Posamezne Številke* Navadne Din —-'15, ob nedeljah Din 1*—.
.TABOR* iiUi« v»k daa. nma dodeli, m pr«nitaw, <* l8- »« * datumom n**ledo[«jfa do« tar »tan« mmečoo po poiti D ><>■—. *» "»■ aamatvo D 18“—, doalaTljmi r« dom D IV—i °°	D	»
ouerati po dogovora.
Haroia »« p" ppr*»' .TABORA** MARIBOR Jurorčcva »lica «tar. *■
PoSlnina plačana v gotovini Cena današnfe štev. 75 para
Naslov
T
Tit
Kn j i ž 11 i c a liceje Ljubljana
Maribor, sobota 4. oktobra 1924.
HMELJ.
XXVII. brzojavno tržno poročilo.
Zateč, ČSR, 1. 10. 1024. Tri dni silno dviganje, danes ceno od 2800—3050 čK za 50 kg.
DavicSovKeva vBada na trhlih deskah.
Ostri boji za kulisami. — Do izprememb ne pride pred 20. okt. — Skupščina se
sestane 11. oktobra.
ml zopet prevzeli vodstvo državno politike. Vsled tega je vlada, v skrbeh in
BEOGRAD, 3. oktobra. Vlada se je zadnje dni zelo trudila, da bi političen položaj pomaknila nekoliko dalje, toda uspeha ni bilo in zadnje dmi je nastal neprijeten zastoj. Današnja »Politika« piše, da je zastoj le navidezen, v resnici Pa se v ozadju vodi dokaj osteT boj. ~ Vladni krogi že sami priznavajo, da vlada ni imela sreče s svojo akcijo, da napravi iz radičevoev kr. ministre. Vzroki bo znani. Krona ni bila povsem zadovoljna s poročili o Radiču, dOčim ji vlar da ni mogla dati vseh garanci ji katere je krona kot nad' strankami sto ječ ustavni činitelj smatrala za potrebne. Vsled tega ima vlada v tem trenutku največjo nailogo, da v kralju vzbudi razpoloženje za odobritev radičevskih ministrov. — Vladini krogi vidijo v tem očiten uspeh opoziciji©. Boj se bije v skritem ozadju, vendar pa kažejo znamenja; da zopet prihaja na dan kombinacija, ki jo forci-rajo predvsem radikali in po kateri bi radikali z nekaterimi drugimi stranka-
njeni krogi povdarjajo potrebo, _ da se Davidovičev položaj ojači. Težko je reci, kaj namerava Davidovič storiti v 'om praveu in kedaj bo njegova akcija končana. Ni pričakovati, da bi pred: -0. okt. prišlo do kakih večjih izprememb, dam iznenadenja niso izključena. Zdi se, da največ preglavic dela Ljuba Jovanovič, ki ima še vedno jako dobre zveze z Da. vidovlčefm*, ki pfl- J© v zacmjLh dneii po-kazal, da ima takisto prisrčne stike tudi
s Pašičem.
BEOGRAD, 3. oktobra. Dane« je ministrski perdsednik Davidovič konferi-ral s Spahom' in Sušnikom. Spako je prejel spomenico o zahtevali uradmištvsf glede novega uradniškega zakona in o novi uredbi glede razvrstitve uradni-'štva.
BEOGRAD, 3. okt. Prva seja narodne skupščine bo 11. tm. Stvarno delo se prične šele v seji 13. tm'.
Dr. KUMANUDIJEV GOVOR V ZAKLJUČNI SEJI ZVEZE NARODOV.
BEOGRAD, 3. okt. Na včerajšnji zaključna seji Društva narodov v Ženevi je govoril tudi naš delegat dr. Kuman-u-di, ki se je zahvalil zlasti Maicdoaaldu in Herriotu za inicijativo, ki sta jo dala. Dr. Kumiaiaudi je izjavil, da je država SHS voljna podpisati zapisnik o razorožitvi; naglašail je tudi prednosti in omenjal pomanjkljive strani tega sporazuma. Govoru dir. Kumanudija je sledilo splošno odobravanje.
! Pred znižanjem železniških tarifov?
' BEOGRAD, 3. okt. V prometnem ministrstvu izgotavljajo nove železniške tarife; predvideno je 20—30% znižanje. Novi tarifi 'bi stopili v veljavo koncem oktobra.	'	'!
Obtožba monopolne uprave.
BEOGRAD, 3. oktobra, Zemljoradni-8ka poslanca Lazič in Moekovl jevič sta vložila obsežno interpelacijo na ministra Spaha, v kateri obtožujeta mouo-Polsko upravo in zahtevata takojšnje u-ferepe za razčiščenje v interpelaciji navedenih afer
birati i,n se zavedajo, kaj utegnejo izgubiti z Davidovi čem.
Toda sporazuma ni. V srbsko-hrvat-skem vprašanju je Davidovič delal poskuse, s katerimi ni zadovoljen ne 011 ne Radič ne nihče drugi. Zdaj največji nasprotniki uvidevajo, da brez Narodnega bloka ne pojde.
To je politična resnica, pa najsi je komur ljuba ali ne.
zorožitvone kontrole. Ne sme sc pa tudi povračati na razpravo o vojni krivdi, katero ji je naložila versaillska pogodba.
Volitve v Angliji.
London, 3. okt. (Reuter). »Wesfcmin stor Gazette« poroča, da 'bodo nove parlamentarne volitve najbrže dme 8. ali 15 novembra.
Italija ratificirala 8-urni delavnik.
RIM, 3. okt. Min. preds. Mussolini je naročil italijanskemu delegatu de Nava v Ženevi, naj sporoči mednarodnemu de-1 lavskemu uradu Zveze narodov, da je italijanska vladla ratificirala v astri ng-tonsko konvencijo glede 8-urneiga delavnika v prepričanju, da bodo storile isto tudi druge glavne industrijske države.
BORZA,
CURIH, 3. oktobra. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 27.50, Beograd 7.20, London 23.30. Praga 15.65, Milan 22.55, Newyork 522.50, Dunaj 0.00745.
ZAGREB, 3. oktobra. Švica 1386—1396 London 320.75—323.75, Dunaj 0.10085— 0.10285, Praga 214.90—217.90, Milan 315.20 318.20 Nowyork 71.50—72*50.
Francija In vstop Nemčije v Zvezo narodov.
PARIZ, 3. okt. Agence Havas poroča, du bo sledil francoski odgovor na nemško moto glede vstopa Nemčijo v Zvezo narodov, čim se sporazumeta Pariz rn London. Herriot je v Ženevi odločno izjavil, da ni načelno proti sprejemu Nemčijo v Zvezo in zahteva le, da da Nemčija efektivne garancije za odkritosrčni namen, da hoče izpolniti Obveze glede izvedbe Dawesovega načrta in ra-
BLAGOVNA BORZA.
NOVI SAD, 2. okt.: pšenica baška 355—360, sremska 345, sremska stara 375, fižol beli 'baški 520, moka »0« 535, »Qs« 530, »Oss« 558.
LJUBLJANA, 2. okt.: pšenica domača franko Ljubljana 380, baška par. LjuMj. 420, oves baški par. L j. 320, koruza baška par. Lj. 340, moka pšenična baška par. Ljublj. »0« 615, »2« 565, 5 515, 6 465, suho gobe srednjo franko Ljublj. 60, čista banatska svinjska mast 35.
Vedno vet nesporazuma.
Radičevci še niso stopili v vlado in se zdi, da z vstopom sploh ne bo nič.
Sporazum je v praksi težka reč, zlasti, če so vprašanja skrajno zapletena in od demagogije popolnoma zverižena. — Vrhu tega ne dajejo razmere v Radičevi stranki nobenega resnega povoda, da bi tudi Srbi začeli verovati v državotvornost včerajšnjih veleizdajalcev. Ni medsebojnega zaupanja, z radičev-sfce strani prihajajo neprestane grožnje in v času, ko Radič besediči nekaj o angleški monarhiji, smatrajo njegovi vo-lilci vsklik »Živel kralj!« za provokacijo, kar je daleč od Anglije in angleškega monarhizma. Duhovi, ki jih je Radič izzval, nočejo izginiti, tudi če jih njihov mojster zganja.
Danes je videti, da je Davidovič izčrpal v-ga sredstva, da se sporazume s
HRSS v vprašanjih državne ureditve. Toda radičevci ne marajo pokazati svojih kart, ampak jih skrivajo v Radičevi miznici, kjer leže tudi legitimacije bolj-šoviške int-emacijonale itd. Radičevci so Davidoviču pokvarili račune — kakor je bilo že v naprej rečeno.
Kri na svetovnih bojiščih se ne da odtehtati z demagogijo v hrvatskih var sch.
Trenutno je situacija taJka: Dr. Maček je včeraj izjavil, da Radičevci hočejo zahtevati, da se tudi na srbski strani izjavi formalna večina za revizijo ustar ve. Zategadelj je treba iti v volitve. Star ra Radičeva teza, ki je »slučajno« tudi Pašičeva!
In če se srbska večina izjavi zoper Davidovičat
Potem se bo o-bnovilo to, kar je bilo
prod poskusom z »vlado sporazuma«l
Sedmi ‘
Doma In po svetu.
VOLITEV ŽUPANA V ROG. SLATINI. Demokrat župan.
Rogaška Slatina, 3. okt Včeraj je bil izvoljen za župana v občini Zdravilišče Rogaška Slatina posestnik in gostilničar Alojz II v a 1 e c, za podžupana pa Ivan Vidgaj, krojaški mojster. Izvoljena sta bila z vsemi slovenskimi glasovi, nemškutarska odbornika pa sta oddala prazne glasovnice. O zakulisnem boju, ki se je vršil za župansko mesto med Slatino, Šmarjem in župniščem Sv. Križa smo točno' informirani — prizadetim- v vednost! Kljub tem spletkam pa je torej vodstvo občine izključno v demokratskih rokah.
— Značilno! »Cillier Zeitung« je v svojem poročilu o izidu celjskih občinskih volitev označila samo dva odbornika, ki sta bila izvoljena na klerifcalno-nemškutarski listi, za člana »Nemške gospoda,rske stranke«. Zato Pa je »Tage-s-post« obelodanila dne 1. oktobra nastopno notico: »Pri občinskih volitvah v Celju so bili na listi nemške gospodarske stranke, ki so jo podpirali klerikalci, izvoljeni:	itd.«	(Podčrtali	mi.) Doma
skromno iri pohlevno priznanje, napram inozemstvu pa bahavo trkanje na prsi: Toliko nais je, Nemcev! Dr. Ogrizek .ie bil tedaj iz »Tagespcste« proglašen za nosilca liste Nemške gospodarske stranke. Pri »Tage.sposti« že poizuajo svoje ljudi »Cillierca« ima pač volilnega mačka, dr. Ogrizek — bodoči Dragutin Dež man II. — Pa tudi!
— Fantastična pot kneza Dolgorukova. Te dni se je vrnil v Berlin preko Poljske iz Rusije bivši član dume, knez Dol-gorukov, ki je radi svojega tajnega potovanja v Rusijo med ruskimi emigranti vzbudil veliko senzacijo. Knezu Dotgo-rukovu je uspelo, da je v maski berača prestopil poljsko-rusko mejo in da se je v Rusiji mudil cele mesece nepoznan. Dasi so ga ruske oblasti kot skitalico zaprle, ga niso spoznale in so ga zopet izpustile v svobodo. Namen njegove poti je bila želja, da osebno na licu mesta spoznava današnje razmere v Rusiji. — Svoje utitee je pričel knez Pavel Dolgp rukov priobčevati v berlinskem emigrantskem listu »Rul«.
— Čarugo »o hoteli osvoboditi. V Osijeku so razkrili priprave za napad na tamošn jo kaznilnico, v kateri je zaprt znani razbojnik Jovo Čaruga. Vsled te ga je sodna oblast znatno ojačila straže im storila vse, kar je treba, da se poskusi v kali zatro.
— Nenavadna kraljeva lovska sreča V lovu na državnem posestvu Belje je Nj. Vel. kralj ustrelil deset jelenov, kraljica tri, dvorni maršal Damjanovič vojni minister Hadžič in grof Draškovič pa po enega
— Dr. Lasker ni odpotoval v domovi no. Kakor smo naknadno izvedeli, je znani šahovski mojster dr. E. Lasker v Mariboru izpremenil prvoten načrt in se je vmil v Zagreb, odtod pa je odpo tovail v Osijek, kjer je včeraj igral si mraltamko.
— Smrtna kosa. V Kaplji pri Vran sbenj je L tml umrl trgovec in posestnik g. Lavoslav Apot, vrl narodnjak, star 50 let
— Protisrbeki blok emuje v Vojvodini Radič skupno z Nemci, Madžari in klerikalci. Nemci so že potrdili sporazum med Hrvati in Nemci proti Srbom1.
— Izpit za rezervne podporučnike so položili v Ljtuibljani sledeči učitelji-dijaki: Bitenc Rado, Svetinj©; Dcutsch Fr., Sotina; Furlani Lado, Ljubljana; Horvat Ivan, Mala Poljana; Horvat Janko,
Ptiamezne številk et Navadne Din —*7^ ob nedeljah Din 1*—t
UREDNIŠTVO m nahaja v Mart bora, Jurčičeva «L M. i, L aad* •tropj e. Tol«00 iatorurb« it. 276. UPRAVA ae nahaja v Jurčičevi ulici št. A pritličje, desno. Tal©-fott H. 24. — SMS poftaočakaval račun štev* 11.787.
Na naročila bres denarja ae ne aaira. •» Rokopisi ae mm vračaj#.
Leto: V. — Številka: 227.
čič Rudolf, Vinica; Klinc Drago, Vojnik; Kokalj Janko, Kranj; Komac Slavo, Ptuj; Kopitar Ciril, Novo mesto; Korbar Ffc, Vitanje; Kovič Jovo, Križevci; Kozar Franjo, Veržej; Novak Jože, Mengeš; Novak Gregor, Vrhnika; Pegan Roman, Maribor; Pirc Jože, Krško; Počkaj- Miro, Laško; Prelog Janko, Mala Nedelja; Rudež Molislav, Maribor; Serajnik Jože — Kropa; Štuhec Jakob, Sv. Lenart v SQ. g.; Va-nič Lado, Krško; Vončina Edo, Tržič; Zahar Joško, Ljubljana.; Zupančič Jože, Ljubljana.
— Preosnova državne uprave na češkoslovaškem. Po »Prager Presse« iznaša Čsl. budžet za prihodnje leto 17 milijard, v primeri z lanskim za dve' milijardi. manj. Osebni izdatki iznašajo 55 odstotkov. Vsled tega se je pojavila v političnih krogih težnja, da bi se državna uprava poenostavila. V ta namen bo v bližnjem času sestavljena posebna parlamentarna komi-sija, ki bo izdelala preosnovitvene načrte. »Narodni Ldsty« ob tej priliki opozarjajo, da je treba šte-diti takoj pri glavi. Češkoslovaška ima namreč največ ministrstev v Evropi.
— Invalidsko zborovanje v Sv. Lovrencu na Pob. priredi Udmženje vojnih invalidov, podružnica Maribor dne 5. okt. 1924 IX) rani maši v gostilni gosp. Jakoba Novaik. Vojni invalidi in vdove iz Sv. Lovrenca in sosednih župnij se radi važnosti vabijo k polnoštevilni uf-deležbi.
— Rezervni oficirji iz teritorija Drav. div. oblasti so vabljeni na sestanek dne
4. oktobra tl. ob 20. uri v salonu restavracije »Pri levu«, da slišijo poročilo dne
5. sept. tl. izvoljenega pripravljalnega odbora. Želeti je tudi obilno udeležb© od strani izvon!juhijanskih rez. oficirjav. Pripravljalni odbor.
DUHOVŠČINA IN POLITIKA.
Okrožnica italijanskega kardinala Gasparija.
Kardinal in papežev tajnik Gaspari jc poslal vsem italijanskim nadškofom okrožnico, ,v kateri opominja duhovščino, naj se drži daleč stran od političnih bojev in naj dela izključno na duhovno verskem polju.
Zelo potrebna bi bila takšna okrožnica tudi za našo državo, zlasti za Slovenijo. V Vatikanu oči vidno še ne poznajo politične podivjanosti in posurovelosti naše duhovščine. No, sicer je pa Koroščev zaveznik Radič mm nedavno sporočil, da bo Korošcu »odrl trdo popovsko kožo«.
ja vlada se še lahko drži, ker radičevci, dobro vedo, da nimajo nič iz- Mflftivojiiivifti; Jarnovič Ivap, Krško; K.&v-
CASTIGLION1 IN NAŠA SEVERNA MEJA.
Znani italijanski finančni špekulant Castiglioni, čigar afera z dunajskimi finančniki je vzbudila te dni toliko hrupa in ki je splošno veljal kot avstrijski Stinnes, jc zasledoval pri kupovanju avstrijskih podjetij tudi politične cilje. Po vesteh lista »Giustizia« je bil v zvezi s sedanjo italijansko vlado, zlasti z Mussolinijem, Da bi se mu prikupil, je osnoval sporazumno z rimsko vlado akcijsko družbo »Steweag«, ki je hotela monopor lizirati izrabo- vodnih sil na Štajerskenf in Koroškem.
Namen?
Castiglioni go napram Italijanom ni prikrival. Štajerska in Koroška sta najbližji deželi, v kateri bi lahko prodirala italijanska gospodarska ekspanzija. Vrhu tega je Italija zainteresirana na teh ozemljih iz vojaških razlogov glede na meje z Jugoslavijo in Madžarsko.
Tako so Italijani celo verižnika in špekulanta Castiglionijn izrabili za to, da tudi na severni meji Jugoslavije zar ščitijo svoje vojaške interese! Italijanski fašizem je zapleten v naj večje umazanosti: morilci Matcottija in verižni!« Castiglionijeve vrste so njegovi stebri!
Takfclka ali kompromli?
V zagrebškem »Der Morgen« je objavil dr. W. N. uvodnik, ki se začenja »Die politischo Zukunft«. _ Kar nas na teni članku zanima^ je dejstvo, da zagreoškl publicist, ki seveda simpatizira z Radičem, izrecno nasrlaša, da je sedanja radičeve k a politika v .vprašanjih skupfie
Bfrai*
*? A BOK«
V MarlJtofb, 'dne '4. otttoDra itrat.
države in monarhije t. j. v vprašanju hrv atsfco- srb»keg a sporazuma zgolj taktika. Njen končni smoter ostane to, kar hoče in zahteva HESS po svojem programu in po vsej svoji dosedanji politiki.
»To ne znači« — pravi pisec »da 'bi se stranka odpovedala političnimi in nacionalnim idealom, temveč je le spoznala, da evolucijska pot lažje in sigurne j e vodi k zastavljenemu cilju. Da na koncu sedaj započete poti stoji popolno uresničenje hrvatskih idealov in zahtev, o tem ne dvomijo ne Hrvati i,n ne Srbi. Stjepan Radič se le predobro zaveda, kaj lahko doseže, če izpremend .»vojo taktiko, ne da bi izpreminjal svojo politiko.« (Podčrtal pisec).
Tako piše list, ki ni odvisen od Radi« j ča, ki pa ima svoje vzroke in — intere- j se, da simpatizira z Radičem. Seveda pl- | sava dr. W. N. ni »merodajna«, je pa j vendarle značilna, ker je dobro, če nam tudi Radičevi apologeti pokažejo, v kakih kalnih vodah plava »hrvatsko-srbsld sporazum«, ki ga sedanja vlada smatra za kardinalno državno vprašanje.
Kajti evolucijska pot k popolnemu uresničenju zahtev in idealov Radičeve stranke je stvar, ki docela nasprotuje idejii sporazuma. Taktika, ki votli k popolnemu uresničenju zahtevo, katera nc-razdružljivo posega v interese druge so udeležene strani, ni nikoli istovetna s sporazumom obeh soudeleženih strani. Kajti sporazum znači, da vsaka stran kompromisno odneha od nekaterih svojih zahtev in da obe najdete pravičen »modus vivendi«. Evolucijska taktika k popolnemu uresničenju zahtev in idealov IIRSS je prav takšno izigravanje kompromisa kot revolucijska taktika, samo da je prva veliko bolj sleparska in strahopetna ko druga, ki vsaj no zapravlja časa in ne zaslepi ja mas.
Popolno uresničenje programa HRSS ni bilo popolna zmaga velikohrvatske ideje; njo pa »sporazum« prav tako izključuje kot velikosrbsko. Pomenilo bi popolno kapitulacijo srbstva, kar s plemenskega vidika ni nič manj važno kot kapitulacija hrvutstva. To bi značilo zamenjati firme, stvari pa bi ostale iste in državno življenje se ali sploh ne bi ganilo iz klancev nesporazuma, ali Pa bi se država razpadla in bi tisti, ki bi imel največ moči, kar največ pobasal zase.
Radi verjamemo, da Radiču in njegovi politični vojski ne gre za kompromis, t. j. za sporazum, temveč le za taktiko, ali kakor on pravi: za to da nsd-mudri srbske politike, t. j. da kar največ izvleče iz njih in jih potem pusti na cedilu. Zdi se, da je ta čisto ciganska lastnost precej blizu Radičevemu .mentaliteta; vsled tega preostaja le še vprašanje, ali ne bodo Srbi vendarle spregledali te .sleparije s taktiko in ali bodo hoteli Radičevemu menjavanju krink nasesti.
Žal, da tako ©es po r az ume ran j o med onimi, ki bi se morali sporazumeti, ne more imeti drugega izida ko da vprašanja zavleče in da sredobežnim silam dovoli prilike za razmah. Politika, ki ne izpremeni v duhu kompromisa svojih korenitih zahtev, temveč menja le taktiko, je politika trojanskega konja. Take1 sleparije pa ne delajo pravičnega miru, temveč podaljšujejo vojno do popolnega omaiganja enega izmed nasprotnikov. Spričo takega »sporazuma« se bo treba pripraviti še na težke dni v razvoju enotne jugoslovanske države.
Mariborske vesS.
Alaiibor, 2. oktobra 1924.
SOKOLSKA TOMBOLA.
(V nedeljo dne 5. tm. na Glavnem trgu).
V nedeljo na tombolo vsi, tam mnogo se, mnogo dobi.
Če imaš veliko sreče, bratec, boš zadel sledeče:
Spalno, sobo prav kompletno za nevesto mlado, fletno celo kuhinjsko posodo, zraven, fcajpa škaf za vodo.
Kmet dob otle plug železen, kdor zadene, ne bo jezen.
Premoga pa voz natlačen za peči ne bo napačen.
In tako še mnogo stvari lahko tombola podari.
Sreča vsem ljudem se nudi, le nikar je ne zamudi Srečke so za malo ceno: dva dinarja — pol — za eno. -č.-mi Toraj vendar. Pišejo nam Dobro poučeni krogi znajo povedati, da se navzlic ministrski odredbi, ki pravi, da se mora vsaj 30 otrok priglasiti za en razred namerava že v prihodnjih dneh na I. dekliški meščanski šoli za kakih 20 u-čenk otvoriti poseben nemški razred. — Čudno, odkod se za to šolo jemljejo nemški otroci, ko pa jih n. pr. g. Humek med 10. razredi še za enega ne spravi skupaj. »Tagespost« ne hvali zastonj Korošca. Lepše bi bilo slišati, ko bi slovenski Korošci hvalili Tagespošto. Tega seveda nikdar ne bomo doživeli. Zato pa »Bog živi« prvi nemški razred!
m Tombola »Dom ubogih« preložena. Prejeli smo: Kakor znano je ministrstvo poljoprivrede odboru »Dom ubogih« dovolilo poleg loterije, ki se vrši dne 1. marca 1925 tudi tombolo, ki naj bi se vršila 5. oktobra tl. Ker pa je društvo mariborski Sokol ozir. odbor za zgradbo Sokolskega doma svojo prvotno za 28. septembra projektirano tombolo preložil tudi na 5. oktobra, je odbor »Dom ubogih« društvu Sokolu na ljubo svojo tombolo preložil na poznejši čas.
m Velik koncert v mestnem parku. Kakor izvemo, bo v nedeljo v mestnem parku velik koncert vojaške godbe z izbranim' sporedom; nova in posebno zanimiva bo godba z zvonovi. Vstopnina bo namenjena pomožni stanovanjski akciji »Dom ubogih«. No.rodne dame so napro-šene za sodelovanje. Program koncerta bomo še sporočili.
m Nabiralna akcija Ljudsko knjižnice. Ljudska knjižnica bo priredila dne Tl. in 12. trni nabiralno akcijo. Kaj je »Ljudska knjižnica« in kaj pomeni za tisoče čitateljev, ki se zbirajo okoli nje, je dovolj znano. Upamo, da se bodo vsi, ki jih bo vodstvo knjižnice prosilo sodelovanja, rade volje pridružili tej akciji in da ne bo nikogar, ki ne bi ob tej priliki daroval nekoliko dinarjev za na-rodno-prosvetne namene »Ljudske knjižnice«.
m Pevski zbor »Glasbene Matice« v Mariboru, je imel zadnji torek svoj redni občni zbor. Iz poročila posameznih odbornikov lahko posnamemo, da se preteklo leto društvenega dela bi*ez vsakega pretiravanja lahko imenuje leto n a j i nten zivne jšega dela in najlepših u-spehov. Razen tukajšnjih koncertov je še nastopil v Ljubljani, v Ptuju in v manjših skupinah tudi po deželi. Radi •nepremostljivih ovir pa sta izostala nameravana koncerta v Celju in Rog. Sla-
tini. Tekom leta si je pomnožil svoj arhiv z 31 zbori, tako, da razpolaga danes z 174 moškimi, mešanimi in ženskimi zbori. Redno prihaja k petju 85 članov, osem jih poje v gledališču, drugi pa o-stajajo doma, ne da bi prijavili svoj izstop ali pa vsaj vrnili društvene znake. Novih članov je pristopilo 18. Novo izvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: Prfdsednik: Janko Arnuš, Podipreds.; A. Trinkaus. Načelnica žensk, zbora: Mar. Rozman. Tajnik: Vaclav Kunst. Blagajnik: Franjo Štor. Arhivar: Fer. Bobič. Koncertni vodja je g. rav. Topič, njegova namestnika pa gg. sod. sv. Iv. Zemljič in učitelj Drago Cibič. Vsak glas ima svojega reditelja. Z vsklikom so bile izvoljene: ga. Mravljakova in gč. Kvas, Kunst in Konrad. Zamoške glasove pa gg. Sever, Cestnik, Hohnjec in Jug. Največ težkoč povzročajo povske-mu zboru njegovi neredni člani. Ti pevci s svojim izostajanjem naravnost sabotirajo društveno delo. Pevski zbor se z vsemi sredstvi bori proti tem razkrajajočim elementom. Na tem občnem zboru se je stavil predlog, da naj se vsak pevec s častno besedo zaveže, da bo posedal pevske vaje in da se bo neredneže brezobzirno izključilo in njih imena objavilo v listih. Pevske vaje so v torek od 8.—10. ure in v četrtek od 6. do pol 8. ure.
m Mestni kino. »Lutka iz konfekcije« komedija v 6 činih se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pomdoljek.
m Kavarna »Jadran«. Dnevno koncert. Solidna in točna postrežba. Cene zmerne.	2385
m Vinsko trgatev priredi I. mariborska lovska dražba v nedeljo dne 5. okt. 1924. v gostilni Kramberger v Krčevini. Začetek ob 3. uri popoldan.	N	16
m Opozarjamo že danes na jutršnji inserat koncerta v »Hotelu Kosovo« za soboto in nedeljo od 19.—2.3. ure. 2299 m Kavarna mestni park. Dnevnosvira ciganski kvintet z Zombora od 21 do ure. V nedeljo in praznik tudi popoldne od 16.30 do 18.30. ure.	2212
m Klub-Bar od 1. oktobra mednarodna plesna revija; izvajajo dva Haralda, 2 Valero, Emmy Schwarz, Margit Mose in Anny Lissom.
Marodrao sfiedallife.
REPERTOAR.
Petek, 3. okt. Zaprto.
Sobota, 4. okt. »Nikola Šubic Zrinskij«. ab. A.
Nedelja, 5. oktobra. »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Ab. B. (Otvoritvena predstava v drami). Otvoritvena predstava v drami se vrši v nedeljo, 5. tm. ob 20. V prizori se eno najboljših Cankarjevih d ram at.sk i h del »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« farsa v treh dejanjih. Režira ravnatelj drame g. Valo Bratina, ki igra obenem tudi vlogo »Zlodeja«. Dalje sodelujejo'v večjih vlogah gdč. Kovačičeva in Petkova itd. ter gg. Železnik, Grom', Kovič, Basberger itd. — Predstava se vrši za ab. B.
Spora.
: Prvenstvena tekma SK Ilirija, Ljubljana : ISSK Maribor so vrši v nedeljo dne 5. oktobra tl. popoldne ob 3. uri na igrišču SSK Maribor v ljudskem vrtu. Nepotrebno nam je še posebej povdar-jati tehnične in taktično vrline, zmožnosti in uspehe SK Ilirije, ker so sploš-
no znani. V svojih jesenskih prvenstvenih tekmah je ta premagal tukajšnji SV Rapid s 10:0, Jadran s 2:0, Celje s 3:2. ISSK Maribor, kateri je, kakor poroča« jo vsi ljubljanski listi, v zadnjem času precej napredoval, bo za »Ilirijo« vsekakor resen in vpoštevanja vreden nasprotnik. — Tekma bo tedaj nad vso zanimiva in napeta, na kar so še posebej opozarja cenjeno občinstvo. Nikdo naj tedaj ne zamudi prilike, si to tekmo ogle dati. Sodil bo g- Planinšek. Ob 1 uri pop. se vrše igre resorv SV Rapid: SSK. Mar riboir.
Louis Conperes:
Zaifa&lfeal essL
Roman.	(45)
Oba razbojniška glavarja sta si ko j skočila v lase. Vedel sem, da 'e zdaj izbruhnila že dolgo prikrita ljubosumnost. Tudi jaz sem v hipu skočil na noge, dočim sc mi je Charis ovila tesno okoli vratu. Kaji Mari nas no varujejo več elevzijiskcga božanstva? Ko sta se razbojnika začela daviti za grlo, so plesalke z godci vred pobegnile iz dvorane, godci vred pobegnilo iz dvorane. Tudi ostalim tolovajem je zavrela kri. Razdelili so se v dva tabora, ki sta se razvrstila vsak na svojo stran.
»Charis jo Manesova!« so vpili nekateri.
»Ne! Dionysiusova je!« so vreščali drugi.
In ni bilo treba dolgo čakati, pa se jo po krasno opremljeni dvorani razmahnila prava pravcata bitka. Iz ranjenih teles je jela curljati kri; z vseh obrazov ei bral silno ogorčenje in nepremagljivo sovraštvo. V trenutku, ko je bila bitka najbolj slepa, sem dal Charisi znamenje da naj me zajaše. In res! Z glavo iu s kopiti sem se bil preril skozi gnječo. Tedaj pa sem občutil, da me je nekdo sunil v trebuh in zarezal. Vendar pa rana ni bila globoka in sem lahko nadaljeval pot iz dvorane. Charis je silno jokala in zvala na pomoč. Okoli njo je kar bobnelo in kri je brizgala v curkih. Naposled sem srečno zdirjal iz dvorane.
Težko je bilo najti izhod. Na poti pd čudnem labirintu sem zašel v razne dvorane, kjer so razbojniki skrivali zaklade. Opazil sem, da sem neprestano dirjal v krogu. Po besnem in nax>oi-nem lek*' nju sem se vračal vedno le k izhodišču v bližino usodne dvorano, Že sem! 3©1 o-bujpavati Ju izgubljati slednjo nadejo, da bom našel izhod na prosto. Zdaj mi je bilo umljivo, čemu ni noben razbojnik krenil za nama: skoraj' gotovo so vsa vrata dobro »krita in trdno zaklenjena, tako, da ne more nihče uiti. Še enkrat sem zdirjal nekoliko dalje, tja na naš vrt. Ondi sem zavil na majhno dvorišče. Tam sem opazil, da je imel neki kamen na pečini dokaj velik železen kavelj. Kar kor da bi me kaj navdihnilo, sem zgrabil z oslovskimi čeljustmi kavcij in nar pel vso svojo moč, da bi ga ibil dvignil.
Kamen se jo ros zganil in čez hip prevalil z mesta. Ugledal sem neko vdolbino s stopnicami, ki so peljale strmo navzdol. In čisto nagonsko sen: «e jel spuščati po stopnicah, izogibajoč se oprčzno, da ne bi Charis zadela z glavo ob nizki strop. Z oslovskimi kopiti sem tipal pred sabo in se spuščal globljo in globlje. Skozi špranje je padala rahla svetloba. »Spodaj je bilo vso temno.
(Dalje prih.)
Blila oznanila.
Kdor mi isle.li pred kratkim ukradeno moško kolo, znamke „Grnzer Wnnderer“ St. 8838? dobi Din 200.— nagrade. Vicel, Maribor, Glavni trg 5.	2203	2-1
šivilje za ažur se sprejmejo. VpraSati atelje za perila ,Va-Uncienne“, Slovenska ulica 9/1.
2198
Delkle ki zna kuhati in ima ljubezen do otroka se sprejme proti dobri plači. Naslov pove upravnistvo.	2207	2—1
Na prodal: rjuho prevleke za pernice in drugo perilo, namizni prti, pernice, otomjna, spalni divau, omare postelje, omarice za kn)ige in drugo : Vpraša se: Rotovški trg 8/1. levo.	2206	2—1
Pianino se vzame v najem proti dobremu plačilu. Kje, pove u-prava.	2187	4—2
Soba se odda gospodični. Ale. ksaudrova cesta 29/1,, desno-2204 2—1
Jabolka so poceni na prodaj v Prekernori ulici 27, pritličje. 2213 3—1
§ že
v Narodnem domu pri novem gostilničarju 2031
O/ETU 1
- i?B©s«awI<2e
Dim. 38"—
Ml,M
Grafslti trg 1,
2177
petete
peScH
C
Is
V S P O R E 0:
1. Mcyerbcer: ..Koračnica 5.
ob krainanju'*
2. Čajkovski: „Prcroka" 6-
3. Mendelssohn: ,Oreharja‘
4. Grieg: „Spomini‘‘ „Het- c\
bridc“
Karlini firlo; y
a) Oclschlager: „Serenada“ 8.
b) Dostal: „Hrepenenje“
Parma: Fantazija Iz „Kscnije“ Dvorak: »Humoreska*1
Harfnl solo:
Oberthilr: „Na bregu morja** Braga: .Angelska pesem* Schubert: sinfonija Schdnherr: ,.IZ slovanskih krajev** Itd.
2202 KLUB BM®
veSSka plema revsfa Vstop prost Začetek ob 20n
»Ul.
Za	industrijo	*e	išče
ZEMLJIŠČE
z obstoječimi objekti
v bližini Maribora. — V poštev pridejo tudi lahko grajeni objekti. Bližina žel. postaje se zahteva. Skupna površina 5000 m2. Ponudbe je poslati na upravo lista pod »Metalurgija**.	2200
V gostilni Pšuiader v Madvaaju
v nedeljo 5. oktobra 1924
gesla a n ktiria pelerina
prvovrstno vino, sveže Gotzovo pivo. — Za obilno udeležbo prosi
2205	F.	J.	SChUftBlOi
IjJBBl”]! "H ■1i“Mm IIw it a II ■ h ■ H a ji ni« II ”)l 'w9MSS
ItfMMUl hi inkMftttt KaaMmdS	(Hami	la	odgovorni	urednik;	JtekfMi*.*	S	u	i	n	d	1	e	c-	—	¥tek«c
tiakasaM 4 4