Leto D.
V Celji, dni 5. novembra 1892
Štev. 21.
Domovina
lafcsjs t. in 3. soboto vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Kokopisi ae ne vračajo. — Za iaserats se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. aa celo leto t gld. 20 kr., za pol leta «0 kr. — Denar naj se poSilja: Opravnittvu »Domovine" v Olji
Resna beseda.
(Od jako odličnega narodnega voditelja na Štajerskem.)
V »Slovencu" od 17. oktobra t. 1. huduje se .J. V. nad dr. Ivanom Dečkom, ker je ta bil pri Svetčevem banketu v Ljubljani, temu „ protestu proti I. slov. kat shodu", češ, da bi bilo „bolje starim izkušenim značajem, ki so morebiti mnogo žrtvovali in trpeli za našo narodno stvar, izročevati visoko čast narodnega poslaništva, kakor pa neizkušenim Benjaminom".
Ta napad izvira očividno iz nepremišljene strasti, ker bi sicer banket v slavo Svetcu se ne mogel imenovati protest proti I. slov. kat. shodu — celem, in ker mirno misleč Slovenec, kateri pozna dr. Dečka, in ve kaj je ta že storil za slovensko narodnost, ne more suvati ga med neizkušene značaje brez žrtev in trpljenja za narod naš.
Rečeni dopis pa^sega, v vodstvo štajerskih Slovencev. Mislimo toraj, da je naša dolžnost, da izrečemo misli, ki nam jih vzbuja. In te misli hočemo izreči, mirno in stvarno, brez ozira na desno in levo, z edinim ozirom na stvar.
Prepričani smo, da imajo gospodje slovenski duhovniki na Štajerskem tudi po slov. kat. shodu namen in voljo, vzdržati slovenske ljudstvo na Štajerskem na dosedajni politični poti. na katero so ga sami pripeljati |»omagali najzdatnejše. Štajerski slovenski duhovniki so pa tudi sami prepričani, da bi slovenski narod na Štajerskem na svojo sedajno politično in sploh kulturno stopinjo ne bil mogel priti brez pomoči
posvetnih rodoljubov, da so posebno pri političnem napredku Slovencev posebno juristi mnogo zaslug si pridobili, in da med njimi gre prav jako odlično mesto ravno dr. Dečku.
Duhovniki so narodno delo začeli, in vztrajno pri njem napredovali; posvetni stanovi pa so se jim pridružili, in posegli vsled svojih posebnih poklicev na vedno širje jx>lje javnega življenja, ter pomagali slovenskemu nannlu do vspelia, pri vprašanjih pri katerih brez strokovno izvežbane pomoči nebi nikakor bilo zmage. Na kratki >: Slovenski duhovniki potrebujejo pri svojih političnih svrhah posvetnih izšolanih Slovencev, ti pa zopet ne morejo smotra slovenske politike in splošnega narodnega blagra doseči brez duhovnikov. Tako je bilo dozdaj in tako bode tudi ostalo in ostati moralo v bodoče, ker vendar duhovni in posvetno izučetii Slovenci imajo samo eden namen, blagor in napredek slovenskega naroda!
Ne more se opravičeno trditi, da bi posvetni slovenski rodoljubi bili zapreke delali duhovnikom pri njihovem vzvišenem [»oklicu, katerega častno bistvo je. saditi in gojiti v narodu pravo mo-ralično prepričanje in življenje, katero je prva podlaga vsemu redu na svetu, vsemu javnemu in državnemu žitju.
Glede na neminljivo važnost vere in na njej vtemeljene morale so posvetni slovenski rodoljubi vedno podpirali duhovnike in njim dane naloge.
Duhovniki pa so družili se s posvetnimi izšolanimi Slovenci, ker so videli, da v njih imajo soboritelje neprecenljive vrednosti za narodnost in vero, ki se dozdaj hvala Bogu, še sploh pri Slovencih ne daste ločiti.
Pri tem delovanju je dosti prostora bilo in bode za osebne nazore; quot capita, tot sensus, (kolikor glav, toliko nazorov) in tudi med duhovniki je mnogo mnenj navskriž glede sredstev in postopanja
Katoliški shod v Ljubljani je posebno glede šole po prepričanji mnogih premalo slovensk, premalo naroden bil in prepričanje izpovedujejo tudi mnogi duhovniki očitno, ne da bi jih bili do-tični škofje kaznovali. Kritika I. slov. kat shoda v Ljubljani je torej katoliškim duhovnikom — vsaj molče — pripuščena, toliko bolj pa posvetnim katoličanom dovoljena.
Dovoljeno je tudi mnenje, da Slovencem ne prinese katoliško vseučilišče v Solnogradu nobenih posebnih koristi. Da, dovoljeno je tudi prepričanje, da višjih šol na katoliški podlogi katoliška cerkev ne potrebuje, ker izginile iz sveta bodo samo tiste cerkve, ki ne bodo mogle obstati pred prostim vednostnim raziskovanjem. Tako smo nedavno čuli iz ust učenjaka svetovne veljave. Katoliška cerkev stoji na skali in peklenske moči je ne bodo premagale.
Pomirili se bodo, tako upamo še
vedno in trdno, valovi strasti in fanatizma, katere je vzbudil zadnji čas v Slovencih, ne ravno L slov. kat shod v Ljubljani, ampak prav malo krščanska neljubeznjivost ljubljanskih gospodov iz obeh taborov slovenskih, ki so si popolnoma sovražniki, pa nobeden ne pomisli, da mu je ljubiti sovražnike svoje |, po Kristusovi zapovedi.
Položaj je prenevaren za Slovence, kakor da bi imeli mesariti sami sebe. Imamo premnogo potreb, v katerih nam je biti složnim. Različna mnenjagledesred-stva so bila in bodo, in morajo biti dovo ljena, toda držimo se vsi zlatega nauka sv. Avguština: in omnibus charitas! — Krščanska ljubezen — žal — ne vodi ljubljanskih gospodov; držimo seje mi na Štajerskem, kakor smo se jo držali do zdaj! Kranjski razpor škoduje krš-čansko-katoliški veri in slovenstvu, Bog nas varuj na Štajerskem take nepo-trpežljivosti; take slabe ljubezni do bližnjega. Ne govorimo o neizkušenih Benjaminih, ako priporoča posveten mož drugo pot za politični napredek, kakor nekateri, morebiti tudi večina duhovnikov; nikdar pa ne žalimo na nepremišljen in neopravičen način odločnih in delavnih mož, naj si bodo tega ali onega stanu, ter imejmo vedno pred očmi za nas Slovence na Štajerskem dvakrat in trikrat uvaževanja vreden nauk: „respice tinem", mislimo na konec!
Andrej baron Winkler.
(Spomini.)
S Kranjskega. (Izv. dop.)
Trideset let je ravno letos v večnost l reteklo, odkar sem slišal prvič ime W i n k 1 er. llil sem takrat še le 12letni fantič, ko me je peljal rajnki oče z visokega mojega doma ob goriški meji v srednje šole v Gorico. Ne daleč — 3 ure ali nekaj več — od moje gorate rojstne vasi — prav za prav so le raztresene hiše — je v trnovskem gozdn nad Gorico vas „Pri Nemcih". Ko korakava z očetom skozi to malo selo sredi omenjenega gozda, kjer pa nobenega Nemca ni, greva tu mimo neke hiše, na katero me
oče opozorijo z besadami, rekoč: .Glej Janežič (tako so moje krstno ime pri nas izgovarjali), v tej hiši je Winkler doma". Ne vem ali sem takrat vprašal očeta, kdo je ta mož ali gospod ali ne. Tudi ne vem, če bi bil znal moj kmetski oče dovolj razločno otroku razložiti stan in takratno delovanje tega moža, ki je moral biti že takrat slavni mož, da je njegovo ime zaslovelo celo do kranjskih kmetov ob goriški meji. Toda jaz sem bil očetu svojemu celo življenje hvaležen, da mi je bil že kot mlademu dijaku pokazal rojstno vas in hišo slavnega
Winklerja, ki je bil takrat, 1. 1862 menda Se le to, kar so dan danes sodnijski pristavi. V Gorici sem v letih 1864, 1865, 1866 kmahi sliSal imenovati ime Winkler. Ko je ta služboval, je že imel toliko domoljubne srčnosti, da je v zvezi z drugimi Slovenci osnoval tu čitalnico. Mi študen-teki smo sicer malo zvedeli o javnem gibanji goriSkih Slovencev, vender je nekaj slovenskih žarkov prisijalo tudi v naSa mlada srca, in začeli smo svoje narodno čutstvo kazati s slovenskimi trobojnicami okoli — vratu. Ko smo pa slišali pohvalno omenjat^, kako se Winkler za Slovence trudi, rekel sem jaz vselej: Jaz pa vem za njegovo rojstno hišo. In kolikokrat sem imel priliko to ponavljati! Naj mi bode torej dovoljeno nekaj takih prilik tu navesti. Ko je bil Winkler okrajni glavar v letih 1868—1870 —1871 storil je veliko za ceste v tem okraju, za šole in druge javne naprave. Takrat se ga je tudi očitno po časnikih hvalilo, da je on edini okrajni glavar na Slovenskem, ki slovensko uraduje. Ko smo se potem o tem možu pogovarjali v družbi, kje na Štajerskem, Iger so pa glavarji strašno nemškutarili, z veseljem se spominjal rojstne hiSe in vasi slavnega moža. Ko je začel .Vrtec" pred 20 leti izhajati, predlo je njegovemu založniku za naročnike, zlasti za take, ki so naprej v gotovini plačevali naročr no. Pa mi je pri takem pogovoru prijatelj Tomšič pohvalil okrajnega glavarja v Tolminu, ki je bil vpeljal lepo navado, da je c. kr. davkarija za vse šole v tem okraju naročnino kar predplačala za ta izvrstni mladinski list. Winkler je piišel iz Tolmina v Trst kot namestniški svetovalec, iz Trsta na Dunaj dvorni svetnik k upravnemu sodišču in od tukaj v Ljubljano kot deželni predsednik. Kakošno veselje je bilo na Kranjskem in sploh po Slovenskem, da je Slovenec Winkler dobil to častno in važno mesto. Da sem se tudi jaz tega veselil, ume se samo ob sebi. In ko se je v družbi to in ono o imenitnem možu pripovedovalo, dodal sem vselej nekaj o njegovem priprostem rojstnem kraji. Da pa nisem vselej tako s ponosom kazati mogel na tega moža, je umevno za vsacega, ki je slovensko časopisje zadnjih 25 let pazljivo prebiral; kajti Winkler ni bil samo cesarski uradnik, ampak tudi slovenska politiška oseba. Kot Slovenec je bil vedno voljen na GoriSkem v deželni in državni zbor. Čeravno
je bil vselej izbran, kedar je le hotel biti, vender so mu včasih Slovenci zel<5 nasprotovali in mu vladno politiko in naklonjenost očitali. Pri takih prilikah sem se bal, dajo bode Winkler na Dunaji preveč zavozil, in takrat nisem tako obširno razkladal v raznih čitalnicah, kjer sem bil, kakoSna je njegova rojstna vas .Pri Nemcih". Kedar sem pa imel čast osebno govoriti s slavnim Winkler-jem — bil je že kranjski deželni predsednik in tudi baron — spomnil sem se vselej, da je bil on kot osnovatelj goriške čitalnice vzbudil narodni ogenj v mojih mladostnih prsih, da je on torej starejši in boljši Slovencev od mene; zato sem vselej ž njim slovensko govoril. Pa tudi preblagorodni gospod baron je vselej preprijazno slovenski z menoj govoril in me vedno hvalil, da sem književno delaven. Zelo me je razvadi! — ne vem, kako se mi bode v bodoče godilo? Ali bodem imel srčnosti dovolj, še z drugimi baroni slovensko govoriti? Srčnost bi že bila, ali kaj bode uljudnost rekla v tem slučaji, če drugi baroni slovenski ne znajo? Sicer pustimo to premišljevanje. Naj Se to povem, da sem bil namenjen, še enkrat vas .Pri Nemcih" v trnovskem gozdu in seveda tudi svojo visoko rojstno vas obiskati, tedaj namreč, če bi se bila Se kakoršna velika prilika ponudila. Gospod boron Winkler je veliko dobrot storil Kranjcem in Slovencem sploh. Ali naj jih naštejem? čemu znane reči ponavljati! Pričakoval sem pa jaz in tudi drugi Slovenci, da bode naš bivši deželni predsednik še pri deželni vladi v Ljubljani vpeljal slovenski uradni jezik in s tem mnogim svojim slavnim delom še krono postavil. — Za ta slučaj sem nameraval Se enkrat skozi trnovski gozd potovati in vaščanom .Pri Nemcih" nekaj važnega nasvetovati. Ker se pa to ni zgodilo, in ker se menda brez dunajskega dovoljenja ni smelo zgoditi — zato bode to potovanje izostalo. Kljubu temu pa, da baron Winkler tega ni izpeljal, kar smo se samo od njega nadjati smeli. Smo njemu Slovenci za brezštevilne dobrote hvaležni in mu želimo, da bi v miru in zdravju še veliko let svoj zasluženi pokoj užival v solnčni Gorici, od koder se tako lepo vidi na Trnovo, v njegovo rojstno faro, v faro ki menda nikoli več takega moža pri svojem krstnem kamnu imela ne bode. —
Slava in hvala Winklerju!
Celjske
(Zvoza slovenskih posojilnic) bode imela letos v Celovcu svoj občni zbor. To je dobra misel, kajti na Koroškem je že 17 posojilnic, skoio sami novi zavodi, ki potrebujejo potrebnega navoda in spodbuje, da se bodo de bolje razvijale.
(Čitalnica v Celju) ima v nedeljo dne 6. nov. t 1. letošnje občno zborovanje s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo.
3.	Volitev novega odbora in revizorjev.
4.	Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Za mnogobrojno udeležbo prosi odbor.
(Hemikovalna doba) se ponavlja, ko se bode slovenščina od c. kr. uradov prezirala in celo zametovala, trka zopet na duri. Celjskim notaijem sodnija ni hotela slovenskih vlog sprejeti, in pritožba na višje sodišče ter na ministerstvo ni nič pomagala. Odgovor je bil, da so notaiji dotične vloge pisali kot nekakošni uradniki v imenu sodnij, in da je v tem slučaju uradni jezik notarjev — nemški. Čndno! Drug slučaj: C. kr. poštna hranilnica je v prejšnjih letih dajala na slovenske vloge slovenski odgovor — zdaj pa ne več, kakor se je slovenski stranki pripetilo. — Slovenski poslanec misli, da bodo začeli tudi občinam nemščino siliti, in vendar bode sam na Dunaji za — vlado glasoval.
(Baharija in potrata celjskih nem-škutaijev) je to, da so bili konec oktobra posebni vlak najeli, da so bili šli svoje politične bratce v Brežice obiskat Ali številce teh celjskih izletnikov je bilo tako majhno, da sta 2 ali 3 vagoni zadostovali in še ti niso bili polni, tako, da je te politične popotnike v vozovih tako zeblo, da so se nam, ki smo jih gledali na postaji, sirote smilile. In v Brežicah so se tako kislo in trdo držali, kakor poroča sama graška tetka, ki ne ve druzega povedati, kakor j: da so bili vsi trdi (strainm), od Jakota do Omika. — Programa ni bilo n:č; kaj tudi treba programa, saj je nos Pepita sam na s« bi program. Za njim hodili so vsi in z božjo pomočjo ob dveh po noči srečno prikrmarili domov. Pravijo, da luči ni bilo treba po mestu, ker bili so sami „iluminirani".
(Hudobni zlikovei) begajo kmetsko ljudstvo med Škofjo vasjo in Dramljami. Govori se, daje prišel ukaz, ves krompir zastrupiti, potom občinskih komisij, ki morajo hoditi po občini okrog ter otrovati krompir, kjer ga nijso pokopali kmetje sami. Nekteri se vže boje, ter skrivajo svoj pridelek. — In kaj mislite, zakaj ta strah S-Nekdo si je zmislil, da zaradi »griže" ktero
novice.
prouzroča baje sam krompir, zastrupujejo tega vže skrbno po konjiškem in laškem okraju. Čudno, da dandanes še kmetje kaj takega verujejo.
(Letina po slovanskem sveta) je letos skoraj povsod le srednja ali slaba. Toča je klestila po več krajih; — po vshdu širi se v vinogradih trtna uš; po zahodu pa mori strupena rosa Sadje je vzel skoraj povsod dež, kteri je cvetoče drevje osmodiL Vendar so še nekteri srečni kraji, kjer se je letina na ta ali oni način dobro obnesla. Tako se hvalijo Istrijani, da jim je vinograd prav dobro obrodiL Naj bi le Slovenec kupoval namesto na Ogerskem ali Italijanskem vino v Istriji, kjer dobi pošteno blago za zmerno ceno.
(Slovansko gledališča) Pripoveduje se, da v češko narodno gledališče v .zlato Prago" hodijo pogosto tudi Čehi iz dežele, večkrat od prav daleč. Vendar jim nij žal pota ne stroškov, da ae jedenkrat dobro zabavljajo s tem, kar je vznak) na narodnem polju. Mi Slovenci imamo sedaj svoje gledališče. Kaj nas zadržuje, da ne bi pohajali v belo Ljubljano, kjer bi imeli zavest, da se razveseljujemo na našem domu in z našo umetnostjo. Vsaj pa od nikoder iz Slovenskega nij daleč do Ljubljane. Nikdo se ne bi zamudil več ko jeden dan, naj bi tudi bival na meji Slovenije.
(mrak* pesni). .Obzor" od 18. t m. svetuje hrvatskemu narodu, naj se zopet poprime vrlih spevov in pesni navdušenih ilirskih pesnikov; vrla misel, ktero z vsim srcem tudi mi priporočamo. Tudi pri nas bile so pesni ilirske zelo razširjene in zelo . prijubljene. Marsikak osivel mož spominja se krasne dobe, ko je peval s Hrvati in Srbi jednoiste pesni ogrevajoče mu srce i dušo. Negujmo jih i mi še zanaprej. .Tko to izvest gotov nije — U tom naša krv ne vrije!" 0 tej priliki spominjamo se narodnih pesni j naših. Ne bode dolgo in narodne pesni se bodo čisto pozabile. Z jedne strani peva inteligenca skoraj le umetne, izvirne in prevode, — z druge strani pa tišči od povsod k nam tuje, malovredno petje. Največ nam pri tem škoduje vojaščina. Tuje pesni in napevi, kterih niti ne razumejo, prinašajo naši možje domov. Te pesni so večinoma poleg brezumnosti svoje, še prav nemoralne ali vsaj brez vrednosti. Udomačile se sicer ne bodo ali slabe posledice ima le, to zatroševanje: narodne pesni bodo se s tem čisto pozabile in tuje misli se vcepijo našemu narodu. .Poberite kosce, da konca ne vzamejo!" Dolgo ne bode več časa za to.
f
(Premsmba poeestia.) Hišo gosp. J. Kamplet-a v Graških ulicah je kapil gospod Gašpar Vrečar, nadučitelj v Tehaijih. — Slovenci pridobili so s tem zopet jednega hišnega posestnika ▼ Celji. — Zivio!
(V Libercah na Češkem) razpustila je vlada mestni zbor in poslala tje vladnega komisarja, kteri bo občinske posle vodil. Nemci se kažejo vsled tega silno razburjene, popolnoma po krivici Bila je 2e sramota prenašati proti državno in tiransko početje nemškega mestnega zbora v Libercah. Občinski odbor je osnoval Sedansko slavnost — tudi v Celju so nemškutaiji tako slavnost slavili; govorili so se govori, v kterih se je poveličeval samo Bismark in nemški cesar — kakor v Celji; ko je prišel cesar mesto Liberce obiskat, župan avstrijskega reda, ki ga je imel, ni hotel pripeti — v Celju pa je eden teh mož prišel pred cesarja s plavicami okinčan; v istem času so po ulicah Čehe pretepali, če so hoteli cesarja v svojem jeziku pozdraviti — isto se je tudi v Celju godilo. Iz tega sledi da bi modra državna uprava morala tudi v Celju odpraviti avtonomijo občine, ktera daje nem-škutarski večini samo oblast, da svojo oholost in krivičnost manjšmi pokaže.
(Prvo krono ca dražbo sv. Cirila in Metoda.) Mej Cehi zaleta se je rodoljubna agitacija, ktera meri tia to, da vsak naroden Čeh daruje prro krono .ta ieško šolsko družbo. Slovenci, zarežimo se tudi mej seboj, da bode vsakdo žrtvoval prro krono, ki mu bode r roke prišla, naši izvrstni družbi sv. Cirila in Metoda. To bode družbi najlepše novoletno darilo.
(Gledališki vlak v Ljubljano ) Celjski Slovenci sklenili so preskrbeti poseben vlak v Ljubljano, s kterim bodemo štajerski Slo-1 venci obiskali našo slovensko metropolo v ta namen, da si ogledamo krasno novo gledišče. Nadejati se je iz Savinjske doline, iz Šent-Jurske in Šmarijske okolice obilne udeležbe, posebno zaradi tega, ker bodemo skrbeli, da bode ob enem dana prilika videti za nas posebno zanimivo spevoigro »Teharski plemiči." Želimo le, da bi vrlo dramatično društvo ljubljansko kmalu izvršilo vse potrebne priprave za to predstavo.
(Cndoo počasno uradovanje.) Preteklo je že pol leta, odkar so vsi nemški časopisi prinesli strašno novico, da je visoko I c. kr. ministerstvo notranjih zadev ukazalo slovensko vlogo gospoda Franceta Lončarja, tajnika celjske posojilnice, v slovenskem jeziku rešiti. Gospod Lončar pa tega odloka še do danes ni prejel. Menda hočejo celjski glavači s tem dokazati, da slovenskega ne ! znajo. Kakor čujemo je gospod Lončar to zadevo naravnost pri ministerstvu naznanil Vederemo!
(Poštni pečati.) Na naš poziv naj se nam javyo one c. kr. pošte, ki še nemajo dvojezičnih pečatov dobili smo celo vrsto dopisov in prepričali smo se, da so dvojezični napisi na Štajerskem prave bele vrane. Posebno se čudimo, da imajo popolnoma narodne občine še pošte z nemškimi pečati, ' n. pr. Velenje, Zagorje, Griže i. t d, da v Rimskih Toplicah se niti dvojezične tiskovine ne dobivajo. Skrajni čas je, da se narod zdrami. Naj torej povsodi občine pošljejo prošnje naravnost na c. kr. trgovinsko ministerstvo. Prošnje so nekolekovane in so lahko čisto priproste. Samo želimo, da naj se občina izjavi v prošnji, da je pripravljena stroške za nov pečat trpeti, ker bi drugače odgovorilo ministerstvo, da se mora poprej stari pečat obrabiti. Torej varujmo vsikdar in povsodi čast slovenskega jezika.
Spodi^jfr-At^jerske norice.
(Premembe pri č. duhovščini.) Žup lj
nijo pri sv. Štefanu pri Žusemu je dobil č. g. Andrej Zdolšek, kaplan v Šmartnu na Paki; provizor je postal č. g. AL Šoba v Šmartnem pri Velenji; prestavljeni so čč. gg. kaplani: Fr. Hurt iz Podsrede v Stari jI trg, Fr. Mandeliček iz Št. Petra pod Go- |; rami v Podsredo. Za provizorja pri sv. I<ov-rencu na koroški železnici je postavljen č. j g. V račun. Prestavljen je nadalje kaplan č. g. Anton Pintarič od sv. Urbana pri Ptuji k sv. Lovrencu na kor. ž. K sv. Urbanu pa pride novomašnik č. g. Iv. Jodl. Č. g. V. Kolar gre za kaplana iz Šmartna v Rožni dolini v Šmartno na Paki. Umrl je č. g. Krištof Kandnt, bivši župnik v Mariboru.
(Premembe pri učiteljstvu) Stalna učitelja sta postala gg. Fort. Sadil v S<*av-niški dolini in Ant. Skalovnik na Blanci; za učitelja sta imenovana gg.: J. Benko pri sv. Juriju na Ščavnici, J. Terčak v Laporji, dalje je imenovana podučiteljica gospica Marija Strecker na Blanci, stalno, Marija Sever v Slovenjgradci, začasno. V pokoj sta stopila gg: podučitelj Ferd. Rudolf v Svičini in podučiteljica Marija Cerni v Laškem trgu.
(Odlikovanje.) Presvetli cesar je podelil velezaslužnemu domoljubu našemu, veleposestniku in okrajnemu ter posojil-niškemn načelniku, gospodu Francu Len-čeku na Blanci, zlat zaslužni križ s krono. Čestitamo!
(Zlati križec) za zasluge je podelil
Eresv. cesar Fr. Vindišu. nadučitelju v Slov. istrici.
(Vabilo) k zborovanju podružnice sv. Cirila in Metoda za Laški trg in okolico dne 14. novembra ob pol 4. uri popoldne v pivovarni g. Simona Kakeca na Laškem. Vspo-red: 1. Pozdrav začasnega načelnika, 2. Zakaj nam je ravno zdaj neobhodno potrebna podružnica av. Cirila in Metoda? (Govor.)
3.	Volitev načelnika in enega odbornika
4.	Zapisovanje novih udov in pobiranje let-nine za 1.1892. Po zborovanju petje in prosta zabava. K obilni vdeležbi uljudno vabi vse prijatelje narodnega gibanja na LaSkem
odbor.
(Nove šole) bodo blagoslovili v Ža-talah, v Štopercih in v Šmiklavžu pri Ormoži.	_
(Za davkarja) v Šoštanju je imeno-;! van g. kontrolor Iv. Strgar; kontrolorja sta postala adjunkta gg. Aleks. Orožen (v Rogatcu) in And. Štiler.
(Nepotrebna delitev) vseh štirih raz ' ij redov šole se bode izvršila v Šoštanju Vsak ,1 razred bode imel namreč nemški in slovenski oddelek, v katerih bode slovenščina, oziroma nemščina učni predmet. Torej zopet drugačen eksperiment, kakor za druge šolske kraje, kjer je toliko nemškutarjev, kakor v Šoštanju. Nemcev, pravih Nemcev itak v Šoštanju ni, kakor drugod ne. Nesrečna šola s katero se dela toliko poskusov, kakor po Slovenskem, kjer bi zopet nemškutaiji radi zvonec nosili.
(Pri av. Petra pod sv. Gorami) je bilo v nedeljo, dne 30. okt. slovesno umeščen je j novega župnika, č. g. dr. Lipolda, našega slovenskega poslanca
(Na konjiški železnici), ki se bode v kratkem odprla, ne bode pravih kolodvorov, ampak samo čuvabice, ki bodo sprejemale blago in tovore, katero bodo dobivale s posredovanjem kakošnega obrtnika, kateri ! bode nastavljen kot nekakošni železniški agent. Vozne karte bodo le sprevodniki potnikom delili. To se bode vpeljalo radi tega, da bi uprava te male železnice veliko ne stala.
(Griža) se zmiraj bolj razširja pri sv. Andraži v Slov. gor. Nihče ni varen pred to nalezljivko, ker ne napada samo otrok, ampak loti se zel<5 rada tudi odraslih ljudij ter jih silno oslabi. Pri skrbni postrežbi pa bolniki vendar večinoma ozdravijo ; zato še razun 9 otrok in 1 odraslega fanta nikdo ni umrl. —
(Slovenske gorice!) prehodil sem vas dober kos, pa skoraj bi ne verjel, da ste resnično Slovenske gorice. Slišal sem sicer povsod govoriti slovenski jezik, slišal sem popevati vesele slovenske pesni, pa videl sem ob vaših cestah na mnogih krajih stati občinsko tablo s popolnoma nemškim na-
pisom, da bi skoraj ne vedel, ali bi mimo ! gredoče pozdravljal z .Guten Tag" ali z »dober dan*. Nedavno sem se pa še prepričal, da uradujejo večinoma župani v nemščini, če tudi je treba napisati samo par besedi Občinski pečat je seveda tudi največkrat nemški S posebnim veseljem se še nekateri ljudje podpisujejo s .krasnimi" nemškimi črkami in smešijo s tem svoje ime. (Bišanci! Trnovci!) — Slišal sem, da je od sv. Antona v Slov. gor. najlepši razgled čez Slovenske gorice in res, pa, ko pridem po veliki cesti na hrib bliža cerkve sv. Antona, vidim občinsko tablo z napisom .Kirchberg". Žalostilo me je v sredini Slov. goric videti kaj tacega Stara ženica mi je pravila, da nihče ne reče osema kraja .Kirchberg", ampak vsi mu pravijo Cer kvenik. Krasen razgled iz prijaznega hribčka j pa me je zopet razvedril in srce mi je tolažil up, da bo v teh krajih kmalu boljše, j saj že na mnogih krajih marljivo delnjejo bralna društva v prid naroda slovenskega. Rad bi gledal vaše krasne kraje še čez j nekaj let, ker takrat morda ne bodo žalile več take reči očesa in srca popotnikovega in smel bo veselo reči: .Slovenske gorice — res ste slovenske!"
(V Šoštanja) so bile volitve v okrajni zastop šoštanjski dne 26. in 31. oktobra in 4. t. m. Prvi dan je volilo veliko posestvo, drugi dan mesta in trgi, tretji pa kmetske občine. Enake volitve bile so tudi v marenberškem okraji konec oktobra. V Šoštanji so prodrli narodnjaki.
(Na Slatini) imajo narodnega župana, g. Kerta
(V Slovenski Bistrici) so pri volitvah v okrajni zastop zmagali Slovenci; vsled tega dobi tu okrajni šolski svet slovensko lice. Naj bi tudi okrajni hranilnici dali slovensko lice!
(0. Valentin Koran,) učitelj na c. kr. višji realki v Ljubljani, je napravil na graš-kem vseučilišču dne 28. t. m. izpite za poučevanje slovenščine, latinščine in grščine na višjih gimnazijah s slovenskim in nemškim učnim jezikom.
(V Konjicah) se je pri shodu katoliško-političnega društva, pri katerem je bil v osebi domoljubnega dekana č. g. Voha, nov predsednik izvolil, poslanec prof. Robič 1 izjavil, da bodo slovenski poslanci težko v jj Hohen\vartovem klubu ostali. To je čisto j naravno! Vsaj ta zveza itak naravna ni. j Slovenski poslanci naj postavijo temelj „ slovanskemu kljubu".
(V Podčetrtka) uganjajo nemškutaiji pustne burke — s hiš trgajo tablice s slovenskimi napisi in obešajo nemške — učiteljem pa, ki se s kmetskim ljudstvom do-
263
bro ne razumejo, pa otroci nagajo. Take reči ae potlej t .grafiki klepetulji" na velik zvon obeiajo. Ali je to vredno?
(Slovenjegradčanom) se ni dovolila zaprošena hranilnica. čemu tudi, vsaj ima Že okraj takov zavod!
(Čitalnica v Brežicah) priredi prvo prihodjo veselico 13. novembra z gledališko predstavo, petjem in igranjem na citre.
(V laškem okraj«) so vstrelili ne davno divjega kozla — redko žival v teh krajih.
(Mošt amerikanakiii trt) Bizeljanci, ki so eno tretjino svojih prejšnjih vinogradov £e s temi trtami zasadili, prodajajo svoj dober pridelek Brežičanom dokaj drago, tako, da ta moit po 48 kr. liter na drobno točijo.
Drage slovenske novice.
(Dražbi sv. Cirila in Metoda) sta podarila veliko zbirko prav rabljivih knjig realkina abiturijenta gg. A. Vernik in J. Mazi. Dohodke naši družbi v korist prirejenih veselic so poslale: Preveselo se raz-cvitajočaženska šentjakopsko-trnov-ska podružnica 273 gkl. 70 kr. z vštetimi raznimi darovi in plačili družbenic; vzorni šentpeterski podružnici v Ljubljani — ženska in mofika — 227 gld. 57 kr. in podružnica v Idriji, v mestu, ki je mej pokrovitelji naše dražbe, 113 gld. 80 kr. — Novo ustanovljena podružnica nauduSenih rodoljubkinj na Vrhniki nam je naklonila 100 gld. Vzornicedomoljubkinje, vrle litijske Slovenke, so poslale že četrtič 100 gld. pokroviteljine, sedaj z željo, da se mej pokrovitelje vpiSe trg Litija, zastopnik da naj bode vsakokratni prvomestnik gospodarskega odseka za tržko premoženje. Z gaslom:
V povzdigo duSno in sa Čast naroda
Žrtvujmo združeni za darom dar
In da Se plodneje uspeva stvar
Duh vOdi svetih nas Ciril-Metoda!
je poslala blagajničarica šentjakopsko trnovske podružnice gospica Antonija Kadiv-če v a 100 gld., pokroviteljine od vrle narodne postojanke v Trstu .Slovanske Čitalnice", in 100 gld. od čilega .Dolenjskega Sokola" v Novem Mestu. Dalje so družbi naklonili: Ob svoji veselici slovenski abiturijenti 76 gld. 53 kr., izročenih nam po g. Milutinu Zamiku; g. A. Božič 22 gld. 20 kr. nabranih pri shodu podružnice .Apače in okolica* na Koroškem; č. g. J. Cotelj v Kanfanaru v Istri 18 gld. in sicer: 10 gld. ustanovnine, i 6 gld. 40 kr. nabranih v veseli družbi na imendan presv. cesarja v JurSidu pri č. g. kuratu Velikanji in 1 gld. 60 kr. kot dar male dražbe; g. A. Virant 11 gld., ki so
jih zložili člani .Dolenjskega Sokola"; g. Fr. Regally, pravnik na Dunaji 6 gld. 80 kr. nabranih mej vseučilišniki; družba pri g. A Zajcu na Rimski cesti v Ljubljani
6	gld; vč. g. dr. Fr. S. 5 gld, katere je družbi poslal č. g. J. Fon, vikarij v Kredu; č. g. župnik Teran 5 gld. povodom poslane mu nafie knjižice .Janez Cigler"; g. A. Korošec, abiturijent v Šentjuriji ob Sčavnici 3 gld. 40 kr. nabrane mej kmečkimi mladeniči o priliki čitalnične veselice pri Kapeli; č. g. kurat M. Pintar 2 gld 39 kr.; g. trgovec F d Roj ni k v Ljubljani 2 gld.. dr. V. S. 2 gld.; neimenovan rodoljub 2 gld in g. Ivana Sokličeva lgkL56kr. zložene v veseli družbi na Jesenicah. — S ponavljanimi čutili globoke svoje hvaležnosti želimo v vrnitev vsem darovalkam in darovalcem ob priprošnji naših svetih bratov v obilni meri Božjega blagoslova!
(ljubljanska dnevnika) slovenska začela sta o potrebni slogi med Slovenci pisati. Bog je daj v resnici!
(Novo poeojflnteo) so osnovali vrli koroški domoljubi pri sv. Lenartu pri Sedmih Studencih blizo Beljaka To je bila torej že 17. posojilnica na Koroškem!
(Vsak na svoj mlin vodo obrača.) Slovensko pedagogiško društvo v Krškem je prosilo kranjski deželni zbor za ustanovo sloven&ih meščanskih šol v Ljubljani, Idriji in Kranj. Potrebo meščanskih šol prizna vajo tudi ljubljanski nemški učitelji v svojem glasilu, toda pravijo, da je v Ljubljani posebno treba nemške šole te vrste. — Kakoršne so zdaj razmere ljubljanskih Slo vencev, je jako verjetno, da dobi ondi prej j! Nemci, kakor Slovenci tako šolo. — Če ne bode vlada občini take šole naložila, bode pa .šulverein" s kranjsko hranilnico pomagal.
(? tržaški okolici) imajo slovenske šole laške paralelke za slovenske otroke, (laških itak skoro nič ni). Učitelji vabijo in morajo vabiti otroke v te brezpedago-gične šole, a duhovniki domači nočejo v teh šolah po laško razkladati krščanskega nauka, kar imajo čisto prav. Zato se pa magistrat jezi in išče s pomočjo škofijatva laških duhovnikov. Ravno tako je delal pri nas (Sevnica) .šulverein".
(Is mokronoike okolice.) V tej okolici griža hudo razsaja, osobito pri sv. Trojici, v mali fari, kjer je bilo na dan že po
7	mrličev. — Za razpisano nadučiteljsko službo v našem trgu prosi 18 prosilcev. — Učiteljica gospica S ar k je premeščena iz Šmarjete v Št. Rupert.
(V Krškem) je občinski odbor sklenil, naj bi si mesto svojo hišo omislilo sredi mesta, da bi se s tem mesto olepšalo in

da bi ae t njej nastanil občinski a rad. Hvalevredni sklep! Želeti je res, da bi mesto in meščani storili kaj za olepšanje mesta.
(O. poslanec Ffaifer) v Krškem je nedavno obiskal svoje volilce v Belokrajini.
(O. dr. VoUKč), sodnijski pristav v Krškem, prestopil je k odvetništva v Ljubljani. V Krško je prišel k sodniji vežbanec, g. dr. Št Kraut iz Novega Mesta.
(Za Koroško), sta imenovana okrajna glavarja, ki nista slovenščine zmožna. V Velikovec pride za okrajnega glavarja naš slovenski rojak, g. Fr. Kolenec (rodom Dolenjec iz Mirne).
(Dražb* sv. Mohorja) v Celovcu si zida lepo novo hišo, ki bode I. 1894 do-gotovljena.
(Gozdarska iola) se je v Idriji otvo-rila 1. okt. t. 1.
(Nabrežina) na Primorskem se krepko dviga v narodnem obziru; ima zdaj novo slovensko pevsko društvo.
I Koroške podružnice sv. Cirila in Metoda) kaj marljivo zborujejo. Skoro vsako nedeljo imajo na več krajih zbore. Koroška duhovščina in kmetje koroški se tako čvrsto drže te vrle družbe, da človeka kar od srca veseli. To kaže, da Korošci še niso in ne bodo za slovenstvo zgubljeni.
(Star srebern denar), ki je bi kovan še pred 1. 1859, jemlje se pri c. kr. blagaj-nicah le še do konca t. 1. Nekaj star« ga srebrnega po 100 in več let starega, pa tudi cesarske kase več ne jemljejo. Za take stare tolarje in „cvancigarice" se dobi po menjalnicah že zdaj dosta manj kakor nekdaj.
(Kune stare slovenske knjige) in
znamenite knjige v drugih slovanskih jezikih ima po jako nizki ceni na prodaj K a v neke«1 knjižni starinar v Celovci.
(Težak grozd), ki je tehtal skoro dva kg., je bil letos pridelal g. meščan Božič v Krškem. Pravočasno, zadostno in pravilno škropljenje mu je do dobre vinske letine pripomoglo.
Druge avstrijske novice.
(Bivii deželni glavar kranjski,) vit. Kaltenegger, je na Dunaji umrl.
(Državni -bor) se je danes zopet otvoril. S početka ne bode nič posebnega razpravljal, razen proračuna. Slovenski poslanci bodo najbrže še na dalje v Hohen-wartovem klubu čakali, kako se bode še na dalje ponemčevalo pri nas.
(Ceeld zastopniki) iz vseh čeških dežel so se zbrali 1. t m. v Pragi k skupnemu posvetovanji.
(Liberikega mesta) zastop je vlada razpustila, ker je v njem preveč po „prasko* in po .nepokorščini" dišalo.
(Kolera) je tu in tam po Avstriji kak slučaj; pa upati je, da mraz to bolezen uniči. Menda jo imamo tndi na Štajerskem in sicer blizo Ptuja.
(V delegacijah) ki so končale prejšnji mesec, potegnili so se za koristi avstrijskih Slovanov Mladočehi in isterski poslanec Spinčič.
(Madjari) bi radi postavili v Buda-pešti spominek tistim svojim vojakom, ki so padli v boju zoper cesarja 1. 1848. Pri razgovoru o tem v poslaniški zbornici so se zopet tako grdo vedli in tako grdo govorili zoper tiste vojake, kateri so bili takrat na cesarjevi strani, da se le čudimo, kako morejo cesar in ogerska vlada to trpeti.
Ogled po fttrokem sveto.
(Nemila) namerava v bodočih letih število svojih vojakov tako pomnožiti, da bi jih imela čez štiri milijone, torej bi bil vsak peti človek vojak. Grozno!
(V Italiji) imajo nove volitve v državni zltor. Tukaj se vladna stranka trudi, slabe državne finančne razmere z veliko varič-nostjo zboljšati. Bilo bi tudi pri nas isto treba. V Italiji, kjer imajo zlato denarno vrednoto, jim je ne davno silno pomanjko-valo drobnega denarja.
(T čikagu) v Severni Ameriki, v tem neizmernem hitro rastočem mestu, kjer bode bodoče leto velikanska svetovna razstava, bodo napravili velik.kanal za ladije in parobrode do velike reke Misisipi. V kanal bodo napeljali vodo iz mičigenskega jezera. Na ta način bode Čikago po vodi v zvezi celo z mehikanskim zalivom.
Dopisi
pomen tega društva in dosedanje delovanje. POtam predstavlja g. Jelovška dež. in okr. živinozdravnika .
Ta poprime besedo, ter ▼ kmeta lahko umljtvem govora kratko podučuje o dobiej vzgoji živine. Njegovemu -Dvoru povzamemo to-lo poglavitne nauke:
1. Drži živino Cisto in — zdrava bode. 2. Imej jo na svetlem in ne v temi in — dobro bo izgledala 3. Ne zapiraj jo v za dušljrve hleve, ampak glej da bode imela vedno čisti zrak; — reja je potem drug pogoj. —
Ako so pa le primeri, da živina zboli, ne skufay jej pomagati z mazaštvom, ampak odpravi zunanje bolečine z energično roko, — znotranje pa z modro rejo, pametno hrano in prosi pomoči skušenega zdravnika
Da bodo živina zdrava treba pa je — najprej dobrega plemena, ki se ohranja s tem, da ae kri dobro zmeša s polnokrvnim, zdravim plemenom
Živahni .dobro" in .živijo" klici doneli so mej in po govoru v »hvalo.
O. predsednik ae zahvali g. Jelovšku na dobrih naukih. Potem predlaga organizacijo čitajočih oddelkov in sknpin, ki bi naj dosegle točno razdelitev in kroženje čitiva oz. časopisov. Dosedaj se je od strani članov večkrat tožilo, da jeden ali dragi ne dobi redno toliko zaželjenega čitiva, mejtem, ko drugi zopet ne vedo; kam bi dalje oddajali isto—in krožilo je v jednej vasi po več izvodov, mejtem, ko v drugo niti izvod prišel nij- To bi se naj prevstrojilo tako da bi v vsakej vasi bil jeden izbran, kteri bi skrbel, da dobi v imenu cele skupine točno svoje časopise in knjige. Ta nasvet je člane razveselil in potolažil, ker bil je — potreben.
(Najbolje pa bi seveda bilo, da se člani sami /družijo v skupine, ne ravno po jednakosti Števila, ampak potem, kakor se najpogosteje shajajo, ne jedna zase in druga zase, ampak pri nas se niti ne pozna, kje se neha jedna in začne druga vas in več razločnih skupin hiš — štejejo pojedine vasi.)
Smemo trditi, da so odšli člani iz shoda mnogo bolj zadovoljni, kakor so prišli. Bog daj srečo!
Po shodu bila je inteligencija še dolgo časa zbrana pri g; Vrečaiju. PriSlo jih je od mnogih stranij: Razen domačih sc prišli še iz Šmartna, Doberne, Celja, Žalca in od drugod. Iz Celja pa bi jih bilo gotovo še mnogo prišlo, ko bi jih ne zadrževal strah zaradi dežja in — .oblačno nebo". Daj Bog, da se kmalu zjasni! Naj zašije solnce jedinosti in sloge, ki nam je tako krvavo potrebna posebno sedaj, ko bijejo narodni
nasprotniki odločilni boj drznih, z vso močjo se branečih svojemu utapljanju. In sila umirajočih je večkrat res strašna. To jim pa moramo vže pripoznati: Složni so; — bolj složni kakor Slovenci. Bog i narod!
talno, 23. vinotoka 1892. Vem, da častitim čitateljem .Domovine" ustrežena, ako jim danes zopet nekaj malega iz našega prijaznega, popolno narodnega Žalca poročam Odkar se je zgradila železnica skoz lepo Savinjsko in Šaleško dolino, je naš tig že kaj lepo napredoval. Vedno se stavijo lepe nove hiše in draga poslopja Tako je n. pr. postavil gosp. Rudolf Senica v sredini tiga lepo hišo, ki je pripravna za vsako obrt; sedaj je v njej c. kr. poštni urad. Tudi na gornjem koncu trga vzrastla je lepa hišica, kjer ima sedaj trgovec gosp. Josip Privšek svojo bogato založeno prodajaJnico. S posebnim veseljem pa pozdravljamo velikanski napredek blizu železnice; g. Simon Kukec, pivovar in posestnik, je pri kolodvora postavil krasno poslopje, kjer se bo v kratkem času odprla že dolgo od vsih železničnih potovalcev željena kolodvorska restavracija Ne daleč od tod ae stavi velika nova pivovarna po najnovejšem slogu; načrte je napravil Rosenheimški inženir g. C. Rajš. (Raisch). Parne in druge različne stroje, kotle in vso pivovartko opravo preskrbi tvrdka N. T. Stumbeck v Rosenheimu. Kadar bo ta pivovarna dodelana, bo se svojimi umetnimi stavbami gotovo kinč našemu trgu, se svojimi izdelki pa v korist in čast obrtniji na Spodnjem Štajerskem. Vsiin gospodom, ki za povzdigo naše obrtnije toliko žrtvujejo, želimo mnogo sreče pri njihovih podjetjih, posebno pa naj bi okrepčavno Savinjsko pivo čedalje bolj slovelo!
tttnnjo. V nedelje 16. t. m. zbralo se je po jutrajnem opravilu veliko število vitanjskih mož v sobani „Bralnega društva*. Zborovala je »Cerkvena družba", ki se je ustanovila leta 1889.; načelnik vlč. g. župnik Josip Žičkar poroča o njenem delovanju in stanju ter spominja vse navzoče na njen blagi namen, naj bi z vnetim veseljem na birali denar za prezidanje in olepšanje farne cerkve v Vitanji, saj bo to v čast Bogu, pa tudi Vitanjčanom. Naj bi bili vneti za to sveto reč pač tudi vsi farani in naj, bi se oni katerim je božja milost naklonila obilo bogastva, ne dali osramočiti od ptujcev, od domačih revežev, ki si odtrgajo od svojega težko zasluženega plačila ter z veseljem vlagajo svoje doneske; toda nikdar ne občutijo pomanjkanja zavoljo teh milih darov, ker božji blagoslov je nad njimi!
Koncu se je volil nov odbor za triletno dobo, večinoma so ostali stari odborniki.
04S4Z
zoo
Nato pa ae je obhajal občni zbor .Bralnega društva". Predsednik vlč. g. Žič-kar poudarja v jedrnakih besedah važnost in potrebo tega društva, da se zamore prebujati tadi kmet visokih planin in se podučevati o dobrem gospodarstvo po prebiranja primernih časopisov in knjig, ktere mu daje to društvo na razpodlago.
O tej priliki, povzame besedo znani živinozdrannik gosp. Jelovšek, ki v daljnem govora prav umevno in mično razlaga o živinoreji ter ka£e, kako si lahko vsakdo izredi dobro in lepo živino tudi pri pičli krmi, zabrani prepogosto in pogubne živinske bolezni, ali jih tudi sam odpravi brez velikih stroškov in težav. Kmetje so gosp. živinozdravnika poslušali velikim zanimanjem. Da bi pač tudi po njegovih nasvetih ravnali, marsikatera hiša bi si pomagala!
Tudi gospod Dragotin Hribar iz Celja je razveselil s svojim prihodom zbrane kmete, ter jih s krepkimi besedami navduševal, naj ostanejo zvesti in stanovitni. Slovenci, naj se ne dajo premotiti od hvalisaaja in prilizovanja naših nasprotnikov, ne se preplašiti od njihovega žugala in pretenja, saj je tudi Slovence Bog vstvaril in jim dal pravico obstanka.
Vič. g. župnik J. Žičkar razkladal je na to kako ravnati pri pomnoževanju vina s tropinami, katero se zove petijotizovanje vina. Kmet tako pridobi lahko ceno in zdravo pijačo, kar je velikega pomena posebno v sedanjih časih, ko trtna uš in strupena rosa že skoraj povsod vničuje vinograde. Nadalje povedal je tudi kako se pridobiva iz črnic (borovnic) izvrstna pijača, ki je od zdravnikov priporočena posebno proti griži. Navzoči kmetje zanimali so se prav za ta pridobivanja, kar (ukazuje to, da so po zborovanji gospoda župnika izpraševali in prosili o nekterih stvareh pojasnila.
Marsikteremu b! privoščil biti navzočemu pri tem zborovanju, ker bi slišal veliko koristnega in potrebnega.
Sdole. Letino imeli smo letos bolj slabo kot dobro. Sterno smo imeli še precej lepo. Koruza je na nekih njivah prav lepo obrodila, na drugih pa čisto nič, ker so jo črvi strašno spodjedali, ravno tako tudi krompir, da smo ga nekateri spomladi več imeli kot sedaj novega, ajda je pač lepa. Sadja malo, nekaj sliv in jabolk; hrušek pa nič, pri vinogradih smo pa tudi skoraj na kraju, kar se še ni posušilo, je pa toča pobila, da je bilo pol grozda suhega. Mošt se lahko proda od 8. do 10. gld. staro vedro, ko bi ga le dosti bilo, pa ga le malo imamo. Jesen bila je prav lepa; ozimino smo lehko posejali in lepo raste, da jo je veselje gle-
dati. Jabolka v moji drevesnici na dveh deblih cveto, kar se malo kje vidi, v meseca oktobra Bolezni to leto, hvala Boga! nismo veliko imeli, ne pri ljudeh, ne pri živini, Bog dal, da bi le živina kaj cene imela sicer bo trda za denar.	Davorin.
Zs IfvtMMra. V nedejjo 2. vinotoka ae je osnovala v našem trga moška pod-družnica sv. Cirila in Metoda. V čitalnici zbralo se je petdeset titanov na navdušen poziv pooblaščenca društvenega vodstva gospoda doktorja Jožefa Rakeža. Ta gospod nam je najprej v prelepem jedrnatem in navduševalnem govora razjasnil veliki pomen dražbe sv. Cirila in Metoda. Veselje je bilo gledati, kako verno so poslušali zbrani, da bi jim ne ušla nobena beseda izbornega govornika. Z bornim ploskanjem so pokazali, da so enih misli ž njim in da čutijo, kako silna je bila že potreba tako društvo osnovati. Za tem so se sprejela pravila in izvolil se je začasni odbor: Predsednikom dr. Jožef Rakež, podpredsednikom dekan Ivan Skuhala, tajnikom tržan Jožef Oomilšek, denarničaijem titan in urar Davorin Čagran. Zanimanje za to društvo je veliko. To je jasen dokaz, kako globoko se zaveda naše prebivalstvo svoje narodnosti in da se hoče zoperstavljati z vsemi postavnimi močmi proti grdobnemu hujskanju in rovanju naših nasprotnikov, katerim sta voditelja kr. davkar Aleksander Duller in poštar Franček Mavrič. Mi nismo prepira začeli; mirno smo živeli med seboj. Zdaj pa so nam boj posilili in mi. se ne ustrašimo tega boja. Pa vse narodnjake in na-rodnjakinje prosimo in zopet prosimo,- delujte zdaj z vsemi močmi na to, da se bo vsak Slovenec in vsaka Slovenka izognila nem-čurskega praga že od daleč. Samo v tem leži prava narodnost. Navdušenje samo v besedah je pena. Tako daleč moramo spraviti svoje nasprotnike, da bodo nas in naše pravice pripoznali in spoštovali naš jezik in našo zemljo. Tisti je ie le pravi Slovenec, ki živi in dela kakor zvesti sin matere Slovenije. V djanji naj se kaže narodnost!
Zs Krčevlne pari PtqJL V .Domovini" od 17. sept. poročal sem, da se bližajo v naši občini volitve, sedaj pa mi je mogoče naznaniti tudi zanje odločeni dan. Bode pa volitev v torek 8. novembra in aicer bo tretji razred volil ob pol deveti uri, drugi ob deseti uri, tretji pa ob endnajstih predpoldne. Vsak razred (oziroma volilec do-tičnega razreda) voli 4 odbornike in 2 namestnika. Ta volitev je posebno velikega pomena, kajti Krčevina je v obližju Ptuja, iz kterega na vse strani širijo nemškutarji, ki so tudi brezverci svoje pogubne in našemu ljudstvu skrajno škodljive nauke v
t
verskem in narodnem ozira. V to občino spadalo še je pred kratkim časom predmestje, leteče na aeverno-vzhodnej strani, toda ptujski pragermani so nam meni nič tebi nič odvzeli ta del, kjer sedaj pritiskajo na ta mošnje slov. posestnike vsiljujoči jim blateno nemščino, ki mora biti neki tudi za vzveličaqje potrebna ker se za nas Slovence tako bojijo, ako je ne bi znali, no mi ne . potrebujemo njihovih kulturnih pripomočkov, ker £e sami dobro vemo, ki« nas čevelj tišči. —
Naš posedanji občinski zastop je bil po svoji večini nemškutarsk ter je v popolnoma slov. občini županoval že delj časa mož, ki ne zna niti prav slovenski, kajti priselil se je k nam miroljubnim Slovencem od nekod izmed čeških Nemcev, da pod poveljem ptujskih kričačev, ki so se tudi v našo občino vtepli, pritiska slovenske kmete. Ker ta mož natega jezika ne pozna, ne ve tudi naših potreb ter tako lepd za nepotrebne stvari goldinar za goldinarjev roma iz občinske blagajne. Ako si ogledamo občinske ceste, ne moremo jih imenovati dobre, kajti razvožene so včasih tako, da bi človek lahko v blati ostal. Ker je naša občina v mestnem obližji, nahaja se v njej tudi spridenih in ničvrednih ljudij, ki so v mladosti svoje premoženje zapravili, na stare dnij pa jih mora občina vzdrževati. N;-li to krivica? Ako je župan res vnet za blagor avoje občine, tedaj bo z paznim očesom gledal na take ljudi ter pre-udaril, jeli so vredni občinske podpore ali ne; nad župan pa se rad potegne za take potepuhe, za ktere morajo občani debelo plačevati.
Ptujski nemškutarji bi si pri nas radi vse po mestni šegi napravili, zato so zahtevali, naj se za obči-io najame dimnikar iz mesta, seveda proti mastni plači, ter da se postavijo po cesti skozi Vičavo celč svetil-nice. K sreči pa ta predloga, plodova zvitih nemškutarskih buč, nista bila vsprejeta.
Tako pa sedaj kmetje vidite, kako se za vas skrbi. Od vas odino je odvisno, kako se bo v prihodnje gospodarilo in v kterem jeziku uradovalo; za to pa 8. novembra pridite v polnem številu na volišče ter si izberite samo take mož<5, ki poznajo občinske razmere, so verni kristjani in Slovenci, ki ne prodajo za ničvredno stvar svoje narodnosti. Povdarjam še posebej, da izvolite naši I sveti veri z vsem srcem udane može, kajti dandanes hudobija ljudij vedno bolj napreduje, zato pa se javlja že med Slovenci očitna šiba božja: kolera. Vsaj tudi ni drugače mogoče, ko v sedanjem času vera vedno bolj pojema: Dal Bog da bi si Slovenci ohra-! nili tudi v bodočnosti to najdražjo svetinjo svojo, za ktero so naši pradedje v neštevil-
nih bitkah kri prelivali, boreči se proti krutemu Turčinu.
To sem te smatral za potrebno vam omeniti pred bližajočo se volitvijo, upam, da moje besede ne bodo glas vpijočega v puščavi. Kmetje krčevinski! izpolnite natanko svoj 3 državljansko dolžnost ter si vtisnite globoko v srce besede:
»Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti."
S verienakaga obličja. z veseljem smo čitali po slov. časnikih, da je propadel verženski „fajerbčr", katerega je nadomestila požarna bramba Res, to je bilo veselo, lepo in častno. Oh kak lepo, kak milo so zvenela slov. povelja t AH to je tacalo le kratek čas; kajti že dalje časa opazili smo pri gasilcih neko omahljivost; niso si upali nikjer med poštene ljudi, ker vladal je te v njih liberalno-nemčurski duh. Skrivali so se kakor Adam v raju, ko je spoznal da je gol.
V nedeljo dne 9. vinotoka so pa mo- j rali očitno pokazati, kaj in kdo so. Dopisnik teh vrstic imel sem pot skozi trg, ravno ko je bila služba božja Zagledam gasilce krog brizgalnice zbrane; stopim tje, hoteč se prepričati, kako se imajo. Slišim, kako jih nek »gospod* zabičuje in roti, da ne smejo rabiti nobene slov. besede, kar mu načelnik v imenu vseh obljubi. Kri mi šine v glavo in vprašam takoj enega: Kdo in od kod je ta človek, da si upa vam kaj tacega govoriti? ,To je pač naš ,fajerb&-pecirks-hopman' z Radgone*, dobim za odgovor. Oh ti nesrečni fajerMr! Tako daleč smo tedaj že prišli?! Tužna nam majka! Blagor ubogim v duhu! si mislim. Se dalje sem gledal in poslušal to žalostno tragedijo. Fajerbdri so kar z odprtimi usti poslušali svojega poučevalca, ki so ga le kaki trije ali štirje razumeli; a oni so potem, ko je ta nehal govoriti — zaprli usta in imeli so vse — v glavi. Smeh nas je posilil, gledati načelnika, ko je moral v pričo množice slov. ljudij nemško poučevati in ukazovati. Zrl je pred-se v zemljo, ter izpreminjal barve, da je bil zdaj rudeč kot kuhan rak in spet bled ko stena.
Predno zapustim gasilce in trg, Se polukam v shrambo, v kateri imajo gasilno orodje. Vidim kakih pet „helm"; stopim bliže da se prepričam kakšne znamenje imajo na teh »helmah*. Dvakrat-dvojni mogočni (?) F se že zopet šopiri nad vašimi glavami?! In g. načelnik vse to dopušča! Kdo bi si mislil, da človek, v katerega srci je še pred kratkim vladalo zvesto rodoljublje in ljubezen do svoje domovine, tako daleč zaide. —
Is Mhnja. (.Kokolori" starejši in mlajši, dva švabska „glažerja" sramotita slovenske družine). Mnogo let že hodita k nam dva barusasta krošnjarja popravljat potrnpana okna, dežnike, svetilke (laterne) i. t d. Mislili smo, da storimo dobro siromakoma, če njima damo zastonj jesti in piti in prenočišča; pa svet plačuje z nehva-ležnostjo, kakor tudi „Kokolori" starejši in mlajši. Dolgo let ž« sramotita ta dva Krjavlja naše poštene kmečke družine s tem, da nosita pošte in vsakovrstne nesmramne laži od hiše do hiše, od vasi do vasi tja v deseto faro. Kar slišita pri jedni hiši, to ne-seta Bog vč kam, ne brigajoč se za to, je | li tudi kaj res, ali pa vse zlagano. Tako trpi čast vsake hiše, bodisi še tako poštena in odlična. Dolgo smo bili gluhi in slepi za taka obrekovanja, odslej pa ne bomo več. — Ako ta dva švabska glažerja ne zapreta svojih širokih ust, zaprli bomo mi vrata pred njima. „Kokoloriu, starejši in mlajši, bomo videli, kaj poreče k temu vajin trebuh! —
Is Hovega Mesta na Dolenjskem, dnč 2«. septembra 1892. (Slavnost začetku gradenja dolenjske žcleznice v Novo mesto.) Kdor je tekom zadnjih let zanimal se za javno mnenje naše Dolenjske in kdor sedanje nje gibanje in delovanje primerja s poprejšnjem omrtvelim življenjem, ko so le nekatere plemenitaške rodbine na lastno in na škodo vse Dolenjske odločevale o naših življenskih vprašanjih — spozna, da našo dolenjsko stran prešinja ves nov duh, da je nastalo živahno življenje v vseh slojevih našega prebivalstva. V teku zadnjih 12 let, odkar se zanima za naše težnje za naš obstanek in razvoj deželna vlada, odkar nam ona odstranjuje ovire, ki so nas poprej tlačile, odkar se nam boljše ceste gradijo, odkar je deželni zbor kranjski naroden in so njegovi zastopniki vzeti iz narodne inteligencije in so tega sinovi — navstala je za Dolenjsko nova in sicer v vsacem oziru boljša doba. S pravičnimi in dobrimi postavami, z umnim gospodarstvom deželnega premoženja povzdignili so veljavo dežele in tudi posameznika. Največ pa je pridobila naša Dolenjska z gradenjemdo-ij lenjske železnice, katera bode neposredno povzdignila veljavo naše dežele na višjo stopinjo blagostanja; posreduje bode koristila vsej deželi.
Ko se je letošnje poletje začela naj-prvo graditi postranska proga Grosuplje-Kočevje, brali so se od vsacega večjega kraja poročila, v kojih se je občinstvo obveščalo o slavnosti, ki so se o teh prilikah vršile; vedno pak se je s hvaležnostjo, navdušenostjo in priznanjem imenovalo imč g. prof.
Šnklje-ja, kot onega zastopnika, ki ima največ zaslug za uresničenje te železnice. —
Ni čuda, da se je o priliki oddaje podjetnikom glavne proge od Grosnplja do Novega Mesta vršila v Novem Mestu velika j slavnost
V dan 29. septembra t. 1., lepo in prijetno gorak jesenski dan, pomikala se je popoludne od 2. do 3. ure velika množina našega prebivalstva na državni cesti proti j Bošlinu. Okrog 3. ure pripeljejo se na lice mesta, kjer bode kolodvor stal, dobro četrt ure od Novega Mesta ob državni cesti, vsi višji zastopniki c. kr. uradov, duhovščin«, gimnazije, županstva, narodnih društev, in- j ženiijev in podjetnikov. — Za njimi pride gasilno društvo z mestno godbo, Dolenjski Sokol, dol. pevsko društvo i. t d. Kraj, kjer j bode kolodvor stai, bil je okrašen z narodnimi in cesarskimi zastavami; na vsaki strani stal je jeden šotor za sveto opravilo jj blagoslovjenja in dragi šotor za odlično gospodo; v jedni vrsti stali so čedno oprav- jj Ijeni delavci, ki so potem takoj delo pričeli.
Najprvo pozdravi g. župan vse navzoče in izrazi svoje veselje, da se bode dolgo za-željeno gradenje začelo in potem da besedo g. častnemu meščanu in poslancu Šuklje- 1 ju, kateri je nad četrt ure govoril in v krat kih potezah označil trud, predno se je osigu-' j ralo gradenje, poudarjal momente, ki so najbolj na to vplivali, da se je ta potrebna železnica omogočila, ter je posebno s sledečimi besedami osvedočil modro vladanje našega presvitlega cesarja; .Mnogo je bilo zaprek, premagali smo jih srečno s pomočjo raznih faktoijev, katerih se bode vedno hva- . ležno spominjal dolenjski rod. Ali zastonj bi bili vsi naši napori, ako bi naš glas ne i bil prodrl do Najvišjega prestola, da se je uslišal na onem vzvišenemu mestu, kamor vsak veren Avstrijanec zaupno obrača svoje poglede. V ustavni državi živimo, a vendar rečem na varnost: Spominjaj se dolenjska stran, da se ti gradi železnica, ker je uva-žajoč nje absolutno potrebo, sam naš pre-svitli vladar želel jo. Cesar sam se je živo j| zanimal za to zgradbo. Prilika, spoznavati to zanimanje, bila je dana tudi meni, zastopniku našemu, povodom zadnjega sprejema avstrijske delegacije. Tedaj je tudi mojo malenkost naš presvitli cesar nagovoril in takoj po nekaterih besedah, namenjenih moji osebi, zasukalo je Njega Veličanstvo govor na dolenjsko železnico, izražajoč Svojo srčno zadovoljstvo, da je sedaj osigurana prevažna ta stavba, ter nado svojo, da bode obilno sadu rodila našemu prebivalstvu."
Končavši svoj govor zaorili so burni „slava"-klici.
Nato začelo se je duhovno opravilo blagoslovljenja. Prem. g. prošt Ur h s spremstvom Štirih gospodov duhovnikov, vodil je v polnem ornatu svojem obred blagoslova; psalm, ki se je pel, poslušalo ga je vse občinstvo z ganljivo pobožnostjo. Po blagoslovu zapelo je »dolenjsko pevsko društvo* pesem Jenko-tova, »Molitev" — krasen zbor, ki se je jako lepo pel.
Pričelo se je zasajanje lopate. Prvi storil je to naš velepriljubljeni gospod okrajni glavar pl. Vesteneck, ki je z lepimi slovenskimi besedami izrazil svoje veselje nad začetkom gradnje prepotrebne proge za njemu tolikanj preljubljdno Dolenjsko. Končavšisvoj govor zasadil je lopato v zemljo z besedami: »Vse za Avstrijo!" Kakor je on iz srca in iz prepričanja govoril, tako globoko segale so njegove besede vsemu občinstvu v srce. Z gromovitimi »Živijo" in ,Slava*-klici odzvalo se je občinstvo njegovemu govoru. Drugi za njim zasadil je lopato g. župan, potem prem. g. prošt Urh in na to vsi višji uradniki, zastopniki društev, i. t. d. — vsak, s pomenljivim rekom, želeč dolenjski želez-' niči, da v vsakem oziru donaša blagoslov naši Dolenjski. —
Med tem je mestna godba svirala in naši pevci zapeli so »Lepa naša domovina!"
Res, krasna je naša domovina, najbolj v tem trenutku, ko je nje posvetna in duhovna inteligencija, mlado in staro — složno in bratovsko slavi velik čin in velevažno podjetje, kojo naj donaša nam obilo dobrot. — Slavnost bila je s tem končana. Delavci, ki so ves čas slavnosti imeli vsak svoje orodje v roki, začeli so pridno kopati; zadovoljno občinstvo vračalo se je v spremstvu godbe v mesto.
Hvaležno Novo Mesto pokazalo je i pri tej velevažnej priliki, kako spoštuje in ljubi svojega pravega zastopnika V predvečer imela je mestna godba obhod, podok-nico je napravila veleblagorodnemu g. glavarju, potem g. županu in našemu veleza-služnemu državnemu poslancu g. prof. Šuk-Ije-ju. — Med tem zažigal se je ume talni ogenj na kapiteljskem marofu in odmevalo je straljenje. —
Dal Bog, da bi naša Dolenjska na poti, po katerej vodijo sedanji nje zastopniki, ostala; da bi se množili nje podporniki in da bi jej ostali zvesti nje pokrovitelji — ter odvračtg od nje Vsegamogočni Bog vse uime in druge nezgode, da se zamore okrepiti in postati v resnici to, kar zasluži, — kinč in vrt Kranjske dežele.
Za poduk in kratek čas.
Jezerska dolina na Koroškem.
(Potopisna Črtica napisal —a—)
- Čas za potovanje je sicer minul, toda za zimo vrne se poletje in potem poprime marsikdo zopet za potni les. Temu namenjene so tudi te vrstice.
Lepota slovenske domovine je znana povsod. Kraji kakor so Bled in Postojinska jama imajo že svetovno ime. Toda imamo še mnogih drugih lepih krajev in med temi gotovo ni zadnja »Jezerska dolina* pod Ko-čino na Koroškem Po geografiški leži pač ta dolina spada k Kranjskem, kajti Kokra jo veže s savsko ravnino; pa tudi ves promet v teh krajih je zvezan s Kranjem, kajti visoka Jezerska planina, čez katero gre državna cesta na Celovec, ovira promet na to stran. Vsled tega je tudi narečje prebivalcev popolnoma gorenjsko. Ljudstvo je tu čvrsto, prijazno in zavedno — narodno, vsaj je tudi tukaj domačija odličnega slovenskega domoljuba in poslanca Murija, čegar prijazna hiša in izvrstna gostilna, pod imenom »kazina" daleč okrog slovi, kar sleherni gost lahko čita v knjigi, ki jo
Bpisujejo tujci. Narodna odločnost župana Murija in celega občinskega odbora se pa tudi razvidi iz napisov na hišah, kajti tu beremo zgolj slovenska imena na vsaki hiši. V tej zadevi so torej vrli Jezerčani že prekosili Ljubljančane. Okolica Jezerska je pa jako krasna in romantična ter najbolj |>o-dobna trbiški. V najbližnji okolici stoje velikani Kočina, Grintovec Storžič. Lep in netežaven izlet je tudi na »Pristavški Grintovec", kamor se iz kazine dospe lahko v poltretji uri ter uživa krasen razgled čez Karavanke, Julske planine, Ture in Podjun-sko dolino. Pod vrhom je tudi planina, za živino, kjer se dobi okusno planinsko mleko; ako se potem vrnemo k Murijevem, nam pa prav radi in ceno postrežejo z izvrstnimi postrvami in dobro pijačo.
Poštna zveza je najbolj prilična s Kranjem, kamor se tudi peš lahko pride v petih urah. V jezerski bližini (eno uro) so tudi toplice »Bela — Vellach", katere posebno radi obiskujejo Ljubljančani in se zaradi tega menda tudi odlikujejo s slovenskimi napisi, kar je popolnoma v redu, ker je tudi na Koroškem deželni jezik!
270
UoTMudM tarifa
(FbbMuto obrtno spiaje) je via. na-učno ministerstvo za rabo v obrtnih lolah potrdilo. Cena knjigi je znižana od 80 na 60 kr.
(Platmi.) Preložil Ivan Vesel. V Ljubljani Založil prelagatelj. Tisek . Katoliške tiskarne." Cena 1 gld. 20 kr. To je zopet prekrasna pesniška knjiga slovenska. V njej so psalmi svete .pesmi vesele in žalostne in sploh bogoslužne vsebine, katere so največ vse v starem veku zložili in popevali kralj David in preroki Psalmi so bili pisani najprvo v hebrejskem jeziku, potem prevedeni v grški latinski in še pozneje v druge jezike V slovenskem jeziku jih še nismo imeli, zlasti v pesniški obliki ne. Tukaj jih je nam pa podal prečastiti gospod dekan v Trnovem pri Ilirski Bistrici v prekrasni pesniški obliki in v prelepi, jako pravilni slovenščini. Ta knjiga lehko služi vsakemu omi-kancu tudi kot molitvenar knjiga, bajti v cerkvi vse te psalme molijo in pojejo pri raznih cerkvenih opravilih. Ni namreč lep ših molitev skoro, kakor so Davidovi in drugi psalmi starega zakona. Prelepa hvala torej velikemu domoljubu slovenskemu na tej krasni knjigi, s katero seje trudil dolgih 10 let.
(»Tenček") pravljic in pripovedek. Slovenski mladini spisal Josip Freuensfeld. Lična knjižica dobiti je po 35 kr. pri založiteljn v Ljutomeru. Več spregovorimo kasneje.
Listnica ondniitn.
Oo8p. baron P. Unterrichter v Ljutomeru. Vaši želji ustreglo bi se bilo morda pred letom 1848. Danes pa so drage rasmere.
G. L. V. v C. Prejeli saio veliko enakih priznanj in ostali bodemo pri svojem geslu. Želji naročnikov vstregli bodemo le toliko, kolikor nam moč in isdajali .Domovino1* po novem letu Hkrat na mesec.
Vsem cenjenim prijateljem, ki so se nas spominjali: Srčna hvala!

C. kr. privilej.
*
fabrika cikorije k Coap.
Gospodinjam! Poskusite obče prisnano, kot najboljo
Glaser-kavo.

Dobite jo v vsaki spečerijski trgovini. Pa-site posebno na istinitost naše firme, ki slove: e. kr. priv. fabrika cikorije
Adoli Glaser 4 Comp.
(41) 7-5 Lemeschits (Cesko).
Sadno drevje,
cepiče in nkoreninjene amerittc
trte
prodaja podpisani za jesensko kakor spo-mladno nasadbo po nizki ceni in izvrstni kvaliteti kakor: harbertova rajn., rodovitne deb. trdike, ces. Aleksander, št. mašanoe, gravenštajner, kal vil i. t. d., potem zanesljive žlaht. cepiče od že zgoraj imenovanih kakor tudi: pariz. rambur, vel. kaslerca, voščenka, vincarka, obcrdikova rejn. roz-marinka, rum. mašanca; novosti: srčika, domnečka, princes Lojz, taedaill d' os, bo-dan. Ameriške trte ukoreninjene iz neokuženega kraja: vit. solonis, vit riparija, vit rupestris.
Št Jurij ob j. t, (Štirsko).
(74) 3-1	TOK. OSAK.
„the GRESHir
zavarovalna družba za življenje v Londonu.
FHjjala a Avstrijske:	FUtjiU a Ognfci:
Ihtnaj, /., Giselastranm 1.,' BtulimfieMn, Frantn-Joirfa c družbeni itn. | trg 5fC,r ilruiinti hiii.
Aktiva družbe dne 30. junija 1891 frk. 117,550.797 -Letni zavarovalni dohodki s obrestmi do 30. junija 1891 .. , 80,725.259 — Izplačanja sa zavarovanje, sa rente in odkupe i. dr. odkar poslvge družba (1848) .... 249,311.449 -V zadnjem dvanaistmesečnem poslovanji prijavilo se je novih
zavarovanj za....... 61.372.UOO-—
tako, da se je prijavilo zavarovanj ves čas odkar družba posluje za „1.728,184.555"— Prospekti,, cene po katerih se ravna družba pri izdavanji polic in prijavni obrasci dobe se brezplačno pri gospodih agentih ali pa pri |<iir«hl agemtaii t ZJabllaai, Tržaška cesta 4 pri 8>UttiUlll<IBI<M«. (29) 12
Papir za cvetlice
in
drugi barvani papir
priporoča trgovina D. Hribar-jeva v Celji na debelo in drobno

po najnižjih cenah
josip hočevar,
krojaški mqjster,
Cel j 4 Graška cesta št 14
Priporoča velečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo m
▼eliko salogo storjenih oblek
sa gospode in dečke po najnovejšem kroju in nizkih cenah.
▼•lik izbor soka«
iz vnanjih, kakor tudi domačih svetovno priznanih tvrdk in fabrik.
Vtako naročilo te ittrU mi M jo r treh dneh ter te zagotovita trajna in totidna postrežba.
Gg. krojačem, Šiviljam in gospodinjam
priporočamo izrretne rfomufer knjig, ta mmoponk r prikrojeranji oblek in *ker:
1. ^Knjigo krojmitn" ta moško *roko t so po-
dobami; cena gld. 3.—. ». .IteMs* za tuniko stroko t tO potlobami; cena gld. 1.50.
. Knjige dobiti je le proti rpoUljatei trnek ar ali pa t poštnim povzetkom poti natloeom: M. Mmmc, Uvbljmn*.	(74) M
Senčniki za svetiljke
(Lampenschirme) v najvkusn«tj$ih oblikah In barvah priporoča trgovina
(Bathaugasae) it. 2
V zalogi so vedno močni klobuki domaČem izdelka. Lepi izbor pravih zajtiekov kosmatih in oladkih v vseh barvah In formah. Velika zaloga trdih Uobufcov v različnih barvah in najnovejšega fazona, za veleča«! duhovščino poaobne «P«*Whtet.. - Za potetni čaTprari kaitorji le 46 gram. teiki, bohSi ko vsak elamnik, so dobiti v različnih barvah in najmodernejše forme. Velik isbor tnje domačoj kolerce, maaiete, zavratnioe (penkle), naramniki,
S^kffi; SSL^J^i^S. ^o-i" Vi^o^op^no^-«ako berkai. K'"J^jsTko vsako dmgo, ker je v .redi platno. Nakupovanj, vola. od ovac. Wevaamejo m tudi klobuki v barvanje in popravilo.	(») w
J	osip Matič 1 ItMfonk« alice J, Gelje
	
	j Zaloga špecerijskega bla- j
	1 ga, vina, delikates, južnega j!
	ovočja, ptičjega zobanja, mi- !
	neralnih vodi, in deželnih
	pridelkov. — Blago vedno ji
	sveže. Postrežba točna in
	cene niake. Zunanja naročila j
	oskrbe se s vsako povratno j
	— -' 3 ' 3J-:l
Velika zaloga vsakovrstne kave, sladkorja, Čokolade, kakao, riža, finega olja, vinskega kisa, raanovrst-nega Čaja, pravega rama, ali-vovke sremake, kranjskega brinovca, kognac, vinskega žganja, najboljša E'ajerska in avstrijska vina v butiljkah, malaga, madeira, sheri in raznega Šampanjca, svinjske masti, masla, Švicarskega in par-mzaanakeiga sira, ogrskih salam, aardel, sardin, makaron, južnega sajja, aliv. letnikov, najboljSe moke, vsakovrstnih popolnoma zanesljivih semen i. t. d., i. t. d., i. t. d.
lUMmtM mlMialM rod«.
Zagotavljani zanesljivo in najeenejžo postrežbo v kljub vsaki konkurenei.
Tinktura u ieledec,
katero prireja MMIIH fllHMILT.
oeeta, je mehko, učinkujoče delovanje bttrikinunm^ Jote MMVt. Odrtn* njujetoikočovžeUde«, ......fl»
isde-
—	lovatelj vaaDoJOdh po
12 in ve« steklenic. Zabojček al« steklenic ve|ja gld. 1 M, a U stekla 6 kgr telo velja gld. MS. Poitnino plača naročnik. Po 16 kr. steklenčico rasprodajajo lekarne Kupierachaiod t C^laaiakri in Kani^v^ Ihrtb^,^ lUŽCc^ ft^Jj
Oradci.'	Trmk*e"y (ufll^lO*
Primerna darila
priporoča uljudno
FB1V ČUDEN
▼ I^ubjjani
Slonove ulice Stev. 11.
urar
poprej
Josip Geba
ter vabi uljudno preč. duhovMino in si. občinstvo na ogled svoje velike izbora« zalogo najraznovrst nejSih žepnih ur, zlatih, srebrnih in nikelnatih, stenskih ur a nihalo«, ur a atrialoi in ur kadilnic (Weckerahran), ur a godbo in godbenik valčkov v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih IV »eriiie, prstanov in uhanov. Cene žepnim uram sc naslednje: nikelnate ure . . . .od gld. 490 do 7 — srebrne ure s ključem. „ „ 7 60 , K*— srebrne remontoir-ure , „ 7-50 iste s dvojnim oklepom „ „ 9 — zlate ure za dame .... 16 — alate ure za gospode . „ „ 24 —
12 — 18 —
35 — 130-
Oarantiram povsem aa poštenost pri meni Kupljenega blaga; aa zanesljivost mehanizma pa jamčim eno leto in pri boljSih 2 in tudi 3 leta. — Cenjeni naročniki se mogd prepričati, da moje blago ni zamenjati a dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajam dobro blago n m nizke cene.	(63) 8—1
Popravil« izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvrSbo. — vnanjim narr nikom postrežem po želji a povratno poŠto.
Iinstrovani ceniki na željo po potti in zastonj.
Pratike za let« 1893.
se dobe v trgovini
*%r Coljl
na drobno in debelo.
Irfajattlj in
Dragetia BHbar. — Tisk Društvene
vOa|)L