Stev. 31.
V Mariboru 5. avgusta 1897.
Tečaj XXXI.
Slovenski Gospodar.
List ljudstva v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru a pošiljanjem nt I Posamezni listi dobo se t tiskarni in pri g. Novak a na velikem trgu po 6 kr dom za eelo leto U gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta	Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
85 kr. — Naročnina se pošilja npravnlStvu v tiskarni sv. Cirila, koroške nlioe i Za oznanila se pladnja od navadne vrstice, če se nat'*ne enkrat, po I kr., hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo lisi brer. posebne naročnine.	dvakrat 18 kr., trikrat 1< kr.
Sestanek slov.-hrv. državnih poslancev.
Minolega pelka so se zbrali v Ljubljani vsi slovenski državni poslanci, eden Hrvat iz Istre in eden Dalmatinec. V imenu tržaških Slovencev je posredoval še vedno v prvi vrsti poklicani zastopnik slov. interesov : g. Ivan Nabergoj. Posvetovali so se več ur. 0 sestanku se je izdala nastopna izjava:
»Dne 30. julija 1897. so se zbrali v Ljuhljani na poziv posl. dr. Šusteršiča kakor slovenskega načelnika »Slovanske krščansko-narodne zveze« nastopni slovenski in hrvaški državni poslanci: Vitez Berks, grof Coro-nini, kan. Einspieler, dr. Ferjančič, dr. Gregorčič, dr. Gregorec, dr. Krek, Kušar, Pfeifer, Pogačnik, Povše, Robič, Spinčič, Šuklje, dr. Šusteršič, vitez Vukovič, Žičkar in dr. Žitnik, ter kakor zastopnik tržaških Slovencev g. Ivan vitez Nabergoj. Poslanec dr. Laginja je. opravičil svojo odsotnost.	"""
Na tem sestanku se je soglasno pripoznala nujna potreba, da se nerušena ohrani sedanja parlamentarna večina.
Zbrani poslanci hočejo zvesto vstrajati v tej večini, dokler ostane zvesta načelom adresnega načrta, ki ga je sprejel zadevni odsek poslanske zbornice. Zajedno najostreje obsojajo parlamentarno obstrukcijo, ki je za-prečila ljudstvu toliko potrebne socijalne reforme, ter odločno odklanjajo vsako vladno premembo, ki bi v škodo slovanskih narodov pomenjala prijenjanje neopravičenim zahtevam v obstrukciji združenih strank.
Posebej so na sestanku zbrani poslanci spoznali za neobhodno potrebno, da izrekajo naslednje aktuelne zahteve slovenskega in hrvaškega ljudstva:
Celjsko vprašanje se mora čim najpreje definitivno urediti v smislu opravičenih zahtev in kulturnih potreb štajarskih Slovencev.
Sedanji vladni zistem na Primorskem se mora z ozirom na neznosne razmere slovanskega prebivalstva v najkrajšem času spremeniti, tem bolj, ker so se te razmere izza minolega zasedanja poslanske zbornice v vsakem oziru še poostrile.
Ob premembi v deželnem predsedstvu na Koroškem se mora vpoštevati opravičena zahteva koroških Slovencev, naj se deželnim predsednikom imenuje mož, ki bo pravičen obema v deželi bivajočima narodnostima.
Vlade, ki bi ne zadostile vsem tukaj izraženim zahtevam, bi zbrani poslanci ne mogli podpirati.
Konečno je poslanski shod sklenil sklicati v Ljub-jano vseslovenski in istersko-hrvaški shod. Da se to izvrši, se je takoj izvolil stalni odsek, katerega členi so vsi v Ljubljani bivajoči državni poslanci. Vrhu tega se je sklenilo, povabiti v ta odsek tudi kranjskega dež. glavarja in ljubljanskega mestnega župana.
Vsi sklepi poslanskega sestanka so se storili so-
glasno.« — Tega sestanka smo neizrečeno veseli, ker so naši državni zastopniki tako lepo edini v teh resnih časih, ker so ta shod pozdravili nekateri češki in poljski poslanci ter pokazali, da slovanska vzajemnost ni več prazna fraza, in ker se začetkom septembra skliče vseslovenski shodj.v Ljubljano. Bog živi vse Slovence!
Volilni sliod poslanca Zičkarja v Kozjem.
Ob najkrasnejšem vremenu se je sijajno vršil ono nedeljo v Kozjem volilni shod, katerega je sklical državni in deželni poslanec, č. g. J. Žičkar. Bližajočemu se za-gromeli so topiči in prišedšemu v Kozje zaorili so mu nasproti iz tisočerih grl krepki živio-klici. V precej velikih gostilniških prostorih g. Fr. Gučeka se je nabrala .ogromna.jun.Q$i<:a ljudstvi!; utegnilo jih je biti okoli 1500 — tako, da je bil napolnjen zunaj in znotraj slednji kotiček.
Gospod poslanec nam je v svojem izvrstnem, skoro dve uri trajajočem govoru razvil in podal jasno sliko deželnega in državnega zbora. Močno je obžaloval, da ni mogel ugodnejšega poročati. Ostro je ožigosal vse meje in mere dostojnosti presegajoče nagajanje nemških liberalcev in nacijonalcev, teh »vitežkih« sinov »gosposkega«, »največ vrednega« naroda, ki so ovirali vsako zborovanje, oropali davkoplačevalce 350,000 gld. ter preprečili nadaljno zasedanje državnega zbora.
Državni zbor je zaključen, pravi govornik, a kaj sedaj ? Mogoče je, da se razpišejo nove volitve, mogoče tudi, da odstopi ministerstvo, a naj pride kar drago, mi Slovenci bomo zahtevali v narodnem oziru enakopravnost, v gospodarskem oziru pa se potegovali zlasti za kmečke zadruge, držeč se vedno starega zlatega gesla: Vse za vero, dom, cesarja!
Navdušeni živio-klici so sledili spretnemu govoru. Gospod predsednik se zahvali v iskrenih besedah gospodu poslancu za ves njegov neumorni trud, našteje še veliko zaslug g. poslanca, kateri jih je v svoji skromnosti zamolčal. Zlasti se mu zahvali v imenu vseh po toči poškodovanih, ker se je toliko trudil v Gradcu in na Dunaju za podporo ponesrečencem. Slednjič se mu izreče enoglasno zaupnica.
Sklenile so se pri tem shodu tudi naslednje resolucije: 1. Na shodu v Kozjem dne 25. julija zbrani volici odločno obsojajo nečuveno nagajanje nemških liberalcev in nacijonalcev, s katerim se je preprečilo vsako koristno in plodonosno delovanje, davkoplačevalce pa stalo 350,000 gld. ter zahtevajo enake jezikovne naredbe, kakor za češke dežele, tudi za vse pokrajine, kjer prebivajo Slovenci.
2. Na shodu v Kozjem dne 25. julija zbrani vo-lilci se odločno upirajo in oporekajo odpravi slovenske
nižje gimnazije v Celju ter smatrajo to odpravo kot očitno krivico, storjeno slov. narodu, ter žaljenje narodne časti, in poživljajo svojega državnega in deželnega poslanca, da stori složno z drugimi poslanci vse korake ter porabi vse le mogoče pripomočke, da se odpravi ta slov. narodu storjena krivica.
3.	Na shodu v Kozjem dne 25. julija zbrani vo-lilci prosijo svojega deželnozborskega zastopnika, naj dela na to, da se trgi Kozje, Pilštanj, Podsreda in Podčetrtek uvrste pri deželnozborski volitvi v mestno skupino; Pilštanj, Podsreda in Podčetrtek pa tudi pri državnozborski volitvi.
4.	Na shodu v Kozjem dne 25. julija zbrani vo-lilci prosijo svojega poslanca, naj dela na to, da se ob času kužnih beleznij in ob času kontumaca davkoplačevalci ne rubijo, kakor tudi da se zaradi vsake malenkosti sejmi ne prepovedo.
5.	Na shodu v Kozjem dne 25. julija zbrani vo-lilci prosijo g. poslanca, naj bi se v deželnem zboru potegoval za zgradbo okrajne ceste Lesično- Št. Jurij in da se ta cestna zadeva brž ko brž spravi v pravi tir.
Oglasilo se je še veliko volilcev z raznimi prošnjami na g. poslanca. Zlasti so ga vsi enoglasno prosili, naj se poteguje za 61etni in poldnevni poduk na ljudskih šolah; naj dela na to, da se dohodninski davek deloma odstrani, deloma polajša, zlasti malim obrtnikom. Gosp. Žičkar se končno srčno zahvali za vse zaupanje, poživlja zlasti občinske zastope, naj sodelujejo ž njim, naj ga podpirajo itd., potem izrazi svoje začudenje nad tolikim številom zbranih volilcev, kar še do sedaj ni dočakal. S trikratnim živio-klicem na presvetlega cesarja zaključi predsednik velikanski shod.
Oerkvene zadeve.
Občni zbor Leonove družbe.
Leonova družba je zveza katoliških učenjakov v Avstriji, ki se trudijo, da bi znanost res v pravem pomenu besede napredovala, in se razločujejo od tako-zvanih in toli hvalisanih »naprednjakov« s tem, da hočejo krščanska načela zopet postaviti za temelj pravi znanosti. Ta družba je imela svoje letošnje zborovanje v nemško-liberalnem Celovcu. Tudi iz Maribora so se udeležili odlični gospodje tega zborovanja: preč. g. kan. dr. Mlakar s par duhovniki in sami milostivi knezoškof so se tudi vkljub mnogemu delu in naporu vendarle podali v vrsto onih, ki bijejo hud boj z »uma svetlim mečem«, da bi jih s svojo navzočnostjo in vzgledom še bolj navduševali.
Ob tej priliki, tako poroča »Mir«, so naš m. knez dne 26. julija obiskali v spremstvu monsignora Nagla, vodje zavoda »Anima« v Rimu, našo Mohorjevo tiskarno. Vodil ju je preč. g. drž. poslanec Lamb. Ein-spieler. Mil. g. knezoškof so si podrobno ogledali tiskarno, bulivoveznico itd. ter se mudili nekoliko časa tudi v stanovanju g. poslovodje Vek. Legata. Tiskarnično osobje so počastili s prijaznim nagovorom, mu podelili svoj višjepastirski blagoslov ter mu naklonili bogato darilo v denarju. Mil. g. knezoškof so se v svoji znani ljubeznivosti zanimali za vse podrobnosti, katere jim je pojasnjeval g. poslovodja, imeli so za vsakega delavca posebej kako bodrilno besedo ter so v tiskarni celo sami poprijeli za ročaj gladilnice, da poskusijo, kako utrudljivo je delo. Ta obisk je vse razveselil, pa je tudi časten za tiskarno, kakor za Mohorjevo družbo sploh.
Tudi Slovenci že imam» prav potrebno znanstveno društvo, svojo »Leonino«. Njen podpredsednik je po-
hitel v Celovec, da izrazi posestrinin pozdrav slovenske mlade družbe. Njeno glasilo »Katoliški Obzornik« se liska v 900 izvodih. Obeta se lep napredek v korist katoliški vedi in v blagor sicer malega, toda nadarjenega in v katoliškem prepričanju trdnega slovenskega naroda. Tako je poročal dr. Krek.
Med zborovalci je bilo lepo število slovečih učenjakov, katerih imena so poznana po vsem cesarstvu in še drugje. Gotovo je njih navzočnost v liberalnem Celovcu važnega pomena bila, dobrim v veselje, mlačnim
v bodrilo, slabim v strah. (Konec prih.) --«.--
Gospodarske stvari.
Peronospora ali strupena rosa ter način, kako se tej bolezni obraniti.
(Govoril dne 27. maja na podučnem sliodu središkega bralnega društva „Edinost" Anton Kosi, učitelj in posestnik v Središču.)
(Dalje.)
Azurin — od nekaterih vinogradnikov priporočeno sredstvo zopor peronosporo.
Predno govorim o toli važnih pripravah za škropljenje, namreč o škropilnicah, rad bi še omenil nekoliko besedic o nekem drugem sredstvu, katero se tudi in sicer namesto bakreno-apnene zmesi rabi po nekaterih krajih proti peronospori, to je takoimenovani azurin. To tvarino nekateri hranijo kot uspešno, drugi pa ji zopet odrekajo vsako vrednost.
Leta 1892., ko sem bil nekaj časa slušatelj posebnega tečaja na vinarski šoli v Mariboru, delali so z azurinom tamkaj poskuse in sicer na krompirju — toda ti poskusi baje niso imeli najboljih uspehov.
Jaz tega sredstva danes tukaj ne bi navajal, ko bi ne čital v jedni številki klosterneuburškega vinarskega lista * slavospeva azurinu, kot zelo uspešnemu pripomočku zoper strupeno roso. Dotično poročilo je dopis iz Ogerskega in sicer iž Nagy—Maros-a in se glasi v prevodu blizu tako-le:
»Škropi se tu zvečine s knittenfeldskim azurinom, kateremu se daje prednost pred bakreno-apneno zmesjo, ker ima 1. isti uspeh kakor modra galica in ker je 2. mnogo cenejši. Tudi se škropilnice pri uporabi azu-rina ne mašijo, kakor se to pri škropljenju z bakreno-apneno zmesjo često dogodi.
Priporočam pa »Knittenfelder Patent Krystall-azurin« — kojega se vzame na hektoliter vode l1/* do 2 zavojčka ali 5 do 6 zavojčkov na polovnjak. Vsak drug azurin je za te namene nerabljiv. Ker se azurin hitro raztopi, je mešanica kmalu pripravljena in delavec z veseljem škropi, ker mu škropilnica ne dela nobenih neprilik.«
Z ozirom na to res dokaj ugodno sodbo o azurinu, naročil sem tudi jaz nekaj zavojčkov te snovi — ne morebiti zato, da bi se za to sredstvo takoj ogrel, ampak zato, da bom napravil ž njim nekaj poskusov in sicer v prav majhni meri. Ako bi se večkratni poskusi obnesli, bilo bi to za nas brez dvoma velike vrednosti, zakaj pri uporabi azurina izognili bi se nadležnemu tehtanju ali vaganju pa tudi nepriličnemu dodavanju apna; vrh tega pa pride tudi škropljenje mnogo ceneje kakor pri uporabi galice.
Nekoliko besedic o škropilnicah.
Za dobro škropljenje treba tudi dobre priprave, namreč dobre škropilnice.
Lastnosti dobe škropilnice pa so te-le:
1.	Da ista škropivo prav na drobnoraz-pršuje. Kapljice morajo biti tako drobne, da so podobne fini rosi ali megli, kakor smo to že prej slišali. Da zamoremo pri nakupovanju presoditi, kako fino škropilnica škropi, treba, da nastavimo razpršilnik proti kaki steni; tam potem lahko vidimo, kako na drobno je pokrila tekočina dotično ploskev.
2.	Pogoj dobre škropilnice je ta, da se ž njo jednakomerno in brez velike težave dela-Brenta ali puta ne sme bili pretežka. Škropljenje je jedno najtežavnejših in najgnusnejših vinogradnih opravil ; če torej obesiš na viničarja kako gromozensko škropilnico tako, da že pod prazno zdihuje, opravljal ti bode delo le na polSn še pri tem bode godrnjal.
3.	Pogoj je ta, da se hitro ne pokvari ter da se da lahko osna ž iti, da je torej kolikor mogoče priprosta. Čim bolj je škropilnica komplicirana, tem manj je navadno vredna, ker si je vinogradnik ne more sam popraviti.
Proste, dobro narejene škropilnice z lesenimi bren-lami, kakoršne narejajo tu in tam naši domači obrtniki, so dostikrat radi tega prav priporočljive, ker so priproste in ker imamo izdelovatelja lahko takoj pri rokah, ako se nam kaj pokvari. Pošiljati škropilnico v mesto v času, ko bi jo najbolj rabili, ne gre, zakaj s škropljenjem se ne more odlašati, kakor n. pr. s kopjo ali s kakim drugim vinogradnim delom.
4.	Pogoj, na kateri je treba pri nakupovanju škropilnice tudi ozir jemati, je ta, da je priprava primeroma po ceni. A tu gre pomniti, da je, kakor vsaka dobra reč, tako tudi škropilnica, ki se da mnogo let rabiti, vredna svoje cene, in je, če tudi se nam na prvi hip draga zdi, primeroma še bolj po ceni, kakor pa kaka na videz cena, ki se že pri prvem poskusu pokvari ali celo potere.
Sejmovi. Dne 9. avgusta na Svetini pri Celju. Dne 10. avgusta pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, v Brežicah; Lučanah, Radgoni, Podčetrtku, Slov. Gradcu in Celju. Dne 12. avgusta v Veržeju, pri Sv. Juriju v Slov. gor. in na Bregu pri Ptuju (za svinje.)
Dopisi.
Iz Celja. (Razpored velike slavnosti) povodom otvoritve »Narodnega doma« v Celju in bla-goslovljenja zastave telovadnega društva »Celjski Sokol«. 1. Dne 7. avgusta 1897. Ob 8. uri zvečer v gledališki dvorani »Narodnega doma«: a) Prolog, b) Gledališka predstava: »V Diogenovein sodu«. Uprizori »Dramatično društvo« iz Ljubljane, c) Koncert. Pri koncertu svira slavna gradska vatrogasna glasba iz Zagreba in nastopijo razna pevska društva. Podrobni vsporedi razdelili se bodo pri vstopu. — II. Dne 8. avgusta 1897. Sprejem došlih društev na kolodvoru. Zajutrk v »Narodnem domu«. Ob 10. uri odkorakajo vsa društva iz »Narodnega doma« na slavnostni prostor, kjer se bode služila ob polu 11. uri sv. maša pod milim nebom. Pri maši svira godba. Slavnostno blagoslovljenje zastave »Celjskega Sokola«. Zastavi kumuje velerodna gospa Mara pl. Berks-Čopova, soproga grajščaka in slovenskega državnega poslanca vir. gosp. Hugona viteza Berks-a. Slavnostnega zabijanja žebljev udeleže se blagoslovitelj, kumica in zastopniki vseh društev. Starosta »Celjskega Sokola« pozdravi kumico. Kumica pozdravi vsa navzoča narodna društva. Društva vstopijo se v kolo. Godba zasvira sokolsko koračnico in po nagovoru staroste »Celjskega Sokola« se posestrimi nova zastava z zasta-
vami drugih društev. — Ob 12. uri popoludne odkritje spominske plošče in slovesna otvoritev »Narodnega doma«. Ob 1. uri popoludne skupni obed v veliki dvorani »Narodnega doma«. Pri banketu svira godba. Cena za osebo 1 gld. — Velika ljudska veselica. Ob 3. uri popoludne odhod iz »Narodnega doma« na slavnostni prostor poleg grajščine Lanovž v občini celjske okolice. Vspored: 1. Proste vaje. Izvajajo vsa sokolska društva. 2. Vaje s kiji. Izvajata bratska »Ljubljanski« in »Po-stojinski Sokol«. 3. Vaje z ročki. Izvaja »Celjski Sokol«. 4. Javna telovadba vseh sokolskih društev na drogu, bradlji in konju. 5. Nastop čeških sokolskih društev z različnimi vajami. 6. Nastop raznih pevskih društev. 7. Različne telovadske in atletske vaje. 8. Ljudske igre in prosta zabava. Pri ljudski veselici svira godba. Vstopnina za osebo 10 kr. Sedeži 20 kr. Društva in deputacije so vstopnine prosti. Podrobni vspored dobil se bode pri veselici. Ob 8. uri zvečer plesni venček v veliki dvorani »Narodnega doma«. Vstopnina za rodbino 1 gld. Za osebo 1 krono. Člani zunanjih društev z društvenimi znaki vstopnine prosti. Toaleta prosta.
Iz kozj anskega okraj a. (Volitve v okrajni z as to p.) Prihodnji teden, dne 9. 10. in 11. avgusta imajo se vršiti volitve v okrajni zastop kozjanski in kakor ste že v »Slov. Gospodarju« naznanili, voli v ponedeljek dne 9. avgusta veleposestvo 9 udov, v torek dne 10. avgusta trgi Kozje 4, Pilštanj 3, Podsreda 3 in Podčetrtek 2, torej 12 zastopnikov. Dne 11. avgusta zberejo se kmečke občine našega okraja in si izberejo 11 zastopnikov v okrajni zastop. — Radovedni smo, kakšen bo izid letošnjih volitev in tem bolj nas zanima, ker je kozjanski okrajni zastop menda jedini na Slovenskem, v katerem imajo večino Slovenci, a zvonec nosijo Nemci, ker je načelnik trd Nemec in vse ura-dovanje nemško. Pri bližajočih se volitvah bode do zdaj vladajoča stranka gotovo vse storila, da si ohrani vajeti. Obžalovati je le, da nekateri Slovenci to stranko tako radi podpirajo, in lahko rečemo, da v našem okraju nam nemškutarji škodovati ne morejo, veliko več pa kimovci. Kdo se ne spominja onih kimovcev okrajnega odbora kozjanskega zastopa, ki so se tako goreče potegnili po časnikih celo za zloglasnega Taxa in ga na vse načine prali pred svetom, a ne dolgo potem moral je vendar zginiti iz Brežic? — Resno zatorej svarimo vse rodoljube kozjanskega okraja, da se spomnijo svoje dolžnosti ! Naj ne volijo sovražnikov ljubega našega materinega jezika in naj ne volijo samih kimovcev, ampak odločne, krščanske zanesljive može, ki imajo za revno ljudstvo srce na pravem mestu. Svarimo še posebej veleposestnike, naj skrbno čujejo, zakaj nasprotniki nam hočejo vriniti g. okrajnega sodnika Geiingsheima.
Iz laškega okraja. (Buren shod.) V nedeljo, dne 1. avgusta je sklical državni poslanec gosp. Zičkar shod volilcev v Laškem v Kukečevi pivarni. Nadejali smo se sicer, da shod ne bo popolnoma mirno iztekel, ker je tudi v našem okraju dosti rogoviležev, ali kar so tokrat uprizorili socijalni demokratje, to presega vse meje dostojnosti. Shod se je začel ob 3. uri popoldne. Za predsednika je bil voljen č. g. Janžek, župnik v Šmar-jeti pri Rimskih toplicah. Ko je gospod predsednik otvo-ril shod z zagotovilom, da po govoru državnega poslanca bo vsakemu prosto govoriti, začel je g. Žičkar svoje poročilo. Le malo trenotkov vladal je mir; kajti kmalu so domači socijalni demokrati pod vodstvom tržana, posestnika, gostilničarja in strojevodje v Kukečevi pivarni Majcena začeli rogoviliti. Tudi Bopas je bil navzoč, pa njemu v čast rečem, da se je začetkoma mirno obnašal. Vse opominjanje nič ni izdalo, posebno ker je prišla pomoč iz Celja. Na treh lojterskih vozovih se je pripeljalo iz Celja nad 50 golobradih pobalinov, le ne-
kaj je bilo med njimi videti resničnih delavcev, in sedaj se je Se le začel pravi špektakel. Ste-li že videli zdivjano živino? Na Laško bi bili prišli in bi videli, kako se zamore človek — spozabiti. »Hoch Resel! Hoch Ropaš! Hoch »Arbeiterwille«! Nieder mit den Pfaffen!
Nieder mit Žičkar! F____ so vsi goljufi! F____ naj se v
cerkvi lažejo! Ven s f____!« To je bilo nepretrgano upitje
teh fantalinov. Gospod poslanec se je trudil v tem kriku in viku govoriti, pa ko se je videlo, da ni mogoče to druhal pomiriti, bil je prisiljen g. predsednik shod zaključiti in to po pravici, ker je ta pijana sodrga hotela
silo rabiti in se se slišali glasovi: »Zdaj f____ ven po-
mečimo!« Ko se je zborovanje zaključilo, so začeli še le vodje socijalistov upiti, zakaj se njim tudi beseda ni dovolila, začel se je prepir med to druhaljo in našimi poštenimi ljudmi tako, da se je celo tepež začel, med katerim je tudi vodja socijalistov neko zelo zbadljivo besedo zoper vlado izgovoril, katera mu še utegne sitnost napraviti. — Prišli so med tem na Laško tudi celjski kolesarji in drugi nadepolni olikanci iz Celja — ali moj pes je olikanejši od teh Ijudij, ker ne laja na človeka, kateri mirno svojo pot gre, in ti potomci pra-germanov iz tevtoburških gošč, ki so v gostilni pri Horjaku blizu železnice s pivom opirali svoje umazane jezike, ko so zagledali g. Žičkarja, kateri je šel k poštnemu vlaku, in druge spremljajoče ga duhovnike, porabili so priložnost, da so še enkrat pokazali svojo surovost ter upili: »Nieder mit den Pfaffen! Pereat Žičkar!« itd. Gosp. duhovniki, dobro si zapomnite, da med temi kričači se je posebno tudi odlikoval celjski svečar Fa-ninger in čuj svet, med temi divjaki se je mudil tudi c. kr. komisar Kriehuber in več uradnikov celjske sod-nije. Prašam le, ali ne bi bilo bolje, da bi g. Kriehuber, kot vladni komisar pri shodu volilcev bil, kakor da se druži s celjskimi bicik-listi? Več še o shodu prihodnjič.
Od Sv. Trojice v Halozah. (Krivica) vsakega človeka zapeče, tudi trdokožega haloškega trpina. In tem bolj nas zapeče, če se nam zgodi od njih, ki bi nas po postavi in poklicu morali braniti vsake krivice. — Naša spoštovana gospoda pri okrajnem glavarstvu ima čudne pojme o svoji oblasti. Letošnje javno cepljenje osepnic je bilo za šest tukajšnjih občin napovedano na dan 9. julija. Slovenci so od nekdaj hvalevredno skazovali pokorščino predpostavljenim oblastim po opominu Gospodovem: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega«. Tako tudi mi. Naše žene so skoro vse prinesle omenjeni dan svoje otročiče v šolo k Novi cerkvi. Bil je lep dan, dela ravno v tem času povsodi preobilo. Zato ne more nihče zameriti, da so pohlevne naše žene zares nevoljne bile, ko so še le sedaj izvedle, da danes gosp. zdravnika ne bo. Zameriti pa je gosp. okrajnemu zdravniku, da je v sredo, dne 14. julija ob cepljenju v šoli bil sila nevoljen, jezil se in kregal — nedolžne. Prišlo je res ta dan malo mater. Pa saj drugače ni bilo mogoče. Da bode ta dan drugo cepljenje, se je oznanilo le v cerkvi v nedeljo. V toli obširni fari, kakor je trojiška, pa ne morejo vsi priti v cerkev. Vasij tudi tu nimamo, da bi drug od drugega izvedel, kaj je bilo oznanjeno. Vrhu tega je bilo v sredo grdo vreme. Gosp. zdravnik naj bi bil to pomislil pa svojo nevoljo nekaj krotil. Zakaj pa ni v petek prišel, kakor je bilo napovedano? Če on ni mogel, pa naj bi bilo slavno c. kr. okr. glavarstvo poslalo drugega zdravnika — na Ptuju jih je dosti — da bi bil ljudstvu ustregel, da ne bi, revno, imelo občutne škode — povrh pa še sramotenja od g. zdravnika. Da zdravniki niso posebno izbirčni v svojih besedah, to znamo in kedar imamo za-se kaj ž njimi opraviti, tudi prenašamo. Ali da nas c. kr. zdravnik javno, svojo službo izvršujoč, v svoji jezi po nedolžnem pita s »prasicami«, tega tudi pohlevna Haložanka, zapomnite si, g. doktor,
ne trpi! — Naši obč. predstojniki pa naj store svojo dolžnost, da se nam ne bode več godila krivica od strani, katera ima braniti pravice državljanov, tudi revnih Haložanov!
—--
Politični ogied.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar so se sinoči vrnili iz Išla, kjer so mislili do konca tega meseca ostali. Darovali so za žrtve povodnji na Češkem 30tisoč gold., na Nižjem Avstrijskem 20tisoč in v Išlu 1000 gld. Cesarica pa je uvedla zbirko v Išlu. — Grof Radeni je v soboto zopet došel iz Galicije. Naročil je takoj cesarskim namestnikom onih dežel, kjer so nastale povodnji, da skrbijo za varnost Ijudij in dajo ceniti škodo. Za te nesrečne okraje namerava vlada dovoliti izredne podpore.
Češko. Cesar so dovolili, da sme praški župan v znak svoje časti nositi zlato verižico okrog vratu. — Shod čeških mest bode v Pragi dne 28. septembra.
Šlezijsko. Na poljski shod v Tešin je prišlo do lOtisoč Ijudij, med njimi več poljskih poslancev. Zahtevali so jednakopravnost poljščine z nemščino v Šleziji in podržavljenje poljske gimnazije v Tešinu; slednjič pa so socijalisti shod razgnali.
Štajarsko. Na shodu katol. konservativnega društva v Ligistu je izjavil poslanec Kaltenegger, da so vodje nemških nacijonalcev bili vedeli za jezikovne na-redbe, predno so bile izdane, ter je dovolili, nato pa vendar začeli obstrukcijo.
Koroško. Rodoči deželni predsodnik bode bojda ali grof Goes ali grof Giovanelli. Nobeden ne zna slovenski. Glede na obstrukcijo je z Reljakom potegnilo več nemških občin na gornjem Koroškem.
Kranjsko. Oni teden je toča na Dolenjskem napravila škode do lOOtisoč gold. Oni dan si je to škodo ogledal po Ribniški dolini baron Hein. — Mahrova trgovska šola v Ljubljani je izmed 214 gojencev imela 96 Slovencev. Čemu se torej ne ustanovi slov. trgovska šola?
Primorsko. V Trstu šlrajkajo pekovski pomočniki in mizarski. Prišlo je že do resnih nemirov, ker je neki socijalist Camper v ječi zaprt. — V Pazinu hoče vlada ustanoviti slovensko gimnazijo, in že na ves glas temu nasprotujejo Lahoni.
Dalmatinsko. V Zadru se dne 1. oktobra odpre hrvaška gimnazija. — Dalmatinski Srbi prirede v kratkem shod zaupnih mož, da odpravijo vso neslogo. Naj se vendar zedinijo tudi s Hrvati!
Hrvaško. Krajčevič, ki je dozdaj imel skrbeti za šolstvo, prevzame pri deželni vladi notranje zadeve. — Madjaron Stankovič je postal predsednik sabora; madja-ronska stranka hoče ovreči 7 volitev pravih hrvaških zastopnikov.
O g e r s k o. Obstrukcija v državnem zboru je prenehala; sklenil se je kompromis med večino in manjšino. § 16 tiskovne postave se izroči odseku, vsled tega se bode vsprejel predlog o sladkornih premijah, pozneje pa tudi državni proračun in začasna nagodba z Avstrijo, sevede kakoršna je bila dozdaj na veliko korist Ogrom.
Vnanje države.
R i m. Sv. oče so izdali povodom 300letnice smrti Petra Kanizija okrožnico na vse škofe v Avstriji, Nemčiji in Švici, v kateri jih opominjajo, naj po njegovem vzgledu skrbe za versko, odgojo mladine in posebno pospešujejo ustanovitev verskih šol.
Italijansko. Grof Codronchi, kraljevi komisar v Siciliji, se je odpovedal svoji časti. Hotel je marsikaj koristnega ukreniti za la revni otok; toda ni mogel vsled zavisti višjih vladnih krogov.
Francosko. Naš vnanji minister Goluhovski že leden dni biva v Parizu, kjer se s francoskim vnanjim ministrom posvetuje glede miru med Grško in Turško ter sploh o zmešnjavah v jutrovih deželah.
Nemško. Cesar Viljem se je včeraj odpeljal v Petrograd, kjer ostane dva ali tri dni. — Državni kanclar Hohenlohe bojda v kratkem odstopi; Bülow mu bode naslednik.
Turško. Da še mir med Grško in Turško vedno ni sklenjen, sta zdaj največ krivi Anglija in Nemčija. Slednja se posebno poteguje za svoje kapitaliste, katerim je Grška lep denar dolžna. — Več turških vojnih ladij naj bi odplulo na Kreto; toda nobena ni za rabo; denar za popravo ladij je svoj čas smuknil v razne žepe.
Portugalsko. Po vsej državi se razširja silna nevolja na sedanje liberalno ministerstvo, ki hoče uvesti nove davke; posebno republikanci strašno hujskajo zoper kralja in njegovo vlado.
Azija. V Indiji se je ob Himalaju vzdignilo neko ljudstvo zoper Angleže, ki so pa ga s silo premagali. Tudi druga ljudstva v Indiji so na trdosrčne Angleže jezna, ker Indijci imajo samo dolžnosti, nič pa pravic.
Za poduk in kratek čas.
Glas i z srede zasebnih uradnikov.
Stanje ubogih zasebnih uradnikov, pisarjev ali »šribarjev«, je vsem znano. Kdo naj pomaga ubogemu trpinu; komu se naj usmilijo obitelji, katere so deloma preskrbljene samo dotlej, dokler oče, zasebni uradnik, zdrav svojo službo opravlja? Notarji in odvetniki smejo svoje uradnike odsloviti, kadar hočejo; plačilo jim dati, kakoršno se jim poljubi, čeprav bi pisar služil sto let, zakon jim ne zaukazuje. Res, pripeti se včasih, da dobi od blagosrčnega gospodarja kak star uradnik rnirovnino, ali to je silno redek slučaj. Tak slučaj se je pripetil letos v Brnu; na Slovenskem se tega ne spominjamo, dasi se našim odvetnikom ali notarjem trda brezsrčnost ne more in ne sme očitati. Samo z golo varčnostjo in poštenim službovanjem si pač ni še noben pisar opomogel. Draginja dandanes tirja, da ves zaslužek poide za vsakdanje potrebščine.
Da bi si kolikor toliko izboljšali stališče, osnovali so si zasebni uradniki tu in tam svoja društva, katera delujejo nato, da se nekoliko olajša težavno stanje pisarjev. Podobno društvo se je nameravalo ustanoviti v Celju leta 1892. za vse odvetniške, notarske in občinske uradnike; ker pa nekaterim višjim gospodom ni bilo po volji, ostalo je pri prvem shodu, števšem čez 70 udeležencev iz vseh krajev slovenskih.
Lani pa se je na Malem Štajarju vendar ustanovilo društvo odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celju. Koristilo bi to društvo neizmerno notarjem in odvetnikom pa tudi pisarjem. Posredovalo bi pri izpraznjenih službah, skrbelo bi za dovršenejšo izobrazbo in porabljivost, nasproti pa za olajšanje težav uradniškega stanu, za prazniški počitek in za zavarovanje na starost. Vendar čudil se bode slovenski svet, nobenega notarja ali odvetnika ni bilo k ustanovitvi, da-si so bili baje vsi povabljeni. Da, še celo nepovoljno so se izražali nekateri in jeden gospod je baje celo svaril svoje uradnike, ne pristopiti.
Dandanes, ko hoče socijalna demokracija pod svoj
prapor dobiti vse nižje slojeve, ko raste dunajsko, brnsko, graško s socijalizmom nadahnjeno društvo odvetniških in notarskih uradnikov, katera društva nas vedno va- , bijo v tesno zvezo ž njimi, sedaj bi se moral vsak narodnjak veseliti, da so Slovenci ustanovili popolnoma neodvisno, narodno, nesocijalistiško društvo, kakoršnega nima v Avstriji noben narod. Povabljeni so bili tudi nemški tovariši, pa so odrekli. Tudi dobro! Pač pa upamo, da se bodo narodnjaki-prvaki bolje pobrinili za to velevažno društvo, da si pridobijo tudi zvesta srca in ne samo pridnih rok uradnikov! Hudo bi se pregrešili, ako bi z nasprotovanjem silili društvo v soci-jalno demokracijo.
V Celju imamo stenografsko šolo. Dasi starejšim stenografom gotovo škoduje, ako je preveč mladega naraščaja, vendar veselje je gledati, kako posebno starejši delujejo za to izobrazbo nesebično. — Samostojnost in narodno zavednost si bode ohranilo to drušLvo pa le, ako se šiloma, vsled preziranja ne vdahnejo večini, ki vendar odločuje, socijalistiške ideje.
Zgodilo pa se je že, da je imenoval neki ugleden prvak društvenike — socijaliste. Kaj čuda, še se nekateri mlajši poprijemajo mednarodnih idej, idej proti-kršcanskih in protinarodnih. Narodnjaki nam niso naklonjeni, Nemci se ločijo od nas — socijalisti pa nas vabijo v toplo svoje gnezdo. Upamo pa, da se ne ruši sloga, kakor se ni porušila, ko je v društvu kranjski jurist pozval, da se zakliče »Narodovi« stranki »živela«, a zadel na odpor z ozirom nato, da je isti čas v državnem zboru baš duhovnik, č. g. Zičkar se potegoval za prazniški počitek uradnikov, česar od »Narodove« stranke niti ne pričakujemo.
Slovenci! Tukaj je polje za delo, a ne celina; rodovitna, obdelana zemlja, — le dežja še primanjkuje. Ne zanemarjajte stanu zasebnih uradnikov, ker ravno ti so najboljši širitelji narodne ideje in skoraj edina vez med kmetom in višjo inteligenco, pa tudi najboljši agitatorji v političnih bojih, kakor je omenil gospod dr. Dečko ob priliki naše prve zmage v okrajnem za-stopu celjskem!	_
Smešnica. Gospa reče dečku: »Zakaj še vendar prideš s piskercem po jedi za svojo sestro, saj ni več bolna; včeraj sem jo videla, kako hodi«. — Deček: »Res že hodi, je pa še vedno rada!«
Eazne stvari.
Domače. (Povodom velike narodne slav-nosti v Celju) kličemo iz navdušenega srca celjskim Slovencem sploh, »Celjskemu Sokolu« pa še posebej: »Bratje, le vrlo tako naprej! Celjska trdnjava mora prej ali slej pasti!« Vse ljube goste, ki pridejo na ta slav-nost, pa iskreno pozdravljamo: »Dobro došli! Živela slovenska, živela slovanska vzajemnost!«
(Prepoved celjskega magistrata), da so o priliki otvoritve »Narodnega doma« in blagoslovljenja sokolske zastave v Celju vsi javni obhodi prepovedani, je potrdilo graško namestništvo. S tem slavnost sicer ni prepovedana, ali zapomnimo si to, da nas graška gospoda manj ceni kakor socijaliste!
(Krasno izdelane sprejemnice) katol. tiskovnega društva v Mariboru smo te dni poslali vsem čast. udom tega toli potrebnega društva. Naj vsak vsaj še enega uda pridobi!
(Trg Rečica) je dobil dne 31. julija dvojezični pečat. O koliko še je slov. občin, ki jim samonemški pečat še vedno dela nečast!
(Kdor hoče v Marijino Celje) s posebnim slov. vlakom, naj si vozni list kupi do dne 8. avgusta, da gg. prodajalci voznih listov potem takoj naznanijo število udeležencev gosp. Ferd. Ivanušu, da ta naroči dovolj vagonov.
(Veliko nemško veselico na E'tuju) priredijo »turnarji« prih. nedeljo na korist »Siidmarke« in šulvereina. Možje, ki vas je rodila slovenska mati, ostanite rajši doma, ter ne prodajajte svoje poštenosti za kupico nemškega piva!
(Češke jezikovne naredbe) je odobril dne 25. julija vrli občinski zastop Sv. Jarla pri Spod. Dravogradu ter enake naredbe zahteval za Slovence. Enako resolucijo sta sklenila tudi obč. zastop pri Sv. Juriju ob Ščavnici in dne 30. julija trški obč. zastop v Šmarijah pri Jelšah. Kje pa so drugi slovenski zastopi?
(Ljudski shod v Mariboru) skličejo prih. soboto socijalni demokratje. Na ta shod vabijo drž. poslance dr. Wolffhardta, Jož. Kurza, Fr. Girstmayrja in J. Reselna. Naj vsi pridejo in kmet J. Kurz naj reče: »Da v drž. zboru nismo ničesar dosegli, tega je kriva ¡ obstrukcija, torej tudi gg. dr. Wolffhardt, Girstmayr in < Resel, ki so samo kričali in razbijali!«
(Na volilski shod v Oí mož) je došlo v ne- j deljo prav veliko slov. mož, ki so z izrednim zanima- j njem poslušali govor g. dež. poslanca dr. Fr. Rosina ter ¡ srčno odobravali poročilo g. drž. poslanca dr. L. Gre-goréca, zlasti ko je razlagal o sestanku slov. in hr- , vaških poslancev v Ljubljani.
(Zaradi celjske slov. gimnazije) so bili v j ponedeljek pri grofu Radeniju in ministru Gautschu na Dunaju p. n. gg. državna poslanca pl. Rerks in Jožef Zičkar, dr. J. Hrašovec, župnik Fr. Zdolšek, župan Roš, dr. Rudolf iz Konjic in knjigotržec Sventner. Dobili so | zagotovilo, da se bode slov. mladina na nižji gimnaziji 1 pod posebnim ravnateljem podučevala v slovenščini. Kje pa so vsporednice ?
(Vsprejem gojencev v infanterijsko k a -detno šolo v Štrassu.) Začetkom šolskega leta i 1897/98 (16. sept.) vsprejme ta zavod v I. tečaj 30-50 dijakov z gimnazij ali realk. Pogoji se dobé po 20 kr. v knjigarni L. W. Seidl & Sohn na Dunaju, Graben; iz- i vedó se pa tudi pri šolskem vodstvu v uradnih urah. j
(Z visokega drevesa) je padel dne 12. julija pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Leopold Jager, da je kmalu, spreviden s sv. zakramenti, umrl.
(Glavna obravnava) pri okrožnem sodišču celjskem zoper g. R. Ferka in g. L. Rrože-ta se je preložila radi bolezni (?) glavne priče, g. Priboschitza.
(Duhovniške spremembe.) Na novo nameščeni so čč. gg. semeniški duhovniki in sicer pride za kaplana Franc Rohak v Št. Jurij ob juž. žel., Janez Grobelšek na Pilštanj, Jožef Hohnjec v Podsredo, Friderik Horvat k Sv. Martinu pod Vurbergom, Janez Jančič v Galicijo, Franc Kruljc v Št. Martin pri Šaleku in novomašnik Jožef Krohne v Slivnico pri Celju.
Društvene. (Dijaški kuhinji v Mariboru) je daroval gospod Mat. Kavčič, trgovec v Št. Juriju ob juž. žel., 5 gld. Bog plati! Živeli nasledniki!
(Odbor žiškega bralnega društva) je v seji dne 1. avgusta sklenil, da se priredi dne 5. sept. veselica s predavanjem, petjem in gledališko predstavo »Oreh«. Tudi se bode prosil gospod Žičkar, da bi poročal o državnem zboru. Vstop 20 kr. Ker je čisti dohodek namenjen bralnemu društvu, se bodo preplačila hvaležno sprejemala.
(Udeležencem) velike narodne slavnosti v Celju, katera se bode vršila prihodnjo soboto in nedeljo, naznanjamo, da znaša vstopnina h koncertu in gledališki predstavi v »Narodnem domu« v soboto za sedeže
v dvorani 1 krona, stojišča na balkonu 30 kr. za osebo. Vstopnice se dobivajo v trgovini g. D. Hribarja in v soboto zvečer pri blagajni. — Prijave za banket v nedeljo, dne 8. avgusta naj se blagovolijo vposlati odboru »Celjskega Sokola«. Cena kuvertu 1 gld.
Slavnostni odbor.
(V Trbovljah) je v nedeljo imelo katol. delavsko društvo mesečni shod, na katerem so govorili gg. dr. Ivan Krek in A. Jakopič iz Ljubljane ter kaplan P. Gre-gorc. Med posameznimi točkami je čvrsto pel domači pevski zbor kat. delavskega društva.
Iz drugih krajev. (Velikanska povoden j) je bila te dni po vseh sovernih avstrijskih deželah. Velik kos Dunaja je preplavila Dunajšica. Mnogo rek je izstopilo in zalilo rodovitna polja. Potonilo je tudi več ljudij, voda je podrla več hiš in mostov. Pri Št. Hipo-litu je vlak zdrknil s tira, katerega je podkopala voda, in ponesrečilo se je dvoje ljudij. Donava je do torka vedno naraščala. Tudi na Češkem je mnogo mest in vasij pod vodo.
(Po voden j v Nemčiji.) Berolinski listi so oni dan poročali o velikih škodah, ki jih je povzročila po-vodenj v posameznih delih Nemčije. Škoda v pruski Šleziji znaša 12 milijonov mark. Utonilo je veliko število.ljudij in živine.
(Tudi v Rusiji) je bila ta teden povodenj. Poročajo, da je velik del pokrajine ob Reki Kerč pod vodo. Ponesrečilo se je okoli 150 oseb. Našli so še le 16 trupel, ostale je najbrže odnesla voda v morje.
(O s oda milijonar j a.) Večkratni milijonar in posestnik zlatih in srebrnih rudnikov v Creede v Ameriki se je dne 12. julija zastrupil z morfijem. Imel je na dan 2000 gld. dohodkov, a denar ga ni osrečil.
(Mednarodni ženski shod.) V akadeiniški palači v Bruselju sestane se od dne 4. do 7. avgusta mednarodni ženski kongres ali shod. Na čelu kongresa stoji gospodična dr. jur. Marija Topelin, znana zagovornica ženskih pravic v Belgiji. Tu bo vam spet klepetanja!
(Račji strup.) V Zagrebu se je minole dni dogodil slučaj, da se je zastrupilo in nevarno obolelo več oseb, ki so jedle rake v neki restavraciji. Raki namreč niso bili sveži. Kako nevarno je, vživati tako živad, ako ni bila pripravljena takoj sveža, o tem se je prepričal že marsikdo v svojo škodo.
(Vlak oglavil ženstvo.) V Liesing-u pri Dunaju je ono nedeljo bila zbrana velika množica izletnikov. izmed množice je hotela skočiti neka debela dama na vlak, ko je isti pridirjal na postajo; pri tem pa je padla pod kolesa, katera so jej odtrgala glavo in levo roko. —
(Ognja ustrašili) so se hišni gospodar Ricci in njegova družina v Rimu. Ko je gorela hiša Ricci-jeva, so stanovniki zbežali iz nje, Ricci pa je v zmešanosti planil iz drugega nadstropja na dvorišče in za njim vsa njegova družina, kjer so se nevarno pobili.
(Priporočba.) Zavarovanje vseh vrst pri »Unio catholica«. Pošteni, delavni zastopniki na deželi se iščejo. Več pove radovoljno glavni zastop v Gradcu, Radetzky-gasse štev. L_
Loterij ne številke.
Trst 31. julija 1897:	21, 82, 26, 18, 34
Line »	»	65, 3, 34, 13,_32
Fulard-svila 60 kr.
do 3 gld. 35 kr. meter — japonska,, kitajska itd. v najnovejšili obrazcih in barvah, kakor tudi črna, bela in barvana Hennebergova svila meter po 35 kr. do 14 gld. 65 kr. — gladka, rižasta, kari-rana, pisana, damast itd. (blizo 240 razi. baž in 2000 razi. barv, obrazccv itd.) Poštnine in carine prosto na doni. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje.
Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in kr. dvor. lif.) Ziirioh.
Zobozdravniško naznanilo, Dr. J. Riebl
ordinira vsak dan za zoltoliolne v lastni hiši: vrtna ulica (Garten-gasse) št. 9 v Celji.
Plombira in ustavlja umetno zobe in zobovje z zlatom itd., tudi brez potrebe izjemanja, ne ovira žvečenja, ne govorjenja, garantuje za najpopolnejšo izvršitev, enako najboljšim dunajskim delom. Izdira zobe brez bolečin v pli-novi veselni narkozi, pa odstrani zobne bolečine tudi brez izdiranja. 8-12
iga.ZfjflatHo.
Podpisano mestno županstvo naznanja, da se bodo vršili od sedaj naprej v Novem mestu (Rudolfo-vem) na Dolenjskem ob vsakem sejmu za govejo živino tudi
konjski sejmi,
in sicer:
1)	vsak prvi ponedeljek vsakega meseca (ako pade na tak ponedeljek praznik, vrši se sejem prihodnji ponedeljek), toraj 12 sejmov; nadalje ob vsakem letnem sejmu, kakor:
2)	januarja v torek po sv. Antonu;
3)	aprila v torek pred sv. Jurjem;
4)	avgusta v torek po sv. Jerneji;
5)	oktobra v torek po sv. Lukeži;
6)	decembra prvi torek v adventu; Prvi konjski sejem bode torej
dne 2. avgusta 1§9?
kot prvi ponedeljek meseca avgusta.
Prirejeno je za te sejme vsestransko pripravno in prostorno novo sejmišče tik državne ceste za novomeškim pokopališčem s posebnim dohodom in posebnim odhodom, kakor tudi poskuševališčem za konje na sejmišču samem.
Mestno županstvo v Novem mestu.
dne 10. julija 1897.
Župan:
3-3	Dr. Šegula.
(A)
1 Dr. A. Praunseis 1
okrožni in praktični zdravnik
V Celju 13-22
ordinuje tudi za zobobolne vsaki dan od 9.—11. ure dopoldne in od 2.—5. ure popoldne v Celju
Ringstrasse št. 9.
Plombira se zlatom, srebrom in emailom po amerikanskem sistemu brez vsakih bolečin in garantuje za najpopolnejšo izvršitev.
TT Vav^ poštno oddajnem okraji, v V VaitilCIU vsaki fari in po potrebi v vsaki občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot	7
zaupni mož in posredovalec
z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene ponudbe pod ,, I". »#. fm.'<, Gradec, poste restante.
P'*H|/«/f|i se išče. ki poleg slo-mmm venščine nekoliko nemški govori. Povpraša se naj vsaj do dne 8. avgusta v Celju, Gosposke ulice hšt. 4.
v,—
9 9 9 9 9 9 9
ri
11—22
spadajoča dela pri stavbah Iliš in drugih poslopij, osobito za cerkvena dela, (i)
v
Zganjarija
R. Wieserja v Hoči pri Mariboru.
Največa žganjarska zaloga na Štajarskein po čuda nizkih cenah.
Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce.
kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prekapnino.	38
Služba orgljarjain mežnarja
se razpisuje od župnije Sv. Primoža na Pohorju, pošta Vuzenica, do 15. avgusta t. I.
^eeeeeeeeeeeeo
9 9 9 9 9 9 9
m
Ivan Rebek
umetni in stavbeni ključar'
v Oelji
Poljske ulice 14 (Feldgasse) v lastni hiši.
Priporoča se preč. duhovščini in slavn. občinstvu za vsa v njegovo stroko
/K katera se najlepše krasijo z lepim in umetnim ključavničarskim delom, kakor n. pr. /K jr kovane mreže za okna, različne okove za vrata, kovane predaltarske, M'
(•) nagrobne in vrtne ograje, različne svetilnike. Izdelujem železna vrata vseh O
M	,
/l\ slogov, različna stedilna ognjišča, katera imam tudi v zalogi.
Nftnptillipm vnilnvnrlp in atrplnvnrlp liičnp t ..111 Ir,':i tv> i
O
Napeljujem vodovode in strelovode, hišne telegrafe in telefone. Pre- M
(,) vzamem tudi vsa železna konstrukcijska dela, bodi si: strehe, stopnice, (i)
H
q cvetličnjake itd. itd.
n	~
9 o
r
9
O
r O
"Vse po najnižjila. cenali. =—
Načrti in proračuni brezplačno. — Za dobro delo jamčim.
v w v \7v w s7U\/ v v vv w vv v v w w v v/v/
!! Svoji It svojim !!
m-
Naznanilo in priporočilo!
-m -mi
Podpisani najuljudneje naznanjam čast. duhovščini in slavnem občinstvu, da sem na prigovarjanje več gospodov si priskrbel zraven svojega dela tudi pravico in delavce za slikanje in dekoriranje sob in dvoran; tako tudi za razna druga pleskarska dela, za trgovske napise itd. Priskrbel sem si najfineje uzorce, kakor najbolje trajajoče barve, vse v velikem številu, tako, da zamorem z vsako še tako veliko firmo konkurirati. Po najnovejši metodi se zamorejo izdelovati vsa dela tudi po zimi, za katera dela jamčim vsled trajnosti in finosti, Častiti duhovščini se tudi za nadalnja naročila prijazno priporočam za naslednja dela: Slikanje cerkva na presno »ali fresco«, temperra, kasein silikat itd. Vse to slikam strogo po cerkvenih zahtevah. Dalje se priporočam za slikanje oltarnih slik, slik sv. družine, na platno slikane, križevih potov, transparentov za cerkvena okna, cerkvene in društvene zastave, — katere popolnoma dovršim, tako tudi cerkveno nebo (baldahin). Za vse to zadostuje mi naznaniti mero in kak damask, oziroma koliko se misli potrošiti.
Povsod naj velja geslo »Svoji k svojim«.
Priporočam se za obila naročila ter se biležim Z vsem spoštovanjem
Ivan Nep« Gosar,
akad. slikar v Celju, „Narodni Dom". (Štajarsko.)
v Marijino Celje S
Taisti p. n. romarji romarskega vlaka, ki se hočejo od Au Seevviesen v Marijino-Celje peljati, naj se do 8. avgusta pri podpisanem zglasijo, da se pravočasno oskrbi zadostno število vozov. Na navadnem vozu z lestvami se plača L gld. 50 kr. in v omni-busu 2 gld. 50 kr. Dotične vozne listke bom v vlaku sam delil.
S spoštovanjem Ferd. Ivanuš, Poljčane.
Oznanilo.
Gerkveni skladni odbor v Slovenski Bistrici naznanja, da se bode na stolpu župnijske cerkve v Slovenski Bistrici novo podstrešje (rušt) iz hrastovega lesa napraviti dalo, katero bode z bakron: pokrito.
Dotični načrti, proračun v znesku po 4043 gld. 40 kr. in dražbeni pogoji so v pisarni okrajnega zastopa v Slovenski Bistrici na ogled in se zamorejo vsak dan pregledati.
To delo se bode po zmanjševalni dražbi v ponedeljek, dne 23. avgusta 1897 popoldan od 1. do 2. ure v pisarni okrajnega zastopa. kakor tudi potom zapečatenih pismenih ponudb proti vložbi 10% varnostne kau-cije v gotovini podjetnikom oddalo, z opazko, da si cerkveni odbor pridrži pravico, glede oddaje stavbe svojevoljno določiti.
Cerkveni skladni odbor v Slov. Bistrici,
dne 2. avgusta 1897.
Načelnik : Anton Jerovšek.
ii&fe ¡Pili vzeti želim hišo na w ■■«■J«^"" deželi za trgovino v primernem kraju. Ponudbe se naj dopošlejo upravn. „Slov. Gospodarja". ' 2-2
€1irkus Wleury
le še samo malo dni v llariboni!
Vsaki dan pri vsakem vremenu izvanredno velika predstava s vsakokrat novim vsporedom:
ruski medved,
»mojster Pelz«, kot umetni jezdec na konju, predstave najboljših drvsiranih in nedresiranih konjev, vmes ples baletnega kora.
Canean pred sodniki, velika pantomima v dveh oddelkin.
The 5 Sisters Barrisons, angleške plesalke.
3C fi karikatur, canean Parisién, -^¡j
Bolj natanko vsakdanji lepaki.
V nt'11'ií „ Hit/h tí/e" večer.
K obilni vdeležbi vabi vljudno	ravnatelj Henry.
QJ
Kdo pije .
HnejPFS-Hi
Vsak
kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti.
o S .E > «?
HS.ir
s M &0
oS2|
S g "o5 ca S .S -M M
JS c« £
§ 2 2-3
S s.l-s
S X: 5? tS •S o S. S
C rO ^ C
O «O £
> S
'
N S
S a ®>
8. i
98 te
01 u C CP
i/. _ .r« ®
j« g>.g,.5
^a'l fe
S P. P. ,
' a>
.S ~

Ss
s
a> S c. i « W t- — v-o 2 j=
tn
o. cs . * u = S « (S 01
S.1? 5
« a „s
Z.
o
llomunje r Marijino (Jetje.
■o i™ K,bodočemu velikemu prazniku prečiste Device Marije dne 15. avgusta t. 1. bo šel iz Spodnjega Šta-SToS Au-Seewiesen.a S'aVn°Znani'	^ P°l V	Romarski ^ 'ozif od
Cena za vožnjo tje in nazaj znaša od postaje:
Celje . . St. J arij Ponikva Poljčane Slov. Bistrica Pragersko
II. razred
gld. 8-87 „ 8-52 „ 8-17 „ 7-42 „ 7-07 „ 707
III. razred:
gld. 6 52 ., 6-27 „ 6 02 „ 5 57 „ 5 32 5 32
Račje
Hoče
Maribor
Pesnica
St. IIj
Spielfeld
II. razred: III. razred:
gld. 6-57 „ 6 57 ., 6-32 „ 5-97 „ 5 62 5-62
gld. 5 „ 5 „ 4 „ 4 4
Vlak odide v sredo, dne II. avgusta t. 1. od postaje:
07 07
■82 •57 32 4-32
Celje.........ob 2 50 zjutraj
Store
Št. Jurij . . Ponikva . Poljčane . . Slov. Bistrica Pragersko . Račje
2-58
3-08 320 346
3	58
4	09 420
Hoče Maribor . Pesnica . St. Ilj Spielfeld Gradec Kapfenberg
dohod
ob 4
4
29 zjutraj
44	„
55	„
09	„
I»	„
34	„ 57
V Au-Seewiesen pride vlak ob 1030 predpoldne. Od tam se podajo romarji (peš ali z vozom ki se pa mora posebej na lastne stroške preskrbeti) v Marijino Celje, kamor dospejo okoli 5 ure popoldne. V Mariji-
ceiiv?11 nrSTn U19d m PfnKie hu Pril0Žn°,St Za SV" spoved' 0b lePem vremenu obbod » svečami okrog cerkve. - Drugi dan, 12. avgusta bo ob 9. uri slovesna pridiga, katero bo imel veleč. g. dr. Ant. Medved iz Maribora, potem slovesna sv. maša.	i«euvtu iz
brzovlake ^^ '' Marii'nega Gelia ie Prostovolien; vozni listki imajo veljavo 14 dni za vsak osebni, izvzemši
♦•.i • P' n- r.°,mari!' ki se želijo božje poti vdeležiti, naj se zaradi vožnih listkov oglasijo: V Mariboru v tiskarni sy+ Cirila al, v trgovin, gospoda Berdajsa. v Celji v tiskarni gosp. Drag. Hribarja, v Poljčanah pri prireditelju vlaka gosp. Ferd. Ivanušu. V druge večje kraje se bodo vabila S vozni liSi posiEeka ter.m prečastit.m gospodom duhovnikom, ki so tem potom ponižno prošeni, da jih blagovolijo med ljudstvo raz-pecati. - Za vdeležitev se je treba pri dotičnili vsaj do 8. avgusta oglasiti