PRIMORSKI DNEVNIK
Poiiinna p|aca[la
a™ postale
eotovl.ru eruppo
- C^ena 40 lir
Leto XXH. St. 116 (6403)
TRST, torek, 17. maja 1966
KPI in PSI zahtevata izvajanje protifašističnih zakonov
V poslanski zbornici se je začela razprava o fašističnih izgredih na rimski univerzi
y izpitnih komisijah bodo predsedniki z drugih zavodov - Konferenca o turizmu - Dvoumno stališče FNOM o sporu z zavarovalnimi ustanovami
da 16- ~ v poslanski zbornici se je pričela razprava o ne-šan-11- d°8°dkih na rimski univerzi na osnovi številnih vpra-in resolucij, ki so jih predložile vse skupine parlamenta. Resolucijo PSIUP je obrazložil posl. Sanna, ki je ugotovil, so ti dogodki dokazali praznino, ki loči univerzo od sploš-nega življenja v Italiji.

posl.
je govoril
....1 !ci ie ugotovil, da so za
ta,* . na univerzi krivi dobro to „*n’ ^ašistični elementi. Med fa5i,te-®°Vo iziavo so ga prekinili licch'-1* Puslanci, nakar je Pao-
dalci
Poudaril, da
je
se je MSI
t-'a*no sicer izgovorila, da napa-pa n*.1,6 sPa^aJo v njene vrste, da
Ji ,P°skus napada, ki so ga vodi-vni- -e fašistični poslanci, to do-1 jasno dokazuje.
ta ozr.C-Chi J,e da,je izjavil, da je tla ?,.rac3e-. ki vlada od leta 1956 tor pniv.erzi- odgovoren bivši rek-j, , a?]. ki se je javno hvalil, da 0<fstraniti politiko z u-Panii u 'n. k' je popustil nasilju, ni. l . ie tudi kritiziral ravna-zahtp 1?lsar>ata javne varnosti in n0,, v,ali da se ugotovi odgovorna <3 "hteval je izvaianje »zakotij c.eloa» proti fašističnim orga-kliučl!am' Svoja izvajanja je zabrni*- ? ugotovitvijo, da ie ohra-(ln Joc.e dejstvo, da je velika vestmi« udenf°v antifašistično na-n„ in da so dosegli pomemb-zmage.
ki ?- komuniste je govoril Ingrao, ta Prav tako ugotovil neoosred-Prelri*?,nvornost MSI za izgrede, in ISr, so ga misinski poslanci kMoia- Manc° (MSI) je zakričal: *ist» 7*era.išnji in današnji fant).;,, Iagrao pa ga je zavrnil: zem	ker	sem Preživel faši-
• nočem pustiti svojim otrokom
noerarcem,
formalistič-Ibo vsega nasilja«, ter je izvajanje protifašističnih
dediščine te preteklosti.«
Ingrao je nato očital liberalcem, da so se numaknili v no obsodbo zahteval
zakonov proti organizaciji «Cara-vella« in kaznovanje nekaterih policijskih funkcionarjev.
Socialdemokrat Righetti je ugotovil, da so študneti na rimski univerzi predolgo živeli v fašističnem ozračju. Za dogodke so krivi v prvi vrsti profesorji, ki študentom niso obrazložili nauka, ki izhaja iz bližnje preteklosti; tiste policijske sile, ki niso dovolj odločno zatrle začetkov oživljajočega škvadrizma na univerzi, in končno rektor Papi, ki se je odstranil od živega življenja na univerzi in se je zaprl v slonokoščeni stolp.
Na sedežu lista »La voce repub-blicana« so danes predstavili prvi ael dokumentacije, ki jo zbira PRI in ki bo služila za sestavo • Bele knjige« o »dejavnosti nelegalnih skupin na rimski univerzi«. Ta prvi del vsebuje okoli sto podpisanih pričevanj V uvodu je rečeno, da nihče ne zanika možnosti, da je neko pričevanje pod vtisom osebnega stališča, nemogoče pa je, da bi tako veliko število prič ne odražalo objektivne stvarnosti.
Prvi primeri nasilja so se dogodili na rimski univerzi že pred
|uuiiiiiiiI||||,|IIII, ni,mi,iiniiimiiiii||iin(l|iM,i     mm m, mm, HiinimimnniiMiiiiiuif,
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
Bur gib a jun. v Beogradu Nikezič obišče ZSSR
^'d obiskom bolgarskega obrambnega ministra - /mo* *emski gospodarski novinarji v Sarajevu in Pločah
.»bograd,
iSS*9«* min "“toeja Gror.„™
ko Sijauje zadeve Jugoslavije Marno	konec tega meseca urad-
obiskal
onec tega meseca j.	— Sovjetsko zvezo,
lo	Pa Je na Nikezičevo vabi-
obis£1Spel na uraden in prijateljski tter ~v Jugoslavijo zunanji mini-nior fururije Habib Burghiba ju-s0 8 ,s°Progo. Na letališču, kjer Mark* »ma zaželeli dobrodošlico dini ° Nikežič, njegova soproga in afrkiHi?tski zastopniki nekaterih zilski 111 arabskih držav, je tuni-ž*ij 1 zunanji minister dejal, da v nio*0znatl Jugoslavijo, ki ima telim/'1 domovini mnogo prija-m ki je Tuniziji vedno slu-zgled, posebno odkar je ila neodvisna. Habib Ma"rk*1Da ie Pripomnil, da se bo z hekawu Nlkežičem pogovarjal ~ •1«J?.. rih VDrašanilb ki danes
SjaToi
v-arghiba e nr
o
8krblhoU1 vprašanjih, "ki danes za VQrihJ ,ej0 svet. V uradnih razgo-k| bodo se_,t>odo pričeli jutri, in
Bled in Zagreb, od koder bo 22. t. m. odpotoval iz Jugoslavije.
Jutri bo pa na vabilo namestnika vrhovnega poveljnika oboroženih sil Jugoslavije in državnega tajnika za narodno obrambo armadnega generala Ivana Gošnjaka prispela na osemdnevni uraden in prijateljski obisk jugoslovanski ljudski armadi vojaška delegacija Bolgarije pod vodstvom obrambne, ga ministra armadnega generala Dobrija Dzurova.
Skupino tujih novinarjev, urednikov gospodarskih rubrik zahod-noevroskih listov, ki so gostje tajništva za informacije in Jugoslovanske investicijske banke, je sprejel danes v Sarajevu član republiškega izvršnega sveta Milenko Savič, ki je skupno z republiškimi tajniki za promet, industrijo in finance odgovarjal na vprašanja novinarjev, ki so se posebno zanimali za vpliv gospodarske refome_na nadaljnji razvoj Bosne in Hercegovine, za vprašanja zaposlitve in osebne dohodke zaposlenih na družbenem področju. Novinarji so si popoldne ogledali dela na progi Sarajevo - Ploče, jutri pa bodo obiskali jadransko magistralo.
B. B.
2UnanTu v državnem tajništvu za Vpraša®, zadeve, bodo obravnavali odtaja, s področja dvostranskih harrvrt* 111 nekatera aktualna med-pddna vprašanja.
nam j6* Beograda bo tunizijski zu-J minister obiskal Ljubljano,
"""tllumun,...(IH.....................
DANES
dogodi*1 bol> al> manj razburljivim bUHo "J01 Pri nas in po svetu, mo-v»čL ”ancs posebej omeniti prvo lije :_srecanjc med Slovenci iz Ita-bedeli« 8 Koroškega, ki je bilo v Kot Z ob Zablatniškem jezeru. Piše c Poudarili govorniki in kot Je bilo°roak* «Siovenski vestnik«, »beh arečan.je dokaz povezanosti ■ban Ui*-rodr’ill skupin, ki živita kot ** tal,** v Podobnih pogojih in ki ve«tno° ?, Maliji kot v Avstriji za-družbe« vk,luču.jeta v politično in ierib dogajanje v državah, kaki. p.!j ?v*jani so njeni pripadni-Sioven«! tem j*8 hočejo zamejski rodu n, 0statl zvesti svojemu na-hučfj,, materinemu jeziku, ostati Povejanj v del slovenskega naroda, bju ji!11 * pjim v skupnem goje-*,*• Hlt*0«?zv'ianiu slovenske kultu-*ahje»*M Pa j*1 bilo nedeljsko sredo^ v Prelepi koroški Podjuni tudi Cev v »JObredovalne vloge Sloven-**di n ii*u b državah, vloge, ki je datv.JvJfhpva posebna naloga pri
*°Hsiudrt&sožitja med
»azp^^nski zbornici se je začela resolu..ri u Svilnih vprašanjih in todkj 1Jab ,v zvezi z nedavnimi do-*U, gn!la,,rimski univerzi. Komuni-°Htrn ®J*listi in socialdemokrati so ***»t«v»ii “d«* fašistično nasilje in Pov. p} uvedbo primernih ukre-PtVI r.PUbllkanci pa so predložili kateri 81 “hsežne dokumentacije, v «o Q a° zbrali pričevanja okoli Polhi r, * J1, s katerimi so dokazali °*^l»acijdgbvmost neofašističnih
»toro L, nasuje. s bdll,n, 8 Pismom predstavnikom ročlj h°V kuluikov dokončno spo-•ja *«„a bodo izpitnim komisijam ?°vali srednjih šolah predse-r0! Je ,, miki iz drugih zavodov, J*b»u ri.,da prvotno sklenila. Proti ** V»»„i ,Pu so se upirali šolniki •kUc^Srlblb razlogov. Moro pa se •lavi Vi"8 formalne predpise o se.
M*be» avn*** izpitnih komisij. Predat«. ?.e h°do ponovno sestali vulkl zdravniških zbornic in
prizadeti ministri, da skušajo rešiti spor, oziroma da se pojasni stališče FNOM, ki sicer sprejema pO' ga jan ja, vendar zavrača zadnje predloge in še vedno zahteva, da zdravniki prejemajo od bolniki neposredno honorar za pregled.
Spričo vsega dosedanjega poteka vietnamske vojne, zlasti pa spričo dogodkov v zadnjih mesecih, najnovejše vesti nikakor niso presenetile svetovne javnosti: da je namreč predsednik sajgonske vojaške vlade nenadno napadel mesto Da' nang, kot je sporočila oddajna postaja mesta in pozivala prebivalce pod orožje, potem ko je predsednik general K< s štiriindvajsetimi vojaškimi letali pripeljal dva bataljona sajgonske mornariške pehote, ki so se zapletle v boje tamkajšnjimi vojaki in z mestnim prebivalstvom. Toda po prvem napadu so krajevne čete ponovno zavzele radijsko postajo, budistične skupine pa pogodbo. Tudi radijska postaja v mestu Hue je pozivala prebivalstvo k odporu proti sajgon. skim vojakom ter naj se oborožene sile naslonijo na ameriško vojsko«. V Sajgonu pa so v nedeljo demonstrirali budisti, katoličani in člani sindikalnih organizacij, katoličani pa so zahtevali odhod ameriškega poslanika, češ da je naklonjen budistom. Hkrati je vietnamska zveza dela že v soboto raz. glasila splošno stavko in sajgonsko pristanišče je popolnoma omrtvelo. Včeraj je pred Belo hišo demonstriralo nad deset tisoč ljudi in zahtevalo konec vojne; demonstracije so bile tudi v Kalkuti.
V Evropi je najvažnejša včerajšnja novica — če je resnica — da je romunska vlada sporočila ostalim državam varšavskega pakta, da sovjetska koncepcija o evropski varnosti ni več v skladu z realnostjo in da zaradi tega ni več opravičljivo bivanje sovjetskih čet na ozemlju drugih držav članic te-ga pakta.
letom 1956, vendar pa so se od takrat začeli dogajati v organizirani obliki. Po letu 1960 je prišlo do popolne identifikacije napadalcev. Na desetine podpisanih pričevanj vsebuje točne obtožbe fašističnih organizacij «FUAN-Cara-vella«, «Nova Evropa« in gibanja »Primula goliardica«. Napadalci so se zavedali, da jim nič ne grozi, saj niso akademske oblasti nikogar kaznovale, pa čeprav je bil obdolžen. Študentje so se bali priznati svoio pripadnost demokratičnim organizacijam, saj jim je grozilo zmerjanje in tepež. Nekatera pričevanja se nanašajo na ravnanje policije, ki ni nastopila, da bi zavrla fašistično nasilje. V tem neverjetnem ozračju nasilja in poveličevanja fašizma in nacizma je umrl študent Paolo Rossi.
Predsednik vlade Moro je poslal predsednikom sindikalnih organizacij šolnikov pismo, v katerem se sklicuje na razgovor in na njih predloge v zvezi s sestavo izpitnih komisij za zaključni izpit na nižjih enotnih srednjih šolah. Predsednik vlade vztraja na stališču, da mora biti član izpitne komisije iz nekega drugega zavoda, češ da tako določa veljavni pravni red, ki predvideva, da mora biti pri državnem izpitu komisija sestavljena iz oseb, ki niso povezane s šolskim zavodom, in to tudi zato, da se pri tem docela izenačijo državne in zasebne šole. V primeru nižjih zavodov so uveljavili kompromis, da je zunaj zavoda samo en predstavnik, ki naj komisiji predseduje. Moro je v tej zvezi dejal, da bodo v prihodnosti lahko našli drugo rešitev, da pa je sedaj že prepozno za poglobljeno razpravljanje, ker so izpiti pred vrati, in da niso do sedaj našli nobene druge učinkovite rešitve. Zato Moro poziva sindikalne organizacije šolnikov, naj redno začnejo izpite.
Dopoldne se je pričela v kongresni dvorani konferenca, posvečena turizmu, kateri prisostvuje okoli dva tisoč povabljencev iz najrazličnejših držav, predstavni kov turističnih ustanov, občin in drugih organizacij, ki se ukvarjajo s turizmom. Govorila sta minister za turizem Corona in predsednik vlade Moro. Danes so pre-čitali tudi tri poročila, ki se nanašajo na vprašanja turističnega razvoja v Italiji, na povezavo med gospodarskimi in teritorialnimi značilnostmi in turizmom ter na turizem in načrt. Konferenca bo trajala do četrtka.
Vsedržavni svet FNOM je v nedeljo zasedal ves dan in končno sklenil, da sprejme nadaljnja pogajanja, da pa bodo še vedno zahtevali od zavarovancev neposredno plačilo. Vsedržavni svet ni pooblastil delegacije, da sprejme sporazum, katerega odobritev mora dokončno sam sprejeti To stališče ni bilo soglasno sprejeto: zani je glasovalo 60 članov, 12 jih je glasovalo proti, 13 pa se jih je glasovanja vzdržalo.
Predsednik FrvOM prof. Bara-iatti je v zvezi s tem glasovanjem podal ostavko in njegove funkcije je prevzel podpredsednik prof. Spinelli skupno s člani osrednjega odbora, ki bodo nadaljevali reševanje spora na osnovi sklepov vsedržavnega sveta.
Dopoldne so se pod predsedstvom Mora sestali zainteresirani ministri, ki so razpravljali o zdravstvenem položaju. Po sestanku je minister za zdravstvo Ha-riotti izjavil, da so govorili «o splošnih smernicah, da v nujnih primerih zagotovijo neposredno zdravstveno zaščito«. Minister Bo-sco pa je dejal: »Proučili smo položaj in smo bili soglasni glede ie prej znanega stališča vlade in glede stališča vsedržavnega sveta FNOM.«
Minister za delo Bosco se je danes sestal tudi s oredstavniki CG-IL, CISL in UIL Izvedelo se ie, da bo jutri zadnji »razčiščevalni« sestanek s FNOM, na katerem bodo prisotni mipistri Bosco, Piccio-ni in Mariotti. Skušali bodo zvedeti za dejansko stališče FNOM, ki sicer izjavlja, da 'so oripravlje-ni na pogajanja, istočasno pa pravijo, da so zadnji predlogi ministra za delo nesprejemljivi.
Sindikati ugotavllaio, da bi bilo najbolje, če bi FNOM ugotovila, da trenutno ni mogoče najti rešitve, in bi obnovila za določen čas dogovore z zavarovalnimi u-stanovami s pogojem, da medministrska komisija v roku treh me. secev določi pogoje za zdravstveno službo, kar naj bi se končno uredilo z zakonom.
Jutri ob 16.3o se pričnejo pogajanja za obnovitev delovne pogodbe med sindikati kovinarjev in In-
tersindom, ki zastopa državna kovinarska podjetja. Pogajanja se nanašajo na 150 tisoč uslužbencev.
V NEDELJO OB ZABLATNIŠKEM JEZERU V KOROŠKI PODJUNI
Prvo bratsko srečanje Slovencev iz Avstrije in Italije na Koroškem
Veličasten nastop združenih pevskih zborov (nad 450 pevk in pevcev) - Predstavnika obeh manjšin sta poudarila nujnost rešitve še odprtih vprašanj - Pozdrav predstavnika koroškega deželnega glavarja
Saragat na Danskim
KOPENHAGEN, 16.	— Pred-
sednik republike je v spremstvu ministra za zunanje zadeve Fanfanija prispel danes dopoldne v Dansko prestolnico na štiridnevni obisk. Na letališču so predsednika Saragata pozdravili kralj Friderik IX. z vsemi člani kraljevske družine, predsednik vla. de in drugi predstavniki oblasti. Od tu se je Saragat odpeljal v palačo Fredensborg, kjer bo bival med obiskom. V tej palači je danski kralj zvečer priredil v čast Sa-ragatu svečano večerjo.
Minister Fanfani pa je že dopoldne imel prvi razgovor v hotelu Angleterre z danskim zunanjim ministrom Haekkerupom, med katerim sta pregledala splošni zunanjepolitični položaj. Govorila sta predvsem o zadnjem obisku Fanfanija v Londonu, o Nato in o evropskem sodelovanju.
Stavke v Franciji
PARIZ, 16. — Najvažnejše sindikalne organizacije na javnem in privatnem sektorju so razglasile za jutri stavko. Pričakuje se, da bo v vsej državi zmanjkal električni tok, zaradi česar bo ustavljena dejavnost tudi tiste industrije, kjer nameščenci ne bodo stavkali Primanjkovalo bo plina in vode. Pričakuje se, da bo stavka popolna na sektorju mestnega prevozništva, v javnih uradih in pri pošti. Napovedana je tudi stavka železničarjev. Prav tako je bila napovedana stav-ka osebja letalske družbe «Air France,« ki pa so jo pozneje preklicali. Stavke se bodo udeležili tudi pariški tiskarji. Zaradi tega bo Pariz 24 ur brez časopisov.
Stavke so razglasili v podporo zahtev snidikatov, da dosežejo svo bodna pogajanja o mezdah, o trajanju dela in o pogojih dela, o jamstvih zaposlitve in o priznanju sindikalnih sekcij v podjetjih. Vlada je do sedaj na vse zahteve odgovorila negativno V vsej državi so napovedali številne demonstracije iz solidarnosti do stavkajočih.
lllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllflllllHIIIHIIIIIIHIIIllllIIIIIIIIIIKIII
................................................................................uma
ZAOSTRITEV NOTRANJIH TRENJ V JUŽNEM VIETNAMU
General Ki je iznenada napadel Danang kjer so bili tudi poulični boji
Včeraj je bilo v mestu mirno, toda obe strani sta v pripravljenosti - Protestna stavka v Sajgonu - Radio Hue poziva na odpor
SAJGON, 16. — General Kao Ki je presenetil budiste v Danangu, s tem da je iznenada poslal v to mesto dva bataljona sajgonske mornariške pehote. Vojake so prepeljali s 24 vojaškimi letali. Pozneje so jim poslali dodatno okrepitev sajgon-skih izbranih enot, zlasti padalcev.
Med sajgonskiml enotami ter krajevnimi četami in prebivalstvom Da-
nanga so se vneli boji, pri čemer je po prvih poročilih bilo ubitih 12 ljudi.
Radio je pozival prebivalce Da-nanga pod orožje. Pozivi so se glasili: «Enote generala Kija so davi izvedle napad na mesto. Pripravite se, uprite se jim na ulicah, čete, ki so nam zveste, naj se pripravijo na odpor proti Kijevim napadalcem. Naše enote se hrabro borijo proti napadalcem, ki se bližajo radijski postaji«. Pol ure potem je nenadoma nehal oddajati krajevni radio: General Dinh, ki je zastopal vlado in Je poveljeval prvemu taktičnemu področju, je zbežal, ko so vkorakale v Danang sajgonske čete. Po radiu je pozval prebivalstvo, naj ostane enotno in mirno ter naj prepusti njemu vsako odločitev, «da se izognejo bratomorni vojni«. Pozval je diviziji tega področja, naj se pokorita njegovim ukazom.
V Sajgonu so se budistični voditelji zbrali ter so pozvali vernike, naj bodo pripravljeni na vsako možnost. Izjava ugotavlja, da so budi-
sti zavzeli pomirjevalno stališče, potem ko je vlada sklenila razpisati volitve. Toda po aretaciji budističnih mladeničev in po incidentih v srednjem Vietnamu pozivajo budistični voditelji svoje vernike, naj bodo pripravljeni na vsak ukaz.
Kijeve čete so vkorakale v Danang tako iznenada, da voditelji protivladnega odbora za boj niso utegnili bolje organizirati obrambe mesta. Sajgonski vojaki so kmalu zavzeli štab poveljnika prvega korpusa generala Dinha, ki se jim je umaknil prav kot župan Van Man, ki se je bil pridružil protivladnemu uporu v Danangu.
Vojaški direktorij je skrbno varoval tajnost svojega sklepa o napadu. Trdijo, da je William Poster, ki nadomešča odsotnega ameriškega poslanika Cabota Lodgea, šele včeraj zjutraj zvedel za ta sklep. Z namenom, da bi ohranil popolno tajnost tega ukrepa, je vojaški direktorij prepeljal svoje vojake v Danang z lastnimi letali In ne z ameriškimi kakor 5. aprila.
Po prvem napadu so krajevne čete spet zavzele radijsko postajo. Bu-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiii
Stavka angleških pomorščakov je zajela vsa pristanišča
Wilson je napovedalda bo po potrebi razglasiI tudi izjemno stanje
distične skupine pa so ponovno za-, njim strojnice. Sledilo je dolgo po-
gajanje za izročitev 14 sajgonskih
LONDON, 16. — Opolnoči se je začela vsedržavna stavka 65.000 članov sindikata britanskih pomorščakov. Posadke bodo zapustile vse angleške ladje, ko bodo te priplule v pristanišča. Stavka je napovedana za nedoločen čas. Do sedaj je ustavljenih v pristaniščih že nad sto ladij. Računajo, da se bo njih število večalo povprečno za 300 na teden in bo doseglo približno 2.500 od 4.500 angleških ladij. Pri stavki ne sodelujejo namreč posadke pristaniških vlačilcev, ribiških ladij in nekaterih splavov. Nobena ladja ne bo odplula iz angleških pristanišč s tovori, namenjenimi v angleška in tuja pristanišča. Ce bo stavka dolgo trajala, bo verjetno morala nastopiti vojna mornarica, da zavleče ladje iz pristanišč, zato da
napravi prostor tujim ladjam.
Sindikati zahtevajo 17-odstotno zvišanje mezd in znižanje delovnih ur na 40 uri tedensko. Delodajalci pa ponujajo 13-odstotno zvišanje, toda šele z letom 1968.
Predsednik vlade Wilson je govoril nocoj po televiziji in pozval britanske pomorščake, naj v imenu višjih državnih koristi prenehajo stavko. Izjavil je, da bo vlada sprejela vse potrebne ukrepe v zvezi z nastalim stanjem, če bo potrebno, bo razglasil tudi izjemno stanje. Dejal je, da je trgovska mornarica sprejela odločitev, ki lahko ima hu-ae posledice za državo. #Stavka je formalno nekoristna. Gre za našo politiko cen in dohodkov. Sprejeti zahteve pomorščakov bi pomenilo
££
spraviti to politiko v precep, vzročiti postopno povečanje življenjskih stroškov za naše prebivalstvo in zvišanje cen našega izvoza, kar bi povzročilo izgubo naših trgov v tujini.«
Wilson je nato izjavil, da so nekatere zahteve pomorščakov utemeljene «zaradi arhaične zakonodaje iz časov kraljice Viktorije«, ki ure-Ja življenje mornarjev. Kritiziral Je tudi nekatere lastnike ladjedelnic, ker so «neumno in izzivalno« tolmačili sporazum, ki je bil sklenjen leta 1965 o mezdah pomorščakov. «Stavka, je zaključil Wilson, ne bo nič rešila; ne bo omogočila mornarjem, da branijo svojo stvar, in niti ne bo zadovoljila njihovih zahtev.«
vzele pagodo, ki je žarišče protivlad nega gibanja in jo varujejo skupno s krajevnimi enotami.
Danes Je v mestu mirno, toda zelo napeto. Sajgonske čete so zasedle strateške položaje v mestu, protivladne čete pa so zbrane v dveh pagodah in poudarjajo, da se bodo borile do smrti v obrambi svojih položajev.
General Ki je medtem odstavil generala Dinha in nadomestil ga je general Van Cao, ki je bil poveljnik četrtega armadnega zbora pod Diemovim režimom. To imenovanje je izzvalo presenečenje, ker je general Cao katoličan, medtem ko je prvo vojaško področje skoraj popolnoma budistično.
Radijska postaja v Hue, ki je drugo močno protivladno oporišče, 88 km severno od Dananga, poziva prebivalstvo k odporu proti sajgon-skim enotam. Poveljnik prve divizije general Nhuan je pozval na «upor proti kliki generala Kija«. Obtožil je vlado, da je prevarala ljudstvo, ter je pozval prebivalstvo in oborožene sile, naj se uprejo in naj se «naslonijo na sile naših zaveznikov in še posebno na ameriško vojsko, ki nam je toliko pomagala«.
V Južnem Vietnamu je v celoti ustavljen civilni letalski promet. Posadkam civilnih letal so naročili, naj bodo pripravljene.
Na sajgonskih ulicah so včeraj demonstrirali budisti, katoličani ter člani delavskih in sindikalnih organizacij. Okoli 5000 katoličanov je zahtevalo odhod ameriškega poslanika iz Vietnama, češ da je naklonjen budistom. Oboroženi policijski odredi so zavzeli sedež budistične študentovske organizacije, preiskali prostore in zaplenili razne dokumente. Policija je zaprla 40 ljudi.
Vietnamska zveza dela Je v soboto razglasila splošno stavko iz protesta proti brutalnosti policije. Danes so se splošni stavki pridružili tudi pristaniški delavci v Sajgonu. Zaradi tega je pristanišče popolnoma omrtvelo. Vojaške oblasti se bojijo, da bo morebitno trajanje stavke imelo neprijetne posledice za vojaške operacije v Južnem Vietnamu. V tem pristanišču namreč raztovorijo vsak mesec 150.000 ton materiala za ameriške vojake.
Davi se je v Danangu velika množica udeležila pogreba ene od desetih oseb, ki so bile včeraj ubite. Takoj po pogrebu je grozila nevarnost spopadov med sajgonsko voj sko in uporniki. Stoštirideset sajgonskih vojakov se je s štirimi tan ki odpravilo proti pagodi, številni bonci so se vrgli na cesto in ustavili tanke. Vojaki so naperili proti
vojakov, ki so jih bili budisti ujeli. Po izpustitvi teh vojakov so se sajgonski vojaki umaknili.
Predsednik odbora za koordinacijo borbe Tien Minh je izjavil, da se bodo budisti borili z vsemi sredstvi proti generalu Kiju. Dejal je, da jih je general Ki izdal, toda vse enote na prvem taktičnem področju pod poveljstvom generala Dinha nadaljujejo odpor proti sajgonski vladi. Dodal je, da je večina teh enot bila zaposlena pri vojaških operacijah, ko so v Danang prispeli Kijevi vojaki. Sedaj se te čete zbirajo ter bodo prihodnje dni vko rakale v Hue. Minh je izjavil, da mora general Dinh takoj odstopiti. Njegovo mesto pa naj bi prevzel Tran Van Don, ki je bil minister za obrambo v vladi po padcu Die-movega režima. Tien Minh je tudi sporočil, da je kakih tisoč oseb začelo v Sajgonu gladovno stavko iz protesta proti Kijevi vladi.
Ameriški predsednik Johnson je začel danes s svojimi glavnimi sodelavci posvetovanje zaradi najnovejših, dogodkov v Južnem Vietnamu. Posvetoval se je tudi z voditeljem demokratične večine senatorjem Mansfieldom. Ta je pozneje izjavil, da bi sedanji spor med generalom Kijem in budisti mogel pripeljati do državljanske vojne Dodal je, da se ZDA ne smejo vmešavati v vietnamske notranje zadeve. Tajnik za obrambo McNamara pa je izjavil, da bodo ZDA «zasta-vile svoj vpliv v Južnem Vietnamu za okrepitev narodne enotnosti m za sestavo ustavne vlade«. Poslanik Cabot Lodge bo odpotoval jutri iz Washingtona v Sajgon.
V Washlngtonu je pred Belo hišo demonstriralo nad 10.000 ljudi, ki so zahtevali konec vojne v Vietnamu in povratek ameriških vojakov. Nato so se demonstranti udeležili zborovanja, na katerem je govoril docent na harvardski univerzi prof. Hughes, ki je poudaril, da gibanje za umik ameriških vojakov iz Vietnama pridobiva tla in podporo vedno večjega števila političnih osebnosti.
Tudi v Kalkuti so Mie demonstracije proti ameriški vojni v Vietnamu. študentje so zažgali sliko predsednika Johnsona pred uradom USIS in so nato skušali napasti ameriški konzulat, kar pa jim Je policija preprečila.
«Upamo, da se bomo prihodnje leto Slovenci s Koroškega in iz Ita-Uje lahko srečah v Trstu,« je izja. vil za naš dnevnik dr. Franci Zwit-ter, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, potem ko je izrazil zadovoljstvo spričo uspelega prvega bratskega srečanja v nedeljo popoldne ob Zablatni-škem jezeru ter poudarU pomembnost pozdravnih besed zastopnika deželnega glavarja Josefa Lubasa, deželnega poslanca in župana v železni Kaph, ter navzočnost generalnega konzula SFRJ Iva Krkoviča, zastopnika italijanskega konzula dr. Vidonija in predsednika Zveze prosvetnih društev in Svobod SR Slovenije Branka Babiča.
V svojem govoru pred začetkom izvajanja programa pevskih zborov pa je voditelj koroških Slovencev med drugim dejal: «Zbrali smo se na bratskem srečanju s Slovenci iz ItaUje, s katerimi nas veže ista usoda narodne manjšine v borbi za obstoj in vsestranski razvoj; ista ljubezen do Jezika in visokih kultur, nih stvaritev slovenskega naroda, katerega živi del smo vedno bili, smo in hočemo ostati; ista zvestoba lojalne vdanosti domovini, v kateri živimo; ista težnja po iskrenem sožitju z narodi sosedi ter enakopravnosti in plemenitem tekmovanju za medsebojno kulturna obogatitev; ista želja po miru in prijateljstvu vseh ljudi na stičišču treh svetov: germanskega, romanskega in slovanskega, da bi danes široka odprta meja nikdar več ne postala meja ločnica med narodi, ampak le zgodovinski opomin, da v današnjem času radia in televizije, ko so postale meje neresnične in se je svet povzpel na Luno in po vesolju, ni več mesta za egoističnega nacionalizma, ampak le še potreba po čimbolj živahni komunikaciji ljudi in narodov.«
Nato je govornik nadaljeval: »Slu-čaj je hotel, da smo se zbrali prav danes 15. maja, na obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe. Koroški Slovenci praznujemo s tem tudi ta važni zgodovinski dogodek naše domovine, s katerim je po težkih letih nesvobode postala spet svobodna in neodvisna. Koroški Slovenci pa ta dogodek praznujemo tudi zaradi tega, ker vsebuje ta edinstvena listina tudi veliko pismo naših nacionalnih pravic: člen 7 državne pogodbe. C>b tej priUki ne moremo mimo te obletnice, da ne bi poudarili, da so še številna vprašanja, ki zadevajo bistvena naše narodne ostala odprta. Zato sta Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in narodni svet koroških Slovencev poslala posebno vlogo na zvezno vlado. Obe organizaciji sta ugoto-vih, da nikakor ne zanikata dosedanjih prizadevanj zvezne vlade, da hi bila uresničena določila državne pogodbe za zaščito manjšin in da bi se za manjšinsko vprašanje dosegla znosna rešitev. Hkrati pa obe organizaciji poudarjata, da so ostala nerešena še mnoga vprašanja. Hkrati ugotavljata, da se je reševanje manjšinskih vprašanj v sodelovanju s prizadeto manjšino izkazalo za pravilno ter predlagata, naj bi se pogovori s predstavniki slovenske manjšine ob-noviU in nadaljevah.«
«Odprta vprašanja bodo tako dolgo nerešena, dokler ne bo naš človek svobodno in neovirano uporabljal svoj materin jezik v šoli, tudi pri verouku, pred sodiščem in v upravi, skratka v vsem javnem življenju,« je poudaril govornik in nadaljeval: «Zavedamo se, da je pot do tega še dolga, kajti dokler je za tradicionalne besednike koroške manjšinske poUtike Koroška v nevarnosti, ker je bilo v knjigi, ki jo je izdala Zvezna založba, po desetletjih prvič zabeleženih tudi nekaj slovenskih zgodovinskih kra-
življenjska področja skupnosti, do danes
LONDON, 16. — Avstrijski predsednik dr. Franz Jonas in njegova žena bosta prišla jutri v London na petdnevni uraden obisk.
(Nadaljevanje m 2. strani)
iiitiimiiitiiiifiiiimiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiil
Romuni za revizijo varšavskega pakta?
MOSKVA, 16. — V dobro poučenih krogih v Moskvi zatrujejo, da je romunska vlada sporočila prejš-nji teden vladam drugih držav var. šavskega pakta, da je mnenja, da sovjetska koncepcija o evropski varnosti ni več v skladu z realnostjo in da zaradi tega ni več opravičljivo bivanje sovjetskih čet na ozemlju drguih držav članic varšavskega pakta.
V dokumentu, ki je bil baje izročen po povratku Brežnjeva ia Bukarešte, je baje tudi rečeno, da Romunija ni več pripravljena plačevati stroškov za bivanje tujih čet na ozemlju držav članic varšavskega pakta. Po mnenju romunska vlade bi morala stroške nositi država, kateri te čete pripadajo.
Dokument pravi baje tudi naslednje: Ce neka država članica varšavskega pakta meni, da potrebuje čete Sovjetske zveze ali druge države članice varšavskega pakta, bo morala podpisati dvostranski sporazum s to državo. V sporazumu bodo morala biti tudi navedena vo. jaška oporišča na ozemlju države, ki bo zahtevala pomoč. Poleg tega bi Romunija želela, naj bi se vrhovno poveljstvo čet varšavskega pakta, ki je bilo do sedaj vedno poverjeno sovjetskemu častniku, periodično vrstilo med vsem državami članicami. Romunska vlada zahteva baje tudi, naj se o morebitni uporabi taktičnega ali strateškega atomskega orožja prej sporazumejo med državami članicami. Romunski dokument načenja tudi nekatera vprašanja, ki se tičejo SEV. Podoben dokument, ki pa s* je tikal samo SEV (Svet za vzajemno gospodarsko pomoč) so Ro. muni izročili sovjetski vladi leta 1961.
V NEDELJO OB ZABLATNIŠKEM JEZERU V KOROŠKI PODJUNI
Prvo bratsko srečanje Slovencev iz Avstrije in Italije na Koroškem
(Nadaljevanje s 1. strani)
Jevnih imen, si lahko predstavljamo reakcijo teh krogov, te bi vlada končno pristopila k reševanju bistvenih vprašanj člena 7. Koroški Slovenci smo svoje predloge postavili že pred desetimi leti v Spomenici koroških Slovencev in smatramo, da je le ta slej ko prej kažipot za znosno in sprejemljivo rešitev v korist mirnega sožitja v deželi. Koroška nikdar ni bila v nevarnosti zaradi tega, ker so upoštevali upravičene želje avtohtonega ljudstva na meji, ampak vedno le tedaj, ko so nestrpneži hoteli zbrisati vse sledi domačega slovenskega ljudstva. Ce ti nestrpneži že ne morejo govoriti drugače kot o nevarnosti za meje, potem drži samo eno: najbolj mirna in najbolj zaščitena meja je zadovoljno ljudstvo, ki brez strahu za svoj obstoj lahko v svobodnem — ob uživanju polnopravnih pravic — in mirnem sožitju z narodom sosedom tekmuje za čim hitrejši kulturni in gospodarski razvoj. To in samo to je želja in zahteva slovenskega ljudstva na Koroškem.«
Nato je navzoče nagovoril Boris Race, predsednik Slovensko kulturno gospodarske zveze iz Trsta ter po pozdravu med drugim dejal:
«Grenka je usoda narodne manjšine. Njenim pripadnikom je naloženo dvojno breme. Poleg boja za vsakdanji kruh in za splošne demokratične pravice, ki ga bijejo skupaj z drugimi državljani države, v kateri živijo, morajo na vsakem koraku terjati pravice -za svojo narodnost, za svoj jezik, za svojo šolo in morajo biti vedno na straži, da ne bo okrnjeno tisto, kar so si s tolikimi napori in težkočami priborili.
«Slovenci v Italiji imamo še mnogo, še preveč nerešenih vprašanj.
niti predvsem vključitev Slovenca-socialista v tržaški občinski odbor v lanskem juliju. Dotlej je bilo namreč za tržaške vladajoče kroge v veljavi nacionalistično stališče, da ne more in ne sme biti Slovencem v upravnem vodstvu mesta. Tudi v vodstvo goriške pokrajine in Občine sta bila po 40 letih pritegnjena Slovenca. Deželni svet dežele Furlanije — Julijske krajine je v zadnjem letu izglasoval omembe vredne ukrepe. Ni treba omenjati, da so vsemu temu besno nasprotovale nacionalistične in fašistične skupine, ki so bile — in to je treba še posebej in z velikim zadoščenjem poudariti — poražene in izolirane.
«To so spodbudna dejstva, ki bi nam morala obetati boljše čase, če bodo danes odločajoče politične sile hotele nadaljevati po poti, ki so jo po tolikih pomislekih in predsodkih izbrale. Seveda ne sme naša manjšina stati ob strani in samo opazovati, kaj se bo zgodilo.
«Zdi se mi potrebno, da še jasneje poudarjam, kar sem malo prej omenil, da se je pri nas odnos do manjšine spremenil, predvsem zaradi demokratičnejše smeri celotne italijanske notranje politike. Ponovno je bilo torej potrjeno znano načelo, da se morajo uspehi boja za demokracijo nujno odražati tudi v odnosu do narodnostne manjšine, da je torej boj za demokracijo hkrati tudi boj za pravice narodnostne manjšine. Naravni zaključek za pripadnike manjšine je torej, da se že zaradi lastnih narodnostnih koristi ne izolirajo od splošnega dogajanja v državi, da se vanjo vključijo in pomagajo potiskati naprej voz napredka. Kot je res, da je boj narodnostne manjšine za svoje pravice napreden, tako bodo njeni sadovi pristnejši in trajnejši, če bodo dozoreli v vzduš-
Predsednik SKGZ Boris Race (levo) in predsednik SPZ dr. Robert Hlavaty (v sredi) t pogovoru s predstavnikom italijanskega konzu lata v Celovcu Vidonijem
Letos poteče sto let, odkar pripada Beneška Slovenija Italiji. Kljub temu, da so prešli v meje Italije s plebiscitom in da je uradno priznana njihova lojalnost, jim v teh sto letih ni bila dana najmanjša narodnostna pravica: nasprotno, z občudovanja vredno vztrajnostjo in sistematičnostjo se odpravlja še tisto, kar je slovenskega. Vedno manj slovenske besede je v cerkvah, ker je število slovenskih duhovnikov med beneškimi Slovenci načrtno vedno manjše, otroke v najbolj zakotni vasi vabijo v otroške vrtce, kjer ne smejo spregovoriti v materinem jeziku — podobno kot v vseh tamkajšnjih šolah — zato da bodo prej pozabili besede, ki jih sprejemajo iz materinih ust.
Kimamo državno ustavo iz leta 1948, ki je napredna in ki zagotavlja enakopravnost vseh državljanov ter zaščito narodnostnih manjšin. Ta ustava se torej — nasprotno kot na Južnem Tirolskem in v Aosti — v odnosu do beneških Slovencev ne izvaja, toda ne izvaja se v celoti niti na Goriškem. Goriški Slovenci imajo sicer šole v svojem Jeziku, toda v javnosti nima slovenski jezik nobene pravice, še vedno je v veljavi zakon, ki prepoveduje slovenska osebna imena.
((Tržaški Slovenci so s formalne strani najbolj zaščiteni del slovenske manjšine. Londonski sporazum iz leta 1954 vsebuje tudi Posebni statut, kjer so nadrobno naštete pravice, ki jih morajo Slovenci na Tržaškem uživati. Sadovi tega sporazuma so na raznih področjih nesporni in se kažejo predvsem v po-mirjenju, v vzpostavitvi dobrih sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, v odprtju meje in drugo. Toda kakšna počasnost v izvajanju Posebna statuta! Kolikim izgovorom, izmikanjem, zvijačnosti, omalovaževanjem in odkritim nasprotovanjem vseh členov statuta s strani odgovornih ljudi smo bili priča v preteklih 12 letih. Gotovo, da taka počasnost in postopek ni nič novega tudi za vas, koroški Slovenci.
((Izražamo svoje nezadovoljstvo, da ne uživamo še vseh pravic in da nismo deležni vse zaščite, ki jih določata ustava in Londonski sporazum Preteklo je že dosti let, da bi se vsa določila, tudi postopno, izvajala. Hkrati nočemo mimo zelo važne ugotovitve. Položaj pred ne-kaj leti je bil bistveno slabši. Napori naprednih sil v italijanski re-publiki so prav v tej dobi, v teh preteklih letih, začeli kazati vidnejše uspehe. Vse se Je premaknilo v naprednejšo smer. V vodstvo države so vstopile sveže sile, tako da Je program današnje vlade neprimerno naprednejši kot so bili prejšnji. Vse to se nujno mora odražati v večji ali manjši meri na vseh področjih političnega in družbenega življenja v državi. Tudi stališča strank, ki so bile v vsej povojni dobi na krmilu, so se v tej novi situaciji do raznih vprašanj v marsičem spremenila. In moramo z zadovoljstvom poudariti, da so današnji pogledi teh strank na našo manjšino na Tržaškem in Goriškem ___žal glede Benečije tega še ne moremo ugotoviti — v nekaterih bistvenih točkah drugačni. Vse to Je 1 že omenjeno pomiritvijo med Italijo in Jugoslavijo ustvarilo najprej novo vzdušje z vedno manj primeri nestrpnosti in naraščajočo pripravljenostjo o naših zadevah razpravljati in tudi nam v prid nekaj ukreniti.
«Ce Je s tem v zvezi treba navesti kak primer, potem moramo ome-
ju napredka, ker bodo njegov naraven plod in ne taktična poteza ali volilni računi. Tudi narodnostna manjšina mora torej v naporih aa svoj obstanek in rast izbrati pravo pot, ki bo najprej prijeljala do uspehov,« je poudaril predsednik SKGZ in svoj govor takole zaključil:
«Dragi koroški bratje, mnogo primerjav s svojim položajem ste lahko napravili ob tem kratkem prikazu položaja Slovencev v Italiji. Z današnjim bratskim sreča njem pričenjamo na svečan in prazničen način s tesnejšim sodelovanjem med našimi organizacijami med vami, Slovenci Iz Avstrije in nami, Slovenci iz Italije. Izmenjali si bomo izkušnje, ki bodo obojim koristne. S tesno povezanostjo z matičnim narodom v Jugoslaviji, ki s stalno pozornostjo sledi, ka ko njegova sestavna dela v obeh sosednih državah živita in z oporo, ki si jo bomo nudili med seboj, bomo lažje premagovali naše težave. — Naj živi bratsko sodelovanje med Slovenci iz Avstrije in Italije!«
Sledil je pozdrav dr. Roberta Hlavatyja, predsednika Slovenske prosvetne zveze Slovencev v Italiji ki je poudaril prizadevanje naših ljudi, da dvigajo prosvetno kulturno raven našega človeka.
«V tem prizadevanju črpate vi kakor tudi mi, iz istih virov in zakladov našega naroda tisto kulturno bogastvo, katero nam pomaga krepiti našo narodno zavest in ohraniti naše otroke in naše potomce v veri v nas same in v nar šo prihodnost prav tako, kot so imeli naši očetje vero vase, ki je ohranila naš rod vsa dolga stoletja naše težke, toda lepe zgodovine.
«In tu mislim v prvi vrsti, poleg našega jezika, na našo pesem, katera bo danes na tem srečanju spregovorila glasno našim srcem.
»Naša slovenska pesem je bila vselej tista spodbudna sila, ki je bodrila in tolažila naše ljudi tudi v najtežjih časih naše zgodovine. S pesmijo je dajal naš narod izraza svojim čustvom žalosti, pa tudi veselja in ponosa v dneh zmage nad tistimi, ki so nas po krivici sodili in obsodili.
«Mi, zamejski Slovenci, iz Primorske v Italiji, smo vam koroškim rojakom hvaležni, da ste nas sprejeli kot prave brate in da ste nam omogočili to srečanje, ki bo ostalo zapisano v naši skupni zgodovini. Današnje srečanje v vaši lepi koroški deželi naj bo dokaz, da gre človeštvo naprej v razvoju odnosov med narodi, ki prihajajo do prepričanja, da je le mimo sožitje med narodi in medsebojno spoštovanje ob zaščiti pravic vsakega naroda, edino poroštvo srečnejše in lepše prihodnosti vsega človeštva.
«Naša najtoplejša želja Je, da se vam prijateljsko in bratsko oddolžimo za vašo gostoljubnost. Zato vas v imenu Slovenske prosvetne zveze in v imenu vseh nas, ki smo prišli k vam, najprisrčneje vabim, da pridete k nam na Primorsko, da bomo tudi v naši ožji domovini s slovensko pesmijo potrdili naše bratstvo in vero v našo pravično narodno bodočnost. Na svidenje na Primorskem!«
Nato Je v nemščini spregovoril deželni poslanec Josef Lubas, ki Je hkrati tudi župan v 2elezni Kapli. Prinesel je pozdrave deželnega glavarja dr. Sime ter v svojem kratkem nagovoru poudaril predvsem nujnost strpnosti med
obema narodnostima kot pogoj miroljubnega sožitja. Se prav posebej pa je poudaril dobre odnose med Avstrijo in Jugoslavijo, ki so se doslej razvijali na višji ravni, medtem ko je želja deželne vlade in deželnega glavarja, da bi se zlasti kulturni stiki začeli tudi na občinski ravni. Njegov govor je prevedel v slovenščino predsednik ZSO dr. Zwitter.
Glavni del programa tega zgodovinskega srečanja zamejskih Slovencev pa je bil nastop združenih in ločenih pevskih zborov iz Italije in Koroške. Iz Trsta in Gorice so se pevci pripeljali v šestih avtobusih že v soboto, tako da so si ogledali že pred nastopom številne prelepe koroške kraje, o čemer pa bomo obširneje poročali v naši prihodnji mesečni prilogi ((Prosveta«. Za nastop je bil pripravljen za to priložnost nalašč prirejen prostor nad Zablatniškim jezerom, kjer so imeli pevci po II. uri v nedeljo prvo in edino skupno vajo.
Nastopilo je okrog 450 pevcev in pevk. Prireditev je uspela ne samo zaradi odličnega petja nastopajočih temveč tudi zaradi lepega vremena. Kot je bilo napovedano, so po govorih najprej nastopili združeni mešani zbori Slovenske prosvetne zveze s Koroškega in Slovenske prosvetne zveze iz Italije. Zapeli so dve pesmi, in sicer Gob-čevo «Koroško» pod vodstvom koroškega pevovodje Vladimira Prašnika in Vrabčevo «Kej me beš ta-ku zamera« pod vodstvom Tržačana Svetka Grčiča. Sledili so moški zbori naše prosvetne zveze s Si monitijevo «Le vkup uboga gmajna« so pevovodjo Mirkom Guštinom, medtem ko je goriški pevo vodja Silvan Križmančič vodil Adamičevo ((Zdravico«.
Za goste iz Trsta in Gorice je pomenil nastop koroških mešanih zborov, ki je sledil našim moškim pevskim zborov, še prav poseben dogodek. Korošči in Korošice so zapeli Kemjakovo «Oj ti norčava gvava« in Adamičevo «V gozdu« zopet pod vodstvom Prašnika. Nato pa so samo moški zbori s Koroške zapeli Foersterjevo ((Planinsko« in Maroltovo ((Juhe, vigred približa se«. Vodil jih je koroški pevovodja Hartman Potem pa so se s koroškimi mešanimi zbori pomerili naši mešani zbori, ki so pod vodstvom Erminija Ambroze-ta zapeli Vrabčevo «Bilečanko», ((Slovensko pesem« pa pod vodstvom samega avtorja, našega popularnega Ubalda Vrabca.
Višek nastopa so bile štiri pesmi, ki so jih za zaključek zapeli združeni moški zbori obeh prosvetnih zvez. Pod vodstvom Valentina Hartmana so izvajali Devovo «čej so tiste stezice«, nato pa »Juhe, pojdem v Škufce« pod vodstvom koroškega skladatelja in avtorja te popularne koroške pesmi Pavla Kemjaka. Naš Ignacij Ota pa je dirigiral Bučarjevo »Tam, kjer pisana so polja«. Krona tega mogočnega pevskega nastopa je bila seveda Vrabčeva ((Zdravica«, ki je pod vodstvom samega avtorja navzoče v resnici navdušila.
Po končanem sporedu je igrala in udeležence srečanja zabavala glasba na pihala iz Raven. Toda veselje in zabava nista mogla dolgo trajati, kajti Trst in Gorica sta daleč in še pred 18. ure so se morali gostje iz Italije že odpeljati proti domu. Ostal je samo še pevski zbor Prosek-Kontovel, ki je ob navdušenju Korošic in Korošcev v Breznikovi restavraciji še dolgo prepeval.
Kot smo poročali, je imel ta zbor na programu tudi koncert v Kranju v tamkajšnjem ((Prešernovem gledališču«, in sicer že v soboto zvečer ob 20.30 uri, ko se je na poti na Koroško ustavil tudi v tem najbolj industrijskem mestu Slovenije na vabilo tamkajšnjih pro-svetarjev. ki pa so bili glede udeležbe občinstva nekoliko skeptični, ker se Kranj ob sobotah po navadi popolnoma «izprazni», saj je že precej časa uveden tak tedenski umik, da tovarne ob sobotah ne delajo. Toda zmotili so se, kajti Kranjčani so skoraj popolnoma napolnili «Prešemovo gledališče« ter zavzeti poslušali naše odlične pevce, ki so pod vodstvom Ignacija Ote izvajali svoj ((železni« program — razen Kemjakove «Moj-cej«, ki je odpadla zaradi obolelosti solista. V prvem delu so Mii na programu Croce, Miolli, Monte-verdi-Tomc in Gallus, nato pa črnska «Deep river«, Otov «Devina», Sre-botn.jakova ((Kolona«, Delakova »Zimska vožnja« ter Gotovčeva «Pjesma žitonoša«. V drugem delu pa so Kranjčanom najbolj ugajale, poleg Maroltove ((Ribniške«, tržaške narodne v priredbi Milana Per-tota (Peščalka, Nevzesta lebjezen, Z slovu in U Leblan). Poleg teh so naši pevci zapeli še Prelovčevo «Oj Doberdob«, Kuharjevo »Vrtec ogradila bodem«, Otovo ((Temno noč«, Simonitijevo «Lastovkam» ter Bučarjevo «Devča pa v hartlcu«, dodali pa so na zahteva občinstva še »Gorenjce«.
Ob zaključku programa je tržaške goste na kratko pozdravil predstavnik kranjske občine in pa daroval venec, ravnatelj kranjske
glasbene šole Likar pa je s prisrčnim pozdravom prinesel tudi rože in ves čas skrbel, da je bilo gostom kratkotrajno bivanje v Kranju kar najbolj ugodno.
Pevci s Proseka in Kontovela so med potjo iz Trsta v Kranj obiskali v Ljubljani svojega nekdanjega dolgoletnega zvestega pevovodja Milana Pertota, ki sedaj zaradi bolezni stalno živi v glavnem mestu Slovenije. Srečanje je bilo naravnost ganljivo in pevci so mu zapeli nekaj pesmi, kar je dolgoletnega tržaškega kulturnega delavca prav posebno razveselilo.
Brez dvoma ima to prvo večje srečanje zamejskih Slovencev še prav poseben pomen in pričakovati je, da se bodo podobna srečanja — kot so govorniki poudarili — redno ponavljala vsako leto. Seveda je organizacija srečanja zahtevala mnogo naporov tako koroške kakor tudi naše prosvetne zveze in zaslužijo organizatorji za svojo požrtvovalnost tudi javno pohvalo, med njimi pa še prav posebej tajnik naše zveze Edvin Švab, ki se je med vsemi še najbolj potrudil ter je bil poleg tega še med izvajanjem programa napovedovalec in fotograf hkrati. In še najbolj pa je treba pohvaliti pevce, ki jim ni bilo ne preveč truda in ne preveč osebnih žrtev, da so se pripravili za ta pomembni nastop. Pomisliti je namreč treba, da so pevci večinoma delavci, ki si čas za vaje in pripravljanje odtrgajo od svojega prostega časa, ki bi jim bil pogosto potreben kot počitek po delu. Naj jim bo v prijetno zavest, da je bil uspeh prireditve odvisen od njih, da so s svojim nastopom razveselili nele navzoče občinstvo temveč tudi vse tiste, ki jih sicer ni bilo na Koroškem, a njihovo delo spremljajo z največjim simpatijami.
Dr. Franci Zwitter
Boris Race
Dr. Robert Hlavaty
Joseph Lubas
niiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiil
VSAK DAN ŽRTVE RAZLIČNIH NESREČ
Strela je ubila dre zenski Pod usadom 13 mrtvih
V Franciji je bilo na «dan brez nesreč» - pripravljen s primerno propagando - «samo» 23 smrtnih primerov
PARIZ, 16. — «Samo» 23 mrtvih in 264 ranjenih je bilanca — še ne definitivna — »dneva brez nesreč«, ki ga je za preteklo soboto napovedala francoska «Prevention rou-tičre«. Organizatorji se lahko tolažijo vsaj s tem, da je bilo preteklo leto za enak dan 25 mrtvih.
CAGLIARI, 16. -— Ponoči se je na cesti Basilico-Cagliari neki «600» zaletel v motor, na katerem sta se peljala dva moška, stara 19 in 32 let. Takoj so ju odpeljali v bolnišnico, toda starejši je umrl že med prevozom, mlajši pa nekaj minut po prihodu v bolnišnico. Od treh oseb v «600» je pridržana prognoza za nekega 57-letnega moškega in njegovega 20-letnega sina, medtem ko bo drugi sin, star 18 let, ozdravel v 10 dneh.
LIMA, 16. — Pod usadom je našlo smrt 13 oseb, od teh šest žensk. To se je zgodilo v kraju Yauyos
ni. Vlada in KP SZ sta poslali sožalje svojcem žrtev; ki bodo prejeli tudi posebno pomoč. To je že draga rudniška nesreča v Ukrajini v zadnjih treh tednih, o kateri poročajo.
Opazovalci v Moskvi vidijo v teh poročilih kakor tudi v podrobnih poročilih o potresu v Taškentu znak za spremembo v sovjetski politiki, kolikor gre za poročila o nesrečah in katastrofah.
^ glecluli&ce
hlihtibbtvo
glabbu
Fortini j e v «manifest» na opatijskem srečanju
Uspela presaditev ledvice šimpanza
Danes ob 17,25 po TV direkten prenos starta «Gemini 9»
RIM, 16. — RAI-TV sporoča, da bo po nacionalnem televizijskem programu jutri ob 17.25 v povezavi s Cape Kennedyprek satelita direkten prenos izstrelitve ((Gemini 9».
v perujskih Andah približno 150 km od Lime. žrtve so kmečki prebivalci, ki jih je zajel usad, ki se je odtrgal z nekega hriba, kjer delajo cesto Canete-Yauyos.
GROSSETO, 18. — Dve žensiti, stari 41 in 34 let, sta nakladali seno na neki tovornjak, ko ju Je nenadoma zajela nevihta. Ženski Eta pravkar prekinili delo, ko ju je zadela strela in ju na mestu ubila.
MOSKVA, 16. — Danes zvečer je agencija Tass objavila, da je bilo več radarjev mrtvih in ranjenih zaradi ognja v nekem premogovniku pokrajine> Lugansk v Ukraji-
RIM, 16. — Anton Farina, mladenič s Sardinije, ki že devet dni živi z ledvico nekega šimpanza, je danes napravil prve korake. Zdravniki so mu dovolili, da vstane in da hodi v svoji bolniški sobi. Sedaj manjka manj kot 48 ur do dneva, ki ga je določil prof. Stefanini, kirurg, ki je opravil težko operacijo, za morebitno izjavo, da je bolnik izven nevarnosti. Farina, ki še niti ne ve, da ima šimpanzovo ledvico, se redno hrani. Delovanje organa, ki mu je bil presajen, se normalno razvija. Mladenič nima več vročine in kontrolni pregledi so zadovoljivi. Ce bo prestal tako imenovano kritično periodo, bo draga oseba na svetu z ledvico šimpanza. Prva oseba živi v Denveru v ZDA.
Pooperacijsko stanje Farine nadzorujejo z največji pozornostjo bodisi zaradi težkoče same operacije bodisi zaradi izrednosti poskusa. Mladenič je pod stalnimi kliničnimi kontrolami. Prof. Stefanini, ki bo prihodnjo sredo v vzdržavnem svetu za preiskave v uradni oblitd poročal o rezultatih poskusa, je često ob njegovi postelji. Kadar mu njegove delovne obveznosti kot kirurga in znanstvenika tega ne dopuščajo, mu o vsem poročajo njegovi asistenti, zlasti dr. Corte-sini, ki je odgovoren za ta oddelek.
Tudi stanje šimpanza, ki živi sedaj z eno samo ledvico, je dobro, žival, ki ima še vedno na trebuhu
obvezo čez zarezo, ki so ji jo napravili, ko so ji odvzeli ledvico, očitno ni prehudo občutila te operacije. Ves čas se premika po kletki, v kateri je zaprta, in je zelo živahna.
Objavljamo nadaljevanje poročila o drugem dnevu (v soboto) opatijskega srečanja jugoslovanskih in italijanskih književnikov, medtem ko bo še sledilo poročilo o zasedanju v nedeljo. Navedli smo, da je nastopil beneški pesnik Emilio Insgrd s svojo tezo o tako imenovani «vidljivh poeziji.
Po njegovem je avantgardna struja «vidljive» poezije edina o-blika nepripovedne (nenarativne poezije), ki zanima današnjo italijansko mlajšo pesniško generacijo. Insgrd, ki mu ne kaže odrekati jasnosti in nazornosti — je obrazložil s primeri v tem naj bi bilo bistvo «vidljive» poezije, ki sloni na grafiki likovnih elementih, ki jih beseda le dopolnjuje ter tako izgublja svoje prvenstvo v poeziji. Po njegovem je jezik, slovstvo, zgodovinsko o-draz meščanstva ter naj bi ta nova vrsta poezije, ki ne dela oblast jezika imela socialno napredno an-tiburžuazno vlogo. V potrdilo je navajal primer uspeha, ki ga žanjejo literarni večeri, demonstracije «vidljive» poezije pri širših slojih italijanske publike, ki je masovno sprejela tudi «vidljivo» poezijo potom posebnih tiskanih poštnih dopisnic kar po Insgrou priča o vitalnosti in komunikativnosti tovarstne nove poezije.
To je umetnost čutil ne besed, je dejal Insgrd.
Na tezo o protimeščanski revolucionarnosti «vidljive» poezije je Insgrdju in somišljenikom odgovoril Franco Fortini, ki je teze, ki so jih že dan prej obravnavali Zanzotto, Giudici, Bandini in on sam o odnosih književnost in občinstvo, zgoščeno in jasno povzel v nekakšnem «manifestu», ki ga je predložil kot osnovo za nadaljnjo razpravo. Pri tem se je odločno zavzel za jasno zavzemanje stališč, ter svoje in svojih somišljenikov stališča definiral kot «akt organiziranega frakcionaštva», ki je po njegovem potreben v korist zavzemanja jasnih pozicij.
S tem je na opatijskih razgovo rih v soboto prevladal pravzaprav medsebojni dialog med dvema strujama italijanskih književnikov, ki sta, dejali bi, čakali priložnost, da na «nevtralnem» opatijskem terenu ter ob prisotnosti jugoslovanskih književnikov kot prič išče-
Mešanl pevski zbor
ta razrešitve in potrditve za vP* šanja, ki jih zdaj najbolj l majo. Tudi to je ena simpatij značilnosti opatijskih srečanj■ Jugoslovanski književniki v f pravo za «vidljivo» poezijo ali F ti njej niso posegli a so jiI *v likim zanimanjem sledili. Kot 1 že lani dejal Oskar Davilo, J ena velikih koristi opatijskih skupnih srečanj tudi ta, da jug0'-s vanskim književnikom tudi goli neposreden pogled v osr nja vprašanja, ki se danes * šajo razreševati v eni od kultur, kakršna je italijanska, da verjetno je, da bodo jutri„ kateri tudi sami posegli s svof mi mislimi v zanimivo in * vprašanje.	.
Vsekakor kaže, da so ne*0 zaključne misli Fortinijevega * nifestan naletele na yufirosfotxWS, strani na ugoden odmev in so™*’' Ijenike, kot na primer: «SkuPJ ki jo zastopam,» je dejal ?or£
«se zavzema ne za lingvistično timno opredelitev, marveč za t no-kultumo,» ter nadaljeval ne ko takole: «Ne moremo se * njati, da je razvijanje jezikov elementov in njih zamenjava z kovnimi pripomočki tako vane «vidljive» poezije, kot to sli Insgrd ter somišljeniki, sa po sebi progresivno dejanje, Ki s tem izpodkopava temelje F ščanske družbe. Nasprotno hJ mo, da ima beseda kot izra~\, sredstvo sleherne književnosti lastni zgodovinski razvoj ter ima torej tudi danes in nap socialno progresivno vlogo» Verjetno je razprava o teh drugih stališčih ter mislih, izre nih v obilici na sobotnem «ur nem» sestanku v Kristalni dv°' ni, potekala še bolj živo P° hodu iz nje. Verjetno tudi, da v razpravo «neoficialno» le Pos*£. že nekateri jugoslovanski Knji* niki posebej na prijetni vožnp P morju na popoldanskem izletu Moščeniško Drago (ki mu žal ^ smo prisostvovali), ko jasnost enostavnost narave često Po™ ^ tudi ljudem do jasnejših ffl**‘* , razrešitev v njih zamotanih e ,, stenčnih vprašanjih.
Bržkone se je tudi še tam daljevala započeta in razvneta f prava, bodisi da so'se sogovorn izbirali po sorodnosti bodisi sprotnosti ali različnosti svojih v' gledov in stališč. Medsebojna °P f jajoča izmenjava in boj mnenj angažiranem prizadetem teka F odgovorov na ista vprašanja P0-lahko rečemo, prav glavno P membno obeležje teh opatijS dialogov. Vprašanja, o katerih pravljajo ob Kvarneru jugoslov ski in italijanski književniki, kakor niso
Zaradi nenadne vročine, ki Je mnoge med nami presenetila v še napol zimskih, napol spomladanskih oblačilih, nam je bila ta slika prava osvežitev. Poletno obleko z globokim hrbtnim izrezom, ki Je letos še posebno v modi, krasi naborek, ki obkroža izrez ter se na-
daljuje še na sprednjem delu žl-votka. Obleka Je iz cloqueta z velikim rožnatim vzorcem na črni podlagi ter Je primerna za popoldanske in večerne priložnosti.
(Fotografska služba Enle Italiano Moda — EIM — Turin)
Torej tuai lijuiuvi	,
morejo biti le deklarativni in *
enostavna in tudi njihovi razgovori
formirani, marveč živi, Prizadejl Saj je prav to njihova glavna m nost in pomen.	a
SILVO DORNI*
V Beogradu razstava o Thomasu Mannu
BEOGRAD, 16. — V pavlU0”?J v Masargkovi ulici v BeogM so danes odprli razstavo o ** . Ijenju in ustvarjalnem delu ne škega književnika in Nobelov ga nagrajenca Thomasa Mannm Razstavo sta organizirali književnikov Jugoslavije in thejev inštitut v Miinchenu. " razstavi, ki jo je projektu' ziiriški arhitekt in scenograf mens, je prikazano nad dve* eksponatov in številne fotograf*/' Otvoritve so se udeležili be grajski književniki in javni a lavci.
Knjige, ki so šle najbolj v prodajo pretekli teden
RIM, 16. — V preteklem lednd so šle najbolj v prodajo sledeč knjige (poleg imena založbe 1 v oklepaju številka mesta, Ki > je imela knjiga na lestvici Pe‘ nji teden):	,
1. Capote, «A sangue fredd (Garzanti, 2); 2. Bevilacgua, sta specie d'amore» (Rizzoli, *>’ 3. Prisco, «Una spirale di nebbio < (Rizzoli, S); 4. Sciascia, e A scuno il suo» (Einaudi, 3); 5-sola, sTempi memorabiliu	.
di, 9); 6. Revelli, «La strada <« Davai« (Einaudi, 6); 7. BaldUl «Gridalo fortes (Einaudi); #• 5 deschi, «11 peso dello zaino» (G° zanti, 7); 9. Pegrefitte, «Gli cbrri’ (Longanesi, 7).
Hlllll■ll>ltlll■olllllllllltllMOoolllmlmmllllllmllmlllllltlllllOlloool1UlllllOHllll!MilllllMlllImllllllllmmlHlllllt1llllllmllltltllllllll1llllMlIlllltlOOlO<,,l,,l,
Ukradli so električni kabel ki je bil «vojaška tajnost»
LAKEHEATH (Anglija), 16. -Tatovi so ukradli podzemeljski e-lektrični kabel, dolg 2 kilometra in pol, po katerem je prihajala e-lektrična energija ameriškemu letalskemu oporišču v Lakeheathu v primeru, če je bil prekinjen normalni električni tok. Tatvino so odkrili, ko so tehniki pri neki kontroli hoteli uporabiti rezervni tok. Prejšnjo kontrolo so opravili 17. aprila.
Vojaške oblasti so izjavile policiji, da v oporišču nihče ni opazil tatvine kabla. Ameriški čast-
niki so *e toliko bolj v zadregi, ker je bil že sam obstoj kabla in pa njegova trasa »vojaška tajnost*, Kabel, obdan s svincem, je bil vreden približno 2000 šterlin-gov (okrog 3.5 milijona lir).
Čez 31 milijonov na «enatottu»
TURIN, 16.	— Plesni
Tommaso Grimaldi, ki je
učitelj star že
68
let, je v soboto dosegel ed> , dvanajstko na »Enallottu* v vS Italiji. Zanimivo je še, da so P ročila po radiu in televiziji v * boto zvečer navajala, da ni n° .f ne dvanajstke. Danes dopoldne J šel Grimaldi na pokrajinsko ragj nateljstvo »enallotta* ter P0*18^ svoj obrazec. Izkuzalo se je> ,g je zadeva točna; očitno je nek pri pregledovanju zmagoviti ** pec spregledal, Grimaldi bo P jel 31 milijonov 760.000, kar je ® slej največji dobitek na »ena*1 tu*.
DECENTRALIZACIJA GOSPODARSTVA v BOLGARIJI
Poizkusi z novim sistemom načrtovanja
Dosedanji sistem ne odgovarja več potrebam današnjega razvoja - Teze politbiroja CK KPB - Poudarek na odpravi pretiranega centralizma v upravljanju in subjektivizma v načrtovanju
SOFIJA, 16, — Dosedanji sistem Mrtovanja, čeprav je odigral vid-0 vlogo v razvoju bolgarskega gospodarstva, po oceni politbiroja . KPB ne odgovarja več njego-današnjim potrebam in zahte-Enega od razlogov za to Podstavlja centralizem, ki zmanj-Je vlogo gospodarskega računa,
Onodka in drugih ekonomskih či-teljev, s čimer se praktično ovi-stva°V'S tehnione ravni gospodar-
Poizkusi z novim sistemom na-ovanJa in vodenja gospodar-a so se začeli lani aprila. Novi iem omogoča izboljšanje finanč-j®? položaja podjetij ter dvig do-oakov državnega proračuna, vrhu drf& pa tudi spodbuja podjetja k seganju boljših rezultatov.
■ . novem sistemu načrtovanja konec lanskega leta objavil svo-” teze politbiro CK KPB, s temi zvezi pa so se zatem vse do da-žah V0<iile široke diskusije. V te-t , Je Poudarjena neodložljiva po-tirBa’ da se Povsem odpravi pre-ani centralizem v načrtovanju i, ®e*°dah administriranja, sub-sta iVizera ™ birokratizem v se-nn, v u ter izpolnjevanju pla-bnrt’ tudi> da se ustvarijo spodaj®.3 sredstva in elementi ter kol ? ,ustrezni pogoji v delovnih nai tiVih za dosego realnih in do ^.Jvečje mere učinkovitih planov, s, .* odgovarjali tako potrebam kot kotektivov kot tudi družbe celote. Osnovni smoter nove-nia Sls*'ema načrtovanja in vode-tov g0sP°darstva je, da se zago-i nagel ter učinkovit razvoj °0sPodarstv~ *-n°st dela.
V novem gospodarskem sistemu se daje nova vsebina tudi pogodbenim odnosom med gospodarskimi organizacijami, in sicer z omejevanjem administrativno-distribu-tivnih metod v gospodarstvu ter s krepitvijo ekonomskih odnosov med gospodarskimi organizacijami.
Formiranje cen v novem sistemu zavzema posebno mesto. Poglavitno načelo je, da se ustvarjajo na osnovi zakona vrednosti v pogojih načrtovanja socialističnega gospodarstva. Dejansko morajo cene popolneje odražati proizvodne stroške, vendar pa bo vlada po svojih organih še naprej določala cene osnovnih proizvodov, sredstev za proizvodnjo potrošnega blaga.
Z novim gospodarskim sistemom se želi pospešiti tehnični napredek ter ga usmeriti v proizvodnjo, nadalje doseči visoka
„	ler učinkovit razvoj
nnJ?°darstva in poveča produktiv-ust dela.
hieL na6rtovanju bodo osrednje t0 zavzemali petletni perspek-Piani. Politbiro smatra — je
dan- no v tezah - da Je v se-jj j! iazi razvoja potrebno uve-
VaJ Jat* naslednje obsežne pokazo-®' določati obseg osnovne pro-cii°t 6’ meJe kapitalnih investi-izvoz ^evizrd režim v uvozu in
j^vi gospodarski sistem zajema t - sklad za plače, ki se urejuje VQvP0^i° dolgoročnih normatl-tivn’oRHklajenlh z dvigom produk-čali	normative bodo dolo-
njj, °srednji organi. Ena od osnov-turtj ^adilnosti novega sistema Je kori$z°S?edne^Se ^ P0P0inejše iz-fa^o	materialne zainteresi-
ter odgovornosti v delov-
^ kolektivih.
lavcaterialna nerada vsakega de-kretn h6 °dvisna od njegovih kon-tudi " rezultatov na delu, kot neg dd splošnega uspeha celot-tneznt?olelctiva- Pomeni, da posa-izDoi h 111 zainteresiran samo za tudi*7 sv°Je norme, marveč Plač«^ uspeb kolektiva nasploh. net). delavcev in nameščencev so regm^dno odvisne od končnega 8anizacT n^egove gospodarske or-
go^Pa Pomenijo in kakšno vlo-katenv,^0 Proizvodni komiteji, po čevaj se bo razvijalo in uresni-skem° sam°uPravljanje v bolgar-Uje ^gospodarstvu? Samoupravlja-spio^diaja. najprej do izraza na ten, 111 skupščini kolektiva, a za-čeneeV oltviru od le-te opolnomo-Njego Proizvodnega komiteja. vijaK va osnovna naloga Je, da raz-izboi,?- izpopolnjuje proizvodnjo, Veču,- U e nJeno kvaliteto ter pokor t rentabHnost podjetja, ka-dohodk^' da pravilno razdeljuje
raven specializacije in kooperacije v nacionalnih ter meddržavnih merilih. Vse to, spričo tega, zahteva neodložljivo združitev podjetij. Novi sistem favorizira ustanavljanje državnih poslovnih skupnosti, kvalitetno novo in popolnejšo organizacijsko obliko vodenja nekaterih skupin podjetij, da bi se povečale produktivnost, učinkovitost in rentabilnost proizvodnje.
Podjetja, ki pristopajo k poslovnim skupnostim, delujejo na principu gospodarskega računa, a zveze med njimi se ostvarjajo na osnovi sporazuma o blagovno-de-namih odnosih. Dohodek slehernega podjetja je odvisen izključno od njegove gospodarske dejavnosti in nanj ne morejo vplivati rezultati, ki so bili doseženi v drugih gospodarskih organizacijah.
N. KIRKOV
V Graiišiu v Slovenski Istri so odkrili spomenik padlim
Na štirih marmornatih ploščah je vklesanih 107 imen domačinov, ki so padli v NOB, ali umrli v nacističnih taboriščih
.. •
z.Ji'
V soboto je bila v Ljubljani otvoritev mednarodnega sejma obmejne blagovne izmenjave «AIpe Adria*. Otvoritve sta se med drugimi udeležila tudi podpredsednik skupščine Slovenije dr. Marjan Brecelj in predsednik izvršnega sveta Slovenije Janko Smole.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuimiiiifiimiiiimiiiiiiiimiim«
PRED NOVIM AMERIŠKIM VESOLJSKIM POSKUSOM
Naloge Stafforda in Cernana
ne bodo lahke
Večkratni vesoljski sestanek - «No-vinec» Cernan se bo dve uri «spre-hajal» po vesolju in bo popolnoma «neodvisen» od svoje ladje
CAPE KENNEDY, 16. — Po dosedanjih vesteh se zaključne priprave za polet dveh ameriških kozmonavtov z vesoljsko ladjo «Gemini 9» nadaljujejo «v najboljših pogojih«. Po istih vesteh se bo danes ob 17.39 začelo tudi tako imenovano »vzvratno štetje«, ki bi moralo trajati 24 ur, in se bo potemtakem zaključilo jutri ob 17.30, ki bi se kozmonavta Thomas Stafrod in Eugene Cernan morala pognati v vesolje. Ker pa ne moremo in ne maramo biti preroki, se bomo pri tem svojem prikazu omejili na opis nalog tega poskusa in na predviden potek
podviga, kajti, kakor je znano, se morejo kaj lahko računi sprevreči. Dosedanje izkušnje so namreč dokazale, da se pri pripravah za te podvige vedno ali skoraj vedno kaj zaplete in se nato ves načrt časovno premakne: včasih za kako uro, včasih tudi za kak dan. Da se med pripravami kaj zaplete, je povsem razumljivo, saj podobni poskusi niso majhna stvar in je v sklopu zelo številnih in delikatnih mehanizmov vedno možno, da kaj odpove. Poleg tega gre pogosto tudi za nepričakovane spremembe vremenskih razmer tako na področju izstre-
.................
Novi Pasolinijev film in kritika
da pravilno razdeljuje in sistematično izpoi delovne pogoje delavcev.
PARIZ, 16. — Mnenja o najnovejšem filmu icUccellacci e uccellini« Pier Paola Pasolinija, ki je bil prikazan na festivalu v Cannesu, so zelo različna m deljena. Da, ta mnenja in ocene so si celo zelo nasprotna. Nekateri ga označujejo, oziroma pravijo o njem, da je hermetičen, drugi, da je naiven, tretji stoje na stališču, da je vulgaren, dvoumen itd.
Kritik časopisa «Parisien li-bere« zadržano ugotavlja, da predstavlja Pasolini prepričljivo osebnost filmskega sveta tostran Alp, v omenjenem filmu pa da je skušal prikazati nekatere človeške posebnosti s pomočjo nekakšnih čudnih odnosov med ljudmi in ptiči. Zelo kategorična je ocena, ki jo je bil dal v časopisu «Combat» Hen-ry Chapier. Le-ta v imenu ((moralnih načel« Pasolinijev film zavrača, obenem pa zagotavlja, da ima tudi pravico do tega, v kolikor ((Pasolini ni nikoli so-
dil med velike filmske ustvarjalce, če se upošteva, da inteligenca in najbolj negativni ter uničevalni duh nista nikoli zadoščala za ustvaritev dobrega filma. Pristavil še bom,« pravi Henry Chapier, «da kar zadeva slike, oziroma podobe, se njihova karikatura in grdost povsem skladata z njegovim duhom, ki hoče uničevati s pomočjo farse. Očitno Pasol-ini ravna napak, ko želj zasledovati toliko ciljev hkrati. Poetičnost in liričnost sta deloma rešila njegov ((Evangelij po sv. Mateju«. Z «Uccellac-oi e uccellini« pa mu je maska padla z obraza in nikakor se ne bo mogel čuditi, če se mu bo dobro pogledalo V obraz.«
Vtem ko Steve Passeur («L’Au-rore«) govori o »komični paraboli« in o »dokaj hermetičnem filmu«, pa Samuel Lachize («L’Humanite») pravi, da nam Pasolini nudi ((nevezano in zabavno delo, ne da bi bilo komično, ki je hkrati presenetljivo dvoumno.
TOREK, 17. MAJA 1966
_	_	/-Wkrr»a antrilofflia* 10 30 Sola:	orkestri; 10.15 Iz opere «EvgeniJ
Radio Trst A	11P15 Pianist Aleksander Uninsky; Onjegin>>; 11.00 TnrisUčni ^
IrSlMHTl
nffissss
IMS?
^	;t°° plt	II program	JS£wfS!«nK mSodSh kri*-
lodiio	19-30 Romantične me-	r* a	r»nHih* 19 05 Glasbene razgledni-
fnotivi- 20y(Trvfip2rt; ,2^-35 1Sodo^11 8'°° ^utraSrJaHElaSba:Q?k00m°aJn M^ ŽO.OO^Zbor «Stiv Naukov«; dram-!«!.21-00 PreEled slovenske Domenico Modugno; 9.35 Pisan QW Radiiska }gra _ DUrren-23,0?Ptikej 2200 pleSite 2 naml:	spored; 10.35 Nove ital. pesmi;	Vstranitzkv in narodni Ju-
us Penrtor^vi.	if05 vesela glasba; 11.40 Skladbe mau-	.*--
za orkester; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15.00 Plošče za
diz.oo nesite l
penderecki: Koncert
.	Trst
13 jV05 Plošče; 12.25 Tretja stran; lom J,uke b<«; 14125 Anita Pit-■ «La grande rotatlva«.
Koper
poletje; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Koi
matt: «Stranltzky In narodni Ju nak»; 21.35 Iz fonoteke radia Koper; 22.10 Nočni koncert; 23.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
8.30 Sola; 17.30 Dnevnik; 17.45
Koncert v miniaturi; 16.00 Rapso dija; 16.55 Pogovorimo se o glas-
„	bi; 17.35 Mala enciklopedija; 18.35	----------- ----
Koper	Enotni razred; 18.50	Vaši izbran-	Spored za najmlajše;	18.45 Pla-
,J-I5 Jutrania	n nn ntro- ci; 19.50 Giro dTtalia; 20.10 Na- valnl šport; 19.45 Športne vesti
Kotiček	{j 20 Jean	ThSemam	gradno tekmovanje	«Pozor na ri-	ln ital. kronike; 20.40	Dnevni.c;
i .3° Današnii' Lvci"	11	45	Nove	tem«; 21.10 Spored	Iz New Yor-	21.00 Film »Lo scerlffo	di ferro«
Plošče:	h	ka: 21.40 Glasba v	večeru; 22.15	22.15 Umetnostna oddaja; 23.00
13.40 Pevski zbor iz M1r- •lftzz 14.00 Za mlade poslušalce;
II. kanal
15.45	i8.3o FltaskTprfgled; 18.55 V. 21.00 Dnevnik; 21.15 Sportai ted-
pr!t!aCe	18.20 Srečanje s pareto, gospodarstvenik ln soclo- nlk; 22.00 Plošče za poletje,
jjljocetom Bevkom; 16.35 Mali iolr 19.30 Vsakovečeml koncert; pevri ori velik'h mojstrov; 17 00	20 30 Revija revij; 20.40 Bachove
l8nn ’ r.17,45 G>asba in fantazija; sk'iadbe; 21.20 Chopinove klavir-VeSH. pJ«nos RL; 19.00 športne ske skladbe; 21.50 Glasbena vzg-> kes,*; 19-30 Prenos RL; 22.15 Or- ia v Italiji; 22.30 Na sporedu B. lahkTj ^,aenpfer; 22 35 Glasba za Bartok.
Nacionalni program	Slovenija
M8?0 Jutranji pozdruv; 9.10 Stra- 8.05 Glasbena matineja; 8.55 celovečerni film; 21.25 Harlekin 111 lz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Škofjeloški muzej; 9.25 Zabavni TV igra; 22.15 Poročila.
Jug. televizija
16.55 Poročila; 17.00 Zaključni del festivala otroške pesmi; 18.15 Boj za obstanek — znanstv. film; 18.45 Moški komorni zbor iz Celja; 19.00 Svet na zaslonu; 19.45 Obzornik; 20.00 Uto Vilovito
lišča, kot tudi na področju, kjer bi se moral poskus zaključiti, ki vse načrte prekrižajo in je tedaj treba čakati na ugodnejše vremenske razmere.
Sicer pa preidimo raje h konkretnim načrtom odnosno nalogam že preizkušenega ameriškega kozmonavta Thomasa Stafforda in «novinca« Eugena Cernana: v trenutku, ko se bo v oblaku dima s štirinajstega iz-strelišča na Cape Kennedy dvignila raketa z vesoljsko ladjo na vrhu, se bosta najprej vesoljska ladja in raketa, nato pa sama vesoljska ladja pognali v lov na raketo «Agena», ki jo bodo 1 uro in 40 minut prej izstrelili z istega oporišča. Lov kozmonavtov Stafforda in Cernana se bo, po sedanjih računih, vršil z začetne razdalje 120.000 kilometrov. Uspeh tega njunega »lova« bo eden glavnih uspehov vsega tega podviga, kajti po 120.000 kilometrih, bi morala Stafford in Cernan dohiteti «Ageno» in se ji pridružiti, točneje povedano, bosta svojo ladjo morala priključiti ali »privezati« na «Ageno». To bo tretji »sestanek« v vesolju.
Kakor je znano, sta pred meseci ameriška kozmonavta David Scott in Neil Armstrong dohitela »tarčo«, prav tako raketo «Agena», ki so jo pred njima poslali na pot okoli Zemlje in jima je uspelo tudi svojo vesoljsko ladjo «privezati» na «A-geno«, vendar so se tedaj začele tiste znane motnje, ki so ameriška kozmonavta prisilile, da sta svoj poskus predčasno prekinila in se tudi prej vrnila na Zemljo kot bi se sicer: da obudimo spomin, bomo povedali, da se je tedaj vesoljska ladja s kozmonavtoma Scottom in Armstrongom začela zelo naglo vrteti okoli svoje osi in le prisebnosti obeh pogumnih astronavtov je treba pripisati vsaj delen uspeh tega poskusa in seveda tudi njuno rešitev, kajti kaj bi se bilo z njima zgodilo, če bi jima ne uspelo hladnokrvno odločati in svojo ladjo spraviti ponovno v normalno stanje.
Ameriška kozmonavta Stafford in Cernan bosta med svojim sedanjim poletom večkrat poskusila «privezati» svojo ladjo k »Ageni«. vendar ni to edina njuna naloga v tem poskusu. Ko bosta kozmonavta že 21 ur v vesolju, predvideva program njunega poleta tudi daljši sprehod kozmonavta Cernana P°
»vesoljski praznini«. ((Novinec« Cernan bo namreč zapustil vesoljsko ladjo in ostal izven nje dve uri in 25 minut. Seveda bo na svojo vesoljsko ladjo pričvrščen s tako imenovano »varnostno vrvjo«, ki bo dolga 38 metrov. Poleg tega pa bo njegova oprema tako popolna, da bo praktično neodvisen od kabi ne. To se pravi, da bo imel v svojem «nahrbtniku» dovolj zraka, posebne rakete za premikanje v vesolju, radijski telefon in še marsikaj, s čimer bo ne-| odvisno od kabino lahko živel
1 dve uri in pol ločen od svojega «oporišča» — vesoljske kabine
»Gemiiu 9».
Za razliko od prejšnjih kozmonavtov bo Cernan imel na sebi tudi posebno vesoljsko obleko ali tuto, ki ga bo ščitila pred morebitnimi meteoriti.
Kozmonavta sta te dni pospešila svoje priprave in zadnjič preizkusila svoje sposobnosti in opravila tudi tako imenovani simulirani polet, ki sta ga napravila včeraj. Sedaj pa sta se prepustila počitku v posebnem ambientu, ki mu pravijo «moon port«, torej »pristanišče na Luni«, ki je le nekaj milj oddaljeno od izstrelišča štirinajst, od koder se bosta odpravila na svoje potovanje okoli Zemlje.
Čeprav je bilo kozmonavtoma določeno, da se odpočijeta, se bosta ob pomoči strokovnjakov in insfruktrjev morala še enkrat preskusiti, seveda le teoretično, v vsem, kar ju čaka, še posebej kar zadeva sestanek njune kabine z »Ageno«.
Sinoči pa so tehniki še poslednjič pregledali vso opremo, ki jo bo mlajši kozmonavt Cernan nosil s seboj na svojem »sprehodu« po vesoljski praznini. Kakor je izrecno poudaril načelnik programa Gemini Chri-stopher Kraft, bo ta «sprehod» ((izredno tvegana prigoda«. Glede tega je rekel, da je dovolj pomisliti, kaj bi se bilo zgodilo z ameriškim kozmonavtom 16. marca letos, če bi se začela kabina vrteti okoli svoje osi, ko bi se kozmonavt znašel izven nje.
Vtem ko beležimo te priprave, prihajajo z oporišča Kenne-dy dobre vesti, ki pa se mešajo tudi z nekaterimi poznejšimi vestmi, kj pa niso več tako gotove, in sicer v zvezi z vremenom. Vtem ko meteorologi zatrjujejo, da bo ob izstrelitvi na Cape Kennedy vreme primerno, se kraju pristanka vesoljske ladje bližajo zračtvi tokovi, ki bi znali načrt sprevreči. Ostale priprave pa se nadaljujejo v popolnem redu.
A. C. W,
V tistih vaseh in zaselkih Slovenske Istre, ki se razteza od Kubeda proti hrvatskemu delu Istre, so imeli v nedeljo pomembno slavje: na križišču pri Gra-čiču so odkrili spomenik svojim padlim. Na obronku grička «Kra-šca», na katerem je velika in moderna osemletka, ki jo obiskuje okoli dvesto otrok, se vzpenja visok spomenik, za katerega je napravil načrte inž. Jože Breč, izdelal pa domači mojster Tu-ljik iz bližnjih Tuljakov, druga nestrokovna dela pa so opravili domačini s prostovoljnim delom.
Na spomeniku so štiri marmornate plošče, na katerih je vklesanih 107 imen domačinov, ki so padli v borbi proti naoifašizmu, ali umrli v nacističnih taboriščih. Za vasi in naselja — Kubed, Popetre, Poletiči, Butari, Tre. beše, Sočerga, Lukini, Movraž, Dvori, Smokvica in Gračišče — ki štejejo le nekaj nad tisoč prebivalcev, je to število žrtev razmeroma veliko. To pa n-i nič čudnega, kajti nekdanji komisar bataljona istrskega odreda Dušan Puh je v svojem svečanem govoru y nedeljo lepo poudaril, da primorsko ljudstvo ni začelo svojega odpora proti tujcu in borbe za svobodo šele tedaj, ko se je vključilo v narodnoosvobodilno borbo z ostalimi jugoslovanskimi narodi, pač pa se je borilo že stoletja, ker je to ljudstvo, ljudstvo Gradnikov, ljudstvo Velih Jož.
Kar velja za Slovensko primorje, velja tudi za ta del Istre. Qdpor proti fašizmu se je tod dejansko začel že z uporom, ko so se 15. maja leta 1921 v bližnjih Marezigah ljudje s puškami pognali proti fašistom, ki so pridrveli tja na tovornjakih, da bi jih pred volišči ustrahovali. In ta odpor se je nadaljeval ves čas fašizma in prišel do svojega vrhunca v letih narodnoosvobodilne vojne, ko se je v borbo vključilo vse ljudstvo, od otrok, do starcev. Zato se je nad njimi zdivjal sovražnikov bes. Oktobra ,1943 so v vasi pridrveli nacisti, ki so jih spremljalOašisfi, iri tedaj so vasi kot Kubed, Gračišče, Popetre, Poletiči in druge ((gorele kot bakle«, kakor je V nedeljo rekel bivši komisar Dušan Puh, ki je ob tem pribil, da se ljudje tega niso ustrašili, pač pa ponovno dokazali, kako se je treba boriti za svobodo.
V svojem nadaljnjem priložnostnem govoru je bivši komisar nanizal nekaj pomembnejših dogodkov iz tistih slavnih dni boja za svobodo in se posebej spominjal junaštva in požrtvovalnosti žensk, ki so podvojile svoje napore in ob pomanjkanju moške delovne sile obdelale sleherno krpo zemlje, da bi kos kruha ostal tudi za borce, za vojsko, kj ni tod nikoli naletela na zaprta vrata; spominjal se je tedanjih večernih pomenkov ob zasilnih ognjiščih požganih vasi, ko so se obujale težave in se izražale želje, ki so se spremenile v načrte in po vojni v resničnost: nastale so šole, v katerih se danes mladina šola v domačem jeziku, nastale so tovarne, v katerih dobi danes delo in kruh domačin, skozi dolino Rižane se že vije trasa nove železniške proge.
Več sto ljudi, ki so se iz bližnjih vasi zbrali na svečanosti, je pozorno poslušalo govornika in marsikatero oko je bilo rosno. Svojci so se spominjali svojih padlih, katerih imena se sedaj blestijo na lepem spomeniku, ki bo «v trajen spomin na tiste, ki so v tej borbi dali največ«.
Svečanosti, ki se je začela ob pol enajsti uri, so se udeležili tudi predsednik občinske skupščine Koper Dušan Barbič, ki je spomenik tudi odkril, nadalje sekretar občinskega odbora zveze komunistov Branko Gabršček, nekateri člani občinskega odbora zveze borcev iz Kopra, veliko bivših borvev iz okolice in Kopra, delegacija pokrajinskih vodstev KPI, PSIUP in PSI iz Mo-
dene, ki je te dni na obisku na obalnem področju Istre in nekateri domačini, ki sedaj žive drugod, tudi v zamejstvu.
Svečanost je začel predstavnik krajevne zveze borcev Ivan Jakomin, ki je najprej pozdravil navzoče svojce padlih, nato pa množico domačinov ter predstavnike oblasti in že omenjeno delegacijo iz Modene. Nato je predsednik občinske skupščine Koper Dušan Barbič ob treh salvah skupine borcev predvojaške vzgoje odkril spomenik, nakar je sledilo polaganje vencev, med katerimi sta bila tudi venca jugoslovanske ljudske armade in zveze borcev. Po slavnostnem govoru bivšega komisarja istrskega odreda Dušana Puha, ki smo ga že omenili, je sledil ša kulturni spored, v katerem so sodelovali otroci krajevne osemletne šole in dijaki koprskega slovenskega učiteljišča. Pevski zbor domače o-semletke je zapel več partizan skih pesmi in izvedel dve zborni recitaciji. Se posebno se je izkazal domači šolarček Miro Sa-vron s svojo recitacijo, nakar je
kulturni del sporeda končal z več pesmimi mešani zbor koprskega učiteljišča pod vodstvom svojega pevovodje prof. Hasla.
Od koncu kulturnega sporeda je svečanost končal predstavnik krajevne zveze borcev, kj se je zahvalil inž. Jožetu Brecu, ki je brezplačno odstopil načrt za spomenik in vsem tistim, ki so s prostovoljnim delom pomagali pri gradnji spomenika, nato pa je povabil svojce padlih ter povabljene goste na sprejem, ki jim ga je v krajevni šoli pripravil predsednik občinskega sveta Koper Dušan Barbič.
Tako pred samo svečanostjo, kot med njo in po njej je godba na pihala iz Kopra igrala partizanske in borbene pesmi, ki so po toliko letih ponovno spominjale na tiste hude, vendar pa tako slavne ljudi, ki so se ob zvokih istih pesmi borili in tudi padali junaki, ki so jim sedaj postavili spomenik «v trajen spomin in v zahvalo«, kakor je v svojem nagovoru rekel Ivan Jakomin.
FRANC UDOVIČ
Mladinski krožek na Opčinah pripravil dve lepi razstavi
V nedeljo so člani openskega mladinskega krožka organizirali v prosvetnem društvu na Opčinah dve zelo lepi razstavi, in sicer razstavo slovenske knjige ter razstavo slikarskih in kiparskih del dveh mladih vaščanov. Ker je razstava naletela na zelo lep sprejem med domačini, jo bodo v četrtek ponovili.
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4 ) Nimate še povsem jasnih poslovnih idej. Ne jemljite preveč resno nekaterih kritik.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Porazdelite svoje delo že v teku jutra. Prehodna potrtost.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Izmenjava izkušenj je vselej koristna. Tudi vaši najbližji vas docela še ne razumejo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Zelo ugoden dan za vsakršno propagandno delo. Iskreno navdušenje nad nepričakovanim uspehom.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Poverjena vam bo izredno zanimiva naloga. V ljubezni se nikakor ne ravnajte po nasvetih drugih.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S svojo zadržanostjo se boste popolnoma Izolirali. Napoveduje se vam zanimivo ljubezensko doživetje.
zumevanja med vami in ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Iz neke slepe ulice se boste rešili edinole s pomočjo intuicije. Ne nalagajte si novih moralnih obveznosti v zvezi s prijatelji.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Pričakujte že v teku jutra velik denarni uspeh in še posebno priznanje na svojem delovnem mestu. Edinstveno romantično doživetje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaš delovni načrt ni v skladu s stvarnostjo. Ne zanemarjajte preveč svojega zdravja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vest vam ne bo dovolila, da bi pristali na nekatere moralno dvomljive ponudbe. Skušajte nekoliko razvedriti ;b
ljubljeno osebo.
inimivo ljubezensko doživetje. ; RIBI (od 20.2. do 20.3.) Čaka TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) I vas zelo naporen delovni dan. Ce
_____1___n ennioin I niefo nnucam rroHnvnl IrH cnmi S CP-
Ne pripovedujte nikomur o svojeml najnovejšem načrtu. Poslabšanje ra-|
niste povsem zadovoljni sami s seboj. ne pripisujte krivde drugim.
PRIMORSKI DNEVNIK
17. MAJA 1966
***************

IV STUDIO UNO.
***************
NAGRADNO TEKMOVANJE, POVEZANO Z ODDAJO »STUDIO UNO« 14. MAJA 1966
Ime in priimek..........
Naslov.
L	
II.	
Odreži ln nalepi na poštno dopisnico ter naslovi na RA1 -Casella Postale 400, Torino.
•>§
Med vsako oddajo »STUDIO UNO« se bo izvajala pesem z ttall Janškim besedilom, v kateri bosta dve besedi izvirnega besedila zamenjani z dvema drugima besedama Televizijski gledalci, ki hočejo v »Studio Uno Qutz» tekmovati, morajo zamenjavo ugotoviti ln v ustreznih gornjih aveb predalčkih označiti tisti dve izvirni besedi Iz pesmi, id sta bili zamenjani Izrezani ln na poštno dopisnico nalepljeni stavni listki morajo prispeti na RAI — Casella Postale 400, Torino, do 18. ure prvega četrtka po oddaji, na katero se nanašajo
Med vsemi stavnimi listki, ki bodo vsebovali obe pravilni besedi lz izvirnega besedila pesmi, bodo vsak teden izžrebani; en avtomobil (alfa romeo giulia TI, ali fiat 1500. ali lancia fulvia 2 C) in 10 nagrad, ki bodo obstajale vsaka v bonu po 150 000 lir za nakup knjig ter v motoskuterju (lambreta 50 ali vespa 50).
Med tekmovalnimi listki ki bodo vsebovali točno označbo le ene Izmed dveh besed izvirnega besedila, ki sta bili zamenjani, bo Izžrebana količina prehrambenega blaga v trgovski vrednosti 700.000 Ur (piščanci, nemastno svtnjsko meso, (ajca, oljčno olje Itd. nacionalne proizvodnje) Zaloga bo tolikšna, da bo dobitniku zadoščala za leto dni.
Odpošiljatev dopisnice nkrati že pomeni popolno poznavanje to brezpogojni sprejem pravilnika igra, Id le bil objavljen v štev. 12 RadiocorriereTV.	Aut. Min.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 29, najnižja 18.8, ob 19. uri 24.4: zračni tlak 1018.6 stanoviten, vlaga 45 odst., veter 15 km severovzhodnik, nebo 5 desetin pooblačeno, morje skorai mimo, temperatura morja 18 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 17. maja
Mojca
Sonce vzide ob 4.32 m zatone ob 19.31. Dolžina dneva 14.59. Luna vzide ob 3.20 in zatone ob 16.23
Jutri, SREDA, 18. maja
Dubravka
IZJAVE DR, CAIDASS1JA 0 POMENU SEJMA ALPE-ADRIA
Z vezanimi posli čim bolj pospešiti trgovinsko menjavo obmejnih pokrajin
V glavnem gre za izdelke široke potrošnje in pa za nove proizvode jugoslovanske industrije
Kakor smo že pisali, je slovesni mijske proizvode (300 mil.), tekstil
otvoritvi jubilejnega sejma «Alpe-Adria» v Ljubljani v soboto dopoldne prisostvovalo tudi številno gospodarsko odposlanstvo iz deže.e Furlanije — Julijske krajine, v katerem so bili predstavniki deželnega odbora, tržaških, goriških in videmskih poslovnih krogov, ter zastopniki prizadetih trgovinskih zoor-nlc. Predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Romano Caidassi, katerega so novinarji vprašali, kako sodi o tej mednarodn- prireditvi ki je letos dosegla svojo peto edicijo, je dal daljšo izjavo, iz katere povzamemo nekaj zannmvih točk.
Kakor vse sejemske prireditve, je dejal dr. Caidassi, ima tudi vAlpe-Adria» v prvi vrsti namen spravljati v stik prizadete posiovne ljudi in različne proizvodnje, čeprav gre za pravo mednarodno prireditev, je bil sejem «Aipe-Adria» zamišljen kot regionalni izraz trea sosednih pokrajin Avstrije, Italije in Jugoslavije. Njegov uspeh je iskati prvenstveno v tem, da sta z njim povezani dve «posebni operaciji), ena med Jugoslavijo in Avstrijo ter druga med Jugoslavijo in Italijo, katerih se lahko udeleže podjetja, ki imajo sedež v obmejnih pokrajinah, in v okviru katerih se uresničujejo trgovinske izmenjave, ki bi se sicer iz tega ali onega razloga ne mogle primerno razviti. Izredna operacija «Alpe-Adria» se popolnoma ujema z zamislijo, ustvariil'cb meji — za naše področje na dolini celotne vzhodne dežele Furlanije Julijske krajine — področje preferenčnega valutnega pasu, znotraj katerega naj se porabijo denarna valutna sredstva, ki se na eni m na drugi strani ustvarjajo kot protivrednost za blago, ki se izvaža na sosednje področje. Doslej se je poslovanje v okviru «Alpe-Adria» odvijalo z določenimi težavami, katere bi bile kaj lahko odpravljene, ako bi se valutna sredstva za uresničevanje poslov v okviru sejma dajala na razpolago prizadetim operaterjem upoštevajoč pravkar navedeni namen prireditve, želeti je, da bi v prihodnje vezani posli v okviru «A1-pe-Adria» lahko pokazali vso svojo koristnost pri pospeševanju trgovinske menjave med obmejnimi področji, zlasti kar se tiče izdelkov za široko potrošnjo in pa novih proizvodov jugoslovanske industrije.
Dr. Caidassi je nato poudaril, da je bil prvotni kontingent uvoza in izvoza po «Alpe-Adria» med Jugoslavijo in Italijo, ki je znašal 2 milijardi v eno in 2 milijardi v drugo smer, povišan za 20 odst., tako da znaša vrednost obojesmemih poslov danes 5 milijard lir. Spisek blagovnih vrst, ki naj se v okviru letošnje prireditve izvozijo iz Jugoslavije v Italijo obsega po predlogu Gospodarske Zbornice za Slovenijo in vzporedne organizacije za Hrvat-sko, predvsem živino, meso in mesne izdelke (560 milijonov lir), ke-
in konfekcijo (360 mil.), sveže mleko, sadje in sadne preparate, gozdarske proizvode razen lesa In podobno (360 mil.), les in pohištvo (220 mil.), proizvode kovinske in elektro-industrije (320 mil.), itd. Spisek blaga, ki naj se v okviru sejma uvozi iz Italije v Jugoslavijo, pa predvsem tekstilno blago in izdelana oblačila (690 milijonov lir), barve, lake in druge kemikalije (530 mil.), električni material, železarske in jeklarske izdelke, nadomestne dele za vozila, razne strojne o-preme in podobno (530 mil.), ter še galanterijsko blago, agrume, izdelke iz plastične mase, farmacevtske proizvode, rekvizite za lov in ribolov, fotografski in kinematografski material in podobno.
«Poletni» urnik trgovin
Vče:_j se je začel «poIetni» umik trgovin. Zaradi tega bodo trgovine zapirali zvečer pol ure kasneje, pa tudi popoldne odpirali prav toliko časa pozneje. Trgovine jestvin bodo odpirali ob 16.30, trgovine z oblačili in suknom pa ob 16. uri (namesto ob 15.30). Vse trgovine pa bodo zapirali ob 19.30 namesto ob 19.
•Poletni« umik pa se ne tiče trgovin in skladišč gradbenega materiala, trgovin z materialom za razne inštalacije ter trgovin z nadomestnimi avtomobilskimi deli.
DANES SEJA DEŽELNEGA SVETA
Razprava o zakonskem osnutku za gradnjo šolskih naprav
Na dnevnem redu so tudi številna vprašanja svetovalcev
Danes se zopet sestane deželni svet. Najprej bodo odborniki odgovorili na razna vprašanja in interpelacije svetovalcev, nato pa se bo začela razprava o zakonskem osnutku v korist gradnji šolskih poslopij in naprav. Na podlagi tega osnutka bo dežela lahko dajala pokrajinam, občinam in raznim ustanovam prispevke za njihove izdatke za ureditev, razširitev in spo-polnitev poslopij, ki so namenjena za dijaške domove, za šolske menze, okrepčevalnice in rekreacijo študentov. Prispevki bodo veljali tudi za kritje obresti od posojil, ki jih najemajo javne uprave v te namene.
Prispevki ne smejo preseči 50 odstotkov celotnega izdatka za določeno delo. Prispevki za kritje plačila obresti pa smejo znašati največ do 5 odstotkov in smejo trajati največ do 20 let. Za prispevke
PRETRESLJIVA PROMETNA NESREČA PRI DOMJU
Mladeniča z motorjem trčila v avto: eden takoj mrtev, drugi hudo ranjen
Življenje je izgubil 16-letni mehaniški vajenec Paolo Pinot, s smrtjo pa se bori 16-letni mesarski vajenec Luciano Ferretti * Potniki v avtomobilu nepoškodovani
Pri Dom ju, na novi ravni cesti proti Dolini, nasproti nove zgradbe Tržaškega farmacevtskega inštituta, se je sinoči nekaj minut pred 23. uro pripetila pretresljiva prometna nesreča. Pri trčenju dveh motornih koles v avto je izgubil življenje 16-letni mehanični vajenec Paolo Pi-nat z Reške ceste 37, njegov 16-let-ni prijatelj, mesarski vajenec Luciano Feretti iz Ul. Valmaura 2 pa se v bolnišnici bori s smrtjo.
Ob omenjeni uri je v smeri proti središču 29-letni Ernesto Lercari iz Genove-Sestri, ki je uslužben pri družbi «Becter», ki gradi naftovod, vozil fiat 600 GE 139582, v katerem sta se peljala dva njegova deiOvna tovariša. Ko je Lercari privozil do farmacevtskega inštituta, je začel zavijati na levo, ker je b'i namenjen v Industrijsko pristaniščo. Tedaj pa sta iz mesta na motornih kolesih eden za drugim privozila najprej Pinat, za njim pa Feretti. Lercari je že zavozil na levo stran cestišča in kot sam trdi, sta mladeniča pridrvela nasproti z uglasii-mi lučmi. Dejstvo je, da se je Pinat s svojim motorjem z vso silo zaletel v desno stranico avtomobila in z glavo udaril v srednji podboj av-tomoMlovih vrat. Sunek je bil tako močan, da je Pinat s telesom razbil Sipo, sl ob podboju prerezal vrat
IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA
Danes 24-urn a stavka kamnarjev In klesarjev
Dva dni stavkajo tudi delavci opekarne Valdadige
Danes bo po vsej državi stavka kamnarjev in klesarjev. Enotno sta se ji pridružili tudi tukajšnji sindikalni organizaciji, ko pozivata delavce, naj strnjeno stavkajo, tla končno prisilijo delodajalce k pogajanjem za sklenitev nove delovne pogodbe.
Ob tej priliki bo danes ob 9.30 v prostorih prosvetnega društva «Igo Gruden« v Nabrežini zborovanje, na katerem bodo sindikalni voditelji orisali sedanji položaj in perspektive stavke.
* * •
Včeraj so ves dan stavkali delavci opekarne Valdadige pri Orehu, ker nočejo delodajalci ugoditi nekaterim njihovim zahtevam v okviru podjetja. Ti deiavci so že večkrat stavkali za uresničenje svojih zahtev. Stavko nadaljujejo tudi danes.
V podjetju SAIPEM v Dolini pa so delavci prekinili stavko, ker se pričnejo danes pogajanja za rešitev spora.
Poziv FIOM delavcem za ohranitev Sv. Marka
Včeraj se je sestal pokrajlnsid odbor FIOM, ki je proučil politič-no-sindikalni položaj stroke po dolgotrajni borbi za začetek »ugajanj za obnovitev delovne pogodbe. Odbor poziva kovinarje, naj utrdijo enotnost v vseh podjetjih ter naj bodo pripravljeni z o ionu-ven pričetek borbe, če bo to po-trebn- >.
Odbor je vzel tudi na znanje vesti o zgraditvi nove tovarne za izdelovanje velikih motorjev, ki pa naj bi nadomestila ladjedelnico »v. Marka S to namero se ne morejo strinjati niti delavci niti sindikv tl, saj bi odvzeli s tem Trstu življenjsko industrijo, ki ga povezuje s pomorstvom in ki jo spopol-njujejo številne stranske dejavnosti.
Odbor meni, da je treba ne glede na zasebne pobude okrepiti industrijo z državno udeležbo, tako da bo sposobna konkurirati z inozemstvom. FIOM bi bila zadovoljna, da bi z novimi industrijskimi podjetji okrepili nadušljivo tržaško gospodarstvo. Toda oblasti niso doslej še potrdile te vesti in se zato poraja sum, da hočejo s tem odtegniti pozornost delavcev in javnega mnenja od ladjedelnice Sv. Marka ter ohromiti njihovo borbenost. Zaradi tega je treba pospešiti mobilizacijo delavcev v ladjedelnicah ter vseh ostalih delavcev in meščanov v obrambo in z zahtevo po modernizaciji in okrepitvi Sv. Marka. V tem okviru pooblašča odbor tajništvo FIOM, naj se sporazume z drugimi sindikalnimi organizacijami za okrepitev akcije za rešitev ladjedelnice Sv. Marka, pri čemer se morajo združiti vsi
delavci in vse prebivalstvo, tako da oblasti končno jasno povedo, kaj nameravajo z ladjedelnico.
Odbor je tudi vzel na /nanje odločno akcijo tajništva Nove DZ-CGIL, da se obnovi neposredna zdravniška oskrba delavcev m njihovih svojcev.
Deželni kongres združenja za borbo proti jetiki
Ob prisotnosti predstavnikov deželnih in krajevnih oblasti ter številnih zdravnikov iz vseh treh pokrajin, je bil v nedeljo v dvorani centra za rakasta obolenja v Trstu kongres deželnega združenja za borbo proti tuberkulozi in boleznim dihalnih organov.
Deželni odbornik za javna dela dr. Masutto Je med svojim pozdravom omenil tudi deželni zakon štev. 36, na osnovi katerega so predvidene precejšnje denarne vsote za povečanje zmogljivosti bolnišnišklh naprav v deželi.
Predsednik združenja prof. Valentino Sechl je podal obračun delovanja centra in poudaril zlasti akcijo za cepljenje proti tuberkulozi ter prireditev pokrajinskih študijskih sestankov o tuberkulozi. Prof. Se-
in bil zaradi tega na mestu mrtev. Njega in motor ga je zaneslo na skrajni levi rob ceste 15 metrov daleč, kjer je nesrečni fant obležal v mlaki krvi.
Feretti, ki je privozil za Pina-tom, se v zadnjem trenutku m mogel izogniti trčenju in je še sam treščil v Lervarijev avto. Njega pa je potem zaneslo na desno in se je po 35 metrih divje vožnje zvrnil na pločnik, kjer si je zaradi močnega udarca prebil lobanjo. Potniki v avtu pa so ostali nepoškodovani, medtem ko je avto bil ves razbit.
Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli bolničarji RK. Za Pinata ni bilo nobene pomoči več, Feretti-ja pa so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Poleg prebitja lobanje, ima mladenič zlomljeno levo nogo in rane po udih.
Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji, ki so tudi izdali dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Delegacija iz Modene na obisku v Kopru
Delegacija iz italijanske pokrajine Modena, ki proučuje razna vprašanja delavskega gibanja, ie včeraj zaključila svoj obisk na Koprskem. Delegacijo so vodili predstavnik pokrajinskega vodstva Komunistične partije Italije Luciano Guerzoni, član pokrajinskega vodstva Socialistične stranke proletarske enotnosti Sergio Cio in član pokrajinskega vodstva Socialistične stranke Italije profesor Giuseppe Gavioli. Dopoldne so si italijanski gostje ogledali tovarno • Tomos« in imeli daljši razgovor z organi samoupravljanja o problemih proizvodnje, o kooperacijskih odnosih Tomosa z domačimi in tujimi partnerji ter o problemih upravljanja. Gostje so si dopoldne ogledali tudi koprsko radijsko postajo, popoldne pa je bil na sporedu še obisk v koprski kmetijski Zadrugi
V nedeljo je imela delegacija večurni razgovor na občinskem komiteju Zveze komunistov Slovenije v Kopru. Sekretar komiteja Branko Gabršček je obrazložil go stom iz sosedne republike ekonomski in družbeni razvoj koprske o-bale. Člani delegacije so se zanimali predvsem za delovanje komunalnega sistema, za družbeno upravljanje ter za vlogo Zveze komunistov in drugih organizacij. Postavili so tudi več vprašani o vlogi subjektivnih sil pri izvajanju gospodarske reforme. Gostje so včeraj obiskali tudi več turističnih objektov na koprski obali ter se pohvalno izrazili o razvoju turizma na tem področju Posebno so se zanimali za urbanistične probleme in predlagali sestanek, na katerem bi urbanistič-
ni eksperti Modene in Kopra izmenjali svoje izkušnje. Člani delegacije so si včeraj ogledali tudi mladinsko okrevališče na Debelem rtiču, prisostvovali pa to tudi odkritju spomenika padlim borcem v Gračiiču v Slovenski I-stri. Ob tej priložnosti so imeli več prisrčnih razgovorov z domačini, ki so jim pripovedovali o dogodkih iz NOB
Dr. Mazza sprejel jamarje-reševalce
Včeraj ob 18.30 je vladni komisar Mazza sprejel skupino 14 speleologov, ki so se v noči 27. aprila odzvali njegovemu pozivu za organizacijo reševalne odprave, da bi pomagala pri reševanju šestih speleologov iz globokega brezna v Val Brembani. Dr. Mazza je pohvalil mlade pogumne prostovoljce, ki so s svojo požrtvovalnostjo in nesebičnostjo, kljub nevarnosti za lastna življenja doprinesli, da je bila tragedija šestih jamarjev manj boleča, kot bi lahko bila. Dr. Mazza je odredil tudi posebno denarno nakazilo reševalnim speleološkim ekipam našega področja.
v kapitalu je določenih letos 400 milijonov lir, za kritje plačil obresti od posojil pa 150 milijonov.
O zakonskem osnutku bo poročal svetovalec Romano. V pisanem poročilu, ki spremlja zakonski o-snutek, pravi, da upravičujejo ta ukrep šolske razmere, nastale v zadnjih letih v deželi. Mnogo dijakov mora namreč obiskovati razne šole, ki so daleč od njihovega stalnega bivališča ter nimajo, razen redkih izjem, na razpolago prostorov za shajanje, študiranje, okrepčilo ali menzo pred poukom in po pouku. To pa povzroča seveda zaskrbljenost staršev, ker niso dijaki pod nadzorstvom. Svetovalec Romano omenja v svojem poročilu tudi nekaj podatkov. V Gorici študira okrog 1150 dijakov, ki prihajajo v mesto iz drugih krajev in predstavljajo okrog 40 odstotkov vseh dijakov goriškega glavnega mesta. V Videm pa prihaja študirat iz drugih krajev kar 4.500 dijakov, to je 54 odstotkov dijakov vseh videmskih šol. V Pordenonu pa je 1.800 dijakov od zunaj, ali 63 odstotkov.
Svetovalec Romano pravi nato v svojem poročilu, da je to že četrti deželni zakonski ukrep v šolskih zadevah ter bo pripomogel k skupno 4 milijardam lir izdatkov. Njegov namen je spodbujati vse pobude na področju šolskih infrastruktur v korist dijakom v naši deželi.
VAŽNO ZA DOLINO Odbor za pomoč razlaščencem Je proučil položaj, ki je nastal v Dolini zaradi razlaščevanja tretje sku. pine zemljišč. Ugotovil je, da so te razlastitve nezakonite. Odbor priporoča vsem prizadetim, naj zahtevajo sodno vrnitev < retrocessio-ne) nezakonito razlaščene površine. Dalje obvešča, da so številni člani Odbora že vložili tožbe za vrnitev zemljišč iz tretje skupine. Istočasno sporoča, da bo v najkrajšem času vložen rekurz na državni svet v Rim.
Odbor za pomoč razlaščencem vabi vse prizadete na javni sestanek, ki bo v torek, 17. t. m. ob 20.30 uri v srenj ski dvorani v Dolini. Na dnevnem redu bo obravnavanje tega vprašanja in pogovor o bodočih ukrepih.
Odbor za pomoč razlaščencem
ZAKLJUČEN TRADICIONALNI DOLINSKI OBIČAJ
Tokrat je na dolinsko «majnico» kar dva dni sijalo toplo sonce
Na tradicionalni razstavi domačih vin je so. delovalo 21 vinogradnikov dolinske občine
godbo so mladi pari odkorakali skozi vas na plesišče. Bili so oblečeni v bele srajce, oziroma bluze ter so imeli pripet na prsih «pu-šeljc«, fantje pa so nosili v rokah tudi steklenico vina. S prihodom teh parov se je na sredi vasi začela glavna zabava, ki se je zaključila pozno v noč. Mladi pari so otvorili ples, nakar so se zavrteli vsi, ki so prihiteli na ta že tradicionalni praznik v prijazno Dolino.
Skupno s tradicionalno majnico je bila tudi letos v Dolini razstava domačih vin, na kateri je sodelovalo 21 vinogradnikov dolinske občine. Sinoči so fantje podrli mlaj in tudi to je nudilo veliko zabave vsem vaščanom, ki so prispevali k majnici, predvsem pa najmlajšim, ki so se dobro založili z dobrotami z mlaja.
V avto je trčil
Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne s prognozo okrevanja od 20 do 30 dni sprejeli 21-letnega Carla Pardija iz Ul. Dona-doni 18 zaradi ran po kolenih z verjetnimi poškodbami. Pardi se je malo prej na «vespetti» peljal po Ul. Carducci proti Trgu Stare mitnice. Ko je privozil do Ponte della Fab-bra, je trčil v avto TS 39873, ki ga je nasproti privozila 38-letna Clau-dia Drudi por. Scarabello iz Ulice Moreri 7.
Na dolinskem trgu pod mlajem
Ce so imeli Dolinčani pretekli teden smolo z vremenom, so bili to soboto in nedeljo in tudi včeraj lahko res zadovoljni. Prav gotovo bodo pozabili na trud in delo, saj so se njihove tradicionalne majni-ce kot vedno udeležili številni Tržačani, pa tudi prebivalci okoliških vasi. Dolinski fantje so se bali, da se bo «mlaj», ki je bil letos prvič ves teden pokonci, posušil, a nekaj dežja, ki je padel pretekle dni, je češnjo toliko posvežil, da je vzdržala ter da so «vzdržale» na njej tudi pomaranče, limone, kolači in druge dobrote na njej.
V nedeljo popoldne so mladi Do. linčani pripravili sredi vasi plesišče, kjer je bila tudi glavna zabava. Mlado in staro so zabavali dolinski kvintet in pa priljubljena Darjo in Darko. »Pomagala« je tudi godba na pihala iz Brega, ki je od 16. ure do 18. imela sredi vasi koncert. Po koncertu so člani godbe odkorakali na «šijo», kjer so se zbrali mladi «parterji», to so fantje, ki letos dopolnijo 20 let. Letos jih je bilo pet: Stojan Pra-šelj, Vojko Kocjančič, Stojan Ker-mec, Boris Cesnik in Boris Žerjal. Ti so imeli seveda tudi svoje «par-terce« in sicer: Divno Slavec, Zdenko Prašelj, Nevento Slavec, Darico Marc in Božo Lavriha. Skupno z
..............................................Hlinili.............Illlllllllllllllll
DESET DNI PO KRVAVEM DOGODKU PRI SV. JUSTU
Zverinski napadalec na Marinškovo prijet včeraj ponoči na Trgu Vico
32-letni Antonio Corvasce, stari znanec policije, je padel v mrežo, ko je v nočnih urah hotel k svoji prijateljici v Ul. Bramante
chi je v svojem poročilu še posebno poudaril, da se mora prebivalstvo zavedati, da je tuberkuloza še ved-
no zelo razširjena in nevarna bolezen zlasti v tržaški pokrajini, ln da jo je treDa zčaetl zdraviti od njenih prvih znakov, če se hoče, da bo bolnik popolnoma ozdravel.
Stavka v domovih za matere in otroke
Včeraj se je začeia tridnevna stavka uslužbencev ln zdravnikov domov za matere in otroke ter pokrajinskih zdravniških posvetovalnic tržaške federacije ONMI. Zato so za ves čas stavke domovi za matere in otroke v Ul. Puccini, Ul Paolo Veronese. Ul. Caboro in v Miljah ter zdravniške posvetoval niče v pokrajini zaprte.
Zborovanja KPI
Danes ob 12.30 Do javno zborovanje KPI v Sv. Marku pri delavski menzi. Govoril bo senator Vidall o temi: «Za novo ekonomsko politiko«.
Ob 18.30 bo Javno zborovanje v Ul. Campanelle — vogal z Ul. Pa trlzio. Govoril bo prof. Šema o delavskih borbah za demokracijo, za mir in za strukturalne reforme.
Ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 razširjeni aktiv tržaške federacije KPI ln FIGC. Govoril bo Paolo Šema.
Po desetih dneh so končno prijeli zverinskega napadalca, ki je 6. maja zapeljal 16-letno Zlato Marinšek iz Pirana in jo nato s kamenjem začel biti po glavi. Po dolgem iskanju so ga včeraj ponoči prijeli agenti letečega oddelka policije na Trgu Vico na vogalu Ul. Bramante. Gre za 32-letne-ga Antonia Corvasceja, po rodu iz Barlette v Puglii, ki se je pred približno dvema letoma in pol preselil v naše mesto in zadnje čase stanoval v Ul. Tor San Loreri-zo 10.
Corvasce je imel že večkrat o-pravka s policijo in je odsedel že nekaj let v neki kaznilnici v Italiji Poročen v Barletti, je zapustil ženo in dva otroka in živel iz dneva v dan s prekupčevanjem transistorjev. V petek 6. maja se je klatil po Korzu, kjer je srečal Marinškovo, ki je komaj prišla z avtobusom v Trst. Corvasce se je dekletu približal, se ji pridružil
•miiiiiiiimiimitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitriiiiiidiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiii,iiimii
VPRAŠANJE DR. PINCHERLEJA ODBORNIKU M0CCH1JU
Podzemeljski prehodi na T. Goldoni in stališče svetovalske komisije
Odbornik za javna dela naj seznani občinski svet s stališčem posebne komisije, ki proučuje to zapleteno vprašanje
Vprašanje, ki ga je občinski sve-1 občinska last. Hkrati pa naj bi
tovalec dr. Pincherle pismeno naslovil na odbornika za javna dela Mocchija, ponovno načenja eno najvažnejših vprašanj ureditve prometnih žil v središču mesta. Svetovalec namreč vprašuje odbornika, ali se mu ne zdi primemo seznaniti občinski svet s stališčem, ki ga je posebna komisija svetovalcev zavzela glede gradnje podzemeljskih prehodov za pešče na Trgu Goldoni, kjer naj bi hkrati u-redili tudi podzemeljske prostore za razne trgovine in druge dejavnosti.
Pred letom dni Je občinski odbor predložil v odobritev občinskemu svetu sklep, s Katerim občinska uprava predaja brezplačno nekemu zasebnemu podjetju ves podzemeljski prostor pod Trgom Goldoni, kjer naj bi zgradili poleg prehodov za pešce tudi lokale za razne trgovine ter garažo za okrog 400 avtomobilov. Lokale in garažo naj bi upravljalo zasebno podjetje za dobo 35 let, nakar bi postali
občina prispevala za gradnjo podzemeljskih prostorov od 300 do 425 milijonov Ur. Za omenjeni sklep so tedaj glasovali demokristjani in socialdemokrati. Predstav, niki teh dveh strank so izjavili, da so bili načrti strogo proučeni in da ni nobenega dvoma, da je predlagana rešitev v korist občine. Tudi urad za regulacijski načrt mestne občine Je odobril gradnjo podzemeljske garaže v tem osrednjem delu mesta.
Svetovalec pravi v svojem vprašanju, da Je komisija občinskih svetovalcev, ki je proučila to vprašanje, ugotovila, da občinski odbornik ni bil v stanju prikazati, zaradi pomanjkanja osnovnih elementov, niti osnovnih podatkov, da bi lahko komisija proučila to vprašanje v zvezi z urbanističnimi in prometnimi problemi središča mesta. Zato je komisija odložila vsako nadaljnjo razpravo, dokler ne bo dobila na razpolago zadostnih podatkov.
in jo po Ul. del Monte peljal na grič Sv. Justa.
Ostali dogodki so znani. Nekaj časa potem je nekdo zagledal o-krvavljeno mladenko med Ul Ca-pitolina in Caboro, medtem ko je Corvasce po zločinskem dejanju zbežal.
Tedaj so Marinškovo s pridržano prognozo sprejeli na zdravljenje v bolnišnici, karabinjerji pa so vneto začeli iskati napadalca. Sama Marinškova ga je spoznala s fotografije, ki so ji jo pokazali. Agenti letečega oddelka pa so izvedeli, da ima Corvasce prijateljico v Ul. Bramante h kateri je večkrat bodil. Napadalec se v teh deseti., dneh sploh ni vrnil domov in se je klatil po mestu ter se skrival pred policijo, agenti letečega oddelka pa so mu postavili zasedo v Ul. Bramante in včeraj ponoči okrog 2. ure so ga končno dočakali Prišel je sam in je bil namenjen k prijateljici, tedaj pa so ga policisti obkrožili in Corvasce se je znašel v mreži.
Napadalca so odpeljali na zaslišanje, toda od vsega početka je zanikal vsakršno krivdo. Potem je začel podajati nasprotujoče si izjave, priznal pa je. da se je z Marinškovo srečal na Korzu in ji tud! pokazal pot, po kateri jo je peljal na grič Sv, Justa. Policisti, ki iih vodi dr. Cappa, še niso zaključili zasliševanja, ker hočejo od Corvasceja izvedeti vso resni-co in vse okoliščine zapeljevanja in potem zverinskega napada, ki jih napadalec vztrajno prikriva.
Novo vodstvo bolniške blagajne obrtnikov
Na sedežu Vzajemne bolniške blagajne za obrtnike so včeraj izvolili 12 novih članov upravnega sveta ter 3 člane nadzornega odbora organi-za'- in sicer za dobo naslednjih štirih let. Volitev se je udeležilo 54 od 57 upravičencev. V upravni svet so biU izvoljeni O. MazaroU, C. Pegani, C. Colllni; P. Salvini, L. Ceppi. S. Zafred, A. RomanelU, S. Scaggiante, S. RoselU, A. Fava-retto, V. Turrini ter A De Rota; v nadzorni odbor pa sta bila izvoljena D Sergo, Z. Muscatello kot namestni član pa F. Medeot.
ja, se je tako nerodno prestopil, da je padel in si pri tem zlomil levo zapestje in se pobil po desni peti. Odpeljali so ga v bolnišnico In ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 45 dni.
Z vespo podrl žensko: oba v bolnišnico
Ko se je vceiaj zjutraj 54-letni Romano Švab s Proseka, Ul. San Nazario 32 po pokrajinski cesti na vespi TS 2ulC9 peljal proti Opčinam, je blizu stavbe št 335 na Proseku podrl 76-letno upokojenko Eufemio Ugo por. Dagri iz Ul. San Nazario 36, ki ie nenadoma prečkala cesto. Zaradi sunka sta vespist in ženska padla in se poškodovala. Švaba so nekaj časa potem z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in ga ^sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem mesecu. Pri nesreči se je ranil in pobil po čelu, levi ličnici in levem sencu ter si zlomil levo ključnico, Ugova pa je nekaj časa potem sama prišla v bolnišnico in zaprosila za zdravniško pomoč Sprejeli so jo na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti 10 dni zaradi ran in udarcev po desni roki in nogi z verjetnimi kostnimi poškodbami.
Nesreča v pristanišču
Ko Je včeraj popoldne v Novem pristanišču blizu skladišča št. l/n 58-letni šofer Gastone Tonon s Stare istrske ceste 19 stopil s traktor-
Obvestilo konzorcija razlaščencev
Tajništvo konzorcija sporoča razlaščencem III. skupine v Dolini naj se javijo v tajništvu konzorcija in prinesejo s seboj razlastitveni dekret. Tajništvo jim bo dalo vsa po-trebna pojasnila In Jih obvestilo o nadaljnjem postopku za zaščito njihovih koristi.
OD ČETRTKA DO NEDELJE
Carlo Dapporto v kinu «Nloderno»
Po Rascelu in Macariu bo v teh dneh gost v Trstu carlo Uavpor-to s svojo varietejsko skupino, s katero bo v kinu-gledališču •Moderno» pri Sv. ourcuuu. ua ceti-o-a do vključno nedelje nastopal z zabavno komedijo «L 'nnorevole., za katero sta pripravila tekste Scorntcci in fa>auusim je ambientirana v leto 1921 in se nanaša na dogodivščine bivšega vlomilca GanOalda Benettija.
Ok»'	,o	*	’	tl
rimskem gledališču «Sistina• 21. medijo turnejo po vsej državi, za-
Kt-JUCiL (Ju	,	i
mestu po zaslugi podjetnega lastnika kina-gleaau r , .	,1(i,
po zaslugi letoviščarske ustanove, ki mu je priskočila na pjmuc pri jinaciranju tega gostovanja, kot mu je že pomagala ob priliki gostovanja Macariove skupine.
Dapportova skupina se bo zadržala v našem mestu od četrtka do nedelje. V tem času bo uprizorila r	z J-iema rtoldavski-
ma predstavama v četrtek in v luaeijo ou U. uri. Poleg Dappor-ta so v skupini še slavna varietejska pevka Mirando	ki
bo pela pesmi Giannija Ferria, gledališka igrala F.'sa V<• - r (bivša članica Baseggiove goldoni. jonske skupine), Franco Giacobi-ni, Carla Bonavera, Gino Lavaget-to, Antonio Rais in številni statisti Coreografija je delo Gina Lan. dija. Rezervacija vstopnic pri U-
Narodna in študijska knji niča priredi sporazumno s Slovenskim klubom
danes, 17. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Gep-pa št. 9
Aškerčev večer
O pesniku bo predaval prof. Andrej Budal. Igralec SG Stane Raztresen bo recitiral nekaj Aškerčevih balad in komentiral slike diafilma o pesniku.
Istočasno bo Narodna in študijska knjižnica priredila razstavo Aškerčevih del in literature o pesniku s posebnim poudarkom na dela, ki so izšla v Italiji.
Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure do sobote, 21. maja do 12.30.
LETOŠNJE LETOVANJE V SLOVENIJI
Obveščamo starše na Tržaškem, ki so prijavili svoje otroke, za gorsko kolonijo v Sloveniji, da bo zdravniški pregled otrok danes, 17. t. m-ob 13.15 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
Toplo priporočamo staršem, da gotovo pripeljejo svojega otroka, ker bo sicer odpadel iz seznama.
Gledaljšča
VERDI
Pri blagajn! gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za deveti koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v sredo 18. trn. ob 21, uri. Orkester gledališča Verdi bo vodi) nemški dirigent Otto Gerdes, sodelovala pa bo pianistka Maria Tipo Program: Mozart — Simfonlia v K 20; Mozart — Koncert v D-duru za klavir in orkester K 467; Schubert — Simfonija št. 4 v c-molu (Tragična).
Razna obvestila
Glasbena Matica. Odbor sklicuje danes, 17. maja ob 20. uri v prostorih Glasbene Matice. Ul. R Man na 29-11. izredni občni zbor.
Dnevni red: Dopolnila društvenih pravil.
Opozarjamo člane, da bo občni zbor v smislu pravil sklepčen pol u-re po začetku ob vsaki udeležbi.
Prosvetno društvo Skedenj organizira v nedeljo. 19. Junija 1966 izlet v Kamnik ln Kamniško Bistrico. Vpisovanje in pojasnila na sedežu društva, Ul. Servola 124-1. vsak večer, razen v sobotah, od 20.30 do 22 ure, • • •
Prosvetno društvo šivan Cankar«
priredi v četrtek 2. Junija Izlet v Predjamski grad. Postojno In Rakov Škocjan.
Vpisovanje od 19. do vključno 21. tm, od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Ul. Monteccht 6.
Včeraj-danes
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 16. maja se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 17 oseb.
UMRLI SO: 54-letni Elioooro Udi na, 80-letna Lulgla Tomalianovich vd. Fuchs, 86-letna Regina Cadel por, Bertollzio, 59-letm Umberto Donadel 72-letna Santa Tamaro vd. Cavestro 78-letni Oreste Segre, 79-letna Mar gherita Ruzzler, 74-letnl Antonio Glu-lla-ni, 73-letni Carlo Ucmar, 79-letna Emilia Smotlak vd. Puger, 49-ietna Emjna Vidmar por. Lenarduzzi, 54-letnl Mano Corbatti, 77-letni Umberto Fabris, 86-letna Ersilia Aragni vd Malinek, 61-letni Domenlco Locosei-li, 78-letni Idonto Zanln, 69-letna Ma ria Artlco.
Slovensko gledališče v Trstu
V KULTURNEM DOMU
V	sredo, 18. maja ob 20. uri
(študentski abonma)	.
V	četrtek, 19. maja ob 16.30 (invalidski abonma)
V	soboto, 21. maja ob 21. uri (okoliški abonma)
V	nedeljo, 22. maja ob 16-30
JAROSLAV HASEK
DOBRI VOJAK ŠVEJK
veseloigra v treh dejanjih Po dramatizaciji E. F. BURIANA priredil BRANKO GOMBAČ Prevod: JOŽKO LUKEŠ Scena: ing. MIRKO LIPUŽIp Kostumi: ALENKA BARTLOVA. J Glasba:. MARJAN VODOPIVEC n|«>s Slikarska dela:	Demetrij Uej
Organizacija predstave:
Danilo Turk
Režija: BRANKO GOMBAČ
Prodaja vstopnic vsak dan 0(1 12. do 14 ure ter eno uro pred pričetkom predstave Prl blagajni Kulturnega doma. B®' zervacije na tel. 734-265.
Nadaljnji razpored predstav bo objavljen kasneje.
Pomotoma je izpadla na pl®-katu in v Gledališkem listu vloga Katarine, ki jo igra Miranda Caharija.
Nazionale 15.30 «11 ladro della G.^ conda« Technicolor. Marina Via • George Chakiris.
Excelsior 16.00 «Fantomas mina**'* »1 mondo« Technicolor. Jean M rais, Mylene Deinongeot.	,
Penice 15.30 «1 9 di Dryfork Ciw Barve De Luxe, Ann Margret, » Heflin.	,rfr
Eden 16.00 »Marcla nuziale« Ugo gnazzi. Prepovedano mladini P 18. letom.
-n-
Grattacielo 16.00 «Tutti insleme av passionatamente« Todd AO IV [IVS' Barve De Luxe, Juhe Audre« • Nagrada Oscar 1965
Alabarda 16.00 »Darling« Julie
Chri-
stie. Prepovedano mladini Pod l8.
Konš
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do K. ure)
Godina. Trg S. Glacomo t; Alla Minerva. Trg S, Francesco 1; Ai Due Mori, Trg Unlti d'Italia 4; Nlcoll, Ul. dl Servola 80 (Skedenj).
z v petek ob 17.30 v prvem in ob 18. v drugem sklicanju bo v profesorski dvorani šole «Manzoni» v Ul. Foscolo letni sestanek Združenja za varstvo na cestah.
LADJE V PRISTANIŠČU
Primo Carmelina, Illlria, Stelvio, C, d: Messlna, Viminale, G. Toffolo, Esperide, Salpa II, Livenza, A. Co-sulich, Campano (It.); Omiš Treči Maj, Uskok, Zagreb. Klek, Uijanik (Jug.); A, El Malki (ZAR); Maira (Sp.); Henriette (Litoan.); Faralis, Maurlce, ThaJis (LI.) Presidente Ken-nedy (Braz.); Athinai, Kithira, Ath-ios (Gr,); B. de Nlpe (Cu.): Palyam (Izr.); Exbrook (ZDA); Skenderbeg (Al.); Olivos, Oceanlc, Valeria (Pa.).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do 1,39)
Glustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combl 19; dr Signo-ri. Trg Ospedale 8; Tamaro In Nesti. Ul. Dante 7.
letom.
Filodrammatico 16,30 «Hong f. porto franco per una bara« C®J scope, Olga Andersen, Hainz °r ke.
Aurora 15.00 «Per un pugno di d°
Crlstallo 16.00 «Mat Helm ll Silenzia-tore« Technicolor. Dean Martin. Prepovedano mladini pod 14.
Garibaldi 16.30 «OSS 77 operazio’’ fior di loto« lechnlcolor. Domin que Boschero	^	f
Capitol 16.00 «Gli uominl dal P»sS" pesante« Technicolor. Joseph oo ten, Illaria Occhlnl. ’
Impero 16.30 «La meravlgllosa An* Ilca«.
Vittorio Venelo 16.00 «11 placere ' 1'amore« Technicolor Cathenn Spaak, Jane fonda Prepoveda'1 mladini pod 18 letom.	...
Moderno Danes počitek. Jutri ob J“ debut revije Carla Dapporta in M rande Martino «L'onorevo-le».
Astra 16,30 «L4 dove scende H ‘ me«.
Ideale 16.15 «Le sette vipere« Fra'? chi-Ingrassia, Gloria Paul. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Abbazla 16,00 «1 lupi del Texas» Technicolor. Rory Calhoum. Vir«1" nla Mayo,
Astoria Počitek.
Skedenj 16.00 «Mondo sulle spiaž8ie* Prepovedano mladini pod 16. le<orn-
Mali oglasi
KVALIFICIRANEGA krznarja za & mo fina dela Iščemo Plača n»Jh®r_ ša. PeHiccerla Ziliotto, Ulica no 16, Trst.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož ln oče
ANGEL ZAVADLAL
Pogreb bo danes ob 16. uri Iz hiše žalosti v Velikem dolu.
Žalujoči: žena Marija, sin Albin, hčerke Angela, Celesta, Jolanda, Hermana, Milena, Gizela, Elsa In drugo sorodstvo
Veliki Dol, 17. maja 1966.
PRIMORSKI dnevnik
— 5 —
17. maja 1966
LEPA RAZSTAVA GOVEDI IZ REPENTABORSKE OBČINE NA COLU
V zadružni obliki živinoreje je bodočnost te važne panoge
Tako obliko reje bosta podpirala občina in kmetijsko nadiorništvo ■ Podelitev nagrad za najlepšo živino
CnTi, bede*J° dopoldne je bila na ohMni rePent-aborski občini tretja riavc „.a r,azstav& goVeje živine sivo-kfticH lpske pasme. Na razstavo so uJfe Pripeljali 70 telic, junic, nfaw starejših krav. Strokov-žlvinA k 50 ocenjevali razstavljeno v rBno„!°Btudi ugotovili, da kmetje ra,,?®0,taborski občini iz leta v leto avljajo vedno lepšo živino.
6tamnJ?V0 30 31 ogledali tudi prednji "J*3 oblasti, med njimi predsed-dini ,nega sveta dr. de Rinal-2oml/tvokC,l0narji kmetijskega nad-torsi« 30 skupno z repenta-stifn? <*Mno in pokrajinsko turi-devm0Bi.Ustanovo Priredili razstavo, ki Bn3ko-nabrežinski župan in dru-doms^»S avo. je obiskalo tudi mnogo tin l;ln,2v in kmetov iz drugih ob-‘Lba Tržaškem.
razstl6,?- ko 30 strokovnjaki ocenili Pred Tv!u.n° S°vedo, se je nekaj vinnrlf dne ^elo nagrajevanje ži-v&v- Pred nagraditvijo je pr-Mlho?82.V0ril repentaborski župan se zahLSuštin’ ki je pozdravil in oblasti7 •1 Prisotnim predstavnikom vo p«Liln raznih ustanov za njiho-Ho	anJe za razstavo, še poseb-
zorni;,,. zahvalil Kmetijskemu nad-Ustan«-U ln Pokrajinski turistični °Pčlnl h Za niuno finančno pomoč Sila U’ da ie lahko razstavo prire-
tinski žuPan poudaril, da se ob-živin® uprava zahvaljuje predvsem živcem, ki tako skrbno gojijo Cit	s tem omogočajo prire-
°bčlnstoZstave- Dejal je, da jim bo vedrin a uPrava po svoji možnosti deiai .Pomagala. Zavedamo se, je živino ~an' da Je treba pri reji biček S?nog0 žrtvovati za mali do-prii.;. roda prav to bi moralo pre-
PsmerinZlvinoreice’ da se ie treba reip o? na toliko zaželeno obliko Poka»oiVeda' ki je v mnogih krajih čina iv!a zel° d°bre rezultate. Ob-vso Svv. za te pobude dala kmetom je nn ,1° Podporo in prepričam sem,
bonk??aril župan, da bo pri tem skn r,?0 Pomagalo tudi Kmetij-
2andf0rni3tvo'
ln ostoi m le Pozdravil živinorejce skeot aie Prisotne ravnatelj Kmetij-Skii nadzomlštva dr. Perco, kmetij04 se na županov poziv &oveio?, na zadružno obliko reje se /„5vlnč je dr. Perco dejal, da vpt-o?"®3 v resnici postavljajo prav če »e k a. organizirane reje živine, hoče da bo živinoreia ustje-
Vftjjk ry ,	VJ\J kUVUiUiCja
billo ie Potrebno, da se pro-sanip,..,:. ,e združevanja goveda po-ne od?” lastnikov v velike zadruž-razvAi ,fn° konzorcijalne hleve. Za Jal dr n n°reie po tej poti, je de-nistv0' ®rco’ bo kmetijsko nadzor-tim kmeto° na razpolago Prlzade-
lunkrioi’ pozdravil živinorejce va (ir®st Kmetijskega nadzorništ-no odo ragllaferro, ki je neposred-he kmg?oren za živinorejo. Prisot-sani?;Te ie Pozval naj se še bolj to iuri,JO za rejo živine, ker so za bodo tj?? nas dani pogoji, če se s|užiH v 50re-icl znali pravilno po-Nat' aodobnih oblik reje goveda, iti JOJe dr- Tagliaferro začel či-v na„aP'sni'ke strokovnih komisij živin? a?tvi najlepše razstavljene do i7' komisija za telice od 6. 1» <Hp?eseca starosti je pregleda-Uugrad?. teRc ln določila sledeče dra, , ’ Prva nagrada: telica «Vi-K 5n ?3t Karla Muliča iz Repna daljo '.p1 le dobil vermeilsko me-5000 ii, nte Rinascita Agricola« in teliCa 'jUagrade; druga nagrada: Hepna *"osica» Emila Puriča iz jOedal: st 15, ki je dobil srebrno 111 »vi" ,*Ente Rinascita Agricola. 'Brina, «r’ tretja nagrada: telica tt. 77 Antona Guština iz Repna de. »j f1 le dobil 2000 lir nagra-telici	sta bili pohvaljeni še
?ePna j,tra» Emila Puriča iz ®tina 1-^1® ’n ‘Mala. Maria Gu-JUniZ Re®na št. 54.
Prv0 i? °d 18 mesecev naprej: lunica \fd n° nagrado je dobila 12 Rem,« r.na*- last Karla Muliča 50, ki je dobil zlato [8>; *Ente Rinascita Agrico-bil Ai,V° nagrado 5000 lir je dolinic«	3 Cola št. 12 za
Ludvik »Misla.; drugo, 3000 lir, ?'co «Rif* bar> Repen št 4 za ju-’r vsa?	tretjo nagrado, 2000
? Cola	dobila Josip Bizjak
,a Ferdi!' 7a iunlco ^Bistra, o- 23 .«nand. Škabar iz Repna !u^tin . junico »Drina«; Anton b°,bvalo . Co a .žt. 9 pa je dobil t Rrav ** svojo junico »Vidra«, 'urn); Pfvesnice (s prvim tele-^dalin ; 0 „ nagrado, vermeilsko
tretjo nagrado, po
teti
o
‘Cita,-
Goriško>benešbl dnevnik
V NEDELJO V DVORANI UCC V GORICI
Prvo zborovanje PSI in PSDI za združitev socialistov
Govornika Fortuna in Zucalli sta poudarila, da je združitev potrebna za odpravo zastarelih državnih struktur in uveljavitev prave demokracije in svobode
Repentaborski župan Mihael Guštin govori pred začetkom razdeljevanja nagrad živinorejcem
dobil Anton Guštin s Cola št. 9 za kravo »Leni«; drugo nagrado, 4000 lir kmetijske trgovine z Opčin, je dobil Franc Rauber iz Repna št. 21 za kravo »Sivka«; tretjo nagrado, po 3000 lir vsak, sta dobila Anton Guštin s Cola št. 9 za kravo »Solda« in Lulvijc Purič iz Repna št 13 za kravo »Siva«. V tej kategoriji Josip Škabar iz Repna št. 31 dobil zlato medaljo deželnega sveta za kravo »Laika«, kot najboljšo mlekarico.
vočasno ustavil in je treščil v prednji levi del tramvaja. Zaradi sunka sta se vespista prevrnila in se potolkla. Z rešilnim avtom so oba ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na ortopedski oddelek. Ungioni se bo moral zdraviti 45 dni zaradi udarcev in ran po desnem stegnu, zatilju, obrazu in zaradi zloma desne noge. Copetti se je pri nesreči ranil po desni roki in si zlomil desno stopalo. Okreval bo v enem mesecu.
52-letni Ezio Piutti iz Ul. Carli 24 se mora zahvaliti svoji dobri zvezdi, da se mu v nedeljo popoldne ni pripetilo kaj hujšega. Ko je namreč z avtom fiat 1100 TS 72458 vozil po obalni cesti proti Sesljanu, se je blizu Brojence s stene odtrgala skala in padla na cestišče pred avtomobil. Piutti je v zadnjem trenutku zavrl avto, vendar je kljub temu trčil v skalo in jo porinil nekaj metrov naprej, nakar se je skala zdrobila. Piutti je imel srečo, ker ne on, niti njegova žena in še dva potnika, ki so se peljali v avtu se niso niti opraskali. Na avtomobilu pa je škoda precejšnja. Prihiteli so agenti cestne policije, ki so začeli urejevati promet, dokler niso s cestišča pospravili kamenje.
V veliki dvorani UGG v Gorici I ril, da naše področje potrebuje še je bilo v nedeljo dopoldne ob 10.30 v večji meri socializem, kot pa dru-
1 gi predeli. Potrebuje pa močan in združen socializem, ker živo občutimo potrebo po reformi obstoječih gospodarskih struktur in zastarele politične miselnosti. Združitev socialistov narekuje tudi dejstvo, da v državi nimamo sedaj nobene stranke, ki bi znala pravilno izraziti potrebe delovnih množic.
Potrebna je jasnost, brez vnašanja zmešnjave od strani KD ali KPl. Rešitev demokracije v jasnosti programov. Sodelovanje s katoliškimi množicami je mogoče, vendar pod določenimi pogoji, ker bo nova socialistična stranka imela na svojem programu tudi demokratično pridobitev oblasti, če bo potrebno bomo zahtevali tudi socialistično alternativo, kadar bodo zaviranja partnerjev prevelika ovira.
Kar se komunistov tiče, je govornik poudaril, da socialisti odklanjajo obrekovanje in žalitve. Mi imamo osnovne točke za realne reforme in imamo tudi precejšnje razlike v pojmovanju svobode in demokracije. Predvsem odklanjamo, je poudaril govornik, takoimenovane demokratične centralizme, ki jih spremljajo diktature aparata nad množicami, kot se to dogaja tam, kjer je KP na oblasti in je sama na vladi.
Vespista trčila v openski tramvaj
Tudi v nedeljo je bilo na naših cestah več nesreč. Prva se je pripetila v Ul. Commerciale pri stavbi štev. 168, kjer sta vespista trčila v openski tramvaj. Okrog 14. ure se je navzgor po Ul. Commerciale na vespi TS 28929 peljal 24-letni fi-nancar Giuseppe Ungioni z vojašnice na Fernetičih, na zadnjem sedežu vespe pa je sedel 23-letni mehanik Roberto Copetti s Fernetičev štev. 13. Ko je Ungioni privozil do tramvajske proge, je navzgor pripeljal tramvaj. Komaj ga je opazil je Ungioni takoj zavrl vespo, toda ni mu uspelo, da bi se pra-
prvo skupno zborovanje dveh socialističnih strank, PSI in PSDI, na katerem so obravnavali problem združitve obeh strank v novo združeno socialistično stranko.
V predsedstvu so bili deželni svetovalec odv. Devetag, pokrajinska tajnika PSDI Candussi in PSI Cel-lie, tajniki mestnih sekcij za PSDI Dal Ben in za PSI Dell’Orco ter deželna tajnika obeh strank posl. Loris Fortuna za PSI in posl. Zuc-calli za PSDI, ki sta bila na zborovanju uradna govornika.
Med številnim občinstvom smo o-pazili več predstavnikov krajevnih oblasti, med katerimi so bili podpredsednik pokrajinske uprave Dis-sette, pokrajinski odbornik Wal-tritsch ter podžupan iz Tržiča Mar-chesan. Precej številno so bile med občinstvom zastopane tudi podeželske sekcije obeh strank.
Zborovanje je otvoril odv. Devetag in dejal, da je ganjen ob dejstvu, da otvarja zborovanje, kjer se postavljajo temelji nove velike in močne socialistične stranke. Prof. Celile je nato prinesel pozdrav PSI in podal besedo prvemu govorniku poslancu Zuccalliju.
Zuccalli je ugotovil, da je združitev socialistov problem, ki je na dnevnem redu po vsej Italiji. O njem govorijo tudi demokristjani, ki se boje, da bodo izgubili monopol oblasti in govorijo komunisti, ki se boje, da bodo izgubili svojo sedanjo hegemonijo nad delavskim razredom. Komunistom je citiral neko Nennijevo izjavo, ko je ta dejal, da je treba končati s komunističnimi vdori na socialistično področje in morajo socialisti biti s socialisti. Združitev je potrebna, ker je treba misliti na reformo državnih struktur, ki so zastarele spričo novih problemov, ki se pojavljajo. Socialisti, ki so bili vedno v prvih vrstah v borbi za nove reforme, morajo težiti za reformami v kmetijstvu, na šolskem področju, v zdravstvu in na drugih področjih.
Poslanec Fortuna, ki ga je predstavil Candussi, je uvodoma pouda-
/Z TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Razbil je šipo na bencinskem kiosku rop pa mu je preprečil mestni redar
Za ta prekršek in za krajo motorja skoraj 5 let zapora - Sedem mesecev za pijanega motorista
*rr U	30 aooiii Mano lav-
Sa,>	42 za kravo »Lu-
ši- 28 kra?? Rauber iz Repna št.
s (?«,° ‘Svaka« in Anton Gu-?«•. V ♦ 8 ,št- 9 za kravo »Lin-> Skabt'’ kidegoriji je dobil I-rt«!* 'iZ RePna št. 30 zlato »Savn *.e nega odbora za kra-* k°* najboljšo mlekari*
?.0,7-Vlet!d drugeka teleta naprej „rebrn0 8 starojtj. prvo nagrado, t« BOOo6?-8 70 Tržaške hranilni-od p llr' 7e dobil Karel Ko-ALanda,- ®,rneti{ev št. 5 za kravo Gi.sV?8? nagrado, 4000 lir,
lir8v° «Mn'il’n iz RePna žt- 70 za »lr<«vsak tretJo nagrado. 3000 t.^ola n° dobili Anton Guštin a?2 Gusti« 28 kravo »Bistra«, Al-j?°ra« i/1 s Cola št. 12 za kravo ,ev št ’ »K8rel Komar od Ferneti-Gniti?8 !iravo »Bruna«, An-{^a'da» ?. 3 .Gola št. 9 za kravo k' 54 Za' iT8nja Guštin iz Repna c?r 'z v° »BistrB«, Ivan Ska-n«*. FerH?18 jSt’ 30 za kravo »Mi-R?a kra?a\d. Ikar i2 Repna št. !ePna I?v° *Mora., Emil Purič iz lf?s*et Sv u za Rravo »Kira«, Sil-R.av° »Mniar ?z Repna št 20 za Il^Pna >t a,,?* in Mirko Purič Iz št kaWnrf-iZ8 kTav? »Golda«. V š? 5 Colr 7j. ie dobil Anton Gu-v-bRekark-*1' 9 P°kal za najbolj-«RiW c9-
tt^tado n®d 7 let starosti: prvo baseit« s.reb.rno medaljo »Ente ^ a Agricola« in 6000 lir, je
Na 4 leta in 9 mesecev zapora ter 150.000 lir globe je tržaško kazensko sodišče (predsednik Ligabue, tožilec Pascoli, zapisnikar De Paoli) obsodilo včeraj 23-letnega Guerri-na Secollja iz štramara 19, ki je bil obtožen, da je ponoči 16. aprila letos ukradel skuter, ki ga je Alda Bazlakova parkirala v Ul. Mazzini. Poleg tega so obtožili Secolija, da je isto noč zagrešil poskus tatvine pri bencinski črpalki v Miramar-skem drevoredu.
Obtožnica je trdila, da je Secoli razbil šipo na uti bencinske črpalke, toda tatvine ni utegnil izvršiti do kraja, ker ga je presenetil mestni redar Giorgio Bacer, ki je šel slučajno mimo. Redar, ki je bil v civilu, je takoj poklical karabinjerje iz Barkovelj. V obtožnici je bilo rečeno, da so karabinjerji, ki so takoj prišli na kraj poskusa tatvine, opazili Secolija, ko je prihajal izza ute.
Na obravnavi je Secoli odločno odbijal vsakršno krivdo. Izjavil je, da je bil res na tistem mestu, ko so prišli karabinjerji, ni pa odgovarjala dejstvom trditev karabinjerjev, da je prišel izza ute. On Je baje prečkal cesto, ko je opazil avtomobil. Bil je radoveden, ker je hotel zvedeti zakaj je prišla policija.
Njegov zagovornik Je menil, da bi ga moralo sodišče oprostiti obtožbe tatvine skuterja, ker prizadeta oseba ni vložila predpisane ovadbe. Nadalje bi ga morali oprostiti obtožbe poskusa tatvine pri bencinski črpalki zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodniki pa niso verjeli Secoliju, temveč so bili prepričani, da je tatvino, oziroma poskus tatvine, v resnici zagrešil. Upoštevajoč dej%fvo, da je bil mladenič že kaznovan, so mu naložili izredno stroko kazen. * * *
Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 56-letni Giovanni Slgnoretti iz Ul. Ginnastica 26, ki je bil obtožen, da se je. uprl Javnemu funkcionarju ln ga telesno poškodoval, da Je upravljal motorno vozilo v vinjenem stanju ter da je bil pijan.
Vse te obtožbe si je Slgnoretti nakopal v manj kot pol ure. Bilo je okoli 17. ure 17. aprila letos, ko se Je Slgnoretti pripeljal s svojim skuterjem po Ul. Rossetti do križišča z Ul. Ginnastico. Kot Je znano, je na tistem križišču semafor, ki ureja promet. Slgnoretti pa se ni zmenil za to, da je semafor kazal rdečo luč. Meni nič, tebi nič,
je gladko zavozil na križišče, ter se odpeljal po Ul. Ginnastica navzdol. Sploh se ni zmenil, da je redar močno zabrlizgal na piščal. Trenutek nato je ustavil motor pred poslopjem št. 26 ter stopil v neki lokal. Redar je prisopihal za njim, toda ga ni srečal, kajti medtem je Slgnoretti že šel v svoje stanovanje. Morda pol ure pozneje je neki meščan poklical na pomoč istega redarja, ker je v nekem stanovanju na št. 26 v Ul. Ginnastica nekdo strahovito razgraja;. Redar je seveda takoj pohitel v omenjeno poslopje. P:av v vezi je sreča' Signorettija, katerega jc tai<oj spoznal in ki ga prej ni utegni: izšle diti niti s pomočjo policijsi-ih organov.
Tako je Slgnoretti romal v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je bil popolnoma vinjen, še prej pa se je moški hudo sporekel z redarjem ter ga celo udaril s pestjo.
Sodniki so spoznali Signorettija za krivega raznih obtožb (razen telesnih poškodb, ker ga redar ni tožil) ter so mu prisodili 7 mesecev zapora, en me33c pripona „e; 45 000 11: denarne kazni
dopoldne nastal silovit požar v skladišču, kjer shranjujejo slamo, papir in žaganje, ki služi tovarni za embalažo steklenih plošč. Kožar je nastal zaradi samovnetja slame.
Okrog 10.30 so se čuvaji tovarne zavedli, da se iz skladišča dvigajo oblaki dima. Hitro so obvestili gasilce, ki so nemudoma prihiteli s tremi brizgalnami. Gasilci, ki jih je vodil podčastnik Tem-plenizza, so se hitro lotili dela in v sami tovarni poiskali številne protipožarne hidrante Iz štirinajstih cevi so nato začeli brizgati vodo na slamo, ki so jo ie zajeli visoki ognjeni zublji.
Po dveh urah dela, je gasilcem uspelo omejiti in nato pogasiti požar. Na kraju požara je potem o-stala skupina gasilcev, ki je pregledala pogorišče in preprečila vsako nevarnost. Po ocenitvah je požar povzročil veliko škodo. U-ničil je ves embalažni material in skladišče. Material je bil vreden 4, skladišče pa 2 milijona, torej skupno 6 milijonov lir škode,
Včeraj popoldne si je pri padcu na domu zlomil desno roko v ko molcu 8-letni Franco Malaroda iz Ronk, Ul. Trieste 36. V tržiški bolnišnici so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Pri podobni nezgodi si je zlomila desno nogo tudi 62-letna Marija Berardi iz Tržiča Ul. Colombo 8.
V ZADNJI ŠTEVILKI «INIZIATIYE ISONTINE»
Pozdrav goriške revije umetnikom «Mitteleurope»
Ocena kulturnega vodica o Ljubljani
materinskih posvetovalnic.
V pismu navajajo, da po prejetih informacijah namerava osrednje vodstvo ONMI meseca julija zapreti 150 otroških jasli in odpustiti 1400 uslužbencev zaradi dejstva, ker zakladno ministrstvo ni hotelo odobriti obračuna ustanove za 1964 in proračun za 1966. S tem v zvezi je bila napovedana tudi stavka uslužbencev, počenši od 16. t. m. (vendar v materinski posvetovalnici v Gorici včeraj niso stavkali op. ur.).
Zato vprašujejo predsednika in oba župana, kaj nameravajo njihove uprave ukreniti v tej zadevi, ko imamo na Goriškem precejšnje število mater, ki so zaposlene v raznih odsekih proizvodnje in morajo zato puščati svoje otroke v jaslih.
Te dni je izšla v Gorici številka 27 revije ttlniziativa Isontina», ki jo izdaja center «Rizzatti». Ta številka ima še poseben pomen, ker je posvečena sestanku umetnikov «Mitteleurope», katerega organizator je prav ta revija in smo o njem obširneje pisali v naši nedeljski številki.
V uvodnem pozdravu, ki je na koncu revije na kratko preveden tudi v slovenščino, se poudarja važnost tega sestanka, ki bo tokrat prvič v Gorici in ki naj bi ga v bodočnosti ponovili periodično, Goriško mesto in pokrajina, je rečeno v uvodniku, pozdravljata pesnike srednje Evrope z željo, da bi se prav iz te zemlje, katero je zgodovina postavila na središče raznih kultur in ki je zaradi razprtij in vojn mnogo trpela, rodila nova srednja Evropa v svetu miru, ljubezni in sodelovanja med narodi.
Gorica želi, de bi na tem srečanju obravnavali najaktualnejše in
Prispevek deželne uprave za ukrepe proti toči in slani
Kot je napovedal predstavnik kmetijskega odseka pri deželni u-pravi na dnevnem zborovanju kmetijskih predstavnikov v Gorici, je deželna uprava izglasovala poseben prispevek kmetijstvu, za naprave potrebne za obrambo proti toči in slani, za nakup raket in drugega potrebnega materiala v ta namen. Ta pomoč je predvidena v deželnem odloku št. 33, člen 2 kot »Solidarnostni sklad v deželi«.
Iz tega sklada bodo deležni neposredni obdelovalci zemlje do 50 od sto prispevka, izboljševalni konzorcij, kmetijske zadruge do 45 od sto, srednja in večja posestva pa do 35 od sto celokupnih stroškov v ta namen.
Kdor se hoče okoristiti s tem prispevkom mora nasloviti prošnjo na kolkovanem papirju na odbornika za kmetijstvo pri deželni u-pravi ter priložiti še dve kopiji na navadnem papirju in proračun na stroške nameravanih naprav v treh izvodih. Vse skupaj je treba vložiti pri pokrajinskem kmetijskem nadzomištvu svoje pokrajine. Tam bodo prizadeti lahko dobili tudi vsa podrobnejša pojasnila.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiTiiii
V SREDINI JUNIJA V TRŽIČU
Tudi letos bodo uredili deželno razstavo vina
Razstavljavcev z največ odlikovanji bo prejel «Oskarja» za vino
Deželni prispevek za zdravstvo na Goriškem
Deželna odbornika Tripani in Nardini sta potrdila, da je deželni bdbor dodelil za Goriško naslednje prispevke:
3.784.200 lir za sanitarne potrebščine v pokrajinskem laboratoriju za higieno in profilakso in za ureditev posebne zdravniške ambulante v pokrajinski umobolnici;
ter 4.144.000 lir za izboljšanje skermografske naprave v pokrajinskem protijetičnem konzorciju.
Ti prispevki bodo omogočili znatno izboljšanje zgoraj omenjenih na. prav in predsednik dr. Chientaroli se je zahvalil deželni upravi za pomoč.
Tržiška družba »Mutuo soccor-so» organizira tudi letos 13. junija razstavo in pokuševalnico tipičnih vin naše dežele. To bo deveta razstava te vrste ter se je zanjo že priglasilo kakih 15 vinogradnikov, ki bodo razstavljali svoj najboljši pridelek. Med njimi seveda ne bodo manjkali vinogradniki iz čedad-skega okraja, Krmina in goriških Brd.
Razstava bo odprta tri dni in bodo najboljšim razstavljalcem podelili posebno nagrado za najboljša vina. Poleg te najvišje nagrade je določenih še več drugih nagrad v obliki pokalov, kolajn in častnih diplom, ki jih bodo prejeli najbolje klacifiranl vinogradniki za posamezna vina. Med dosedaj prijavljenimi pa še ni Gradimira Gradnika s Plešivega, ki je zadnjič prejel nagrado na tej razstavi in prav tako manjkajo tudi nekateri drugi vinski proizvajalci, ki so že razstavljali, med tem, ko so se številni drugi prijavili tokrat prvič.
Organizatorji so že sedaj pridno na delu, da bi tudi letošnja vinska razstava, pri kateri sodeluje tudi Enoteca iz Gradiške, čimbolje uspela.
Sklepi pokrajinskega upravnega odbora
Pokrajinski upravni odbor pri goriški prefekturi je na svoji zadnji seji odobril med drugim tudi naslednje sklepe:
Gorica: prispevek za modernizacijo otroškega vrtca v Ul. Codelli, Tržič: prispevek občinskemu vre-menoslovnemu zavodu in športnemu društvu oratorio S. Michele za ureditev igrišča. Prispevek balin-carskemu klubu v Villaraspi.
Ronke: prispevek za ANPI v Gorici za kolesarsko dirko s pokalom Montes. Udeležba predstavnikov občinske uprave na zborovanju mest in krajevnih ustanov v Dresdenu.
ga položaja, v katerem se nahajajo delavci, ki morajo najprej plačati zdravniški pregled in potem še čakati, da pridejo na vrsto za povračilo denarja, pa čeprav so redno plačali svoje prispevke.
Samomor v Tržiču
Včeraj popoldne so našli v spalnici njegovega stanovanja obešenega 72-letnega upokojenca Giovanni-ja Napoleona iz Tržiča, Ul. 25 Aprile št. 38. Pogrešali so ga že od sobote in sin je s pomočjo policije odkril očetovo smrt. Zdravniški pregled je ugotovil, da je nastopila smrt že v noči od sobote na nedeljo. Domnevajo, da si je mož vzel življenje zaradi bolezni.
najbolj žive probleme v poeziji, obenem pa da bi iz želje po življenju in skrbi za bodočnost prebivalcev Posočja in srednjeevropskih narodov razbrali novo oznanilo, ki naj bi ob univerzalnosti poezije izrazilo čista in iskrena čustva miru in svobode, sloge, pravičnosti in dobrote, ki predstavljajo resnično poezijo človeškega hrepenenja v vsaki družini.
Med številnimi drugimi prispevki naj omenimo tudi članek o turističnem vodiču Ljubljane, ki je pred kratkim izšel v Ljubljani v slovenščini, italijanščini in nemščini. O vodiču pravi, da nudi sliko kulturnega, gospodarskega in političnega življenja glavnega mesta Slovenije od zgodovinskih začetkov do danes. Na koncu doda, ja, da je knjiga obogatena s številnimi slikami stare in nove Ljuo-Ijane ter poudarja nagel razvoj mesta, ki je štelo ob začetku -našega stoletja 47.000 prebivalcev, leta 1931 že 60.000 in jih ima sedaj okrog 180.000 ter je še vedno v polnem razvoju.
Revija ima tudi številne slike zgodovinskih zanimivosti Gorice in njenih muzejev.
Avtobusni izlet v Trst k predstavi «Švejka»
Slovenska prosvetna zveza iz Gorice organizira dva avtobusna izleta k predstavam veseloigre «Dobri vojak Svejk» v Kulturnem domu v Trstu. Izleta bosta v soboto 21. maja, ko bo predstava zvečer in v nedeljo 22. maja k predstavi ob 16.30 uri.
Cena za vožnjo in vstopnino v soboto bo 800 lir. Odhod iz Gorice, na Travniku ob 18.30 uri; v nedeljo pa 1200 lir in odhod iz Gorice ob 14.30 uri.
Vpisovanje na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/L najkasneje do torka 17. t. m. ker je treba rezervirati avtobus in vstopnice k predstavi. Avtobus bo vozil iz Gorice skozi Podgoro, Standrež in Dol proti Trstu.
Avtobus bo vozil tudi skozi So-vodnje in Gabrje za tamkajšnje udeležence.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiimiiiiiiiiimHiiiMiiiiiiimiiiiiiHiiiiiimmiiluimuiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiM
MUNARIN IN TOVARIŠI SO NEDOLŽNI
Vlomilca v banko v Romansu sta priznala svoj zločin
Gre za dva mladoletna Tržačana - S tem je olajšana popolna oprostitev goriških obtožencev izpred porotnega sodišča pri prizivni razpravi
Požar embalaže v tovarni Vetrobel
V tovarni »Vetrobel« v Industrijskem pristanišču je v nedeljo
PREDVČERAJŠNJIM POPOLDNE NA OPČINAH
Iskra povzročila eksplozijo bencinskih hlapov v stanovanju
Do nesreče je prišlo, ker je žena z bencinom čistila možu hlače - Škode za dober milijon
jjjfllO «1 H1S» PROSEK
vaja danes, 17. t. m. ob 19.30 uri komični film:
si SPORU... INFERMIERA
Igraj«.	(Slečite se... bolničarka)
J0- NORMAN WISDON, EDWARD CHOPMAN in JEANET-*^TE STERKE
Predvčerajšnjim popoldne okrog 14.30 so se Openci zaskrbljeno vpraševali, kaj se je pripetilo. Nekaj trenutkov prej so zaslišali silovito eksplozijo in nihče si v prvih trenutkih ni zmal razložiti, kaj je temu vzrok. Eksplozija je nastala v majhni enonadstropni hišici v Bazoviški ulici 25-3 in povzročila za približno milijon lir škode.
Ob tisti uri je 29-letna Olimpia Giovannini por Gulič začela likati moževe hlače. Ko je hotela priključiti likalnik, je opazila, da je na hlačah madež, zato je vzela stekleničko bencina in začela z namočeno cunjico drgniti madež. Madež je moral biti zelo velik, da je Giovanninijeva porabila kar precej bencina. Bila pa je tako neprevidna, da je to opravilo delala v zaprtem prostoru. Bencinski hlapi so tako napolnili prostor, se pomešali z zrakom in na
stala je eksplozivna mešanica, kot v avtomobilskem motorju.
To pa je bila usodno za Giovan-ninijevo. Ko je počistila hlače, je vtaknila kabel likalnika v vtičnico in takoj se je sprožila iskra, ki je povzročila katastrofo. Mešanica zraka in bencina se je v zaprtem prostoru vnela in povzročila silovito eksplozijo, ki je v stanovanju naredila veliko škodo, Giovanninijeva pa je zadobila o-peklioe prve in druge stopnje P° obrazu, rokah in nogah
Prihiteli so gasilci, medtem ko so Giovanninijevo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so io s prognozo okrevanja v 20 dneh sprejeli na dermatološki oddelek. Eksplozija je razbila vse šipe in okenske okvire, razbila je televizor, poškodovala pohištvo in bojler ter povzročila še več manjše škode.
Debata štirih strank danes v Tržiču
V Ul. Roma v Tržiču se je ponesrečil 19-letni motociklist Bruno Cossar iz Turjaka, Ul. Oberdan 7. Nudili so mu prvo pomoč za poškodbo na desni roki. Okreval bo v nekaj dneh.
Danes zvečer ob 20.30 bo v dvorani Nazionale v Tržiču debata štirih strank PSI, PSDI, KPI in PSIUP o levem centru in združitvi socialistov. Govorili bodo predstavniki štirih strank, ki so vsi tudi deželni svetovalci. Posredovalec bo prof. Rubino.
Pri telovadbi se je ponesrečil
Včeraj nekaj po 16. uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 16-letnega Salvatora Armita iz Loč-nika, ki je gojenec srednje tehnične šole v Gorici. Zdravniki so mu ugotovili zlom desne ključnice ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Dijak se Je ponesrečil ma lo prej v telovadnici omenjene šole
Sindikati soglašajo z INAM glede zdravnikov
Pokrajinski Izvršni odbor CISL izraža svoje soglasje z bolniškimi blagajnami in zlasti z INAM, ki nameravajo vzpostaviti neposredno bolniško pomoč za svoje člane s prevzemom primernega števila zdravnikov v svojo službo.
Ta sklep so sprejeli zaradi težke-
Avstrijska policija je pred dnevi izročila na meji štiri tržaške zločince, ki so obtoženi vloma v banko v Fossalta pri Portogruaru. Sedaj je prišla iz Benetk, kjer jih držijo v zaporu, vest, da sta dva od četvorice, priznala tudi tatvino v Romansu, kjer sta dne 4. januar, ja lani odnesla iz tamkajšnje podružnice Goriške mestne hranilnice 1,8 milijona lir. Ta dva sta 20-letni Francesco Balestrucci in prav-tako 20-letni Roberto Giannella, oba z bivališčem v Trstu.
Vest je vzbudila veliko pozornost v Gorici in na Goriškem na splošno, saj je vsem še prav dobro v spominu razprava pred porotnim sodiščem v Gorici, lani od 3. do 18. decembra. Takrat so se morali zaradi ropa v Romansu zagovarjati Benito Munarin, Carlo Dorni in Giampaolo Lo Presti, ki jih je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Proti tej razsodbi se je pritožil državni tožilec in tudi o-bramba ,odv. Devetag in Pascoli iz Gorice ter Antonini iz Trsta, ki so zahtevali popolno oprostitev.
Priznanje obeh tržaških vlomilcev bo njihovo stališče v prizivni
iiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiminmiiiiiiiiii
IZ TRŽIŠKE BOLNIŠNICE
Dva lažje ranjena v Ronkab pri dveh prometnih nesrečah
Nezgoda pri delu in padec motociklista
Zveza žena in kriza v ONMI
Pokrajinsko vodstvo UDI (Zveza italijanskih žena) je pred dnevi po. slalo pismo predsedniku pokrajinske uprave dr. Chientaroliju, gorl-škemu županu Martini in tržiške-mu županu v zvezi s problemom
V nedeljo zvečer sta se pripetili na državni cesti v bližini Ronk dve prometni nesreči, pri kateri sta bila dva lažje ranjena.
Ob 19.30 se je peljal 31-letni Orlando Dl Bert doma iz Ronk z avtom fiat 600 od Fogliana proti Ronkam. Blizu nadvoza v Redlpu-gli pa je od zadaj trčil v fiat 1100 z evidenčno tablico iz Trsta, ki je bil ustavljen na cesti. Trčenje je bilo precej močno In je bil pri tem ranjen njegov 15-letm sin Stefani, ki ga je držala mati v naročju na zadnjem sedežu Pri trčenju se je otrok udaril z glavo ob naslonjalo sedeža ter se ranil na obrazu ln si zlomil nosno kost. V tržiški bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za osem dni. Mati in oče sta ostala nepoškodovana, pač pa sta utrpeli obe vozili precejšnjo škodo.
Približno uro kasneje je na isti cesti v bližini gostilne Sfiligoj, 57-
lena kolesarka Gisella Marcuzzi iz Starancana, ki se je peljala proti središču Ronk, zadela v fiat 500, ki je bil ustavljen na cesti. Kolesarka je prvi trčenju padla ter se udarila na levem sencu in na levi nogi. V bolnišnici so ji nudili prvo pomoč; okrevala bo v osmih dneh.
V obeh primerih je napravila zapisnik cestna policija iz Tržiča.
Na delu se je ponesrečil 18-letni Rizieri Manzato iz Ronk Ul. Rossini 14, ko je imel opravka v podjetju Bredero-Price z veliko jekleno cevjo. Ker sl je pritegnil mišice na desni roki, so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 27,8 stopinje ob 16.10, najnižjo 11,9 stopinje ob 5. uri; povprečne dnevne vlage Je bilo 58 odstotkov.
razpravi precej olajšalo, saj sedaj ni treba drugega, kot preveriti njuno izpoved. Zato je povzročila ta vest med prizadetimi obtoženci izpred porotnega sodišča, ki se bodo sedaj pošteno oddahnili še posebno prijetno presenečenje. Dva izmed njih, Munarin in Lo Presti bosta prihodnji torek 24. t. m. morala sicer zopet pred okrožno sodišče v Gorici, kjer se bosta morala skupaj z 12 drugimi obtožen, ci, med katerimi je tudi Colaut iz Verse, ki je pred poroto pričal proti njim, zagovarjati zaradi vrste večjih in manjših tatvin v Gorici in na podeželju, odnosno zaradi nakupa ukradenega blaga. Vendar pa odpade glavno breme, pri katerem so z obtožbo oboroženega ropa tvegali dolgo vrsto let ječe.
Gorica
VERDI 17.00: «7 monaci d’oro», Raimondo Vianello in A. Fabri-zi; italijanski barvni kinemaskop-sld film.
CORSO. 17.30; «Fifi la blume», F. Avron in M. Negrč. Cmobeli francoski film.
MODERNISSIMO. 17—22.30:	«Tre
donne per uno scapolo«, G. Ford in G. Page; čmobeli ameriški lilm.
VITTORIA. 17.00: »I gringos non perdonano«, T. Kendall in Thomas Moore; italijanska barvna koprodukcija v kinemaskopu.
CENTRALE. 17.15: «11 tesoro della foresta pietrificata«, Gordon Mit-chell in Eleonora Bianchi; italijanski barvni film.
Tržič
AZZURRO. 17.30; »Se non aves-si piii te», Gianni Morandi in N. Taranto.
EXCELSIOR. 16—22:	»Murial ed
John«, J. Hunter; barvni film.
NAZIONALE: zaprto.
PRINCIPE. 17.30:	«Mezzo dollaro
d’argento», K. Moore; kinema-skopskl film.
Ronke
EXCELSIOR. 21.00: «Gli impetuo-si», Pamela Tffin in James Dar-ren; režiser Jack Arnold.
RIO. 19—22: «La brigata invlslblle*.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan In ponoči Je odprta v Gorici lekarna MICHELI FERDINANDO, Ul. XXIV Maggio št. 22, tel. 23-39.
: jrV% mili	.
Tfe ^ *■

~	'	”	'■’'’	'■''	SKj
II
•>•••••	v.:.’?/' • ...,: ':
pil
“ : :'	~ ': ^	~ ': *	:'M':	x :%	'* ilf II


				
AiiilaA				
	IZIDI		IZIDI	
•Catania	— Torino	02	Palermo — *Catanzaro	2-1	
(prekinjena v 19’		d. p.)	•Lecco — Messina	0-0
•Foggia -	Atalanta	2-0	•Livorno — Piša	0-0
•Inter —	Lazio	4-1	•Modena — Pro Patria	4-0
•Juventus	— Bologna	0-’J	Alessandria — ‘Novara	1-0	
•Vicenza-	Milan	1-0	•Padova — Genoa	2-0
•Roma —	Cagliari	1-0	•Iteggina — Monza	1-0
•Sampdoria — Napoli		10	»Trani — Reggiana	0-0
Fiorentina — *Spal		2-1	•Venezia — Potenza	2-0
•Varese -	- Brescia	20	•Verona — Mantova	0-0
LESTVICA			LESTVICA	
			Venezia	33 16 13 4	37 24 45
Inter	33 2« 10 3	69 25 50	Mantova 33 14 13 6	43 24 41
Bologna	33 19 8 6	59 34 46	Lecco	3315 11 7	39 26 41
Napoli	33 16 11 6	41 26 43	Reggina	33 13 12 8	40 30 38
Fiorentina	33 15 11 7	43 22 41	Verona	33 10 16 7	28 24 36
Juventus	33 12 16 5	36 22 40	Genoa	33 12 12 9	36 31	36
Vicenza	33 12 14 7	41 33 38	Palermo 33 9 15 9	32 27 33
Milan	33 12 12 9	37 32 36	Padova	33 12 9 12	37 34 33
Roma	33 12 10 11	26 31 34	Catanzaro 33 10 13 10	32 32 33
Brescia	33 12 7 14	41 42 31	Messina	33 7 19 7	21 22 33
Foggia	33 8 13 12	22 29 29	Potenza	33 13 7 13	34 35 33
Lazio	33 8 13 12	28 39 29	Livorno	33 10 12 11	27 28 32
CagLiari	33 9 10 14	35 37 28	Reggiana 33 8 14 11	28 32 30
Torino	32 6 12 12	29 34 28	Novara	33 6 18 9	26 36 30
Atalanta	33 9 10 14	24 37 28	Monza	33 12 5 16	31 39 29
Spal	33 9 9 15	36 43 27	Modena	33 4 20 9	26 28 28
Sampdoria	33 9 9 15	26 45 27	Alessand. 33 7 14 12	19 31 28
Catania	32 5 12 15	23 48 22	Trani	33 5 16 12	22 39 26
Varese	33 2 11 20	23 60 15	P. Patria 33 7 11 15	30 46 25
fgg OKRILJEM SSCZ OKROGLA MIZA 0 SPOBTl
Športna društva ne smejo mimo naših problemov
Živahna diskusija po razpravah prof. A. Rupla,
V. Mijota, proi. B. Pavletiča in B. Baceta
Sinoči je bila pod okriljem SKGZ v Gregorčičevi dvorani zelo zanimiva okrogla miza o športnih vprašanjih pri nas. Na sporedu so bile tri, sicer kratke, a zato nič manj zanimive razprave• prof. Aldo Rupel je govoril o športu v šoli, Vojko Mi jot se je dotaknil vprašanja narodnostno mešanih športnih društev, prof. Bojan Pavletič je številne pri-
sotne zadrial z vprašanjem ustanovitve Zveze športnih društev, predsednik SKGZ tov. Boris Race pa je spregovoril o «Vsebini športa v luči narodnostne obrambe».
Zantmivi večer je otvorii predsednik komisije za mladino in šport pri SKGZ Vito Svetina, ki je pripomnil, da je končno treba rešiti in se resno lotiti vprašanj, ki se tičejo mladine in še posebno špor-
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimMiiiiHiMHiHiiiiitvuiiiiiiiiiMifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiMiiKuniiiiiiiimiiHnmiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiniM
V ZADNJI TEKMI NA DOMAČIH TLEH
Tudi proti Entelli 0:0 neučinkovitost Triestine
	
Catania—Torino	(prek.) —
Foggia—Atalanta	(2-0)	1
Inter—Lazio	(4-1)	1
Juventus—Bologna	(OJ)) X
Vicenza—Milan	(14)	1
Roma—Cagliari	(14)	1
Sampdoria—Napoli	(14)	1
Spal—Fiorentina	(1-2) 2
Varese—Brescia	(24)	1
Livorno—Piša	(04) X
Padova—Genoa	(24)	1
Biellese—Marzotto	(2-2) X
Prato—Cesena KVOTE 12 — 398.900 Hr 11 —	19.600 »	(14)	1
| (»1 |	
L — 1. Psiche	1
2. Rosen Alp	2
2. — 1. Mindells	1
2. Tirpitz	1
3. — 1. Baroncello	2
2. Debbio	1
4. — 1. Porfirio	1
2. Mario	2
5. — L Irrtverente	X
2. Patio	1
6. — 1. Missourl	1
2.	Oder KVOTE 12	—	2.684.203	lir 11	—	75.968	» 10	—	8.548	»	X
ta, ki se je pri nas v zadnjem času izredno razbohotil.
Pozna ura, debata je namreč trajala več kot se je predvidevalo, nam ne dovoljuje, da bi obširneje poročali o posameznih referatih. Zelo zanimiv je bil uvod prof. Rupla, ki se je dotaknil vprašanja telesne vzgoje v šolah. Mijot je orisal nastanek in obstoj narodnostno mešanih društev, s čimer je sprožil precej diskusije, medtem ko je prof. Bojan Pavletič navedel razloge, ki govorijo proti (zelo malo) in za ustanovitev (veliko) Športne zveze. Zaključek govornika, s katerim so se strinjali vsi, ki so spregovorili med diskusijo, je bil. da je zveza potrebna, ker bi urejevala in usmerjala društva, jim priskočila na pomoč, prirejala razne tečaje in bi prav gotovo imela predstavniško vlogo. V Tiaših društvih včasih preveč razpravljamo o tehničnih zadevah, premalo pa o dejstvu, da smo del manjšine. Zveza bi lahko koristila tudi v tem primeru, ker bi stremela tudi k mobilizaciji mladine, kar danes storimo lahko samo še s športom.
PO PRESENETLJIVI ZMAGI V ŠTANDREŽU
SOV OD ENJCEM
pokul Primorskega
dnevniku»
3:1 (1:1) za goste - Še pozno v noč praznovanje zmage
Ob precejšnji udeležbi navijačev ir štandreža in Sovodenj, pa tudi iz Gorice in drugih bližnjih krajev, so v nedeljo popoldne igrali na igrišču Juventine v Sovodnjah povratno nogometno tekmo med Juventino in ekipo iz Sovodenj za pokal Primorskega dnevnika. Kot znano so prvo tekmo odigrali prejšnjo nedeljo v Sovodnjah in so zmagali igralci iz Stan-dreža. Ti so imeli tudi izgledov za končni uspeh. Nedeljska igra pa je
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
Zopet dve točki za šesterko Bora B
V nedeljo je bilo na stadionu «Prvi maj»» prvo povratno srečanj® ženske B lige. Med seboj sta se namreč pomerili šesterki Bora B m AGI B. Tekma je bila zelo dolgočasna in medla. Tržačanke so 2A1^~'.n zelo slabo. Temu je kriv v veliki meri nasprotnik, ki je pokazal veli*
dobre volje a malo tehničnega zna--‘	. , .	.. _ ,
nja. Le v redkih primerih je pri- ba pripisati neizkušenosti P J	nju 8:7 pa je le uspelo borovkam
krepko povesti in prvi set Je posis
šla tolčena žoga na oomačo stran igrišča.
V prvem setu je bila borba do osme točke izenačena. To pa zato, ker so v vrstah Bora nastopile tudi rezervne igralke, ki pa so popolnoma zadovoljile. Prišlo je sicer do nekaterih banalnih napak, a te je tre-
A SKUPINA
C
i =
IZIDI
•Biellese — Marzotto	2-2
Mestrina — ‘Legnano	1-0
* Parma — Cremonese	0-0
•Piacenza — Solbiatese	0-0
•Rapallo — Udinese	1-1
•Savona — Ivrea	5-1
•Trevigliese — Como	1-1
•Treviso — CRDA	1-0
•Triestina — Entella	0-0
(Prihodnje tekme (22. t.m.)
CRDA - Savona: Como • Cremonese; Entella - Trevigliese; I-vrea - Biellese; Marzotto - Legna-no; Mestrina - Triestina; Piacenza - Parma; Solbiatese - Rapallo; Udinese - Treviso.
LESTVICA
Savona	33	18	9	6	55 23	45
Udinese	33	14	13	6	50 25	41
Marzotto	33	H	11	7	37 28	41
Como	33	13	14	K	33 23	40
Treviso	33	14	9	10	33 25	37
Biellese	33	13	11	9	46 44	37
Solbiatese	33	12	11	10	42 36	35
Piacenza	33	13	9	11	26 33	35
Rapallo	33	9	17	7	28 21	35
Legnano	33	10	15	8	28 22	33
Triestina	33	9	13	11	23 31	31
CRDA	33	9	11	13	27 27	29
Entella	33	9	10	14	20 41	28
Cremonese	33	10	8	15	33 39	28
Trevigliese	33	5	16	12	22 35	26
Mestrina	33	7	11	15	24 35	25
Parma	33	3	19	11	14 26	25
Ivrea	33	•	9	18	28 53	21
odločila drugače in z rezultatom 3:1 so si osvojili pokal nogometaši iz Sovodenj.
V prvem delu igre je bilo precej soparno in igralci obeh ekip so se pošteno potili. Prvi je poslal žogo v nasprotno mrežo Bruno Marson za Sovodnje, pozneje pa so domar čini izenačili z 11-metrovko, ki jo je streljal Ivo Ferfolja. Pri tem rezultatu je ostalo do konca prvega polčasa.
Po odmoru, ko je vročina ponehala, sta obe ekipi zaigrali z no: vim elanom in izmenično ogrožali nasprotna vrata. Zlasti v drugem delu igre pa so bili Sovodenjci bolj napadalni ter so dosegli še dva gola s streli Bruna Marsona in Jurija Černeta po lepih kombinacijah. Domačini so z ostrim pro. tinapadom skušali zmanjšati razliko, da bi vsaj potem lahko odigra-Predsednik SKGZ se je dotaknil li še tretjo tekmo. Obramba iz So-
SODNIK: Cardelli iz Masse. KOTJE: 5:3 za Triestino
KVALIFIKACIJA ZA II. AMATERSKO LIGO
V S. Ouirinu prvi poraz Rosandre Zerial z 1:0
Z golom, ki bi ga moral sodnik zaradi očitne roke razveljaviti, in tudi zaradi poškodbe Bazzare, ki je moral v 8’ p.p. z igrišča, je Rosandra Zerial zabeležila prvi poraz v letošnjem prvenstvu. Bo-ljunško moštvo si Je sicer skušalo izsiliti neodločen izid, ki bi bil popolnoma zaslužen. V pivem de
TRIESTINA: Colovatti; D “Eri, Cattonar; Dalio, Del Piccolo, Ferrara; Scala, Ispiro, Miani, Canzian, Gentili.
ENTELLA: Scabini; Ginocchio, Dossena; Piqui, Nadalin, Colom-bo; Giordan, Venturelli, Česana, Boido, Comini.
lu igre je bila obramba S. Quiri-na prisiljena na trdo delo in se je morala tudi večkrat poslužiti grobe igre, da je rešila mrežo.
V	začetku tekme, kateri Je prisostvovalo lepo število navijačev Rosandre, sta se obe enajsterici poslužili previdnostne taktike. Sele po poškodbi Bazzare je S. Qui-rino zaigral hitreje, vendar so se napadi domačinov vedno ustavljali ob nepremagljivem Giovanniniju, ki Je bil brez dvoma najboljši mož na igrišču. Rosandra, ki je igrala z desetimi, ni smela tvegati, vendar je tu pa tam le poskušala s protinapadi. V 35’ so domačini prišli v vodstvo: levi bek S. Ouirina je prodrl po robu igrišča in nato visoko predložil pred vrati. Gio-vannini je žogo odbil, a ta je prišla do desnega krila tekmecev, ki si Jo je popravil z roko in jo nato poslal neubranljivo v mrežo. V 41’ je bila Rosandra zelo blizu izenačenja, vendar Vascotto ni izrabil priložnost, ki sta Jo pripravila Bertoia in Kocjančič.
V	drugem delu je bila igra bolj živčna in sodnik Je moral izključiti Metullia in desno krilo domačinov. V 25’ je Zobec z izrednim posegom odbil žogo. Obramba pa se je preveč obotavljala in tako je usnje postalo last srednjega napadalca domačinov, ki se je izognil Giovanniniju in se pripravil na strel Lombardo pa mu je tedaj odvzel žogo in s tem zakrivil padec nasprotnika. Sodnik je pokazal na enajstmetrovko, ki pa jo je levi bek domačinov zastreljal. V 45’ je vratar S. Ouirina z odločnim posegom odbil silovito Giovanniriije-vo žogo in s tem rešil zmago.
Rosandra je nastopila v posta-v1 Zobec, Gracogna, Lombardo, Capriglione, Giovannini, Vignali, Bazzara, Bertoia, Kocjančič, Me-tullio in Vascotto.
B. S.
ločen izid 1:1. Prvi so prišli v vodstvo igralci Itale z Grattonom, ki je v 18’ d.p. spravil z enajstmetrovko Furlana na kolena. V 23’ pa je Verginella izenačil, vendar sodnik gola iz nerazumljivih razlogov ni priznal. Igra je postala še bolj živčna in sodnik, tudi tokrat iz neznanih razlogov, Je iz ključll Uneduja z igrišča. Na srečo so Proseč ani proti koncu ostreje pritisnili in Verginelli se je v 45’ posrečilo izenačiti stanje.
Drugo tekmo med S. Cancianom in Edero pa je moral sodnik zaradi splošnega pretepa zaključiti v 32’ d.p., ko je Edera vodila 1:0.
Vrata občinskega stadiona pri Sv. Soboti so se v nedeljo po tekmi Triestina-Entella končno zaprla. Tržaška enajsterica je namreč odigrala zadnjo tekmo letošnjega prvenstva Govoriti o tem se skoraj ne izplača: Triestina je letos popolnoma razočarala, vendar se le, pa čeprav se Je že govorilo o možnosti izpada, le rešila.
Maloštevilno občinstvo, ki je v nedeljo prišlo na tekmo, je upalo, da se bo Triestina oddolžila za vneto navijanje s kakim povoljnim rezultatom. Tudi tokrat so Tržačani odpovedali in razočarali, pa čeprav so imeU pred seboj enajsterico, ki je morala z marsikaterega igrišča oditi poražena. Res pa je, da je Entella hotela rešiti točko, ki bi ji matematično zagotovila obstoj v A skupini C Uge. Triestina seveda Je bila gotova le-šitve in prav zaradi tega je zaigrala brez volje in sploh jasnih idej.
Igra sama Je bila zanimiva le v prvem polčasu, ko so gostje večkrat prisilili Colovattlja na drzne posege. Tudi domačini so poskusili srečo, vendar so njihovi streli končali za mrežo in ne v njej. V drugem polčasu pa je bila tekma, posebno še zaradi vročine, dolgočasna, zaradi česar Je najbolje, da nanjo sploh pozabimo, kot je najbolje pozabiti na letošnje prvenstvo, ki je bilo prav gotovo eno najslabših, odkar obstaja Triestina.
problema športa v luči narodnostne obrambe. Ustanovitev slovenskih športnih društev je spodbudno predvsem, ker mladina govori slovensko, ker delujejo na množični podlagi in ker društva usmerjajo mladino v druge manjšinske organizacije Jasno je, da mora športno društvo seznaniti mladino, posebno delavsko, ki bi jo bilo treba pritegniti, s kulturnimi problemi, prirejati mora jgredavanja itd. Tov. Race je nato pripomnil, da sta -mv množičnost in doseženi uspehi argumenta, s katerima lahko društva zahtevajo od pokrajinskih, deželnih tn drugih organov ustrezne podpore. Športne organizacije, je zaključil predsednik SKGZ, če so slovenske, ne morejo in ne smejo mimo naših vroblemov. Končni cilj mora bit’, da spremenimo športnika v zavestnega borca za slovenske pravice.
V diskusiji, ki se je zavlekla do pozne ure, so o raznih vjrrašanilh spregovorili čuk (Primorje Prosek), Lucijan Malalan (Union), Jože Cesar, predsednik Bora Dušan Košuta, Drago Pahor, Igor Kosmina. Stanko Bole in Miran Kuret (Breg). Ob koncu sta prof. Pavletič in Boris Race odgovorila na nekatera vprašanja, ki so prišla na dan med zelo živahno debato.
vodenj pa je rešila domača vrata in rezultat je ostal nespremenjen do konca igre.
Naš urednik Ivo Marinčič je nato izročil kapetanu ekipe iz Sovodenj pokal Primorskega dnevnika ter voščil njemu in vsem igralcem, naj bi jim ta pokal prinesel srečo in še več uspehov v tem in v prihodnjem letu. Igralci so si potem napijali iz pokala ter ga v teku nesli okrog igrišča, da so ga lahko videli vsi navijači. Pozneje so šU še po vaseh sovodenjske občine in proslavljali zmago in pridobitev pokala do pozne ure: saj je to prvič, da si je ekipa iz Sovodenj prisvojila tako športno trofejo.
prhi so se Brežani zbudili ter prešli množično v napad. To je izkoristil spet Fortitudo, k: je zadnjo minuto igre prišel v hitrem protinapadu z desnim krilom v kazenski prostor, kjer ga je podrl Maver. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Fortitudo realiziral.
Slabo igro Brežanov je treba pripisati pomanjkanju treningov ter daljšemu presledku od zadnje tekme Brez dvoma se bo igra Brežanov v prihodnjih kolih tega turnirja izboljšala in Breg lahko še upa na častno uvrstitev. Breg je nastopil v postavi Nardin, Kozina, Valentič K., Maver, Švara, Bertesina, Žerjal, Rodella, Raiča, Valentič M. Grahonja.
Juniorjl Brega pa so v okviru pr venstva juniores premagali z visokim rezultatom 8:0 Ponziano. Brežani so pokazali precej dober nogomet, čeprav so nekajkrat popu-
iiiMiiiiiiinMiiiiiiitfiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiviiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiMMiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiMiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiMtiimiiiiiiiiimiiiiiiiu
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
PRIJATELJSKI NOGOMET
Vesna 4 Campanelle 1
Nedeljska prijateljska tekma v Nabrežini med Vesno in enajsterico Campanelle Fides se je zaključila z jasno zmago Križanov s 4:1. (1:0). Za Vesno so bili uspešni Husu v 30’ p.p., Košuta Renato v 6’ d.p., v 12’ Husu in v 30’ zopet Košuta Renato.
minulimi—i—MimitiH—HtuMmmufmtmMimiiimniHiHuiiiininimHHH1111111111111—111111111111111111111
PRVO KOLO ZA NOČNI POKAL MESTA TRST
Fortitudo-Breg 4:0
Mladinci Brega premagali Ponziano 8:0 (4:0)
Breg je nastopil v nedeljo na dveh poljih, z juniorji na prvenstvu juniores, ter s prvim moštvom na turnirju za Nočni pokal mesta Trst. Prvo moštvo je igralo v Miljah ■
ter je izgubilo s precej močnim stili zaradi vročine, ter precejšnjega -	- - ■	— vodstva v golih. Ponziana sploh m
prišla do besede in njeni igralci ni so nikoli zaposlili Rapotca. Brežani so se vsi izkazali, kot izreden strelec pa je zablestel Petaros V. že v 3’ je namreč povedel Breg v vodstvo. Rezultat je nato povečal Rodella na lepo podajo Cuka, proti koncu polčasa pa sta še realizirala Mikuš in Samec. V drugem polčasu je v začetku igra nekoliko zamrla, nato pa so Brežani pritisnili in postali popolni gospodarji položaja: čuk je dvakrat zaporedoma zadel
J__:-----V „ nn o/-» nrnAlrA
Fortitudom z visokim rezultatom 4:0. Razlika med igro enega in drugega moštva je bila precejšnja samo v drugem polčasu, medtem ko je bil v prvem delu Breg enakovreden nasprotnik. Brežani so imeli v prvem poičasu celo priliko za izenačenje, ko Je Grahonja prodrl v kazenski prostor, preigral branilca in vratarja in je njegov strel ustavil drugi branilec na beli črti. V drugem polčasu se je pričela kazati pri Bregu utrujenost in igra je slabela. Fortitudo je to izkoristil
je siaoeia. runituu« je <aj	,__	f n„ a„ nračlrn rini p
ter dosegel še dva gola.Po tej mrzli	£ nato pa se preč^ Gole
so nato zabili Petaros V., spet Petaros V. in nato še Samec in Zocchi.
Po tem uspehu je Breg v lestvici drugi za Triestino. Breg je nastopil v postavi Rapotec, Žerjal, Hrvatič (Slavec), Petaros Z., Zocchi, Zahar, Sames, Mikuš, Rodella, Petaros V., čuk.
K. V.
KOLESARSTVO
i. ZVEZNA LIGA
Trešnjevka—Olimpija
Velež—Dinamo Vojvodina—žeijezničar Partizan—Hajduk Rijeka—Beograd Zagreb—C. zvezda Sarajevo—Vardar
LESTVICA
Vojvodina
Velež
Dinamo
Beograd
Olimpija
C. zvezda
Partizan
Rijeka
Sarajevo
Radnički (N
Vardar
Hajduk
Radnički (B
žeijezničar
Zagreb
Trešnjevka
25 15 7 25 11 7 25 10 7 25 8 10
25 10 6 9 25 11 4 25 9 6
25 10 7 8 25 6 8 11 25 9 7 9 25 6 6 13 25 6 5 14
IL ZVEZNA LIGA
S N L
1:1 (1:1) (N) 2:4 (1:3) 2:1 (1:1) 2:2 (2:2) 1:1 (1:1) 9*0 (OMl	Šibenik—Famos Maribor—Čelik Bosna—Lokomotiva Istra—Segesta Leo tar—Borovo Varteks—Zadar Borac (BI.)—Slavonija					2:1 (0:1) 4:0 (2:0) 2:1 (1:1) 2:0 (0:0) 2:1 5:0	(3:0) 5:1	(2:1)
0:2 (0:1) 3:2	(0:0)	Split—Rudar Čelik	17	17	6	4	1:1 (0:1) 56:23 40
	Sloboda	20	15	7	4	50:24 37
41:22 37	Borovo	27	15	6	6	64.26 36
	Lokomotiva	27	16	4	7	63:38 36
33:26 29 39:29 27 47:39 26	Šibenik	26	14	4	8	45:32 32
	Maribor	20	12	6	8	37:26 30
40:37 26	Slavonija	27	9	10	8	42:34 28
45:42 26	Istra	26	11	6	9	37:31 28
41:39 26	Segesta	27	11	3	13	35:46 25
35:34 26	Famos	26	9	6	11	43:42 24
35:40 24	Bosna	20	8	7	11	31:38 23
37:30 23	Leo tar	20	H	7	a	27:39 23
35:35 23 37:30 22 25:45 20 27:28 19	Varteks	26	M	2	14	35:41 22
	Rudar	27	6	8	13	28:43 20
	Zadar	27	H	4	15	34:73 20
31:52 18	Borac	26	7	5	14	40:48 19
33:54 12	Split	26	3	10	13	25:45 16
Aluminij—	•žeijezničar			8:0 (5:0)	
Koper—Kladivar				2:3 (0:3)	
N. Gorica-	-Rudar		(T)	0:3 (0:0)	
Branik—Ljubljana				0:0	
Rudar (V)	—Mura			2:2 (0:0)	
Celje—Triglav				6:2 (1	:1)
	LESTVICA				
Aluminij	19	13	3 3	53:20	29
Celje	19	13	1 5	58:19	27
Triglav	19	11	3 5	37:28	25
Ljubljana	19	9	4 6	29:25	22
Rudar (T)	19	9	3 7	34:29	21
železničar	19	10	1 8	32:40	21
N. Gorica	19	8	3 8	29:31	19
Branik	19	6	4 9	33:46	16
Mura	19	4	5 10	33:43	13
Rudar (V)	19	5	3 11	30:46	13
Koper	19	8	5 11	27:49	n
Kladivar	19	4	3 12	25:44	11
Pari prihodnjega kola
železničar • Celje; Triglav - Rudar (V); Mura - Branik; Ljubljana - Nova Gorica; Rudar (T) - Koper; Kladivar - Aluminij
LOD2, 16, — Vzhodni Nemec Hoffmann je zmagal v sedmi etapi amaterske dirke Praga - Varšava -Berlin na 208 dolgi progi Katovice-Lodž. Jugoslovan Škerlj je zasedel sedmo mesto. Francoz Bernard Gu. yot je ohranil majico najboljšega.
SZ BOR
vabi predstavnike vseh društev, ki se nameravajo udeležiti letošnjega 9. športnega tedna na sestanek, ki bo v sredo, 18. maja z začetkom ob 20.30 na sedežu društva, Strada di Guardiella 7.
UDELEŽBA NA TEM SESTANKU JE IZREDNE VAŽNOSTI!
krepko povesti njihova last.
Naslednji set ni v prvih potezah predstavljal za slovenske P1*"®..,," niče velikega napora, saj so z jan-koto povedle. V nadaljevanju 1P* pa so «zaspale» in dovolile nasprotnicam, da so se Jim približale o« Stanja 13-12. Tedaj pa so spet prevzele vajeti igre in osvojile set.
V zadnjem nizu. ki je bil vern* slika prvega, je bilo stanje v začetku izenačeno in je domačink*™ uspelo zmagati le v končnem nišu.
IZID
BOR B — AGI B	J:*
(15:8, 15:12, 15:8)
Borova šesterka je nastopil* « postavi Švab, Bandelj, Rogelja, B*“r ber, Bezeljak, Bufon, Stegu in Pahor.
I. v.
MOŠKA C LIGA
Po napeti igri te klonil Acegatu
V 14. kolu moške C lige je Kras gostil tržaško ekipo Acegata. venska šesterka je morala po “ preveč razveseljivi igri kloniti w-žaški ekipi. Moči obeh moštev s» bili izenačeni in do konca je negotovo, komu bo pripadla ga. Šesterka Acegata si je zagotovila zmago, ker razpolaga * .P”.} izkušenimi igralci. Krasovi odbojkarji so se odlikovali predvsem kot tolkači in so večkrat spra'/*" na kolena nasprotnikovo obrambo-Niti nasprotnik pa ni zaostajal »“ je odgovoril z lepimi akcijami-gativna plat slovenske šesterice )■ bila obramba in predvsem bios* ki je s težavo branil napade nasprotnika. Če bodo belordeči napravili še to vrzel in zaigrali DOiJ homogeno bodo premagali še marsikatero ekipo.
Izid:
Acegat — Kras 3:2 (16:14, 3:1»> 15:9, 13:15, 15:8)
-Z—
(MHMHHMMMKMK>OOO(K>O<MMKKM>OO(M)O<MKKKM>(X>(MMKMK)«0OOOOO(K>O(O(MKHMMKMK)OmMl
JOSIP KRAVOS
ZA OBSTOJ V II. LICU
Itala
Primorje 1
Enajsterica Primorja tudi v deljo ni imela sreče. V kvalifikacijski tekmi za obstoj v II. ligi z Italo so Prosečani dosegli le neod-
Internacija na Tremitih
In vse druge tovariše obsojene na težko ječo — Romana Pahorja, ki je pred zasliševanjem rekel drugim, naj rečejo, da je on to in to napravil, samo da bi druge razbremenil. Pripovedoval sem o njih svojim Italijanskim tovarišem, ki so se bili sprva čudili naši navezanosti nanje, ker so nekaj zvedeli o njih le iz fašističnih časopisov, pa so se čudili naši potrtosti. Potem pa so verjeli nam in z nami sočustvovali.
General Golia, ki je z nami delil usodo na otoku, mi je dejal, da on globoko obžaluje vse te tako krivične obsodbe in ustrelitev teh junakov svobode. In prosil me je, naj vsem našim pojasnim, da to dela fašistična vladavina in njeni pajdaši, ne pa italijansko ljudstvo. Pristavil je tudi, da Je naše vzorno obnašanje samo za vzgled vsemu kulturnemu svetu. S solzo v učen sem se zahvalil v imenu vseh za tako toplo razumevanje.
Enako je občutil tudi preprosti Sicilijan Sarace, ki me Je že isti dan klical k svojemu malemu ognju, kjer Je v kon-servni škatli kuhal male polže za edini obrok z malim koščkom črno rmenega kruha. Ko sem mu rekel, da bi bilo bolje, če bi se pridružil kaki skupni kuhinji, mi je žalostno odgovoril, ( i Je tam zanj predrago, da on tega ne zmore, ker od petih lir, ki nam jih dajo dnevno, mora najmanj tri poslati svoji ženi in otrokom, ki so doma še bolj lačni. Tudi on ml je ponavljal, da mu je strašno žal, da tako ravnajo z našim ljudstvom.
Sele tri tedne potem se je nekdo spomnil, da bi se zborček spet zbral in zapel nekaj žalostink v slovo umrlim tovarišem. Zbrali smo se pri Torkarju, ki nas je že prej večkrat vzel pod streho in je bil sploh eden najuglednejših ljudi na otoku. In naj omenim, da on edini ni prejemal tistih borih petih lir dnevno. Vzdrževati se je moral sam, kar Je bil edini primer na otoku Bil je doma iz Podbrda in fašistična policija ga je zelo očrnila. (Pericolo numero uno). Skromno so ga vzdrževali od doma. Ta večer mi bo ostal vedno v spominu. Marsikomu so tedaj drsele solze po licih in peli smo kakor smo le mogli z vsem občutkom. Pozno ponoči smo se vračali domov nekoliko potešeni z občutkom, da smo se oddolžili junaškim žrtvam.
Začel sem hirati. Prejšnje mučenje po zaporih in stalno oomanjkanje na otoku sta me strla. Večkrat sem zjutraj manjkal pri apelu, ker se še z ležišča nisem mogel dvigniti. Saj mi je	nekoč pevovodja, ki	je bil z	nami, kar grobo povedal, da še	za petje nisem	več in da ga	je sram mojega petja.
Ta pripomba me je zelo prizadela in užalila. Vsaj v tistih revnih okoliščinah smo peli le sebi v zadoščenje in tolažbo. Od takrat	tudi pel nisem	več.	Ko sem	le prevečkrat manjkal
pri apelu,	me je nekega	dne	prišel pogledat policijski nad-
zornik, ki mi je obljubil, da bodo poslali zdravnika. In res je naslednjega dne prišel zdravnik. Pregledal me Je in napisal poročilo in prošnjo za premestitev.
Ko se sedaj spominjam svojih umrlih tovarišev z otoka S. Domino, imam pred očmi Karla Novaka, peka, ki se je zelo trudil, da bi mi pomagal. Zame je pekel poseben kruh, obeljen z oljem in mi ga nosil k postelji. Silil me je, naj jem. Toda če Je človek izmučen in oslabljen, izgine tudi tek. Tudi France me je silil naj jem, češ da mi bo on delal družbo. Oba sta me bodrila in bila pri meni. Karel je pravil, kako so tistega dne peljali moko z otoka San Nicola, ki je oddaljen en kilometer od otoka San Domino. Z njimi je bil kot navadno
ŽENSKA A LIGA
V	četrtek
(na stadionu)
Bor- Virtus
V	četrtek zjutraj bo prva žensk* šesterka Bora sprejela v okviru Prvenstva ženske A lige v goste ekip* Virtusa iz Ravenne. Tekma bo 10.30 na stadionu «Prvi maj«. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev borovke niso mogle odpotovati v Palermo, kjer jih je v nedeljo čakala tekma A lige s tamkajšnjo ekipo FARI. Damačinke so tako zmagale p.f
................................. MII UMI IHItll ■llt,IIIH|llllnilllll”>"ll,|,,l>>*
za pokal t. nordio
Ponovna zmaga Rolandi j a in Marina
Splitska Podgorka deseta v končni lestvici
Tudi letošnja mednarodna regata Jadrnic razreda Star za pok*1 Tito Nordio se Je zopet zaključila z zmago neapeljskih Jadralcev Holandija ln Marina, ki sta pripeljala svojo Izredno nltro Caprlce ID-
uspešno do končnega cilja. Neapelj-čana sta se v vseh regatah uvrstila na odlična mesta ln sta v sobot" končno prevzela vodstvo v splošiu lestvici.
Zadnja regata se Je zaključila * zmago švicarske posadke Bryner-Peterlin pred Neapeljčana.
Od jugoslovanskih jadrnic se J* najbolj uvrstila splitska Podgorka* medtem ko sta koprska brata K?: srnina zabeležila v sobotni regat} spodrsljaj, ki ju Je spravil precej nizko v splošni lestvici.
Končna lestvica letošnje tegale v organizacij Yacht Cluba Adriac® je naslednja:
1.	»Caprlce« — Rolandi-Marino
(Italija) - 163 točk
2.	»»Goldstar« — Riess-Hoenlgl (Nemčija) — 150
3 »»Goggolorl« — R. Schmid- **• Schmid (Nemčija) — 142 «Ali Baba« — (Švica) — l*1 «Bastilsco» — (Italija) — l*1
tudi policaj. «Bilo je sredi zime in slabo vreme. Sredi poti se nam Je čoln prevrnil. Hitro sem obrnil čoln in pomagal policaju vanj, nato sem s potapljanjem dvignil še moko iz morja in srečno smo pristali. Tako bomo imeli jutri na otoku kruh.« Oba s Francetom sva mu navdušeno rekla: «To je res junaško od tebe, hvaležni smo ti za tvoj pogum. Ti si res vzor dobrega Kraševca.« Nato sem jaz pripomnil, da je tudi naš France Zafred tak skrit junak, da mu ga ni para. Kaj vsega ni zmogel France s svojo kmečko zunanjostjo in pod pošvedranim klobukom, ki ga je vedno nosil na tako bistroumni glavi. Pravi umetnik za vsa tajna upoma politična dejanja.
Skoro sem že pozabil na zdravnikovo prošnjo, ko Je čez tri tedne prišel pozitiven odgovor. Premeščen sem bil na celino v Montecalvo Irpino. Pred mojim odhodom smo se spet zbrali pri Torkarju. Spet smo peli skupaj in jaz sem jim deklamiral Zupančičevo (»Kovaško«. Bilo mi je zelo težko, nisem vedel, kam grem, tu pa sem zapuščal najboljše prijatelje, o katerih nisem vedel, ali jih bom še videl. Res sem takrat zadnjič videl dragega Franceta Zafreda, ki je padel pozneje v partizanih. Zadnjič sem takrat gledal plemenitega Zorka Kralja in mnoge druge, ki so padli kot borci, ter še druge, ki so že v internaciji oslabeli in umrli. Veliko pa Jih Je, ki so danes povsem pozabljeni ali odrinjeni vstran, pa čeprav so krvaveli za svobodo svojega ljudstva. Drugi so vojno vihro preživeli in.se celo v njej odlikovali. Tako prijatelj čebron Rihard, ki Je postal višji oficir. Bili so še drugi odlični borci, katerih pa se sedaj ne spominjam.
Od italijanskih sotrpinov vem le, da je bil Aldo Finzi med tistimi 300 žrtvami, ki so Jih nacisti postrelili v Rimu. Dr. Eugenio Musoiino, Gašperini in drugi so ostali zvesti komunisti in bili pozneje na vodilnih mestih stranke. Drugi so se razgubili, vsak na svoj dom, vsak k svojim, da čimprej ozdravijo in pozabijo...	KONEC
«Flyng Star V« — Švica)
_ 137
»Cherie VI« — (Nemčija) — J35 «Qloia V« - (Italija) - 12*
9. »Clambambes« — (Nem.)
-12*
»Podgorka« — (Jug.) — 132 »Slno« — (Italija) — 115 «White Star« - (Av.) —
«Maya II« — (Italija) »Hansi II« — (Nemčija) »Annallsa« — (Italija)
ATLETIKA
_ 112 _ 110 _ 10«
PARIZ, 16. — Evropski odbor *• atletiko Je določil sedeže izločiimo tekmovanj za atletski evfopskl V'r kal 1967. Finale bo v Moskvi-
_________ -------rrt „n»rr« „ ' tot irT«r»N («tuiK (n 9440* - Pn»tn( nr«i*l S59 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica Silvio PelUco 1 • II., Telefon 33112 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37.838, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej-
SSETS, TUS	V700T - SFRJ: posamezna številka S .tednu in nedeljo 50 para ,50 starih «_>. mesečno 10 ^ (L00O -rih( dinarjev)^ letno 100«» (iO^^^narjev)	-