bil razmestil po ladiiskih hodnikih. Potem ie nadalieval vožnio proti iugu, da bi čim prej dospel v maracaibski zaliv.
Ker ie bilo vreme ves čas mimo, so brez nevšeč-nih pripetliaiev prepluli karibsko morie. Štirinaist dni po odhodu s Tortuge ie kapitan zagledal Para-guanski rt. označen z majhnim svetilnikom, ki ie kazal mornariem pot v Mali zaliv.
»Vendar!« ie z žarečimi očmi vzkliknil Ventimilj-ski. »Morda bom že iutri lahko rekel, da morilca moiih bratov ni več med živimi!«
Poklical ie Morgana, ki ie imel prav tedai stražo
na palubi:
»Olonez je odredil, da ne sme drevi goreti na ladji nobena luč. Španci ne smejo zaslutiti, da smo blizu, drugače ne naietemo iutri v vsem mestu niti prebitega piastra!«
»Ali ostanemo tu, ob vhodu v zaliv?«
»Ne! Vse brodovje naj se pomakne prav v ustie jezera, da iutri o prvem svitu napademo Maracaibo!«
»Ali naj se naši liudje izkrcajo?«
»Da, z Olonezovimi bukanirji vred! Ta čas, ko bo brodovje obstrelievalo utrdbe z morske strani, jih mi naskočimo s kopne, da nam guverner ne po-oegne v Gibraltar! Do zore morajo biti vsi izkrce-valni čolni näred in oboroženi z lahkimi enofunt-nimi topovi!«
»Dcbro, kapitan!«
»Sicer bom pa tudi iaz na mostiču,« ie gusar dodal.
Zapustil je palubo in krenil doli, da se napravi za boj. Pravkar ie hotel odpreti vrata svoie kabine, ko mu je udarila v nosnice rahla, dobro znana vo-niava.
»Čudno,« ie zamrmral in začudeno obstal. »Ko bi ne bil pustil Flamke na Tortugi, na mojo dušo, prisegel bi, da je tu!«
Pogledal je okrog sebe. Toda vse ie bilo temno, ker so pluli z utrnienimi lučmi. Samo v kotu kaiu-te se je risala bela postava, sloneča ob enem izmed širokih oken.
Gusar ie bil hraber, a vendar dokai praznoveren. kakor večina nieeovih sodobnikov. Ob pogledu na prikazen, ki ie nepremično stala v kotu. mu ie po-
kril čelo mrzel znoj.
»Pa ne, da bi bil duh mojega brata?« ie pomislil. »Ali me hoče spomniti prisege...? Se je mar njegova duša vzpela iz morskih globin?«
Te misli so mu burno zarojile po glavi. A že ga ie postalo sram tega trenutnega praznoverja. Izdrl je bodalo in stopil naprej.
»Kdo si? Govori, ali pa te ubijem!«
»Kapitan! Ali me ne poznate?« se ie odzval krotek glas. ob katerem ie gusarju srce vztrepetalo.
»Honorata!« je vzkliknil zavzeto in radostno hkratu. »Ali saniam ali bedim?«
»Ne saniate, kapitan,« ie drhte odgovorila mlada Flamka. »Res sem iaz!«
Povelinik je planil naprej, izpustil bodalo in razprostrl roke.
»Ti tu, na moji ladji?«
»Da, jaz ... šla sem z vami! Gnalo me je, da se vam pridružim!«
»Torej me ljubite?« Njegovo vprašanje je bilo kakor vrisk.
»Da.« ie zašepetala.
»Zdaj lahko brez strahu pogledam smrti v oči!« ie vzkliknil.	\
Nato ie s kresilom prižgal svečnik in ga postavil tako. da niegova svetloba ni padala na morie.
Flamka ie še vedno slonela pri oknu. Oblečena je bila v široko, belo. s čipkami obrftblieno halio. Roke si ie pritiskala na srce, kakor bi hotela ukrotiti njegovo razbijanje. Liubko glavico ie držala pobe-šeno. hkratu pa je dvigala lepe. leskečoče se oči h gusariu. ki ie s srečnim smehliaiem na ustnicah stal pred nio.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskamo d. cL kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za uueratnl del je odgovorea Ljuboaiir Volčič. — Vsi v Ljubljani,