f~yit6&ce...
NO. 57

AMCRICAN IN,SPIRIT JFORCIGN IN LANGUAGC ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 22, 1961
ŠTEV. LX - VOL. LX
Cene kruha, mesa in zdravil so previsoke
Pravosodno tajništvo je odredilo preiskavo, da dože-ne, če niso cene teh splošnih potrebščin določene na osnovi dogovora.
WASHINGTON, D. C. — Glavni državni pravdnik je izjavil, da bo pravosodni oddelek federalne vlade preiskal cene za meso, mleko in druge dnevne potrebščine, zlasti tudi cene zdravil, bolniških in medicinskih potrebščin.
Upa, da bo preiskava ugotovila, da so marsikake cene umetno visoke in jih bo mogoče znižati.
Doslej so izvedli preiskavo pri devetindvajsetih proizvajalcih in cene so padle za 30 do 40%. Preiskave so ugotovile, da je umetno držanje visokih cen veliko huje razširjeno, kot so prej mislili. Sedaj imamo preiskovalne komisije za cene kruha, za cene mleka, električnih strojev in pribora, za cene zdravil in še za nekatere vrste blaga, ki ga množice ljudstva dnevno rabijo.
iKamorkcli je preiskava posegla, povsod je našla, da drže cene umetno visoko proizvajalci kaka skupina posrednikov ali organizacija trgogvcev na drobno. Nekatere vrste blaga imajo “popravljene” cene za vso A-meriko, nekatere pa samo v posameznih predelih.
Robert Kennedy, predsednikov brat, ki vodi pravosodni oddelek federalne vlade, je rekel, da smatra, umetno navijanje cen osnovnih življenjskih potrebščin prav tako za navaden zločin kot tatvino, rop in druge zločine proti imovini državljanov. Dejal je, da je treba to stvar preganjati kot zločin povsod, preko cele Amerike in neprestano, tako, da ,se vsak pojav v kali zatre.
V bližnji bodočnosti se bodo posebno zanimali za cene zdravil in upajo, da bodo mogli doseči znatno znižanje vsaj nekate--ih vrst zdravil, ki so po podatkih na trgu veliko predrage.
-----o------
Merjeitjc sil na Kapitalu
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je dobil sloves, da zmaga, kadar se zares zavzame, čeprav zmaga redno z Malenkostno večino. Tako se mu Je zgodilo tudi tedaj, ko se je zavzel za zvišanje minimalne Mezde. Zmagal je proti skupi-M konservativnih senatorjev, ki Jih je vodil Byrd, demokrat iz Virginije, predsednik finančnega odbora senata. Predsednikov Predlog je prodrl z večino dveh glasov. Predsednik bo moral Plačati to zmago. Kako še ne vemo, da pa nekaj bo, je gotovo.. S£n. Byrd je namreč preklical Vse seje finančnega odbora, ki 'Mj bi razpravljale o potrditvi ^daljnih Kennedyevih imeno-VaMj. Tako leže v Byrdovi miz-nici Kennedyevi dekreti za tri višje uradnike v finančnem mi-Mistrstvu in dva v ministrstvu Javnega zdravstva.
Večinoma oblačno, deževno in toplo. Najvišja temperatura 54.
Novi grobovi
Andrew Rutar
V ponedeljek je po kratki bolezni preminul Andrew Rutar z 17823 Neff Rd. Bil je samec in v pokoju. Zapustil je brata Josepha in Johna in sestro Mrs. Agnes Ward. Pogreb bo jutri zjutraj ob desetih iz Grdinove-ga pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. pod vodstvom Mary A. Svetek na Highland park pokopališče.
-------o------
Svobodno tekmovanje proti — socializmu!
Predsednik kanadske vLade je dejal, da bo to jedro bodoče volivne borbe v Kanadi. — časa volitev še ni objavil.
OTTAWA, Kan. — Konservativna stranka je imela koncem tedna tod svoje letno zborovanje, na katerem je postavila svoj vo-livni program. Na konec zhoro. vanja je prišel predsednik vlade John Diefenbalker, ki se je ravno vrnil s posvetovanj brit-ske Skupnosti narodov v Londonu. Strankinim delegatom je povedal jasno, da je osrednje vprašanje kanadske politike danes svobodno gospodarsko tekmovanje proti socialističnemu planiranemu gospodarstvu, proti neštevilnim vladnim navodilom in kontrolam.
Diefenbaker je poudaril, da bo konservativna stranka odločno branila svobodno gospodarstvo proti socialističnim težnjam v programu liberalne stranke in naravnost socialističnemu programu nove stranke.
Konservativni predsednik vlade bi kanadsko javnost rad prepričal, da je potrebna jasna ločitev nazorov o osnovi gospodarstva, toda zdi se, da to v sedanjem položaju veliko bolj skrbi, kam se bo gospodarstvo dežele nagnilo: Ik novemu razcvetu ali k še večjemu zastoju.
Kdaj bodo nove zvezne volitve predsednik vlade ni povedal, pričakujejo pa jih v .političnih krogih vsekakor še pred koncem tega leta.
Hillary osvojil nov vrh v Himalaji
KATMANDU, Nepal. — Štirje člani himalajske gorniške in znanstvene odprave so pod vodstvom Edmunda Hillarya odse-gli vrh doslej še neosvojenega Arna Dablana. Ta je visok 22,300 čevljev in je znan med himal-skimi gorniki kot Matterhorn Himalaje.
Med štirimi člani sta bila poleg Hillarya še dva Novozelandca in Amerikanec Barry Bishop. Nekateri dobri poznavalci Himalaje so trdili, da Arna Dablana ne bo mogoče nikoli osvojiti.
Načelnik SPD Brandi: Nobene spremembe!
Berlinski župan in vodnik Socialistični stranke Nemčije je izjavil, da v zunanji politiki Nemčije ni pričakovati nobene spremembe, pa naj zmaga pri volitvah kdorkoli.
NEW YORK, N. Y. — Berlinski župan Willie Brandt ki je kandidat socijalistične stranke za bodočega prdesednika vlade Zah. Nemčije, je izjavil, da se nemška zunanja politika ne bo nič spremenila, pa naj zmaga pri prihodnjih volitvah njegova ali pa krščansko - demokratična stranka kanclerja dr. K. Adenauerja.
V podrobnostih je takole opisal svoje stališče:
Posebne ureditve vprašanja Berlina in vprašanja združenja Nemčije nista možni. Vprašanji tvorita celoto.
Zapadni svet more dobiti bitko “za mišljenje in naklonjenost človeštva,” če se bo bolj potrudil in bolj osredotočil svoje napore.
Atlantska obrambna zveza, ki je sedaj samo vojaška mora postati tudi politična in gospodarska skupnost svobodnih narodov.
Združene države morajo ohraniti svoje mesto kot prva sila med enakimi člani zapadnega sveta.
Na posebno vprašanje je zagotovil, da bodo iz nemškega ljudstva izginili vsi sledovi nacističnega mišljenja.
-------o------
Brezposelnost v Avstraliji vznemirja delavske unije
BRISBANE, Avstral. — Pet delavskih unij je razglasilo 24-urno delavsko stavko v protest proti naraščajoči brezposelnosti. Število brezposelnih je doseglo 35,000. Vseh delavskih unij je v tej državi 23.
Po zakonu mora biti vsak delavec član unije. Zadnj.a leta tipe unije zaradi hude razkosa-nosti in medsebojnih prepirov.
Stavkarji so ustavili precej prometnih sredstev v mestih in večjih središčih, vendar sodijo, da je stavka minila brez posebno hude škode.
Zaradi poginulih pvinj v ječo
MOSKVA, ZSSR. — Uradna poročevalska služba Tass je objavila, da sta bila dva vodnika nekega kolhoza nedaleč od Moskve obsojena na eno leto ječe, ker sta dovolila, da je poginilo preteklo zimo okoli 2,180 svinj.
Obtožnica trdi, da nista poskrbela za primerne svinjake in za dovoljšne količine krme.
Sestanka na vrhu te še ne bo tako kmalu
BONN, Nem. — Po sem došlih vesteh se je predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev sprijaznil z mislijo, da sestanka na vrhu za nekaj časa še ne bo in sprejel razgovore z Ameriko po redni poti.
Tekom svojega razgovora z ameriškim poslan'kom Thompsonom v Novosibirsku je Hruščev napil na uspeh razgovorov po redni diplomatski poti. O vprašanj’. Zah. Berlina je dejal, da je pomembno zd Vzhod. Nemčijo, ne pa za Arneriko in Sov-jetijo. Afneriški poslanik mu je odgovoril, da so Združene države polno obvezane Zah. Berlin braniti.
Sovjefski vohun skuša razbremenili tovariša
Glavni obtoženec na vohunskem procesu v Londonu Lcnsdate prevzel odgovornost za radijsko postajo in vse ostale vohunske pripomočke Krogerjevih.
LONDON, Vel. Brit. — Gordon Arnold Lonsdale je pri razpravi izjavil, da je izrabil svoje prijatejstvo do zakoncev Petra in Helene Kroger ter namestil v njuni podeželski hišici radio-oddajno postajo in spravil tja vse druge vohunske pripomočke. Krogerjeva sta priznala, da sta se 1. 1935 poročila v Združenih državah.
Poleg Lonsdala in Krogerjevih sta pred sodiščem obtožena vohunstva tudi 55 let stari Henry Houghton in njegova 46 let stara zaročenka Ethel E. Gee. Imenovani naj bi ukradli v angleškem podmorniškem oporišču načrte angleške podmornice Drednought in druge vojaške skrivnosti ter jih posredovali preko radia Moskvi.
Vodnik cele vohunske skupine naj bi bil Lonsdale, ki se izdaja za kanadskega podjetnika, o katerem pa trdijo angleške o-blasti, da mora biti Rus in poklicni vohun. Houghton je trdil pred sodiščem, da so ga komunisti prisilili k izdajanju skrivnosti s pretepanjem in grožnjami.
Ženska na čelu KF v ZDA
NEW YORK, NN.. Y. — Za načelnico Komunistične partije v Združenih državah je bila izvoljena 71 let stara Elizabeth Gurley Flyn.
Izjavila je, da je njena glavna naloga povečati število članstva, ki ga sedaj cenijo na okoli 10,000 oseb. Položaj načelnika stranke je bolj časten, glavno besedo ima osrednji tajnik, ta je Gus Hall.
AMERIKA JE POSPEŠILA POVEČANO POMOČ LAOSU
Vlada Združenih držav se je včeraj po posvetu vojaških in političnih vodnikov v Beli hiši odločila podvzeti takojšne ukrepe za pospešitev pomoči Laosu, ki naj osposobi vladne čete za uspešen odpor proti napadajočim levičarskim uporniškim četam. Vodstvo (Upornikov je po vsem sodeč prešlo popolnoma iv roke vodnikov komunističnega Patet Lao. - Moskva ne odneha.
WASHINGTON, D. C. — Kennedyeva vlada se je odločila za nujne ukrepe, da bi rešila državico Laos v Zadnji Indiji pred komunističnimi osvajalci. Včeraj je bil v Beli hiši posvet vodilnih vojaških osebnosti in vodnikov državnega tajništva. Poučeni krogi so odklonili vsake podrobne informacije češ, da je to vojaška tajnost. V javnost je prišlo le sporočilo, da bodo Združene države takoj podvzele vse potrebne korake, da povečajo borbeno sposobnost kraljevske laoške armade. Za slučaj, da ona ne bi bila kos z levičarskim Patet Lao povezanim upornikom, ki jim pošiljajo velike množine vojnega materiala Sovjeti z letali, iz Sev. Vietnama pa prihaja ta po kopnem, utegne v borbo poseči neposredno SEATO, — Jugovzhodno-azijska obrambna zveza, katere glavni član so Združene države.
Predsednik Kennedy
presoja
položaj v Laosu zelo resno. Razočaran je nad tem, da vsa svarila, ki jih je posredoval Moskvi in pozivi, naj sodeluje pri iskanju mirne rešitve državljanske vojne v Laosu, niso nič zalegli.
Sovjetska pomoč nezmanjšana
Sovjetska letala dovažajo u-pornikom na Plaine des Jarres orožje in vojne potrebščine že lani od decembra, med tem ko prihaja težji vojni material po kopnem iz Sev, Vietnama, ki je pod oblastjo komunistov. Uporniki so v teh mesečih dobili velikanske množine vojaških potrebščin in so gverilske čete komunističnega Patet Laos spremenili v redne pehotne enote, ki so bile v sosednjem komunističnem Sev. Vietnamu temeljito izvežbane in opremljene z modernim orožjem. Te čete so prešle pred dobrimi dvemi tedni v ofenzivo in groze državico presekati na dvoje tako, da bosta v oblasti komunistov prestolnica Luang Prabang in glavno mesto Vientiane. \
Vladne čete se za sedaj komunističnemu navalu nekam u-spešno upirajo. Včeraj je prišlo do hudih borb pri Kam Keutu, ki leži komaj 40 milj od tajsko-laoške meje. Če uspe komunističnim četam mesto zavzeti, bo država skoraj presekana na dvoje.
Neposrelni poseg SEATO na vidiku
Če nova ameriška pomoč ne bo uspela zadržati komunistično napredovanje, je verjetno, da se bo J u g o v z h odno-azijska obrambna zveza (SEATO) odločila za neposredni poseg v boje v Laosu. Sosedna Tajska in Filipini sta to že pred časom pred
Pred sporazumom med uporniki in Francijo vrsta hudih ovir
PARIZ, Fr.. — Predsednik francoske vlade Debre je povedal, da smatra, da bo treba Alžirijo razdeliti, če bi se severni del, ki bo sedaj prišel v razgovore in ,bo gotovo v bližnji bodočnosti imel priliko, da odloči svojo bodočo usodo, odločil, da hoče popolno samostojnost in neodvisnost od Francije.
Izjava predsednika francoske vlade je prišla kot nekak opomin neposredno pred začetkom uradnih razgovorov med zastopniki uporniške vlade Alžirije in zastopniki predsednika Francije
De Gaulle. Znano je, da francoska vlada želi, da bi pri prihodnjem glasovanju bila stavljena vsakemu prebivalcu Alžirije tri vprašanja: Za popolno stopitev s Francijo, za federacijo s Francijo, za popolno samostojnost in odcep od Francije.
Znano je tudi, da sedanja iran-coska vlaad želi, da bi prodrla druga rešitev in bi se ustvarila med Alžirijo in Francijo skupnost na federativni podlagi. U-porniška vlada je bližje tretji rešitvi, za popolno neodvisnost, torej za odcepitev od Francije. So pa med člani vlade upornikov zastopniki različnih naziranj, tudi taki, ki sodijo, da bi popolna
odcepitev bila za Alžirijo škodlji- sko in naj tako ostane, dokler ni
va, čeprav bi jo množice in javno mnenje sedaj najbolj navdušeno pozdravile.
Vprašanje meja ozemlja, ki naj bo predmet sporazuma, bo igralo veliko vlogo. Sedaj je ozemlje, ki ga imata obe stranki pred očmi deljeno v dvoje administrativno deljenih enot: Alžirijo in Saharo. V Alžiriji žive ljudje, ki bodo glasovali, Sahara je skoro neobljudena puščava. Tam postavljati vprašanje samo, odločbe, bi bilo neumno, pravijo Francozi, ker nima kdo odločati. Le nekaj nomadov, nepismenih in nestalnih živi na saharskem ozemlju. To ozemlje je franco-
nikoigar, ki bi si ga z večjo pravico prisvajal kot Francija.
Uporniki trdijo, da je do nedavnega bila Sahara nad sto let povezana z Alžirijo, da je sedanja delitev umetna in neopravičena. Sahara je del Alžirije, z Alžirijo gre Sahara in obratno, kakorkoli ibo že odločeno
Pod površino Sahare leže velike množine petroleja in drugih naravnih bogastev, ki bodo bistveno koristna tako bodoči Alžiriji kot bi bila Franciji. Prav zaradi njih bosta skušali obe strani uveljaviti svoje pravice do nje, če pride ko končnega razhoda med Alžirijo in Francijo.
ložila kot edin uspešen korak. Amerika je doslej omahovala, ker sta se proti taki odločitvi upirali Francija in Anglija.
Sedaj je položaj postal tako kritičen, da mora svobodni svet nekaj ukreniti ali pa Laos prepustiti komunistom. Nekateri so vrgli v svet predlog .delitve državice; severovzhodni deli naj bi prišli pod komunistično o-blast, južni del pa naj bi ostal neodvisen in seveda zopet -nevtralen.
Državni tožilec pobija trditve Johna Ladutko
CLEVELAND, O. — Potem ko je bila izbrana in umeščena porota, je začel državni tožilec klicati priče, ki naj bi dokazale, da trditev Johna Maxa Ladutka o umoru njegove žene, 29 let stare Nancy, in njenega prijatelja odvetnika Charlesa D. Johnsona 17. januarja letos niso resnične.
John M. Ladutko, 32 let stari odvetnik, je obtožen, da je svojo ženo in njenega spremljevalca umoril premišljeno, ko sta prišla iskat na stanovanje ženino obleko. Ladutko sam trdi, da je svojo ženo in njenega prijatelja našem v takem položaju, da ga je to tako razjezilo, da je v nepremišljeni ljubosumnosti streljal na n ju.
Priča obtožbe detektiv Ray Mencini je izjavil, da sta bila plašča umorjenih zapeta, ko so ju našli preluknjana s kroglami. Preiskava telesa umorjene Nancy Ladutko je pokazala, da je bil njen “makeup” nedotaknjen. Prav tako niso na mrtvem Johnsonu našli nobene sledi ustnega rdečila.
Obtožnica hoče dokazati, da je John M. Ladutko svojo ženo Nancy in njenega spremljevalca načrtno počakal v zasedi in ju premišljeno ustrelil.
------o------
Castrov zastopnik pri izdelavi obrambnih načrtov
WASHINGTON, D. C. — Pri medameriškem odboru za izdelavo skupnih cbramnih načrtov za zahodno ipoloblo je bil do zadnjega navzoč tudi zastopnik kubanskega Castra maj. Jose Moleon Carrera
Zaradi protesta kubanskih političnih beguncev na zasedanju tega odbora je sen. Bridges predložil v Senatu resolucijo, ki zahteva izključitev kubanskega zastopnika iz obrambnega odbo. ra.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Redna mesečna seja čitalnice v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju bo v petek, 24. marca, ob osmih zvečer. Člani, uradniki in zastopniki društev so vljudno vabljeni, da se jo udeležijo.
Priznanje rojaku—
Don Schneller, tajnik in blagajnik St. Clair Savings Association, je bil imenovan za načelnika delovnega odbora 36. letne konference ameriških hranilnic in posojilnic, ki se je začela preteklo nedeljo v San Franciscu, Calif. Schneller je bil imenovan tudi v ocenjevalni odbor za tekmovanje v govoru, ki bo izvedeno tekom konference.
Postavil so je —
Jože Sojer z E. 62 St. je pretekli teden odigral za Collin-wood Slov. Bowling League na kegljaškem stroju v Slov. domu na Holmes Ave. perfektno igro — 300 točk. V treh igrah je napravil 723.
Rokoborba—
Jutri zvečer ob 8:30 bo v Areni nastop rokoborcev. Glavna 1 zanimivost bo nastop Bearcat Wrighta in Bobo Brazila proti bratoma Johnu in Chrisu Tolos. Nastopila bosta tudi znana Japonca Keomuka.
Rojstni dan—
V Newburghu dobro poznana Frances Sray s 3566 E. 80 St. praznuje danes 82. rojstni dan. Čestitamo in ji želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva!
Pozdravi iz Texasa—
Pozdrave iz Houstona v Texa-su pošiljajo Charlie, Rose, Bili in Ursula Ule z Reno Ave.
Iz bolnišnice—
Mrs. Mary Komin, 877 E. 73 St., se je vrnila iz St. Vincent Charity bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Je še vedno pod zdravniško oskrbo.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D C. — Skupni odbor Senata in Doma je dosegel sporazum o zakonskem predlogu za podaljšanje pomoči brezposelnim. Predlog bo danes verjetno dobil končno odobrenje obeh domov, nakar bo poslan predsedniku v podpis.
NEW YORK, N.Y. —Včerajšnji ostri napad sovjetskega zunanjega ministra Gromika na glavnega tajnika ZN Ham-marskjoclda, ki ga je zastopnik ZDA Stevenson označil za J “divjega, neodgovornega >n nesmiselnega”, je pokazal, da mrzle vojne še ni konec. Stevenson je vznejevoljen zaradi ostrine Gromikovega govora
dejal skupščini, da je bil ta “govor v najslabšem in najbolj rušečem izročilu mrzle vojne”. Poudaril je, da bodo Združene države z vsemi silami nasprotovale sovjetski
zahtevi po odstopu Hammars-kjoelda in sovjetski sabotaži ZN v Kongu.
LOS ANGELES, Calif.—Brinks Inc. je dala Douglasu W. Johnsonu, ki je našel pred časom $240,000 v vreči, ki je padla iz enega Brinksovih avtomobilov, pa jo vrnil, nagrado $10,000. Ponudila mu je tudi službo čuvaja, ki pa jo je črnski delavec odklonil češ, da lahko več zasluži na dosedanji način.
Ameriška Domovina
-/I-/VI E ■* I C->% nkhr-M O M F
6117 St OUlr A ve. — ELEndersoa 1-0628 — Cleveland 8, Okle
National and International Circulation
Publ!abed daily except Saturdays, Sundays, Hobdays and 1st week of July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
_	NAROČNINA I
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 8 mesece Za Kanado in dežele izvem Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
subscription RATESI
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 57 Wed., March 22, 1961
Jubilejno leto socialnih okrožnic
Na socialnem področju obhajamo letos dva velika jubileja: 70-letnico socialne okrožnice “Rerum novarum,” ki jo je izdal papež Leon XIII. in 30-letnico socialne okrožnice ‘'Quadragesimo anno”, ki jo je izdal papež Pij XI. Po vsem svetu, razen za železno zaveso, se bodo v tem letu vršile večje in manjše jubilejne svečanosti.. V Rimu bo velik mednarodni delavski kongres in ob tej priložnosti bo sedanji papež Janez XXIII. izdal novo socialno okrožnico. Že sedaj je silno zanimanje za to okrožnico. Slovesna jubilejna zborovanja bodo imele letos številne krščanske delavske in tudi krščanske delodajalske organizacije.
Tudi mi Slovenci, ki živimo v svobodnem svetu, se hočemo letos spominjati obeh okrožnic in hočemo slovesno proslaviti njun jubilej. To hočemo storiti zlasti še zato, ker vemo, da nasilni komunistični režim doma ne bo dopustil nobene proslave. Bomo pa zato tembolj glasno proslavljali ta jubilej mi, ki nam usta niso zavezana.
O vsebini, pomenu in sadovih obeh jubilejnih okrožnic homo letos še pisali. Danes naj naglasimo samo to, da sta obe okrožnici zgodovinska prelomnica v reševanju gospo-darsko-socialnih vprašanj. O okrožnici “Rerum novarum” lahko rečemo, da je imela naravnost revolucijonarni značaj. Leon XIII. jo je namreč izdal v času, ko sta bila v polnem razmahu gospodarski liberalizem in kruti in brezobzirni kapitalizem. V imenu napačno pojmovane svobode so delodajalci do skrajnosti izžemali delavske množice, odirali konzumenta in si kopičili ogromno bogastvo. To delovanje so ščitile liberalne vlade in ta sistem so znanstveno utemeljevali gospodarski strokovnjaki iz šole gospodarskega liberalizma. Ta sistem so odobravali tudi nekateri katoličani.
Proti temu splošnemu svetovnemu javnemu mnenju je nastopil s silno ostro besedo papež Leon XIII. Obsodil je kopičenje bogastva v rokah maloštevilnih, dočim živi večina v bedi. Zlasti je obsodil nečloveško izžemanje proletarijata. Dal je navodila za rešitev delavskega vprašanja in zlasti za ureditev pravilnega razmerja med delavci in delodajalci.
Odmev prve socialne okrožnice je bil ogromen, kakor je mogel 40 let pozneje ugotoviti papež Pij XI. v drugi socialni okrožnici. Glas okrožnice “Rerum novarum” se ni izgubil v praznino. Strmeč so ga poslušali in z velikim zadovoljstvom sprejeli ne le poslušni sinovi Cerkve, temveč tudi premnogi taki, ki so zablodili daleč od resnice in edinosti vere, in domala vsi, ki so se poslej bodisi z zasebnim študijem ali kot zakonodajalci trudili s socialnimi in gospodarskimi vprašanji. Sploh noben znanstvenik in noben zakonodajalec ni mogel poslej mimo te okrožnice, kadar je šlo za socialno vprašanje. (Glej o tem: dr. Ivan Ahčin, Ob jubileju).
Podobno mnenje bi lahko izrekli tudi o okrožnici “Quadragesimo anno.”
Za slovesno proslavi jubileja omenjenih socialnih okrožnic med svobodnimi Slovenci je dala popbudo agilna socialna organizacija “Družabna Pravda,” okoli katere se zbirajo socialni delavci, ki so izšli, nekateri še iz šole dr. J. E. Kreka, drugi pa so se učili pri dr. Alešu Ušeničniku in dr. Ivanu Ahčinu. Prav bi bilo, da bi ta pobuda našla krepak odmev med vsemi Slovenci, zlasti pa še v vsem slovenskem časopisju in v vseh slovenskih organizacijah.
Socialno vprašanje je del našega narodnega vprašanja. Urejene socialne razmere ustvarjajo socialno blaginjo, ki je pogoj za socialni mir brez razredne borbe in krvavih socialnih revolucij.
Jubilejno leto papeških socialnih okrožnic naj v vseh Slovencih po vsem svetu znova podžge zanimanje za socialne in gospodarske probleme in utrdi voljo — posebej pri mladini — za študij teh problemov in za praktično Socialno delo med slovenskim ljudstvom.
R. Smersu.
Pri nas še posebej potrebno
Slovenci v domovini so pred drugo svetovno vojno veliko proučevali papeške socialne okrožnice in se skušali po njih tudi ravnati. Krščanske delavske organizacije so jih vzele za temelj svojega delovanja. V zamejstvo to gibanje med slovenskim delovstvom in slovensko inteligenco ni seglo v večji meri, med slovenske izseljence v Združenih dr-žvah in Kanadi morda še najmanj.
Premajhno zanimanje katoliškega tabora med ameri-Škimi Slovenci za socialno vprašanje je v dobri meri omogočilo pristašem Marksovega socializma potegniti za seboj del slovenskih naseljencev v Združenih državah. Zamujeno se skoraj ne da popraviti, treba pa je vseeno vedno znova poudarjati, da je katoliška cerkev davno pred svobodo-miselci in drugimi svojimi nasprotniki začela resno poudarjati potrebo po uvedbi socialne pravičnosti.
Pri proučevanju papeških socialnih okrožnic je pred
časom dejal znani slovenski sociolog: Trdijo, da katoliški socialni nauk ni dosti udaren in prepričevalen. Moram reči, da tako govore le oni, ki ga ne poznajo. Po natančnem proučevanju sem prišel do zaključka, da je veliko udarnejši in veliko popolnejši od katerega koli drugega socialnega nauka, od marksističnega pa še prav posebej! Da njegova udarnost še ni prišla do izraza, ni krivda nauka, ampak mlačnosti katoličanov, ki se premalo zavzemajo zanj!
BESEDA IZ NARODA
“Studia Slovenica”
:
Cleveland, O. — Dne 28. novembra 1956 je Objavila “Ameriška domovina” z debelimi črkami svoje prvo poročilo o ustanovitvi Slovenskega znanstvenega krožka (Slovenian Studies Circle) v Washingtonu, D. C. Pod naslovom “Slovenska znan-stveno-informativna služba1' smo tamkaj brali tole: “Pogosto imajo naši bralci različna vprašanja s področja slovenske zgodovine, literature, slovenskega jezika in zemljepis j a. Mnoge izmed ljudskih knjižnic, na katere se obračajo, jim zelo težko dajo zadovoljive in pravilne odgovore, ker imajo le redke knjižnice zadosti informativnih knjig o Slovencih. Da pomagamo našim bralcem, bomo začeli objavljati novo kolono pod naslovom “Slovenska znanstveno . informativna služba.” Vsak redni naročnik našega časopisa in član njegove družine lahko pošlje vprašanje iz slovenske zgodovine, literature, slo. venskega jezilka in zemljepisja, ki ga morda posebno zanimajo in o katerih želi dobiti več pojasnil. Odgovori bodo objavljeni v našem časopisu, čim bo to mogoče in v kolikor bodo viri na razpolago po vodilnih ameriških knjižnicah in pri znanih posameznikih. Ta usluga je popolnoma brezplačna za redne naročnike našega časopisa in za člane njihovih družin. Pisma z vprašanji naj se naslavljajo na naslov “Slovenian Studies Circle. P. O. Box 4531; Washington 17, D. C.” — Poleg Ameriške domovine so objavili to obvestilo tudi drugi ameriški slovenski časopisi kot tudi drugod po svetu.
Jeseni bo torej pet let, kar je bil ustanovljen washingtonski slovenski znanstveni krožek; vse-kakor prvi na tujem. Sicer skromen po številu, toda poln močnega idealizma. Iz njegovih rok imamo doslej že tri debele knjige, ki so izšle v okviru zbirke pod naslovom “Studia Sloveni-ca.” Leta 1958. je izšla kot prva knjiga študija dr. Janeza A. Ar-nežja “Slovenia In European Affairs. Reflections on Slovenian Political History.” že naslednjega 1. 1959. je izšla doktorska razprava rajnkega dr. Alojzija L. Kuharja “The Conversion Of Slovenes and the German-Slaw Ethnig Boundary in the Eastern Alps.” Te dni pa smo dobili z letnico 1960. tretjo knji-
go ameriškega univerzitetnega profesorja dr. Thomasa M. Bar-kerja “The Slovenes of Carin-thia. A National Minority Problem.” Prva knjiga ima 204, druga 231 in tretja 302 strani. Vse tri knjige so bile natisnjene v Celovcu v tiskarni Družbe sv. Mohorja. Pri vseh je kot kraj izdaje označen New York — Washington. Enako je pri vseh treh knjigah kot založnica nave, dena Liga katoliških slovenskih Amerikancev (League of C. S. A.) Izrecno pa v tej zvezi pripominjam, da zaradi tega liga ni imela niti centa izdatkov. Vse tri knjige se dobe, tudi prvi dve še, pri Ligi v New Yorku (238 E. 19. St., New York 3, N. Y.); naročiti pa jih je mogoče tudi pri trgovini Familia v Clevelandu in v Sloven, pisarni v Torontu; 1. knjiga velja 3.50, 2 in 3. pa sta po 5 dolarjev (brez poštnine).
Tri knjige v treh letih; vsako leto po ena; naravnost občudovanja vredno! O njihovi koristi za naš narod je danes še nemogoče izčrpno govoriti. Studia Slove-nica so ob izidu sedanje 3. knjige izdale kratek prospekt, iz katerega je med drugim razvidna tudi sodba vodilnih ameriških tozadevnih znanstvenih ustanov, odnosno revij k vsebini prve in druge knjige. Lepe so te sodbe in polne velikega priznanja. Tuji svet, v prvi vrsti anglosaksonski, je črpal doslej informacije o nas Slovencih skoro izključno iz tujih virov, zlasti nemških, naši stvari malone vedno nenaklonjenih.
Studia Slovenica. Velika in pomembna stvar! Rodila se je iz skromne zamisli pred šestimi leti. Iz idealizma peščice mla-drh je zrasla. — Prihodnjič dalje.	Janez Sever.
-------o-------
lEaia poroka slovenskega para na zahodu dežele
Enumclaw, Wash. — že dolgo j se pripravljam, da bi napisala nekaj za Ameriško Domovino o tem, kako živimo tod na Zahodu. Zimo smo imeli prav dobro. Sneg je zapadel le za en dan v novembru in za en dan v februarju. Sedaj je že vse zeleno in veliko noč bodo pričakali v cvetju.
V januarju smo imeli tu zlato poroko. Praznovala sta jo John in Mary Mihelich. John je doma iz Sodražice, Mary pa iz ene
sosednjih fara. V Ameriko je prišel John 1. 1907, Mary pa tri leta kasneje. Naselila sta se v Pueblo v Coloradu, kjer ju je poročil č. g. Zupan. V Coloradu sita ostala do 1. 1922, nato sta se preselila sem. Imata dva sinova in dve 'hčeri, ki so že vsi poročeni. Sinova živita v Enum-clawu, hčere pa ena v Tacomi, druga pa v vzhodnem Washing-tonu. Slovesnost se je začela zjutraj z zahvalno sv. mašo, popoldne pa nadaljevala v Golf Ciuhu, ki ga že več let oskrbuje sin Jože.
Zlatoporočencema je prišlo čestitat mnogo prijateljev in znancev od blizu in daleč. Ko je tamburica zaigrala, je šla zlata nevesta plesat s Frankom, ker je zlati ženin izgubil že 1. 1910 nogo. Odrezali so mu jo nad kolenom. Kljub vtsemu je bil v krogu svojih prijateljev zelo dobre volje. Zlatoporočencema prijatelji še enkrat čestitamo in jima želimo še mnogo veselih in zadovoljnih let.
Mrs. Johana Logar, zvesta naročnica Ameriške domovine že dolga leta, je v decembru dopolnila 80 let. Za to priložnost so se zibrali njeni otroci in prijatelji k skupnemu praznovanju. Ta dobra žena je napravila svojim bližnjim obilo dobrega. V stari kraj je poslala potrebnim toliko paketov, da še sama ne ve. čeravno ni bogata, pa ima dobro in usmiljeno srce. Želimo ji, da bi dočakala še mnogo zdravih in zadovoljnih let sredi svojih otrok in vnukov.
Ivana Chakata.
-----o------
Mali japonski televizor
Proizvajalci televizijskih aparatov si prizadevajo, da bi izdelali kar naj večji zaslon, spričo tega pa je treba izdelovati tudi večje aparate.
Na Japonskem, v deželi, ki je tudi sicer znana kot proizvajalka miniaturnih tranzistorskih radijskih sprejemnikov, so nedavno izdelali televizij siki sprejemnik, ki je komaj nekaj večji od navadnega telefonskega aparata.
Tehta H funt, platno pa ima obliko kvadrata z osnovnico 8 palcev. Televizor ima 14 kanalov, dela pa na baterije v aparatu.
Ker porabi sorazmerno malo energije, se bo baje obnesel na izletih, v avtomobilih itd.
-----o------
Medvedi v Karpatih
150 rjavih in črnih medvedov so postrelili v minuli lovski sezoni od 15. maja do 15. decembra v Karpatih, poročajo romunski časopisi. Večino medvedov so postrelili tuji lovci, kajti karpatski medvedi so znani po vsem svetu zaradi svojega izvrstnega kožuha in izredne velikosti. Polovica postreljenih medvedov je namreč tehtala nad 400 kg in merila okrog 2 m v višino.
Orišiva Sv, Imena fare sv, Vida vabi na zajtrk
Cleveland, O. — Društvo Sv. Imena fare sv. Vida je lani priredilo zajtrk, pri katerem je postreglo 700 članom in gostom s pečenimi svinjskimi klobasami in palačinkami. Letos bo napravilo isto prihodnjo nedeljo, le da želi postreči še večjemu številu faranov in farank. Cena zajtrka za odrasle je $1.00, za otroke 50c.
1 Zajtrk bodo začeli deliti ob i
osmih in nadaljevali s tem vse do dveh popoldne.
Na sliki so člani odbora, ki skr-be, da bo prireditev lepo izvedena in da bo vsak dobro postrežen. V srednji vrsti so1 od leve proti desni:	Ed Kuhel, John
Spech, Joe Cimperman, Joe Komat — ta je glavni kuhar, —, Frank Bisjaik, Anton Oblak, Joe Conaley in Charles Winter. V zadnji vrsti od leve proti desni
stoje: Julius Baca, John Rovko, Jim Glavich, Vic Strauss, John Hočevar St., Frank Sever in Ted Zak.
Člani Društva Sv. Imena fare sv. Vida vabijo vse farane in faranke na Cvetno nedelja v novo dvorano, da jimi bodo lahko postregli, prav tako vabijo tudi rojake in rojakinje iz sosednjih slovenskih fara.
M. K.
Pri zbiranju teh vesti se trudi mo, da bi prikazali razmere v Sloveniji, pod komunistično o-blastjo stvarno, brez pretirava i nja. Nekateri nam očitajo, da ] gledamo na razmere preveč črno, < drugi zopet trdijo, da so razme- i re v Sloveniji dejansko še slab- i še, kot je mogoče soditi o njih iz j poročil v našem listu.	:
Obojim zapišemo v pojasnilo, da je velika večina vesti o raz- : merah v Sloveniji zbrana iz časopisja, ki izhaja v Ljubljani in : drugih slovenskih mestih, ostanek pa iz poročil obiskovalcev iz ; Slovenije, iz pisem in iz vesti, ki jih prinašajo slovenski demokratični listi na Koroškem in Primorskem. Verodostojnost vesti, posebno važnejših, preverjamo iz vseh dostopnih virov. Pri tem se nam zdi potrebno poudariti naše vodilo, da moramo tudi nasprotnika presojati trezno in mu dati priznanje za to, kar je napravil dobrega. Na svetu ni stvari, ki ne bi imela sončne in senčne strani, ne človeka, ki bi bil breiz napake, kot tudi ne človeka, ki ne bi imel na sebi ne. kaj dobrega.
/
Oderuštvo
Tudi v socialistični Sloveniji cvete oderuštvo. Lastniki stanovanj izrabljajo stanovanjsko stisko in nečloveško odirajo brezdomce, katere sprejemajo na stanovanje. Časopis “Primorske novice” navaja primer iz Solkana, ko je neka oseba dala v podnajem sobo za štiri tisoč dinarjev, med tem ko sama plačuje za celo stanovanje največ toliko. Slične primere navajajo tudi drugi časopisi.
Prišli bodo zamorčki
Goriški “Katoliški glas” prinaša 9. marca tole novico:
“Onstran meje vlada v teh dneh veliko zanimanje za kon-goške zamorčke. Centralni Jugoslovanski Rdeči križ je začel s to akcijo, a prav gotovo ni pričakoval tolikšnega odziva. Doslej se je v goriškem okraju prijavilo kar 172 družin, ki so pri-oravljene sprejeti pod svojo streho kongoškega otroka. Med pri. javljenimi so preprosti kmetje in delavci, pa tudi izobraženci, zdravniki, profesorji in drugi. Glavni nagib je usmiljenje do lačnih otrok. Zlasti je veliko zanimanja tam, kjer imajo že otroke v hiši. Posebno ti že kar nestrpno pričakujejo “črne brat. ce in sestrice.” Kako bo potem, ko bodo ti črnčki reis prišli in tu prebivali, je drugo vprašanje. Pravijo, da bo njihovo bivanje le začasno. Kdo more kaj takega zagotoviti? črnčki bodo zra-stli, marsikateri bo ostal tu in tedaj bodo nastali novi problemi, ki jih bo naš preprosti narod le težko rešil.”
O napovedanem prihodu črnskih otrok govore tudi osebna pisma iz raznih krajev Slovenije. Nekateri pisci trdijo, da pritiskajo oblasti na kmete, da vzamejo zamorčke pod streho. Na splošno prevladuje mnenje, da bodo te otroke, ko bodo dopolnili 12 let, vzeli v posebne partijske šo. le, kjer jih bodo vežbali za komunistične agente, ki se bodo kasneje vrnili v — Afriko.
Velik uspeh sejma “Moda 1961”
V Ljubljani so imeli v januarju sejem “Moda 1961,” ki je balje zelo uspel. Obiskalo ga je 58,000 ljudi iz vseh delov države. V osmih dneh sejma so oklenila razna podjeta za 4,123,-000,000 dinarjev pogodb. V ma_ lem paviljonu so prodali na drobno za 12 milijonov dinarjev blaga, pred vsem takega, ki ga trgovska mreža ni marala odkupovati od proizvajalcev.___To
je moralo biti vsekakor blago slabe kakovosti ali pa z raznimi napakami, ker čem-u naj bi ga sicer trgovska mreža ne hotela prevzeti v prodajo.
Več vzorcev v manjših količinah
Zastopniki tekstilne industrije in trgovine so na posvetovanju v Ljubljani v preteklem januarju dognali, da izdela industrija premalo sezonskega blaga in da se še to, kar je izdelanega, navadno pojavi v trgovinah šele koncem sezone. Takrat blago ne gre več in ga je treba Spraviti v skladišča, kjer čaka na prihodnje leto, ko se je morda okus že spremenil.
Druga huda napaka je v tem, da ima domače tekstilno blago premalo raznih vzorcev. Tovarne izdelujejo malo število vzorcev, te Pa v velikih količinah, dostikrat v tolilkih, da jih trg ne more prevzeti. To povzroča pogostokrat pravo uniformiranost potrošnikov. Podjetja večkrat posnemajo vzorce drugih tovarn, ki so se priljubili na trgu. To povzroča zmešnjavo in nejevoljo. Podjetja so zato predložila, naj bi se dalo vzorce blaga zaščititi z zakonom podobno kot patente.
Kmetijska proizvodnja
Od okoli 600,000 hektarov obdelovalne zemlje v Sloveniji sodijo sedanji oblastniki, da jo bo leta 1965 ob koncu sedaj začete petletke v privatnih rokah le še 38 odstotkov, v rokah zadrug 27.9 odstotka, preostalih 34.1 od-sttoka pa bo v družbeni lastni. Privatna posestva bodo po tem načrtu dala na trg le 22.3 odstotka presežkov, zadružna 30.2 odstotka, družbena pa 47.5 odstotkov. — Te napovedi so zanimive v toliko, ker so bile doslej privatne njive vedno lepše obdelane kot zadružne. Tako so vsaj pripovedovali Obiskovalci Slovenije.
Manj prometnih nesreč
Tekom preteklega leta se je število motornih vozil v Sloveniji povečalo od 38,857 na 46,-058. Najbolj se je povečalo število osebnih avtomobilov, ki je v tem času poraslo od 11,184 na 17,153. Ob povečanju števila vozil na eosti bi človek sodil, da ise bo povečalo tudi število prometnih nesreč, to pa se je dejansko še znižalo. Leta 1959 je bilo v prometu 5,352 nesreč, med temi 245 smrtnih žrtev, lani pa je bilo nesreč le 4,362 s skupno 200 smrtnimi žrtvami.
Če pomislihmo, da ima cela Slovenija komaj dober poldrug milijon prebivalstva in le 17,153 avtomobilov, je bilo število nesreč nenavadno veliko. Področje Velikega Clevelanda je precej manjše od Slovenije, ima najmanj desetkrat toliko avtomobilov, pa je imelo lani kljub temu manj smrtnih nesreč v prometu.
Oblasti v Sloveniji so se položaja zavedla in izvedle tekom lanskega leta pod geslom “Na cesti nisi sam!” velikopotezno kampanjo za varno vožnjo. Gornje številke kažejo, da je napor delno uspel. Največ prometnih nesreč zakrivijo po uradnih pedarskih kolesarji, ki jih je na cestah Slovenije dosti ob vsakem času dneva.
Cesta, ki straši
Krivično bi bilo, piše nekdo v ljubljanskem “Delu,” če bi naložili vso krivdo za cestne nesreče uporabnikom cest. Delno krivdo je treba naprtiti tudi raznim pomanjkljivositim na cestah sanvh, med katerimi so nekatere tako kričeče, da jih bo nujno, treba čim prej odpraviti. To so nepregledni ovinki, nezavarovani železniški prehodi, preteke ceste in na nepravem kraju postavljeni prometni znaki. Najhujša od vseh pomanjkljivosti je še vedno neurejena cesta škofi* je-Koper, oziroma njen odsek pri Ankaranu, kjer se je pripetilo že mnogo nesreč. Zaradi tega je dobila ta cesta ime “cesta smrti,” ki bo strašila tako dolgo, dokler jo ne bodo popravili.
XHERISKX DUMOvnra,


i
i
I
SEDEM PRELEPIH DNI V JUGOSLAVIJO ...
s Cunard veleladjami do Cherbourga
Za hitro in prijetno prekomorsko vožnjo potujte v Evropo na veleladjah Queen Elizabeth in Queen Mary! Vaše petdnevne počitnice na morju se zaključijo s pristankom nekaj ur od Jugoslavije ... in priliko, da spotoma obiščete Pariz!

Vaša karta vključuje izvrstno postrežbo in hrano (glejte za vaša priljubljena jugoslovanska jedila!) — in tudi prijetno druž-
. * ^ m	:
bo in zabavne aktivnosti na ladji. Pa dovoljenje za dosti prosite prtljage (275 Ibs.)
Poslužite se znižanih sezijskih cen in 10% popusta pri obratni vožnji za potovanje v Evropo pred 15. aprilom ali po 23. avgustu; povratek pred 22. junijem ali po 1. novembru. Turistični razred do Cherbourga in nazaj od $362; Kabinski razred1 od $476; Prvi razred od $763 (z dodatno francosko prista-niščno takso za vse.)
Obiščite vašega lokainega'potniskega agenta.
ŽELEZNIŠKA VOZNINA IZ PARIZA
	£u	I. Razred	II. Razred
Beograd	31 ur	$40.55	$26.55
Zagreb	24 ur	$35.40	$23.10
Ljubljana	21 ur	$33.40	$21.70
DOBITE VAŠE DRAGE V AMERIKO!
Cunardova prcdplačana služba je priročna, zanesljiva. Pomaga vam z ureditvijo vseh podrobnosti odhoda, prihoda, potnega prostora — nudi osebno pomoč emigrantom. Znižane cene za bona fide emigrante na vseh potovanjih na zapad, razen od 1. julija do 14. oktobra.
CUNARD
da vam posreduje potovanje prav do vašega cilja!
|
!';•
JOSIP STARE:
Lisjakova hči
Propagandni boj Vzhoda in Zahoda za Afriko postaja obsežnejši in iz dneva v dan ostrejši
Takoj drugi dan potem, ko se je Brigita preselila, peljal se je Lisjak v Loko po hčer. Klotilda je bila že popolnoma odrasla deklica in lepa, da je morala ganiti vsako le količkaj občutno moško srce. Toda sama se nikakor ni zavedala svoje lepote; tudi nisi mogel opaziti, da bi bila čutila novo, doslej neznano hrepenenje. Za moške takorekoč niti ni imela oči, in če so jo pri obedu trgovski pomočniki skrivaj pogledovali, niti jih ni zapazila, in ako jih je zapazila, je to ni motilo v mislih. Bila je res čudna; strašno se ji je tožilo Po samostanu in o svetu kar ni hotela čuti ničesar. Le v cerkev je rada hodila, doma pa ni vedela kaj početi. Nič je ni VeseTiilo, nobenega pravega dola Se ni lotila. Kdor jo je videl, vsakomur je bila živa prion, kolika sirota je deklica, ki rnse in se razvija brez materine ljubezni in materinega vodila. Oče Lisjak je imel mnogo posla, predno jo je pregovoril, da se je oblačila, kakor so se oblačile druge meščanske deklice njenih let. Tudi je želel, da bi se po malem Privadila gospodinjstvu; ali niti s tem si ni belila glave, slasti ker so stari posli poz-hali hišni red bolje nego ona sama in se je vse kakor samo Po sebi godilo po stari navadi m o pravem času.
Takšna je bila Klotilda, krez veselja in brez življenja, ko je oče mislil na njeno molitev. Skrb ga ni bilo za ženi ’la> saj je bila hči lepa, bogata m povsem poslušna in zato se rd bilo treba bati, da bi se Upirala očetovi volji. Oprezni Lisjak ji je že davno nameni' ženina, in odkar je bila doma uPal je čimdalje bolj, da se Uiu izpolni želja in da bo to srečen zakon. Med pomočniki v njegovi prodajalnici se je Uajbolj odlikoval Lovro Mrak hi je bil že od mladih let Lisjakovi hiši ter v nji odrase' tn se izučil, kakor da je domač sin. Lisjak še z nobenim ni bi tako zadovoljen kakor ujim; privadil se ga je tako, da bi ne mogel več biti brez ujega. Zaupal mu je kakor samemu sebi, zato si ni mogel Misliti boljšega zeta in nasled-nika. Prav kakor Lisjak se ■'uvro ves dan ni ganil iz pro-dajalnice in ni mu bilo na svetu do nobene druge stvari ne-kr° do trgovine. Prodajalnica tuu je bila, kar je ribi voda; hrez nje ni mogel živeti. Zato °k nedeljah ni vedel, kam bi su dejal, pa mu je bilo dolg-cas. V družbo ni zahajal, dru-tmga veselja tudi ni poznal, ‘-uj sploh ni vedel, kaj je svet 11 kako žive ljudje v njem. * l'idno delati od ranega jutra do poznega večera in slušati gospodarja in dobrotnika svo-•loga, to je znal ter bil zado-V(d.jen in srečen. Nič se ni Prevzel, ko ga je Lisjak povzdignil za prvega pomočnika, ampak ostal je ponižen, kakor da je še zmiraj zadnji v hiši. Sploh je bila velika napaka, ua Je bil premalo ponosen Sam Lisjak mu je to čestokrat °čital, ali zastonj. Lovro
videl v sebi vedno le tistega siromašnega dečka, katerega oče ni mogel vzgajati, dokler se ga ni usmilil bogati Lisjak.
“Lovro, ali kaj misliš na prihodnost?” vpraša ga Lisjak, ko sta bila v nedeljo predpoldne sama v pisarni.
‘Ne umejem, kako to mislite?” odgovori mu Lovro popolnoma ravnodušno.
‘Kako li?” začudi se gospodar in se prijazno nasmeje, no, ali se ne misliš oženiti? Dosti imaš že let.”
“Jaz in oženiti se? Na kaj neki?”
“Na kaj?” ponovi Lisjak in ga debelo pogleda. “Na svoj um in na pridne roke! Lovro, kolikokrat sem ti že rekel, da premalo ceniš samega sebe in še zmiraj nočeš spoznati lepih svojih zmožnosti, čas je, da postaneš že sam svoj in da začneš delati zase, ne le zame.”
V boju sodeluje ves komunistični svet, na strani Zahoda se najbolj prizadevajo Združene države. Mirovni zbor mSadine je tudi eno izmed sredstev v tem boju.
New York, N. Y. — Strokovnimi ur na teden samih novic im opazovalci ugotavljajo, da so ko- drugih programov za afriške na-munisti letos od začetka leta silno močno stopnjevali radijsko propagando za afriške narode.
Povečali in izboljšali so svoje oddaje ne le v Sovjetski zvezi in rdeči Kitajski, ampak tudi v evropskih satelitskih državah, ki se vsaka na svoj način skušajo približati afriškim narodom in loviti med njimi prijatelje komunizma.
Močne napore sta v tem oziru napravidi Vzhodna Nemčija in Poljška. Koncem januarja so vso to propagandno službo zboljšali že toliko, da so komunistične radijske postaje dajale po
Razmere v Juž. Vietnamu bolj in botj vznemirljive zaradi rdečih gverilcev
niti v hiši ni spremenil stari red, zlasti ker Klotilda in Lovro nista imela otrok. Teti Brigiti ni bilo to starinsko življenje kar nič po volji in vedno Je premišljala, kako bi se uti-Lovro je docela zbegan; ža- hotapila k mladi ženi, ali zas-
ostno povesi oči in umolkne. Slkoro pa se ohrabri in prosi: Gospod, nikar me ne podite od sebe; jaz ne grem od vas in ko bi moral biti za zadnjega hlapca pri hiši.”
Lisjak prime zvestega služabnika za roko in ga tolaži prav ljubeznivo:
“Saj te ne podim, ampak le želim, da bi nikdar ne šel iz moje’ hiše! Star sem že in bi trgovino rad prepustil
tonj. Brat je bil trd in je nitf ni povabil na ženitovanje. To jo je še bolj razkačilo, toda pritajila se je in čakala pravega časa.
V tem je Lisjak umrl. Premetena Brigita se je oblekla v črno in prišla k pogrebu, kakor da sta z bratom vedno živela v najlepši slogi. Stopila je med pogrebce takoj za Klo-
rode v njihovih jezikih, največ v jeziku Swahili, ki ga govori kakih 10 milijonov ljudi v vzhodni Afriki, pa tudi v angleščini, francoščini, portugalščini in drugih jezikih.
Združene države upajo šele v letu 1962 toliko razširiti in okrepiti “glas Amerike,” da bodo sposobne za resno tekmo z rdečo propagando.
Poleg radijske propagande se komunisti poslužujejostaoinshrdl komunisti p o s 1 u ž u j e j o propagandnih obiskov mladine, zlasti študentov. Vse komunistične države dajejo v zadnjih mesecih na razpolago študentom iz Afrike večjo pomoč, če pridejo študirat na njihove visoke šole ali če se posvete študiju razmer s tem, da potujejo po komunističnem isvetu po določenih načrtih, ki jih izdelujejo komunistična ministrstva za propagando.
V zadnjem letu je šlo iz Afrike v komunistične dežele vsaj 84 skupin dijakov na poučna potovanja. Komunistična Kitajska in Sovjetska zveza ;sta razširili tisk za Afriko. Opažajo, da
Alkoholizem v Nemčiji
Po statističnih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije narašča potrošnja alkoholnih
pijač razen v ZDA tudi v vseh evropskih deželah, še posebej v Zvezni republiki ter v Švici, Franciji in Italiji.
Podatki o Nemčiji; med ljudmi, ki zaslužijo do 250 mark mesečno, je vsak četrti popoln abstinent, med tistimi, ki zaslužijo nad 800 mark, pa ni niti enega.
Kakor v nekaterih drugih zahodnoevropskih deželah so tudi v Nemčiji izdatki za alkoholne pijače skoraj dvakrat večji od izdatkov za socialno zavarovanje. Med 300,000 registriranimi nemškimi alkoholiki je 14,000 mladih ljudi izpod dvajset let.
Kitajci s svojimi propagandnimi brošurami še več uspeha kot Sovjetska zveza. Vsa ta ogromna propagandna vojska se trudi in Lildo ter vzdihovala in si otira- Prizadeva> da Afrikancem dopo-
vso
mlajšim močem. Sina nimam; moram si poiskati zeta. Ako me niso motile oči, zapazil sem, da se rad oziraš po moji Klotildi, in vselej mi je utripalo srce od veselja, zakaj presrečen bi bil, ko bi svojo edinko in vse imetje mogel poveriti tako poštenemu in skrbnemu možu kakor si ti. Prav odkritosrčno mi povej, Lovro, ali čutiš tudi v srcu, kar so razodevale tvoje oči? Ali bi hotel biti moj zet?”
Takšnega vprašanja se Lovro ni nadejal. Sramežljivo povesi oči, vroče mu je pri srcu in kri mu šine v glavo. Iskal je besed, kako bi odgovoril dobremu gospodarju, ker pa ni mogel najti pravih, dejal je kratko; “Bi,” in zopet je umolknil.
Ko je oče Lisjak popoldne govoril s hčerjo in ji povedal, da jo je Lovro snubil za ženo, tedaj ga je Klotilda sprva čudno pogledala, potem pa se je brez ugovora vdala očetovi volji, ne da bi jo bilo nepričakovano porofflo razdražilo prijetno ali neprijetno. Brez vsega hrupa so se delale priprave za ženitovanje in kar na tihem so se tudi poročili. Edina sprememba, katero so ljud' je opazili na Lisjakovi hiši bila je ta, da so nekega dne iznad prodajalnice sneli staro tablo in jo zamenili z novo, na kateri sta bili z velikimi zlatimi črkami zapisani besedi “Lovro Mrak”.
Stari Lisjak je trgovino in vse svoje imetje prepisal pa žeta, ali zato še nikakor ni šel v pokoj, ampak do smrti je hodil dan na dan v prodajal-nico, in kakor prej sta z zetom skupaj oskrbovala trgovino. Kakor v trgovini, prav tako se
la solze, da bi pred svetom hlinila čim večjo ljubezen do rajnega brata. Pri grobu je od silnega žalovanja potrto Klo-tildo prijela pod pazduho, to-ažila jo in se ni ganila od nje, dokler je nečakinja ni pova-aila, naj se ž njo v isti kočiji popelje domov. Tu je bila Brigiti zopet na vso moč postrež-na, pomagala je Klotildi z voza, odvedla jo po stopnicah v njeno sobo in jo posadila na naslanjač.
“Sedi!” reče ji mlada žena in zopet se ji porose oči.
(Dalje prihodnjič.)
ve, da so samo na vzhodu njihovi prijatelji in zaščitniki proti “belim izkoriščevalcem” in “kolonij alistom.”
Kanarski otoki brez kanarčkov?
Kanarski otoki so nekoč dobili ime po ptičkih, ki slovijo zaradi prijetnega žgolenja. Zadnjih nekaj let pa je kanarčkov čedalje manj.
Pravijo, da jih bo zmanjkalo, če ne bodo poskrbeli zanje. V treh večjih gozdovih namerava-
Saigon; Juž. Viet. — V Južnem Vietnamu se pripravljajo volitve predsednika in parlamenta. Sedanji predsednik Diem ima proti sebi dva kandidata; trgovca Nguyena Dinh Quat in 75 let starega protifrancoskega revolu. cijcinarja Hoa Nhut Tan. Poleg tega se mora sedanja administracija boriti proti vedno hujšemu pritisku severno-vietnam-skih komunistov, ki stalno pritiskajo, rušijo notranji red in varnost, stopnjujejo hladno in začenjajo vročo vojno guerilske vrste.
Komunistična severno - vietnamska država ima kakih 9,000 morilcev, ki po njenih navodilih pobijejo v Južnem Vietnamu po 200 do 500 ljudi na mesec. Poleg tega je vsa severno-vietnam-ska vojska pripravljena, da vdere proti jugu. Ta vojska šteje 300,000 mož.
Južni Vietnam nima toliko oboroženih sil. Notranji red je bilo mogoče vzdrževati, ker so ljudje sami skrbeli zanj. Zlasti v krajih, kjer so naseljeni begunci iz severnega Vietnama, se strašno boje komunističnega vdora in čuvajo svoja ozemlja dan in noč poleg vladnih čet in orožnikov tudi prostovoljci.
Vedno hujše vznemirjanje prebivalstva je uničilo že mnogo ‘maj° dobre volje in razpoloženja za vlado Diema. Kmetje pravijo: Mi dajemo podnevi davek naši vladi, ponoči pa komunistom. To je nevzdržno. Komunistični agitatorji znajo to nezadovoljnost izkoristiti v korist Severnega Vietnama. Njihove grožnje stalno podpirajo vojaške priprave komunistov ob meji in sabotažne akcije v notranjosti.
Vlada Južnega Vietnama, ki je
Zabavneje je ili z nekom, ki ga poznate
Imate v načrtu obiskati Jugoslavijo? Povprašajte pri vašem potniškem agentu za “skupinska potovanja” Swissair. Potujete z drugimi, ki imajo skupni interes, uživate njihovo družbo, najdete nove prijatelje. Vse od New Yorka dalje je ena sama zabava na velikem, udobnem Swissair DC-6 Jetliner. Slastna hrana, pazljiva mnogo-jezična postrežba ”Swiss-Care” povečuje vaš užitek. “Neodvisen odhod,” če želite. Hitra, pogosta zveza do Beograda in Zagreba. Poslužite se Swissair potovanja na odplačevanje, če vam je tako ljubše. Posebno nizka predplačana vozarina za priseljence na razpolago. Za informacije ali rezervacije pokličite vašega potniškega agenta . . . Swissair.
SWISSAIR
SWISSCARE - WORLDWIQHi jV
Hanna Bldg., 1422 Euclid Ave.
Cleveland. Ohio	Superior 1-5880
Boj mod Sovjeiijo in rdečo Kino v Albaniji
Vodnik albanske partije Enver Hodža dal zapreti pristaše Sovjetske zveze.
TIRANA, Alb. — Komunistična vlada Albanije je dala zapreti slkoro vse višje mornariške častnike s poveljnikom vred. Poleg teh častnikov sta bila aretirana tudi politika Kotsu Tash-ko in Lori Belishova. Prvi je bil poprej ambasador v Moskvi zelo uspešno sprva reševala gos- 'n Belgradu, v zadnjem času pa
pcdarska in varnostna vprašanja, je sedaj v stiski in po komunističnih načrtih naj bi bil Južni Vietnam ena prihodnjih prvih žrtev, ki bodo šle pod azijsko komunistično oblast.
— Davki pobero nekako 24 centov od vsakega dolarja, ki ga
jo urediti posebna gojišča zanje, plačamo za avtomobil v ZDA.
član nadzorne komisije, druga pa je članica politbiroja albanske komunističnue partije.
Generalni tajnik partije Enver Hcdža je izjavil, da so to bili izdajalci, ki so delali za Ameriko in druge zapadne sovražnike, dejansko pa gre za čistko prijateljev Sovjetske zveze v albanski komunistični partiji.
Sami zvesti člani partije
Vsi častniki in oba politika so bili dosledni komunisti in zvesti člani partije od začetka, le v zadnjem čaisu niso odločno sprejeli naročila Hodže, da gre vsa albanska komunistična partija z rdečo Kitajsko proti Sovjetski zvezi.
Sovjeti in njihovi sateliti skušajo izvajati na Albanijo pritisk, da bi bila v sporih med Moskvo in Peipingom vsaj nevtralna, pa doslej še ni nikakega znamenja, da bi Albanija popustila. Rdeča Kitajska odločno podpira zadržanje sedanje albanske vlade.
Pokažite
“AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo poiiljamo brezplačno na ogled.
MALI OGLASI
Stanovanje se odda
Pet neopremljenih sob in kopalnica na 1415 E. 55 St. Za pojasnila pokličite YE 2-7509 po 6. uri zvečer.	(57)
Sobe se odda
4 sobe in kopalnica zgoraj, z garažo, se odda poštenim ljudem na Shawnee Ave., blizu E. 185 St. Kličite IV 1-2046.	(59)
Naprodaj
5 sob, enodružinska hiša, dvojna garaža, klet, na Shawnee Ave. Kličite IV 1-4710.	(61)
V najem
Na E. 52 St. in Superior se oddajo 4 velike sobe in kopalnica, na novo dekorirane. Kličite ER 1-0145 zvečer,	(59)
PO STAREM — Slika je bila posneta v Clayton Lake, Me., kjer pozimi spravljajo les delno še po starem. Konji so na splošno v naši deželi prišli že močno iz rabe, vendar so ponekod še vedno bolj 'uporabni od strojev. ............... ■
Soba se odda
Soba s hrano se odda poštenemu fantu na 16301 Huntmere Ave. KE 1-1335.	(20,22 mar)
Mr. G. K. iz Pittsburgha, Penna., piše: Star sem, imam 82 let in se vedno počutim utrujen. Vaša prva pošiljka od 100 LOVIAN CAPSULES mo je pa kar oživela. Zato vas prosim, da mi jih pošljete še/sto in moja želja je, da bi jih vsi starejši ljudje jemali, kajti vsakemu bodo pomagale.
LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O. Razpošiljamo vsepovsod!
23 za $1.95. 50 za $3.69. 100 za $«.49

l
I
i
I
S
Karel Mauser:
3^
Š&
LJUDJE POD BIČEM I
I. del
i

Silva bledi.
“Pustiva Zalarja. Kako misliš s študijem?”
“Za zdaj ne kaže. Univerza je zaprta, kaj hočem?”
Blaža se je vino oprijelo.
“Ampak rečem ti, da je Zalar idiot. Hudič, kdaj si videla človeka, da bi v taborišču govoril o značaju. Zalar je.”
Blaž se je skušal zasmejati, pa se mu je smeh spačil.
Silva bi rada videla, da bi odšel. Toda ni se mu dalo.
Ko ga je spremila do ceste in je utonil v temo, se ji je zazdelo, da je odšel greh od nje.
Zalarjevo pismo je dobila tri tedne pred italijanskim zlomom. Pretrgala je kuverto, kakor da je v nji odpuščanje. “Ne veruj vsega, kar ti bo povedal Blaž. Zdi se mi včasih, da se ne bom vrnil. Življenje je na svetovni borzi z g u bilo zlato podlago. Zgubilo je ceno. Če bi slučajno ostal za vselej tu, ti moram vendar povedati, da je Zalar o-stal Zalar. Vztrajam. Blaž me je izdal. Vem, čeprav ti tega ne bo povedal Dosledno je živel po svoji filozofiji. Slutil sem nje-
CH1CAGO, ILL.
govo pot in mi je žal, da sem jo moral gledati.”
Silvi se megle oči.
“Sram me je, toda tokrat te prosim. Prodaj vse moje knjige in skušaj mi poslati paket. Mislim, da ne bom več dolgo tu.”
Popoldne, ko je napravljala paket, je prišel Blaž.
“Za Zalarja,” je ošvrknil z očmi mizo.
“Da, za Viktorja,” je pritrdila.
Skremžil je ustnice.
“Ti morda ni prav? Tudi njega je škoda.”
“Ti je morda pisal?”
“Mi je.”
Silva se je trmasto zagledala vanj.
“Bi ga lahko prebral?”
“Lahko, pa je boljše, če ga ne.”
“Rad bi ga.”
Silva je videla, kako mu gore lica.
Vzela ga je iz miznice in mu ga dala. Ko se je usedel, se ji je nenadoma zazdel neizrečeno majhen, brez moči, kakor drevo, ki ga je oplazila strela.
Obrvi so mu nervozno drgetale.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
LOMBARD — BY OWNER. English Colonial, 3 bdrm. sep. rm. crptd. liv. rm. with firepl., on corner lot $21,000; adjoining lot avail, by same owner. $4,500 MAyfair 7-5836	(57)
BELLWOOD — By owner. 3 BEDROOM. Brick ranch; birch cabinet kitchen; utility room; tile bath; 2 car gar. Priced for immed. sale. $17,500. Linden 4-8378.	(57)
OAK PARK — BY OWNER Open house Sunday 1-5 p.m. Newly painted 6 rm. residence. Tile kit. incl. adjoining 25 ft. lot. Close ito schls., shop, and transp.
1134 S. Lombard VI. 8-2025	(57)
BY OWNER — Vic. 63rd & Honore. Perma-Stone Front. 6 rms. 3 bdrms. 2 car gar. S. S. Mod. bathrm. Very large tiled kitchen with stainless steel double bowl sink. Kitchen cabs. New furnace. Forced air heat. (Can be changed to gas). Priced right for quick sale. Many extras. PR. 6-0526	(58)
ELMHURST — BY OWNER
7 room Cape Cod. 3 bdrms. plus den. IV2 baths. Carpets, drapes, gas M. Att. 2 car gar. Walk to N.W. railroad, parochial & public schools. $17,900. TERRACE 4-7936.	(57)
ELMHURST VICINITY — By owner. Sacrif. 3 bdrm. Col. type home, att. gar. Gas ht., alum, storms. Lge. lot, small orchard. Nr. Congress Expwy. Low taxes. Priced low for quick sale. Immed. poss. RO. 4-9038.	(57)
ROSELAND — Owner leaving city. Beautiful large 5 room Brick Bungalow. 2 large bedrms, IVa car gar. Cyclone fence, 2 air conditioners. Many extras. Nr. I. C. CTA, schools & shopping center. 12208 S. Wentworth WA 8-9059	(58)
RIVER GROVE — 2623 HESSING ST. BY OWNER. — 4 Bedrooms, remodeled kitchen, dining room. Front porch and^ back porch., full basement, gas heat, low taxes. $15,600. GL 3-7739 or FL 4-7322.
(58)
RIVER FOREST MAMOR By owner. Lovely and clean, spacious 7 rm., 2 story Georgian. 1 owner. 3 bdrms. IVz tile baths. Oak paneled den or 4th bdrm. Lge. fenced yd., beautifully Indscpd., side dr., 1% car gar. Fully air cond. Crptd., drapes, etc. Low taxes. In low $30’s.
GL. 3-1890	2007 N. 75th Ave. (57)
SCHILLER PARK AREA For sale or rent. 5 rm. brick ranch. Att. gar. By owner, all GL. 5-2981. Make offer. 10012 Berteau Ave.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Mature woman. Plain cooking. Lovely Nr. North Apt. 1 child. Good local refs. req. Go. Good salary. Call DE 2-4079 Weekdays or MO 4-3025 Sundays & Eve’s.	(58)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN WITH HALL IN REAR. Income property. 4 rooms, 2 bedrms. Kitchen, bath, heated. Garage. A REAL MONEY MAKER. Priced for quick sale by owner. VI 7-8575.
(58)
GAS STATION — Oklahoma — Owner leaving city. Real money makpr. Priced right for quick sale. Fully equipped. 2 Bays. Pick-up Truck, Jeep and Snow Plow.
6035 N. Clark. HO 5-9882 (Ask for Frank.	(58)
GROCERY - Delicatessen - Owner selling on account of illness. Real money maker, wonderful oppty. For right party. Well Estb. Priced for quick sale. Nice livingquarters. Ideal for couple.
946 N. Leamington ES 8-9625 (58)
BY OWNER — CAR REPAIR Fully eqpd. A real money maker and a fine oppty. for the right party. Priced right for quick sale. Well estab. Call HU. 6-2544. Ask for Joe.	(59)
REAL ESTATE FOR SALE
RIVERSIDE — By owner. 6 rooms, large size red brick Georgian. Att. gar., gas ht. IVz baths. Rec., storm sash, awnings. HI. 7-7237.	(58)
LA GRANGE PARK - BY OWNER. Lannon stone 7 rooms. 3^ baths, Deep wooded lot. Elegantly decorated. $69,500. Call FL. 2-4927.	(58)
GALEWOOD — BY OWNER 6 room, 3 twin size bdrms., cer. tile baths, lge. cer. tile kit., natl. firepl., crptg., brk. gar., patio with stone firepl. Priced very low $30’s for quick sale. Immed. poss. Gd. mtge, avail.
1810 N. Nashville ME. 7-8394 (59)
FOR SALE BY OWNER — Rartch brick and Crab Orchard stone. 3 bedrms., 1% baths, oak flooring thruout, fireplace, carpeting. Pella roll screen windows and Thermopanes. Ful bsmt. Attchd. gar. 2yz acres Fruit trees, berries and landscaped 1 % miles west of Oak Brook Terrace Shopping Center.
MAyfair 7-8297.	(59)
Ko je prebral, je porinil pismo po mizi.
“Mu verjameš, Silva?” “Obema ne morem.”
Čutila je, da Zalarja ne sme zatajiti.
“Govoriš, kakor da sem jaz lagal.”
“Morda si ga izdal, pa še sam ne veš, da si ga.”
Silva ne more drugače. “Hočeš s tem reči, naj grem?” “Blaž!”
V njej se je sprostil vek. Zagnala se je po postelji.
Čez čas ji je Blaž prijel za rame.
‘jSilva, oprosti! Nisem mislil tako.”
Toda, utolažiti je ni mogel. Zjutraj je zanesla paket za Viktorja na Rdeči križ. Blaž je šel z njo.
VI.
Silva ni mogla priti do moči, da bi se izpovedala. Ni se bala Blaža, bala se je Zalarja v dnevniku.
Sodbo nad njo je že izrekel, čeprav ne Ve niti za greh. Saj mu je mislila vse napisati, celo začela je pismo, pa se je premislila. Dovolj ima svojega trpljenja.
Blaža ni ljubila, vendar ni imela sile, da bi mu to povedala. Čakala je na primeren trenutek. Čutila je, da se v obeh bije boj, ki si ne upata razodeti. Vedela sta, da dolgo svoje stanje ne bo mogla skrivati...
Italijanska okupacija je razburila ljudi. Nemci so korakali v Ljubljano. Sprememba je bila komaj vidna. Vse se je izvršilo tiho.
Silva je zvedela samo to, da so Zalarja prepeljali iz Gonarsa v Dachau.
Povedala je Blažu.
“Trmast je. Nekateri so se vrnili.” ..
Silva ni rekla besedice yeč. Pa se je mislila izpovedati, sar mo da bi se Blaž spustil v pogovor.
Zdaj je sklenila, da bo molčala. Naj sam vidi.
Oktober je pobarval drevje. Sprehodi so bili zdaj najlepši. V gozdovih tiho, komaj zaznaven vonj po gnilobi je dihal na pota.
Blaž in Silva sta šla vsak dan na sprehod, če le ni deževalo.
Najlepše je bilo na Rožniku. Silva se je morala spomniti na Zalarja.
Toda z besedo ga ni omenila. Blaž je bil prepričan, da misli nanj.
Nekoč se mu je zazdelo, da je Silva dobila drug obraz. Ozek, čudovito bel, z rahlimi rjavimi lisami na čelu.
Stala sta pred cerkvijo in gledala na Ljubljano pod seboj.
“Ali ni lepo, Blaž? Kakor da čaka na dopolnitev.”
Silvine oči so otožne.
“Silva, zdi se mi, da si bolna. Povej mi po pravici!” “Povedala bom. Pojdiva.” Mimo gostilne sta zavila proti domu.
“Kaj te boli?”
Blažev glas je zaskrbljen. Silva išče besede.
“Dobro veš, Blaž, da sem dobila Bissantijev podpis zate. Vrnil si se in živiš. Vesela sem.” “Povej mi o bolezni, Silva. O tem sva že toliko govorila!” “Počakaj! Rešila sem te, toda zlomila sem sebe. Bissanti je Italijan. Mogoče bi bilo boljše, ko bi ti trpel z Zalarjem.”
“Ne razumem te, Silva!” “Mati bom postala ...” Bruhnila je iz sebe, kar jo je tiščalo. Zdaj so njene oči dobile trmast izraz.	1
Blaž je obstal.
“Silva!”
Ni ga pogledala. Mirno je šla naprej. Potlej je slišala stopinje za seboj.
“Silva!”
Ustavila se je.
“Reci, da to ni res.”
Res je, za tp žrtev si se vrnil.” “1K0 bi vedel, ne bi prosil. Raje bi umrl.”
Zdaj je Silvino bledico preplavila kri.
“Lažeš. V srcu si me prodal takrat, ko si prosil, čeprav se tega nisi zavedal. Vse tvoje mišljenje je vodilo do tega pravca. Tvoj greh je spočet v meni.”
Silvi so besede kar letele na usta.
“Vedela si, da tega ne bi zahteval.”
Blaževe ustnice trepetajo.
“Zahteval si, ker nisi bil Zalar in nikoli ne boš. Bal si se u-mreti in sto bi jih prodal za svoje življenje. Zdaj verujem, da si ti ovadil Viktorja.”
Ni mogla držati slapu besed, ki je padal od duše.
Blaž se je tresel.
Potlej se je nenadoma zasukala in stekla pod pot.
Blaža ni bilo za njo.
Domov je prišla sama. Legla je brez večerje.
Tramvaj, ki je cvilil po cesti, je rezal njeno razbolelo notranjost do zadnjega vlakna.
Drugi dan Blaža ni bilo.
Čez noč je bolečina v Silvi popustila. Ko je pospravila, se je napravila v šolo.
S seboj je vzela Zalarjev dnevnik.
Čutila je, da brez vsake opore ne more več živeti. Kakor se je do izpovedi bala vzeti v roke Viktorjeve zapiske, tako je zdaj z vso silo zahrepenela po njih.
Po molitvi je sedla za kateder. Z očmi je nekajkrat preletela razred, potlej pa odprla zvezek. Ni iskala datumov, brala je, kjer se ji je odprlo. Tako je najraje brala Kempčana.
“Življenje ima določene krize, ki življenja ne zavirajo in so kot nujne življenjske stopnje. Vendar jih nikdar ne rešujejo zunanje okoliščine. Te so vselej slepljive. Človek se mora do jasnosti prikopati iz notranjosti navzven. Le tedaj si bo- postavil trden temelj, ki bo vzdržal. Zunanje okoliščine sicer lahko u-stvarijo navidezno stabilnost, ki
pa ni trajna. Prej ali slej se pokaže negotovost v načelih. Kadar ni notranje prepričanosti, je neumno graditi naprej.”
Silva dvigne glavo.
Kakor da Zalar stoji pri vratih.
Opoldne jo je čakalo Blaževo pismo.
“Vem, da sem bil surov in da sem žalil tvojo žrtev. Preveč me je zadelo. Danes vidim, da sem ti bil krivičen. Zvečer pridem k tebi. Če boš imela vrata zaklenjena, bom vedel, da zame nimaš več besede. Veruj mi, da se kesam.” Besede-, ki Silvi niso mogle vzbuditi čustva.
“Skupno bova našla rešitev, ki bo odstranila kamen s poti najine sreče. Vem, da drugače ne more biti.”
Položila je pismo v miznico in si pripravila kosilo. Jedla je brez teka, po sili. Zavoljo- otroka.
Po kosilu je odšla na. sprehod. Pot jo je vsaj malo raztresla. Vrnila se je pozno popoldne. Sonce je bilo že hladno. Skoraj, da jo je mrazilo.
Potlej je legla na posteljo. Trudna je bila in v križu jo je bolelo.
Nenadoma je vstala in zaklenila vrata. Ne bo se mu oglasila.
Legla je nazaj in strmela v strop.
“Ljubila ga ne bom nikoli,” se je vzdignilo v srcu. “Po sredi je Zalar in otrok.”
Potlej misel obmolkne.
“Kaj hočeš z zlomljenim življenjem?”
Kakor da se ji je vsa notranjost vdrla v prazno.
Vstala je znova in obrnila ključ.
Čez dobre pol ure je Blaž vstopil. Luč je že gorela. Z enim korakom je bil pri njej in jo stisnil k sebi. Ni se -mu izmaknila. Pustila je, da ji je brodil s prsti med lasmi. Potlej sta
Holmes Ave. Market
15638 Holmes Avenue	Liberty 1-8139
Cleveland 10, Ohio IMA
ZA VELIKO NOČ!
odlične DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE, PLEČETA, ŽELODCE in PRVOKLASNO SVEŽE MESO! ZATO: NAROČITE ŽE SEDAJ vse, kar boste o VELIKO NOČI potrebovali!
RAZEN TEGA DOBITE PRI NAS tudi vse, kar je potrebno za POTICE in razne druge velikonočne ^
SPECIJALNOSTI!
Sprejemamo poštna naročila in razpošiljamo tudi izven mesta!
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.. 17002 Lakeshore Bird.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
KRASOTICE ZA SONČNIKOM — Dekleta na morskem bregu v Sgrasoti, Fla., se smejijofoto fotografu izza sončnika.
sedla.
“Si mi odpustila, Silva?”
“Nimam kaj odpuščati, Blaž. Razumem te.”
Kakor da je besede spregovoril nekdo drugi, ne sama.
Potlej je izložil iz aktovke piškote, škatlo medu in štruco belega kruha.
“Vem, da si potrebna.”
Prvič se je spomnil na to.
“Kakor da me kupuje,” ji je šinilo skozi misli. Začela sta govoriti. Previdno, kakor da se bojita, da bi padla napačna beseda.
Potlej se je začelo trgati iz' Blaža.
“Silva, življenje imava pred seboj. Nihče nama ga ne more Ukrasti, če si gg sama ne bova.”
Silvi se zdi, da se je vsega naučil.
“Med nama je toliko, da ne moreva mimo.”
Zdaj sta oba tiho.
“Otrok je iz krvi tistega, ki je pil mojo kri. Tudi tvojo, vsega naroda. Sama veš, da mimo zgodovine ne moreš, ne ti ne jaz.”
1 Silvine oči so zaprte.
(Dalje prihodnjič)

XXX XXTXXXXTxTxYx
NAZNANILO!
Zaradi graditve FREEWAY smo primorani
ZAPRETI
GLOBOKirS FRIENDLY SERVICE
na 1075 E. 185. St., cor. Chapman Ave.
Pri tej priložnosti
smatramo za svojo prijetno dolžnost, da se vsem našim odjemalcem toplo zahvalimo za vso njihovo dolgoletno naklonjenost in prijateljstvo ter želimo VSEM
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
JOHN J. GLOBOKAR, lastnik
V BLAG SPOMIN
DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA TER STAREGA OČETA
LOUIS CIMPERMAN
ki je zaspal v Gospodu povsem pripravljen za vstop v večnost dne 22. marca 1949
Truplo Tvoje zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš. Tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči.
Dom je prazen 'in otožen, ker Te več med nami ni.
Tvoji žalujoči:
JOSEPHINE CIMPERMAN, soproga LOUIS CIMPERMAN JR., sin JOSEPHINE, ROSE in DOROTHY, hčere SNAHA in ZETJE	VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, Ohio, 22. marca 1961.
/ SLADKO ŽIVLJENJE Slika predstavlja del najnovejše rimske ženske in moške športne noše.