Poštnina plačana t gotovini.
Leto XIII., štev. 223
Ljubljana, sobota 24« septembra I932
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: LJubljana Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 ln 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Naročnina znaša mesečno Um 25._,
za inozemstvo Din 40__.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 tn 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon St. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ul. 8. Tel. St. lflO.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tartfu.
Sestanek sveta DN
Na dnevnem redu so bila zgolj brezpomembna poročila — Gospodarska kriza se čuti tudi pri financah Društva narodov
2eneva, 23. septembra. č. Svet Društva narodov se je dopoldne pod predsedstvom irskega ministrskega predsednika De Vale-re sestal k svojemu 68. zasedanju. Ker so bila na dnevnem redu prve seje samo vprašanja. ki niso posebne važnosti, kakor poročilo o opiju, o duševnem sodelovanju in o suženjstvu, je bila glavna pozornost po svečena predsedniku De Valeri, ki ga ie svoječasno obsodilo na smrt sodišče države, katere predstavnik jo sedel danes na njegovi levi strani, namreč ang-leški zuna-ndi minister Simon. V krogih angleške delegacije so spremljali predsedovanje De Vaiere z dokaj deljenimi občutki.
Svet Društva narodov je imel najprej tajno sejo, na kateri je generalni tajnik sir Erick Drummond poročal o finančnem položaju uprave Društva narodov. Pritoževal se je, da prihajajo prispevki posameznih držav, članic Društva narodov, zelo neredno, kar zelo nepo vo-ljno vpiti v a na finančni položaj te najvažnejše mednarodne ustanove.
Takoj nato je sledila javna seja, ki jo je otvoril predsednik De Valera z govorom v spomin te dni umrlega komisarja Društva narodov v Gdansku, grofa Gramine. Prisotni so poslušali njegov govor stoje, nakar je bila seja v znak žalosti za 5 minut prekinjena. ,
Po zopetni otvoritvi seje se je italijanski delegat zahvalil za žalno manifestacijo, nakar je s>!edilo poročilo nemškega zunanjega ministra Neuratha o delu gospodarskega odbora Društva narodov. Poročilo r a glasa, da za sedaj še mi mogoče ugotoviti znatnejšega izboljšanja položaja v mednarodni trgovini, vendar pa se že kažejo razni znaki izboljšanja, kfi jasno kažejo, kako zelo je potrebno čim tesnejše mednarodno sodelovanje za uspešno borbo pro-t: gospodarski depresiji. To se vidi tudi po rezultatih konference v Stresi, pa tudi iz optimističnega pričakovanja svetovne gospodarske konference.
Izven dnevnega reda je svet Društva narodov razpravlja! o sporu med Bolivijo in Paragvajem. Dosedanji predsednik sveta Društva narodov Louis Matos (Guate-rrtala) je v zvezi s tem poročal o svojih dosedanjih posredovanjih in opozarjal na poziv 19 ameriških republik, naj bi se spor
rešil na miren način. Naprosil je svet Društva narodov, naj podpre to stremljenje in to sporoči omenjenim državam
Španski delegat Madariaga se Je zavzemal za konkretnejše sklepe, opozarjajoč na odgovornost Društva narodov na podlagi čl. 10. in 11. statuta Društva narodov. Po njegovem mnenju naj bi svet Društva narodov imenoval posebnega poročevalca ali pa tričlanski odbor, ki naj bi se podrobno bavil s tem sporom. Predsednik De Valera je pristal na to, da bo svet Društva narodov v primernem trenutku postopal po pobudi Madariage.
Svet Društva narodov je nato brez debate sprejel poročilo ju go slovenskega zunanjega ministra Boška Jeftiča, o delu komisije za opij in poročilo zastopnika Italije o ratifkiaciji in podpisu opijske konvencije.
Francoski delegat Paul Boncour Je poročal o delu komisije za mednarodno sodelovanje, ki je bilo prav tako sprejeto soglasno. Svet Društva narodov je nato izrazi J še svoj e zadoščenje nad delom odbora za moralno razorožitev in odbora za proučevanje o reformi vzgoje na Kitajskem. Naposled je sklenil, da pride jutri na dnevni red zahteva japonske vlade po odgoditvi razprave o Lvttonovem poročilu. Seja Je bila potem zaključena in bo prihodnja Jutri ob 11. dopoldne.
Ženeva. 23. sept. AA. Japonski zastopnik Nagoaka je Paul Boncourju obrazložil vzro ke, zakaj Japonska želi, da bi svet DN odložil debato o Lyttonovem poročilu za nekaj tednov.
Ženeva. 23. septembra. A A. V dobro poučenih krogih zagotavljajo, da so brez vsake podlage vesti, da bi bila Francija spremenila svoje stališče nasproti Japonski v mandžurskem vprašanju.
Nevvvork. 23. septembra. AA. >NewVork Times« pravi, da ie bil namen misije senatorja Reeda v Londonu in Parizu sondiranje terena pri francoski in angleški vladi glede njunega stališča v mandžurskem vprašanju. List smatra, da je senator dobil vtis, da so simpatije obeh vlad bolj na strani Japonske
Budimpešta, 23. septembra, s. Na zfcoro varaj u Društva narodov bo Madžarsko zastopal general kavalerije Tanc-čos, ki je danes odpotoval v Ženevr
Grof Bethlen odločujoča sila
Po Izjavah grofa Bethlena bo madžarska vladna kriza kmalu rešena Avdijenca Bethlena pri Horthyju
moža, ki bo šel namesto njega po konstanj v žerjavico. Madažrska stoji ne samo pred važnimi znuanje-političnimi dogodki, kakor so novo mednarodno posojilo, reševanje agrarne krize in vpraša na je moratorija za stare dolgove, marveč tudi pred kritičnim notranje-političnimi zadevami, ki izvirajo iz vse večje opozicije širokih ljudskih slojev v zvezd s splošno agrarno reformo in v zvezi z vedno odločnejšo zahtevo po agrarni reformi. Zdi se, da se hoče grof Bethlen rešiti neposredne odgovornosti za rešitev teh vprašanj, dasi ni nobenega dvoma, da bo bodoča vlada sestavljena tako, kakor bo želel in predlagal grof Bethlen.
Budimpešta, 23. sept. g. Kljub prvotnim dispozicijam se vršijo sedaj pogajanja za pospes.no rešitev krize. Popoldne je bil pri državnem upravniku sprejet v enoumi av-dijenci grof Bethlen. Po avdijenci je izjavil na vprašanje novinarjev, ali bo prevzel sestavo vlade, da še v nobeni smeri ni padla odločitev. Predložil je državnemu upravniku splošen predlog. Ali bo še enkrat sprejet od državnega upravnika, ne ve. Po grofu Bethlenu je državni uipravnitk sprejel še predsednika obeh zbornic. Prihodnje avdi-jence so določene šele za ponedeljek.
Budimpešta, 23. septembra, č. Vladna kriza je po svojem razvoju dala zopet n°v dokaz, da je na Madžarskem edino odločujoči činitelj grof Bethilen, ki je, kakor znano, v najtesnejših stikih z bivšo avstrijsko cesarico Žito. Njegov odstop po 10 letnem predsedovanju madžarski vladi je bil, kakor se vse bolj kaže, samo dogovorjena igra. Za kulisami je tudi ves čas predsedovanja grofa Karolyaja odločeval sam, kar se je jasno pokazalo baš sedaj po odstopu Karolvijeve vlade. 128 poslancev stranke edinstva je zastopalo njegovo politiko, dočim je bil grof Karolvi odvisen od neznatne skupine 28 poslancev. Sprva se je zdelo, da se bo kriza zaradi grozečega razkola glavne vladne skupine, stranke edinstva, zelo zavlekla, že danes pa je jasno, da bo bodoča vlada zopet sestavljena po volji grofa Bethlena. Grof Bethlen, ki se je včeraj vrnil 6 svojih posestev v Budimpešto, je imel skor vso noč trajajočo konferenco z vodstvom stranke. Davi je izjavil novinarjem, da bo kriza kmalu rešena. Njegova napoved se bo, kakor vse kaže. uresničila. Grof Bethlen je bil popoldne v dolgi avdijenci pri državnem upravitelju Horthvju. Gre samo še zato, ali bo grof Bethlen sam prevzel sestavo nove vlade, ali pa bo zopet p°stavil slamnatega
Sporazum med indskimi voditelji
Delegati indskih nacionalistov so se sporazumeli z nedotakljivimi — Sporazum je Gandhi odobril in bo prenehal stradati, ko bo nanj pristal
tudi Macdonald
da je del prebivalstva postal »nedotakljiv«.
London, 23. septembra. AA. Po vesteh iz Poone so se ind&ki delegati in voditelji »nedotakljivih« sporazumeli glede statuta »nedotakljivih«. Gandhi je sporazum odobril, vendar pa hoče plakati, da pristane nanj tudi Macdonald, nakar bi šeJe prenehal s postom.
VPRAŠANJE RAZDOLŽITVE KMETOV
Važna izjava ministra za kmetijstvo - Izpremenitev kratkoročnih posojil v dolgoročna, znižanje obrestne mere, poravnava za preza-
dolžene kmete
Beograd, 23. septembra p. Najaktualnejši problem, o katerem se razpravlja ne samo v vseh gospodarskih, marveč tudi v vseh parlamentarnih krogih, je gotovo problem kmečkih dolgov. Kakor znano, poteče dne 11. novembra rok sedaj veljavnega začasnega zakona o zaščiti kmetov. Poleg blagodejnih posledic. ki jih je imel ta zakon v pogledu zaščite kmetov, pa so se pri izvajanju zakona v praksi pojavile tudi prav neugodne posledice. Dočim je zakon na eni strani preprečil prisilno prodajo zadolženih kmečkih posestev in s tem propadanje kmečkega gospodarstva, pa je na drustrani zelo neugodno vnlival na kreditne razrvere v državi. V težaven položaj so orišli posebno trgovci in obrtniki na deSeli. ker so kmetje, sklicujoč se na določbe zakona, ustavili plačila svojih dolgov na račun dobavljenih živali in raznih drugih potrebščin. Pa tudi mnogi denarni zavodi so prišli v stiske. Ni čuda, da se zato vsepovsod polaga največja važnost na to. ka>o se bo to vprašanje reševalo dalje. Ob priliki sprejetja sedaj veljavnega zakona o zaščiti krneti ie bilo izrecno nagla-šeno. da predstavlja ta zakon samo pro-vizorij za šest mesecev. Med tem časom nai bi se vpra^nje ra^^lžj+ve kmetov podobno proučilo, obrali točni podatki o višini kmečkih d^l^rov in v?*5 pofrpb-no gradivo, pogrebno za natančnejšo proučitev tega, za naše celokupno narodno Gospodarstvo ži**l teniško važne-sra problema. Po v"°j državi se je vršilo že nešteto konferenc, zborovanj in
posvetovanj, na katerih se je razpravljalo o tem vprašanju.
Iz stališč, ki so jih zavzele posamezne stanovske organizacije poedinih panog našega gospodarstva, se da izločiti dvoje glavnih točk: 1. Da se mora najti način, kako pomagati kmetu, da ne propade zaradi dolgov, in 2. da se zakon o zaščiti kmetov v sedanji obliki ne more več podaljšati. S tem pa se pojavlja vprašanje, kako naj se reši ta problem. Predlogi, ki prihajajo z raznih strani, so tako različni, da je težko najti neko srednjo, za vso državo primerno linijo. Saj so tudi gospodarske prilike v pogledu kmetijstva v posameznih pokrajinah zelo različne, vrhu tega pa so tudi kreditni odnošaji docela različni.
Z velikim zanimanjem je zaradi tega vsa javnost sprejela izjave, ki jih je podal minister za kmetijstvo g. Juraj De-metrovič snoči na banketu Udruženja jugoslovenskih agronomov, ki imajo sedaj svoj kongres v Beogradu. Gospod minister se je v svojem nagovoru na banketu v nizu problemov našega poljedelstva dotaknil tudi vprašanja razdol-žitve kmetov in napovedal, da se bo re-ševanie tega problema gibalo v okviru naslednjih temeljnih načel:
1. Kratkoročna posojila naj bi se iz-premenila v dolgoročna, ki bi se odplačala v maniših obrokih v daljši dobi let. S tem bi bilo pomagano že veliki večini kmetov, ki jih tarejo baš kratkoročna posojila, ki Tih sedaj zaradi nazadovanja cen kmečkih proizvodov ne morejo odplačati tako, kakor so jih zamislili ta-
krat, ko so posojila najeli, bodisi za razne investicije, bodisi za nabavo plemenske živine, nabavo poljedelskih strojev itd.
2.	Sorazmerno naj bi se znižala obrestna mera. Vprašanje obrestne mere je sploh eno izmed poglavitnih vprašanj našega narodnega gospodarstva. Seveda se bo moralo vprašanje znižanja obrestne mere reševati generalno, ne samo za poljedelske, marveč tudi za vse ostale kredite.
3.	Prezadolženim kmetom, to je onim, katerih dolg presega 60 odstotkov vrednosti njihovega celokupnega premoženja, naj bi se omogočila poravnava na enak način, kakor velja to za trgovino, obrt in industrijo. Na ta način bi se najpravičneje doseglo znižanje kmet-skih dolgov in rešil problem prezadol-ženosti. Po podatkih, ki so dosedaj na razpolago, bo takih primerov le malo, ker kažejo statistike, da naš kmet v splošnem ni prezadolžen.
4.	Izvedla naj bi se organizacija kmetijskih zbornic, ki ne bi smele biti izrazito stanovske organizacije, marveč v prvi vrsti instrument za pravilno zastopstvo interesov našega kmetijstva.
To je prva avtoritativna izjava o problemu kmečkih dolgov, ki kaže, da se merodajni krogi intenzivno bavijo s tem problemom. Vsekakor bo to eno izmed prvih in glavnih vprašanj, ki se bo z njim bavilo Narodno predstavništvo na svojem jesenskem zasedanju, ki se bo pričelo v začetku prihodnjega meseca.
Hitlerjeva stranka se krha
Snovanje dirjflentskih skupin narodnih socialistov - Pa-pen pride pred parlamentarni nadzorstveni odbor
Poona, 23. septembra. AA. Minilo je že 70 ur, odkar se Gandhi posti. Na njegovem obrazu se opaža utrujenost in oči so vdrte. Kljub temu pa ima še toliko energije, da narekuje mnogoštevilna pisma in sprejema obiskovalce. Zdravniki so mu sve.tovaH, naj le malo govori, da bo dovolj pri močeh za bližajočo se konferenc0.
Gandhi je danes sprejel več voditeljev »nedotakljivih«, kri se zavzemajo za mešane volitve. Med njimi je bil tudi Pand it Malavva, ki je po razgovoru izjavil, da pride lahko do sporazuma že danes.
Voditelji »nedotakljivih« 6o Gandhi j« pooblastili, da sme skleniti v njihovem imenu čim boljši sporazum z glavnim voditeljem »nedotakljivih« Ambedkarjem, ki je za ločena vohuna okrožja. Na drogi strani je Gandhi izdal komunike, s katerim poziva prebivalstvo, naj »e vzdržii gladovnih stavk, ki so jih nekateri hoteli izvršiti v simpatiji do njega. Dobil je namreč ve? pisem in brzojavk, v katerih so mu Indi javliali, da bodo tudi oni r>o njegovem zoledu stopili v gladovno stavko. Gandhi jih prosi, naj to opuste. pač pa nai naiši vse store, kar je v njihovi moči, da odpravijo predsodke, ka so privedli do tega,
Neuspehi ruske petletke
Riga, 23. septembra. AA. Uradni statistični poatki sovjetske vlade ne morejo več prikriti, da petletni načrt ni obrodil tistih sadov, ki jih je vlada pričakovala. Posebno slabo se je obnesla eksploatacija premoga in produkciia težke industrije, ki kaže ne samo nižje številke, kakor jih je določal načrt, nego celo nižje od produkcije v I. 1931-Da vlada nekoliko oživi ugaslo navdušenje ljudstva, nameravajo sovjetski delegati in največje moskovske tovarne s pretvezo, da proslave v oktobru obletnico revolucije, izdati plamteč poziv na delavstvo, naj podvoji svojo napore. Sovjetska vlada se zateče k takim pozivom vselej, kadar se pojavijo velike težave.
Berlin, 23. septembra A A. Trositi deželni zbor je sprejel s 156 glasovi proti 84 glasovom sklep, na podlagi katerega morajo pruski uradniki spoštovati in hraniti ustavo, dokler jo spoštuje in brani tudi flada. Pri glasovanju se je 45 eentrumašev ab-sentiralo. Ironija tega sklepa je v tem, da de ž njim odloženo vprašanje razpusta deželnega zbora.
V	več nemških krajih so se ustanovile disidentske skupine narodne socialistične stranke. Tako je n. pr. v Berlinu nastala nemška delavska socialistična stranka, v Hamburgu rasistično socialistično gibanje za osvoboditev Nemčije, v Oldenburgu pa nemška opozicijska revolucionarna stranka svobode. Kakor poročajo, se podobne stranke ustanavljajo tudi na Barvarskem.
Glede na številčno moč hitlerjevske stranke seveda ne gre pripisovati tem lokalnim disidentskim tvorbam prevelikega pomena. V nemških političnih krogih vidijo v tem ipojavu predvsem znak trenutnega valovanja javnega mnenja, ne izključujejo ■pa možnosti, da b.i tako gibanje s čaisom moglo omajati trdno zgradbo narodne socialistične stranke.
V	enakem smislu komentirajo tu«li izpre-membo, do kateire je prišlo v gospodarskem odseku Hitlerjeve stranke. Dr. Wagnerja, ki je doslej užival velik ugled v stranki, }e čisto nepričakovano zamenjal Pfunck, ki je znan zagovornik proti kapitalistične stroje.
Berlin, 23. septembra. 9. Pruski deželni zbor je danes sprejel na rodno-socialistični in sličen komunistični predlog o prekrvitvi kazni političnih jetnikov. Nadalje je b"l sprejet komunistični predlog o amnestiji, narodno-socialistični predlog o ukinitvi zasilne odredbe o posebnih sodiščih in nem-ško-nacijonalni predlog o dodelitvi teror-skih dejanj rednim sodiščem namesto posebnim.
Berlin, 23. septembra. AA. Na včerajšnji
sej,i odbora za zaščito parlamentarnih pravic, k.i razpravlja o sporu med državnim kancelarjem Papenom in predsednikom raz-puščenega julijskega državnega zbora Goe-ringom, je prišlo do komičnega incidenta. Kakor znano, je predsednik tega odbora, socialistični poslanec Loebe, bivši dolgoletni predsednik državnega zbora, že pred nekaj dnevi predlagal, naj bi se kot nepristranska priča na seji odbora predvajala gramofonska plošča, na kateri so v kritičnem trenutku razpusta parlamenta iposnell diskusijo med državnim kancelarčem in predsednikom Goeringom.
Na včerajšnji seji so to res polzkusiM, ko pa je plošča začela teči, se je začul samo strašen ropot in vikanje, semtertja tudi smeh, nikjer pa ni bilo sledu o kancelarje-vem alj predsednikovem glasu. Predsednik je zato odredil, naj se plošča ustavi, nato pa je sredi splošnega smeha izjjavil: glavna priča nas je pustila na cedilu! Zdi se, da se bomo mor aR namesto tega mehaničnega svedoka zadovoljiti z živimi pričami.<
Državni kancelar Papesn je poslal izjavo, da je pripravljen priti pred odbor, dodal pa je, da smatra, da bo imela seja odbora samo čisto akademski pravniški pomen.
Berlin, 23. septembra, s. Nadzorstveni odbor državnega zbora je danes odposlal vabila državnemu kancelar ju, zunanjemu ministru, notranjemu ministru in državnemu tajniku kancelarjevega urada, da bodo pričali v preiskavi o dogodkih na se in državnega zbora dne 12. septembra. Ali se bo vlada odzvala povabilu, se ni znano.
Vratislava, 23. septembra AA. Oblast je razpustila republikanski >Reichsbamner« v Ohlau-u v šlez-iji. Odlok pruskega državnega komisartja navaja kot razlog za razpust krvave incidente, ki so se vršili 10. julija t 1.
Mussolini o zbližan ju s Francijo
Mussolini se zavzema za sporazum s Francijo, napoti pa mu je poleg drugega tudi jadransko vprašanje
Pari«. 23. septembra, g. Radikalno - soci-jalistični list »Remibliaue« objavlja razgovor svojega posebnega poročevalca z italijanskim ministrskim predsednikom Mnsso-Iinijem. ki ie izrazil svoje veselje, ker ga je posetil levičarski novinar. Po mnenju Mns-solinija morajo ljudje levice najbolj razumeti fašizem, dočim so ljudje desnice v splošnem konserva tivn i in reakcijonarni. Fašizem ni niti konservativen, niti reakci-jonaren.
Glede francosko - italijanskih odnošajev je izjavil Mussolini, da po njegovem mnenju ne obstojajo nerešljiva vprašanja med Francijo in Italijo. Jadransko vprašanje je sicer zelo važna zadeva, toda franeosko-ju-goslovenska zveza gotovo ni pospešila odnošajev med Francijo in Italijo. V dveh velikih vprašanjih pa se moreta Francija in Italija sporazumeti. Vedno 9mo, je naglašal Mussolini, zahtevali zvezo med reparacij-skim vprašanjem in vprašanjem dolgov: da. celo več, zahtevali smo njuno izločitev iz mednarodnih problemov in njuno ukinitev, kar odgovarja francoski tezi.
O razorožitvenem vprašanju je dejal Mus-Bolini: Ako se hoče preprečiti zopetna ob-
orožitev Nemčije, obstoji samo ena rešitev, konkretno znižanje oborožitve. Versailleska mirovna pogodba je nemško razorožitev določila kot pripravo za splošno razorožitev. Mussolini je nato nadalieval: V Franciji ne smejo gotovih iziav italijanskih državnikov tako ostro obsojati. Zrakoplovni minister je nedavno govoril zelo ostro proti Franciji, vendar pa je pri tem imel v mislih obrambo svojega zrakoplovnega brodovja.
Dr. Vrancič predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani
B*«gra<i, 23. septembra, p. Nj. Vel, kralj na predlos ministra pravde podpisal lika«, g katerim je imenovan m predsednika višjega deželnega sodišča ▼ Ljubljani gosp. rtr. Ivan Vranrič. apelacijski sodnik višjega deželnega sodišča v LJubljani
je
Izpremembe v nemški diplomaciji
Berlin, 23. septembra. AA. Predsednik nemške republike Hfindemiburg je imenoval bivšega pariškega poslanika v. Hoscha za poslanika v Londorau, Rolanda Kosterja za poslanika v Parizra m v. Hassla za poslanika v Rimu. Bivši poslamk v Rimu v. Schu-bert je postavljen na razpoloženje.
Rim, 23. septembra. AA Doznava se, da je italijanska vlada odobrila imenovanje v. Hassla za nemškega poslanika v Rimu in nasledn%a v. Sdhuberta.
Finančna pooblastila romunske vlade
Bukarešta, 23. septembra, g. Rumtmski senat je včeraj odobril celo vrsto finančnih pooblastil za romunsko viado, po katerih more vlada z enostavnim sklepom izvesti črtanje v državnem proračunu. Poleg tega je senat sprejel dodatni predlog, ki pooblašča vlado, da more državnim nameščencem izplačati njihove plače sorazmerno s fabtičnim stanjem v državni blagajni. To pomeni nadaljnje znižanje plač državnih uradnikov, ker ne razpolaga državna blagajna več kot s 50 odstotki preHminiran;h dohodkov. Ta dodatni predlog mora sprejeti še poslanska zbornica. Časopisje živahno komentira to vprašanje. »Adeverul« ie določno proti dodatnemu predlogu ter imenuje finančno politiko vdade finančno diktaturo.
Vojna v Južni Ameriki
Asunclcm, 23. sept. AA. Vojno ministrstvo je izdalo komunike, po katerem sp paragvajske čete spet zavzel« utrdbo Fal-con.
Buenos Aire23. sept. AA. Iz Astme iona poročajo, da bo paragvajska vlada objavila noto o svojem stališču napram ženevskemu protokolu z dne 2. oktobra 1924. na katerega se sklicuje Bolivija, češ, da ga je Paragvaj kršil. Paragvajska vlada bo v prvi vrsti zahtevala varnost m jamstvo, da ne bo po demobilizacijd napadena.
Amerika za ohranitev zlatega standarda
Washington, 23. septembra. AA. Čuje se, da bo ameriška vlada na svetovni gospodarski konferenci zahtevala ohranitev zlatega standarda in skušala doseči revalorizacijo srebra, vendar pa Zedinjene države ne bodo vztrajale na uvedbi bimetalizma, pač pa na tem, da se zvišaio cene sirovin, ki so glavni pogoj za povratek blagostanja.
Vladna kriza na Švedskem
Stoebholm, 23 septembra. AA. Ti d«, organ socialističnega voditelja Hanssona. ki je dobil mandat za sestavo nove Jved6ke vlade, pravi: Položaj je tak. da je treba najprej preizkusiti, kako bi se dala ustaviti sccijalietična vlada s takim program, da bi se ji zagotovila podpora ljudske stranke. f*e bi taka rešitev ne bila izvedljiva, bi orišla v poštev sestava vlade, ki bi jo tvorila «0-cijalistična stranka sama brez parlamentarne podpore dragih strank.
Slomškov državniški akt
Da smo Slovenci v zgodovini stoletij ©hranili vsaj svoje današnje število in obranili toliko svoje zemlje, moglo bi se imenovati naravnost čudež v zgodovini narodov. Vse, karkoli je možno, da ovira razvoj naroda, se je nagromadilo proti nam. Lahko se pred celim svetom ponašamo s svojo žilavostjo in notranjo silo, ki je bila sicer dolgo, dolgo latentna, katera nas je pa vendar ohranila žive. Svoje lastne državnosti nismo imeli, tudi nismo imeli svojerodnega plemstva. Bili smo narod kmetov, ki je sicer morda produciral posamezne meščane, ni pa dal našega meščanstva. Problem razvoja .meščanstva kot političnega činitelja se bo moral obravnavati posebej. To vse so vprašanja, ki se avtorju, pečajočemu se s palitično-sociološkimi problemi, naravnost vsiljujejo.
Slovenski kmečki narod je bil naravnost z zvezanimi rokami izročen tujim oblastnikom, ki so odločali o njegovi usodi- Ne govorimo danes o dobi graščakov in patrimonialne gosposke. Takrat je bil Jkmet tlačan, odvisen ne le gospodarsko, ampak tudi osebno. »Sveta pomlad«, kakor so imenovali idealisti leto 1848, je sicer prinesla nekaj oddiha. Toda to se ie komaj poznalo. Revolucija tega historičnega leta nas je našla nepripravljene, kakor do zdaj še sploh vsaka revolucija. Zato nam ni prinesla bistvenih sprememb. Na mesto graščakov so nastopili državni uradi, ki pa so nam v ta-kozvani ustavni dobi koncem šestdesetih let naivno nadvlado nemške gosposke nadomestili z zavestno germanizacijo, kakor je prej ni bilo.
Težave za naš razvoj v narodno-poli-tičnem oziru so ostale tudi v tej dobi. Ostali smo razkosani na posamezna upravna telesa, dežele, ki so v šestdesetih letih od avstrijskih državniških ideologov dobile naziv »historično-političnih individualitet«. Tem tvorbam, ostankom iz predmarčne dobe, se je prilagodila avstrijska ustava in uprava. Realni efekt 7,a Slovence je bil, da smo ostali razdeljeni na štiri »kronovine«, Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorje. O mejnikih, s katerimi nas je obdaril duali-zem, niti ne govorimo. Da teh mejnikov ni bilo, bi se bili Jugosloveni v Avstriji tekom stoletij najbrž zlili s Hrvati v eno mogočno celoto.
Toda razkosanje po deželnih mejah še ni bilo vse. Po tej razdelitvi je dobila vsaj Kranjska svoj teritorij, ki je bil sicer prvotno nemški vladan, ki pa je imel možnost za nacijonalni razvoj. Slovenci na periferiji pa so bili brez moči. V deželnih zborih se niso mogli uveljaviti, državni uradi pa so bili itak samonemški. Saj je država še v mnogo poznejših časih glede sodišč potvorila ustavni izraz »v deželi običajen jezik« v »deželi pri sodiščih običajen jezik«. In nemški jezik je gospodaril dalje, prav do neslavne smrti Avstrije.
Vpliv državnih in deželno-avtonomnih uradov pa še ne bi bil utemeljil smrtne nevarnosti za narodno zavednost našega kmečkega ljudstva. Uradi niso segali pregloboko v narodovo dušo. Obvladala sta pa dušo cerkev in šola, obe instituciji, ki sta po naravi sami najbolj orga-nično zvezani z najširšimi narodnimi plastmi, v prvi vrsti z narodovim naraščajem.
Resnična vladarica duš je bila cerkev, kajti ona ni imela na skrbi samo bogoslužja, ki je bistveno vplivalo na življenjsko smer kmečkega ljudstva. Cerkev je imela do avstrijske šolske reforme 1. 1868 tudi v absolutni oblasti osnovno šolstvo.
V tem pogledu pa je bilo za Slovence usodno, da so bili izven Kranjske in Primorja razdeljeni na tri škofije: lavan-tinsko (labudsko), krško (celovško) in sekovsko (graško). Ta razdelitev je bila še hujša in usodnejša, nego deželna. Kreka škofija je obsegala Koroško brez velikovskega okrožja, sekovska je segala v živo meso štajerskih Slovencev, daleč preko Drave na jug, lavantinska pa je bila mešana. V njo je spadalo celo veli-kovško okrožje skoro do Wolfsberga, srednještajerski okraj Sv. Florjana in celo celjsko okrožje. To je bilo stanje po jožefinski razmejitvi škofij leta 1804.
Posledica te cerkvene razdelitve je bila, da je bilo osnovno šolstvo na štajerskem izven celjskega okrožja popolnoma nemški usmerjeno. — To je bilo čisto naravno. Slovenske bogoslovnice izven Ljubljane takrat sploh ni bilo, štajerski duhovniki so se šolali v Gradcu, koroški pa v jezuitski bogoslovnici v Celovcu. Slomšek sam se je zavedal, da niso bili niti vsi duhovniki slovenskega rodu sposobni zmoliti običajnih, narodnemu jeziku v cerkvi pripuščenih molitev. Še slabše je bilo s krščanskim naukom ali celo s pridigovanjem. Slomšek je že kot spi-ritual v Celovcu (1829—1838) skušal odpraviti ta nedostatek in je prostovoljno poučeval teologe v slovenščini in v slovenski retoriki. Saj je že svojčas kot bo-goslovec širil znanje slovenskega jezika in ljubezen do njega med svojimi tovariši.
Da se Slomškovo delo pravo oceni, je treba vedno poudarjati, da so se ti po-četki njegovega dela vršili v avstrijski predmarčni dobi, pred začetkom narodnostnega gibanja celo v Ljubljani in na Kranjskem.
Ko je postal Anton Martin Slomšek škof, — na lavantinski stolici pri Sv. Andražu, drugi škof slovenskega rodu — je kot eden prvih nacionalnih voditeljev takoj spoznal rakrano cerkvene razdelitve. Pridobil je za svoje mišljenje svojega cerkvenega predstojnika, zagrebškega nadškofa Tarnoczy-ja, ki je bil po rodu Slovak in ni imel smisla za germa-nizatorične tendence. Slomšek je takoj od 1. 1846, ko je nastopil svoje Škofijsko
dostojanstvo, mislil, kako bi uredil bo-goslužno in šolsko vprašanje svoje domovine, Spodnje štajerske. Vedel je, da brez žrtev ne pojde. Iz nove škofije je moral izpustiti slovenske Korošce. Toda to je bilo manjše zlo. Gradec je bil absolutno nemški centrum, Koroška pa je bila takrat manj nemška dežela, vsaj v južnovzhodnem delu. Celovec je bil še vedno eden od kulturnih središč slovenskega naroda.
Slomšek je bil pač štajersko dete in mu je pred vsem bila pri srcu nacionalna eksistenca štajerskih rojakov. Vedel je, da je na štajerskem treba rešiti mnogo več, kajti graška škofija je obsegala skoro polovico slovenske Štajerske z Mariborom in Ptujem.
Nad dve sto tisoč Slovencev je bilo v nemški sekovski oblasti. Morali so moliti Boga v tujem jeziku in so osnovne šolske nauke morali sprejemati v nemščini.
Od dobe po Slomšku dosežene nove škofijske razmejitve dalje pa je bil slovenski značaj Spodnje Štajerske zagotovljen. Ko je prišla po odpovedi kon-kordata in po izdanju avstrijskih šolskih zakonov javno šolstvo pod posvetni in seveda nemški vpliv, je bila slovenska podlaga za osnovno šolstvo že tako trdna in ustaljena, da ni bilo več mogoče misliti na kako spremembo.
Severno mejo lavantinske škofije se je Slomšku posrečilo potegniti približno v oni črti, ki tvori danes našo severno državno mejo. Ni se mu pa posrečilo doseči vsega, kar bi bil rad. Sekovski škof in avstrijska vlada sta vztrajala na zahtevi, da bodi meja lavantinske škofije ista kakor ona mariborskega upravnega okrožja. Slomšek se je dolgo pogHal, da bi se inkorporirale v njegovo škofijo vsaj še one župnije graškega okrožja _ enajst po številu —, ki so imele
pretežno sio^ensko prebivalstvo in kjer je bilo tedaj potrebno bogoslužje vsaj deloma v slovenskem jeziku. Moral pa je popustiti nepremagljivemu odporu vlade in graškega škofa, ker bi bil sicer spravil v nevarnost celo svoje delo. Privolil je tedaj začasno v gubernij-sko mejo mariborskega okrožja, toda z izrecnim pridržkom, da to stori »pro in-terim«. Hotel je doseči kasneje in postopoma, kar mu ni uspelo na prvi mah. Toda posrečilo se je to le glede čisto slovenske župnije Marija Snežna. Gradec ni popustil, Slomškovi nasledniki pa tudi niso pritiskali. Okoli 30.000 slovenskih duš je ostalo pod nemško škofiio in ti Slovenci so ostali tudi po razpadu Avstrije izven mej naše domovine.
Enaka usoda bi bila brez dvoma zadela tudi one naše kraje, ki so bili do 1. 1859. v sekovski škofiji, ako jih ne bi bilo rešilo velikopotezno Slomškovo delo.
Zato bo Slomškovo ime po pravici sijalo v prvi vrsti onih velikih in zaslužnih mož. ki so ohranili naš narod in mu pripravili pot v lastno državnost. Njegovega državniškega čina se zato s posebno hvaležnostjo spominjamo danes, ob 70-letniei njegove smrti
Proces proti dr. Jovanoviču in tovarišem
Beograd, 23. sept. p. Proces proti dr. Dragoljubu Jovanoviču in tovarišem pred državnim sodiščem z-a zaščito države se bliža zaključku. Na današnji razpravi ie bilo dOKazno po®topamje (kon-Ca.no. Ker so bili včeraj zaslišani že vsi obtoženci in ipre-čitsne iznovedi rasnih, med preiskavo zaslišanih prič, de sledilo danes samo še čitanje sodnih. spisov, nanašajočih se na osebne podatke obtožencev.
Takoj nato je dobil besedo držaivni tožilec dr. čadrov, ki je v dališem govoril utemeljeval obtožbo in n9-glaišal, da je krivda obtožencev dokazana z njihovim lastnim •priznanjem. Obtoženci so se pri svoji agitacija posluževali žive in tiskane besede, huj-skali k nasilju in s tem ogrožali javni mir in red v državi. »Iz zaplenjenih letakov in brošur se vidi, da so se pri tem deloma posluževal} celo komunističnih gesel. Početje obtožencev rje v popolnem nasrvrotju z zakonskimi odredbami in z ustavo. V brošurah se dela propaganda za spremembo državne ureditve v nasprotju z osnovnim duhom ustave. Vsi obtoženci so šli za tem, da bi pri drugih ustvarili razpoloženje za izpremembo razmer v držav; na način, 'kakor so si ga oni želelo in zamisli,H. Letaki in brošure so brez znanstvene objektivnosti na katero so se nekateri obtoženci sklicevali v svojih zagovorih. Ob koncu svolega govora je držaivni tožilec nnrediagal, n-a<1 «e obtoženci kaznuiiejo (po zakonu v smislu predlogov obtožnice.
Dr. Braigutin Janftovdč, honorarni! prot. beograjske univerze, iki zagovarja glavnega obtoženca dr. Dragoliuba Jovanoviča, je predvsem naglašal, da obtoženec n,i imel nikakih zlohotnih namenov. Obširno je govoril o znanstvenem delovanju dr. Jovanoviča. citiral min eni a raznih pravnikov in naglašal, da obtoženec pod federativno ureditvijo države ni smatral politične in dr-žaivnopravne federacije, marveč samo decentralizacijo unitarlzma. Pri utemeljevanju te svoje trditve se je branitelj skliceval na brošure, ki jih Je izdal obtoženec, češ, da je že iz njih razvidno, da ni mislil na nasilno preureditev države. Težil je le za evolucijo, ne pa za revolucijo. Zaradi tega naj se ga ne sodi po členu 1 In 3 zakona o zaščiti države, marveč na/J se mu omogoči nadaljevanje njegovega znanstvenega dela s tem, da ga sodišče oprosti vsake krivde in kazni.
Po govoru dr. Jankovlča Je bila razprava zaključena ln se bo nadaljevala Jutri dopoldne. Jutri bodo govoriti zagovorniki ostalih obtožencev, tako da bo najbrže proces že jutri končan.
Otroška paraliza v Nemčiji
Kuttbus, 23. sept. AA. Ker se Je tu pojavilo več primerov infantllne paralize, je oiblast zaprla vse ljudske šole t Kottbueu.
»Proučujmo Dalmacijo!«
Kdor misli, da se italijanski iredentizem, ki gre predvsem za odcepitvijo naše Dalmacije od nase narodne države, goji samo v zadiarskem listu »Littorio Dalmatico« in
f<!esi'lu vojnih prostovoljcev »Volonta d'
talia«, je v zmoti. Danes ni več italijanskega lista, ki bi ne zabeleževal napredovanja ire>dentističnega pokreta in prav po-eebno se bavijo z iredentistično propagando manjši provincijaln.i listi. Da je propaganda najintenzivnejša ob jadranski obali, 'je pač razumljivo samo po sebi. Tako je n. pr. pescarski list »L* Adriatico« te dni abij&vil pod gornjim nasiovom članek, s čigar vsebino je res treba seznanit^ našo javnost, da bo bolje umcla, kako hoče italijanski iredentizem raršfriti in poglobiti svojo propagando na Škodo naše države.
V uvodu toži član k ar, da se v Italiji vse premalo de'a za »daVnatinsko stvar« in da se mora zlasti mlajši rod, ki se ne spominja nekdanjih »junaških« b°jev za ita-lijanstvo DaVnacije. lotiti z vso vnemo proučevanja Dalmacije in dalmatinskega vprašanja. To je tembolj potrebno.^ ko »z braVkostjo prisostvujemo propagandi, ki se vodi onstran julijske meje, v kraljevini treh glav in sedmerih jezikov. V Beogradu obstoji kolosalna naprava, ki neprestano trosi tiskovine po vojašnicah, šolali, delavnicah, dasi se to ne dogaja tudii na drugi strani moje. V tem gradivu, ki je vse ena sama žalitev za našo domovino in vse ena sama psovka za našo vojsko, se dela tudi zagrizena, mrzka propaganda za jugos'o-venski Trst, jugoslovensko G-orico. jugoslovensko Sočo ...«	_
Te i7misljotine dn pretiravan-:« naj bi pač podžgala italijansko mladino, da bi se z večjo vnemo posvečala iredcrrtizmu, in zato tudi pravi čl«nikar: »Vse to so težke stvari. Da bi zapirali cči. bi bilo strahopetno. Mladini je treba dalmatinske zavesti, trdne, čiste, ki naj z navdušenjem zveže prepričanje!« Nato pa navaja celo vrsto iredentrstf&rh del in spisov, ki naj jih 5ita italijanska mladina. Čita naj dela proslulega tržaškega ponarejevalca zgodovine Attiilija Tam ara o Julijska Krajini in podtmavski Evropi, Luigi Federzonijevo »Dalrnaciio. ki pričakuje«, in Piero Fos-ca-rijevo »Rešimo Dalmacijo!«, D ona ta San-miniatellija. Giovarnija Giuriatija. Enrica Corradinijia. Atfe,s«mdra Dudana. Arriga Solni ja. Oskarja Randija (Randic). Pari-sovo, Molmentijevo in Venturijevo »Dalmacijo v spomenikih«. In naj ne pozabijo spisov dalmatinskih iredentistov, polnih vere :n boli. od Arturja Co'anttija do Er-oosana Salvi-ja, ki si je vzel življenje v žalosti zaradi rapallske izdaje, od Roberta Ghiglianovicha pa do Giorgia P i tac ca, današnjega tržaškega župana. Predvsem pa naj ne pozabijo d' Annunzijevega »P>isma Dalmatineem«. ki mora biti evangelij vsem, ki ljubijo zapuščeno Dalmacijo.
Ti bi bili potemtakem glavni Tre d en ti-stični propagandisti. katerih snrse mora nroučvti vsak italijanski om'adinec. Olon-kariu pa to še ni dovolj in zato meni, da se mora »dalmatinska literatura še vsestransko izpopolniti, ker so tudi že nekatera med navedenim5 del kolikortolnko zasta.re-la. ali pa so bila pihana v hitri ci za tedanjo potrebo. In buduje se elankar. da ee-d-mii čas, ko vendar- »fašizem strem! za obrembo Dalmacije in zgodovinskih pravic ki jih ima nanjo Italija.« ni dal niti ene<Ja dela. ki bi bil izraz zopet vstale »dalmatinske duše«. Clankarju se z-di to naravnost anahronistieno in še tembolj. Ces, ko se onstran meje še vedno vrši zagrizena nropaganda proti italijanstvu Da!m«cye.
»Dalmacija nas pričakuje. Ncnu. bridki poziv v letu lft32. ri nič manj živ. iamo površen opazovalec bi mogel zanikati Italiji njen politični interes, da vzdržuje mOc-no jadransko politiko, predvsem pa b.i samo brezčutno srce moglo odbiti od usode Italije kar na?odločnejše Italijane v Sp i-tu in šibeniku!«
Želja pe«carskega iredentiste se ie menda že izpolnila, vsaj deloma. V »\ aic-nti d' Italia« ee namreč oglaša nova iredenti-sfčna publikacija Alessandra Melchiorija: »S H. S., pmoagandiisti-čna publikacija, posvečena tistim,' ki jih je Italija rešila na a%ansk,i obali, kr.mor jih je vrgla avstrijska vojska, ki jih je uničila.« Iredentistic-na omladina dobi ta pamflet za 2 lin, m naj ji tekneL Z ostalimi vred!
Vpad bolgarskih komitov
Beograd. 23. sept. AA. Bansik* uprava v Skopim poroča, da so 22. seotembra ob 2Z. uri bolgarski komitaši skušali prekoračiti našo mejo pri Momim Kamnu, Omerju in Crveni Kiselici v carevoselskem srezu. Na-5i framičarji so bolgarske fcomitaše prepo-dilf nazaj na Bolgarsko. Bolgarske komitase so pri povratsku branili bolgarski granicarji.
Poljski dar našim športnikom
Beograd, 23. sept A A. Predsednik poljske republike Ignjat Moscicki je poklonil ministrstvu za telesno vzgojo ocliitek spomenika poiljsikega kralja Si£mun<k III, ki stoji pred palačo predsednika republike v Varšavi, kot nagrado zmagovalcu v državnih nogometnih tekmah, ki se bodo vršile med Poljsko in Jugoslavijo. Poslanik polj-sike republike na našem dvoru g. Sch\varz-burg Giinther bo izročil odlitek v varstvo Jugoslovanskemu nogometnemu savezu. Predaja se bo izvršila 27. t. m. ob 17. na svečan način v prostorih poljskega poslaništva in v navzočnosti dr. Kraljeviča, ministra za telesno vzgojo, delegata zunanjega ministrstva im upravnega odbora Jugoslovenskega nogometnega saveza ter zastopnikov drugih športnih društev.
Mednarodna železniška konferenca
Beograd, 23. septembra AA. Od 8. do I?, t. m. se bo vršMa v Bruslju mednarodna železniška Konferenca za določitev voznih redov in direktnih vlako-v v mednarodnem prometu. Na konferenci bo govora tudi o vprašanju vlakov, ki vežejo Jugoslavijo t Inozemstvom, in dfMTrtn*h vagonih, ki vozijo med Jugoslavijo in drugimi državami. Našo železniško upravo bodo med drugam! zastoipalj Mila® Jojič, načelnik strogega oddelka gen. direkcije, Lazar Miio3ev.it, načelnik prometnega oddelka gen. dir., tn M. Jovanovič, šef odseka za vozne rede gen, direkcije drž. železnic.
Odlikovanje
Beograd, 23. sept. p. S kraljevim ukazom de na predlog ministra za socialno politiko ln narodno zdravje odlilkcvam % redom sv. Save V. stopnje g. LJudevit Komar, učitelj nr Ponikvi, srez šmarje pri Jelžah.
Letalsko čudo nad Riimo
Letalo brez pilota drvelo 60 km daleč - Junaška rešitev mladega jugoslovenskega letalca
Beograd, 23. septembra, p. Dogodek, kakor jih zgodovina letalstva gotovo le malo beleži, se .ie odigral včeraj v Vojvodini. Nad Rumo se je okrog 9. zjutraj pojavil dvokrovnik, ki je izvajal neverjetno drzne akrobacije. Spuščal in dvigal ter vrtel se je na vse načine, tako da so Ljudje s strahom opazovali, kdaj bo telebni! na tla aH pa zad-el ob streho kake hiše. Skoro pol •ure se je letalo produciralo nad mestom in vse je občudovalo drznega letalca, dokler •letalo ni izginilo v daljavi v smeri proti 'Budižanovcu. Tam pa je letalo nenadno •treščilo na tla. Hip nato je sledila eksplozija bencinskega tamka in predno so ljudje prihiteli blizu, je bilo letalo že v pLamenih in je popolnoma zgorelo. Zaman pa so ljudje iskali pod ruševinami truplo pilota. Kljub vestnemu raziskovanju niso mogli najti prav nobenih ostankov, kar je seveda zagon etko še povečalo. Nesrečo so takoj javili pristojnim oblastem in šele tedaj se je uganka razjasnila.
Poveljstvo letalskega polka v Novem Sadu ie izdalo komunike, da se je včeraj ob 6. zHitraj dvignil z vojaškim letalom tipa Breguet XIX kaplar-d^jak, gojenec letalske šole, Jovan Vukčevič k poletu, da napravi prvi letalski izpit. Ko se je dvignil v višino 800 m. je zašel v brezzračni prostor in 'e-
talo je začelo rapidno padati. Med padanjem je Vukčevič zdrknil s sedeža, vendar pa se je krčevito oprijel oboda m skuša! s primernim manevriranjem zaustaviti padanje letala. Posrečilo se mu je sicer, da je vzravnal krmila za polet navzgor, toda zaradi strahovitega sunka ga je pri tem vrglo s tako silo. da se Se utrgal pas. s katerim je bil privezan k sedežu. Padel je iz letala in s strahovito naglico drvel proti zemlji. Posrečilo pa se mu je odpreti padalo, tako da je srečno pristal na polju v bližini Starega Futoga. Z novosadskega letališča so takoj opazili nesrečo. Na povelje podpolkovnika Zivkoviča se je takoj dvignilo dvoje letal, da bi zasledovali ubež-ni aeroplan. ki je med tem brez vodstva drvel dalje. Ker je motor deloval dalje z nezmanjšano brzino, in so bila krmila postavljena za strm polet navzgor, se je začelo letalo v zraku preobračati. Delalo je velikanske kroge in izgledalo je. kakor da gre za najsmelejše akrobacije. Celfh 60 km daleč je drvelo letalo brez vodistva, dokler se ni slednjič z vso silo z2.'-&te'o na zemljo in razbilo. Baš ta dolgotrajni polet brez vodstva je vzbudil veliko pozornost letalskih strokovnjakov in je sedaj predmet vsestranskega proučevanja.
Požlgaiae v neveljski obetu!
V poldrugem mesecu tretji požig — Včeraj je zgorel velik kozolec
v Vrhpoljsli
.Icmrdk, 23. septembra
Poročali smo že o zagonetnem pežaru v Nevljah pri Kamniku, kjer je 1. avgusta o polnoči pogorela s senom napolnjena lesena šupa na travniku posestnika g. inž. Prašnikarja. Po vseh ugotovitvah je bilo jasne, da je bal požar podtaknjen. V začetku septembra je nastal v Nevljah zopet požar, in sicer v gospodarskem poslopju posestnika Klemena. Tudi v tem primeru so sumili, da je požar zanetila zlobna roka. Danes pa je požar uničil velik kozolec posestniku g. Novaku na Vrhpoljah, cbčina Nevlje. Ogenj je nastal okrog pol 4. zjutraj pod kozolcem dvojnikom in je z veliko naglico objel vso stavbo z 18 štan-ti. V kozolcu je bilo okrog 15 000 kg sen3 in detelje. Prvi je opazil ogenj g. škcfic iz rvoje sobe, ki je komaj 20 korakov oddaljena od kozolca. Ko je pritekel k ognju, je bil plamen še čisto neznaten in se je dvigal iz voza, ki je naložen s slamo stal ped kozolcem. Ljudem, ki so hitro prihiteli na kraj požara, se ni posrečilo zadušiti ognja, ki je razpihovan od vetra pričel sveje uničevalno delo.
Od velike vročine so p->ka!e šipe v oknih
ca bližnji fekofičevi hiši in veter je dvigal cele oblake isker. K sreči je pihala sapa proč od hiš, da se pežar ni mogel razširiti na bližnja poslopja. Nikaka požrtvovalnost neveljskih in kamniških gasilcev b» tu ničesar ne izdala, ker je ogenj divjal z veliko silo in širil naravnost peklensko vročino, da se nihče ni mogel približati ognju niti na petnajst korakev.
V pol ure je z opeko krit kozolec dvojnik z 18 štanti pogorel do tal. Poleg tega pa 5*o zgoreli še: dva voza, gospodarsko crodje, semenska detelja in okrog 200 butar, ki so bile zložene, ob kozolcu, tako da je škode gotevo okrog 70.000 Dta, zavarovalnina pa je le malenkostna.
Kdo je brezvestni požigalec, ki ima ▼ poldrugem mesecu na vesti že tri požare, je zagonetka. Ljudje so splošno v strahu za svoje zgradbe. Zanimivo pri tem je. da si skrivnostni požigalec vedno izbere gospodarsko poslopje, ki hitro gori in da mnogo ognja. Orožniki so odkrili važno sled, ki drži od kczolca preko ajde do struge bližnjega jarka. Ni dvoma, da je požigalec po zlobnem dejanju zbežal preko njive proti gozdu.
Smrt otroka v mlinskem potoku
šoštani. 23. 6eptembna-
V četrtek je zadela rodbino mesarja in avtomobilskega podjetnika g. Josipa Koz-levearja huda nesreča ki je zahtevala življenje edinega sinčka, dveletnega Andra. Mlinski potok k Zapušekovcmu mlinu in žagi teče mimo javnega perišča za Kozlev-oarjevim dvoriščem, kjer držijo vanj ka-menite stopnice., od tam dalje pa je struga spdjana pod kegljiščem in poslopjem hotela »Jugoslavije« in dalje pod cesto do mlina Proti pol 13. uri je bilo, ko so Koz-levčarjevi pogrešili svojega sinčka, ki je kakih pet minut poprej še bil na domačem dvorišču. V veliki skrbi so začeli iskati svojega ljubljenega Andra.
Ker se je pred leti že primerilo, da je padel neki otrok v strugo in potem ob grabljah pred mlinom obtičal, se je napotil Kozlevčarjev vajenec Novak tia iskat pogrešanega gospodarjevega sinčka. Njegova slutnja se je na žalost izkazala za Osnovano: našel je otroka na dnu struge pred g rablja mi. Brž je zanesel dečka domov, odkoder so takoj poslali po zdravniško pomoč. Dasi je bila ta takoj nri rokah, se ni posrečilo v utonljenem otroku zbuditi življenje. keT se je Andro že preselil med nebeške krilatce.
Nesrečni otrok je moral v trenutku, ko je bit sem na dvorišču, zaiti k strugi, kjer je po nesrečnem naključju padel v vodo in utoml.
Zone! iustifikaciia v Parizu
Pariz, ?3. septembra. AA. Davi so izvršili smrtno obsodbo nad Abelom Baranguerjem, ki ie 14. februaria ubil svojega gospodar ia in nato skušal ubiti še niegovo ženo. Ba-raneer ie svoj zločin poplačal zelo pogumno. Ko so se davi odprla vrata njegove ce, je skočil z ležišča in ?e obrnil k drž-tv-nemu tožilcu: »Svečanost se bo torei danes izvršila. No. sai sem to pričakoval. Reči vam moram, da me ie življenje izmodrilo- Drugače pa sem imel tudi svoie dobre strani. Hotel bi, da bom poslednji zločinec, ki ea boste giljotinirali, toda na žalost sem nrepričan, da prideio za menoi še drugi.« Baranguer je nato popolnoma mirno napisal dve pismi, eno svoji ženi, drugo pa materi. Polom ie popil dva kozarčka ruma in ?e obrnil k du-hovniku. ki ie medtem nrišel. da ga izpove in pripravi na smrt. ter rekel: »Nekat«n pravilo, da Boga ni. iaz pa mislim, da ga bom že čez nekaj minut videl.«
Sklicanje balkanske konference
Bukarešta, 23. sept. g. Zdi se, da je balkanska konferenca, ki bi se morala vršiti od 17. do 23. oktobra v Bukarešti, ogrožena. Iz Sofije prihajajo poročila, po katerih odklanja Bolgarija udeležbo na konferenci, ker se niso izvedli sklepi, sprejeti na lanski konferenci v Sofiji. Takrat so sklenili, da bodo balkanske države ukrenila korake za sklicanje konference o ureditvi manjšinskega vprašanja. Manjšinsko vprašanje pa sedaj sploh ni na dnevnem redu. Kljub odklonilnemu stališču Bolgarije pa unajo v Rum unij i, da se bo balkanska konferenca vendarle vršila. Rumunski odbor ie že razposlal povabila na konferenco. Na dnevnem redu so v glavnem naslednje točke: vprašanje balkanskega pakta, vprašanje medsebojnih kulturnih odno&ajev med balkanskimi narodi in druga kulturna vprašanja.
Finančna sanacija v Švici
Curih, 23. sept. g. Finančni minister je pri razpravi o 10% znižanju pokojnin napovedal obširno sanacijo švicarskih financ. Švica more izbirati le med deflacijo ali Inflacijo. Na zlati pariteti švicarskega franka se ne sme ničesar Izpremeniti. Za obnovo gospodarstva in odnravo proračunske?« primanjkljaja 100 milijonov švicarskih frankov bo (potrebno splošno znižanje cen ln plač. Poleg tega bodo državni izdatki znižani ter uveden davek >krlze«.
Senzacija v teniškem soortu
Berlin, 23. septembra AA. Pri teikmova-rtju za svetovno prvenstvo poklicnih teniških tgračev im učiteljev je francoski učitelj Pla« zmaga! nad Tildmom. nekdani'm mnogoletnim amaterskim svetovnim prvakom, r dreh setth 7:5, 8:6.
Potres
Esograd. 23. septembra. AA. Včeraj 72. septembra so zabeležili aparati na TaŠ-maidanu začetek dokaj hudega potresa ob 20.27.24 v daljavi 110 km od Beograda.
Maksimalni porrfik tal v Beograda je bil ob 20.27^9 in je znašal 5 mikronov s periodo 0.4 sek. Kone>c potresa je bi? ob ?j.29. Potres je uvedlo močno bobnenje. Napravil ni nikake škode.
Olajšave za izvoz na Češkoslovaško
Beograd, 23. sap t. AA. Prometno ministrstvo opozarja prevoznike, da je finančno ministrstvo češkoslovaške republike objavilo v češkoslovaškem uri dnem listu št. 1S4 z dne 10 ivgusta seznam blaga, za čigar uvoz na češkoslovaško niso potrebna nika-ka dokazila.
Akrobacije brezposelnega na stolpu zagrebške katedrale
Zagreb, 23. sept. n. Okrog 3. popoldne je splezal na stolp zagrebške katedrale brezposelni kleparski pomočnik Vladimir Kovač, ki je pred dnevi prišel v Zagreb iskat dela. Na vrhu križa jo na stolpu izvajal razne smele akrobacije, tako da se je zbralo na ulici pred katedralo vse polno ljudi in ie imela policija mnogo posla, da je vzdrževala red in omogočila promet. Ko je Kovač stopil na tla, ga je policija aretira"^ Na policiji je Izpovedal, da se je odločil za to nevarno reklamo zaradi tega, da bt zbudil pozornost in morda na ta način prišel do dela.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved za dan«?:
Zmerno toplo, porast oblačnosti, poslabšanje vremena verjetno. — Siti.nrija včerajj-šnjeg« dne: Severni del Atlantika pokriva ozek pas barometrskejra maksima. ki prodira preko Alp in A pen i nov v Južno Evropo. Ostali del kontinenta prekriva po večini ba-rometrska deprr«iia z raznimi centri. Pritisk ie narasel neznatno samo v Primorju. drugod oa fe padel za 0.1 do 5 mm. Temperature so lokalno narasle samo v nekaterih zapadnih kraiih. v splošnem pa so padle za 1 do 7 stonini. naiboli v Sloveniji.
Dunajska vremenska napoved za soboto; Večinoma neiasno, od časa do časa deževno, nekoliko hladneje.
Blagoslovitev zastave rosika „1
Dubrovnik, 22. septemora.
Preteklo nedeljo je bila na svečan način p<« več en a zastava naše nove vojne piornarice »Dubrovnika«. Kr. brod »Dubrovnik«, prvi razarač naše vojne morna-jr ce je bil zgrajen pri Yarrowu v Glasgovvu. ,Že na poiskušrai vožnji 14. maja letos Je pokazal mnogo odličnih svojstev.
Zastava je dar mesta Dubrovnika. Žo 0»*odaj v jutru se je cnažalo veselo razpoloženje in ob 8. je bila zbrana velika ^množica ljudi na Pilah. Odtod je povorka .krenila v Gre ž, kjer je na Novi obali bil privezan ^onos našega Jadrana, kr. brod
DubrovniK. Ko je vojna glasba odigrala »Triglavsko koračnico«, je mostni načelnik g. dr. Mrče Mičič z lepim govorom pozdravil i>abrovčane, naglasi! njihovo delovanje v pogledu pomorstva iz davnin, ter se zahvalil g. Vasicu, poveljniku podmorske eska-drile in kraljevemu odposlancu, nakar je izročil zastavo poveljniku »Dubrovnika«. Najprej je zastavo posvetil na pravoslavni način prota Božidar Mitrovič in nato don NSko Čevanovič. Posvečen i u je prisostvovala nepregledna -.rrnožica iz Dubrovnika in okolice ter mnoge ugledne osebnosti.
Danes se sestanejo zdravniki vse Jugoslavije k svojemu XIV. kongresu v Vmjač-k Banji. Trajal bo do torka. To je prvič, <4a se vrši zdravniški kongres v zdravilišču kar posebno poživlja že itak veliko zamiranje za delo kongresa, ki je v veliki meri posvečen balneologirji. Iz programa posnemamo, da se na.si zdravniki v polni meri zavedajo važnosti zdravljenja z mineralnimi vodarni ter so zato posvetili tej panogi medicinske vede vso pozornost. Zelo T&zveseljivo za nas Slovence je dejstvo.
gledi na zdravljenje revmatizrna v zvezi z zdravljenjem istega v kopališčih. Dr. Alba-la David, Vmjci: Opazke pri zdravljenju i vmjačfco mineralno vodo.
Razen navedenih jc prijavljeno tudi večje število prostih tem naslednjih predavateljev: dr. Nenadovič Laza, dr. Ris-tič Laza, dr. Radojevlč Steva, dr. Smokvina Milana, dr. Hudak Milan, dr. Lalič Joso, dr. Palic Olga, dr. Popovič Miloš, dr. Albala David
Stanovske teme obravnavajo gospodje: prof. dr. Zalokar Alojz, Ljubljana, dr. Bo-
Del parka v Vrnjački Banji z novim kopališčem
da med imeni predavalcev nahajamo tudi znana imena naših strokovnjakov. Prijavljene so naslednje tema:
Dr. Mihajlovič Čeda, minister v pokoju. Beograd: O zdravniški politiki. Dr. Nena-dovič Laza. docent iz Beograda: O značaju pitja mineralne vode v splošnem. Dr. N»-nadevic Laza: Pitje mineralne vode pri žolčnem kamnu in O dinamičnem nadraže-iiju v kopeli CO-». Dt. Toma Milic, Vrnjci: Terapijs-ka vrednost zdravilnih vmjačkih vod. Dr. Živadinovič Dragu t ki:, Vrnjci: Hladna vmjaoka voda pri cbalalkhiasi.si. Dr. Arnovljevič Mirko, Vmjci: Vpliv -vrnjačke mineralne vode na metabolizera natrijevih kloridov. Dr. Kolterer Franc, Rogaška Slatina: O zdravljenju našega naroda v kopališčih in teraipijska vrednost kopališč v dravski banovini. Dr. Gosfcuškf Ri>ta. Vrnjci: Dodatek k proučevanju povečanega krvnega pritiska. Dr. Bazala Vladimir, asistent univerze, Zagreb: Baleneo-t-erapija v ginekologiji. Dr. Ris ti č Lazar, asistent univerze. Beograd: Balneoterapija tuberkuloz«. Dr. Vild, Novi Sad: Novi po-
gič Grga, dr. Naiumovtič Nikola. Posebej se bodo obravnavale tudi stanovske in znanstvene teme društva jugosl o venskih psihiatrov, katero ima 26. t. m. ob 15. svoj redni občni zboT. Za časa kongresa se bodo vršile ločeno tudi konference in občni zbori naslednjih zdravniških organizacij: L'druženje občinskih zdravnikov kraljevine Jugoslavije, Jugoslovensko zdravniško društvo za duševno higijeno, Jugoslovensko društvo bolniških zdravnikov itd.
Ker je vrnjačka okolica zelo bogata na zgodovinskih znamenitostih in nacionalnih spomenikih srednjega in novega veka, priredi društva »Putuik« večje število izletov v bližnjo in daljin j o okolico. Kot najvažnejše navajamo: Sedmera vrata manastira Žica, kjer so bili kronani vsi srbski kralji; Studenico, kamor vodi pot po prelepi Ibar-ski dolini mimo razvalin slavnega gradu Magfliča, zakladnice zgodovinskih umetnosti srednjega veka; Ljubostinjo, zadužbino carice Milice: Lazarico, zadužbino carja •Lazarja pri Kruševcu in Zlatibor, najznamenitejše letovišče Srbije. Po kongresu pri-
redi »Putnik« dve veliki ekskurziji. Prvo:
po Južni Srbiji preko Kraljeva, kosovske Mitrovice, Prištine in Kosovega polja z obiskom Muratove grobnice, Manastir Grača-nico, Skoplje, naprej do Tetova, Ohridskega jezera, od kodeT se vrača čgz Bitolj, Prilep, Gradsko, obišče izkopanine v Sto-bih, na Veles in Beograd. Odhod iz V-rnjao-ke Banje 27. t m. ob 13. uri, povratek v Beograd 4 oktobra ob 6.55. — Druga ekskurzija gre skozi Črno goro do Jadranskega morja, z odhodom iz Vmjadke Banje 27. t. m. ob 13. Ta skupina se oddvoji v Kosovski Mitrovici in nadaljuje pot v Peč z izletom v Visoke Dečane z razgledanjem pečske pravoslavne patrijarhije, dalje preko Ča-kora, Andrejevice in Podgorice v Co tinje in od tod v KotOT. Hercegnovi, Dubrovnik, z izletom na Lokrum. odkoder se vrnejo preko Sarajeva v Beograd dne 5. oktobra ob 20.45. Za udeležence kongresa je preskrbljena četrtinska vožnja, polovična karta velja za brezplačni povratek.
Iz vsega tega posnemamo, da je vsakemu udeležencu dana možnost najracionalnejše izrabe časa. Po zaključenem napornem delu je preskrbljeno tudi za užitek in razvedrilo. Za sprejem gostov m organizacijo kongresa je sestavljen poseben odbor, v katerem je zastopano poleg upravnika kopališča in predsenika občine tudi večje število predstavnikov zdraviliških podjetij. Tehnično izvajanje celotnega programa Je pa poverjeno tamošnjeimu zastopništvu društva »Putnik«. Nakazila stanovanj se bodo vršila že med potjo v vlaku od Stalača, odnosno Kraljeva do Vmjačke Banje, da bodo tudi gostje, ki niso pravočasno najavili udeležbe, že pred prihodom v Vrn.jce obveščeni, kje je za nje rezervirano stanovanje.	L. G.
Sijajna veseloigra tisočerih komičnih zapletijajev, petja, razkošja in ljubezni
V glavnih vlogah
HERMAN TIIBUG RALPH AKTUR RGBERTS
Najnovejši Ufin zvočni tednik
Ob U %8 in %10 zvečer.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
• VI • • S •] •
iiska jubilej našega rojaka v Splitu
štiridesetletniico rniaaništva je praznoval •preteklo nedeljo umirovljeni župnik d on Jožo Košir, ki sedaj biva v Splitu. Župnik Jože Košir je iz vrste tistih slovenskih dušnih pastirjev, iki so morali leta 1923 zapustiti svoje verne evčice na Primorskem in v kršni Istri. Župnikoval je v Lazaretu pri Kopru. Pobegniti je moral pred divjaško tolpo in poiskati zavetja v Jugoslaviji. Za prvo silo se je tedaj zatekel k' sorodnikom na Dolenjsko, kmalu nato pa mu je podelil knezoškof dr. Anton Jeglič izpraznjeno mesto župnika v Radomljah pri Kamniku, kjer je izvrševal svečeniško dolžnost do decembra 1926. Ker pa se nikakor ni maral vmešavati v nobeno politiko, niti v cerkvi niti izven nje, je padel v nemilost ondot-nih pristašev SLS in nato tudi višjih cerkvenih krogov. Vsekakor pa so -pristaši napredne stranke ocenjevali njegovo stališče kot edino pravilno in pravično. Svoje spoštovanje so mn še posebno izrazili ob slovesu iz Radomlja in so ga tudi v časopisju ocenili kot vzornega dušnega pastirja. Župnik Košir je bil na to priznanje zelo ponosen.
Da se izogne vsaki nepriliki, se je bil odločil (prostovoljno zapustiti Radomlje in je 4. decembra 1926 odpotoval v solnčno Dalmacijo. Na periferiji sta ros lavnega Splita živi sedaj v mirnem idiličnem zatišju skromno, a zadovoljno življenje. Na tako tih in skromen način je tudi obhajal 401et-
nioo ima&rrSkega posvečen j a. Posebno ljubo mu je bilo, da so se odzvali njegovemu povabilu g. Ivan Vole, umirovljeni pomorski kapetan, brat kanonika v Ljubljani, Josip Blažič, trmnrovijeni pomorski kapetan, doma iz Podkorena na Gorenjskem, s svojo hčerko go. Ado Tančičevo ter slednjič pater gvardijan Ludovik iz kapucinskega samostana Poljšan, kjer dan Jožo Košir redno vsako jutro ob pol 7. mašuje.
Čeprav je slavljenec imel namen omejiti proslavo 40-letnice mašništva samo na najbližjo okolico, so vendar dospele mnoge čestitke od oddaljenih sorodnikov, prijateljev in znancev, pismeno, pa tudi brzojavno. Vsi, ki poznamo vrlega svečenika, mu v duhu krepko stiskamo desnico in mu želimo, da učaka ne samo še zlato, ampak tudi biserno mašo.
Vlom pri belem dnevu
Ptuj, 23. septembra.
Tatvine in vlomi se na deželi vedno bolj množijo, a je ljudstvo kljub temu tako neprevidno, da shranjuje gotovino doma. Tako je bilo v nedeljo pri posestniku Novaku Jožefu v Gornji Pristavi okoli 12. ure, ko se je gospodar sam s svojo ženo mudil v Ptuju po opravkih, vlomljeno v nezaklenjeno stanovanje, odkoder je vlomilec odnesel iz omare gotovine za 4500 dinarjev v samih stotakih.
Kritičnega dne se je nahajala doma le gospodin jina mati, Marija Markovičeva, ki je v bližini hiše pasla koze. Ko se je okoli 12. ure vrnila domov, je šla koze napajat, pri čemer so živali ušle v gozd. Pohitela je za njimi, a je pozabila zakleniti hišna vrata. Ko se je vračala iz gozda. Je videla, kako je neki moški smuknil iz hiše in jo ubral proti gozdu. Tskoj je poklicala na pomoč soseda Jurgca Martina. Oba sta nato sledila neznancu, a ga nista mogla več izslediti.
Tatvino je morala izvršiti kaka domača oseba, ki so ji razmere dobro znane. Novak je imel namreč denar skrit v omari pod ipapirjem, na katerem je bilo več škatelj. Ko je gospodar odšel z doma, je ključ od omare shranil v postelji. Tat je torej moral dobro vedeti, kje ima Novak denar in •kam shranjuje ključ od omare. Vlomilec ic gotovo okrog hiše prežal na ugodno priliko.
ODOL
ohranjuj ev
Zobe čiste, snežnoblesteče-
in ima slasten, \ . osvežujoč okus. f{
. J -i
Povratek pogrešanega pogorelca
Ptuj. 23. septembra.
Kakor je »Jutro« že poročalo, je Pernek Janez, posestnik iz Nove vasi pri Rogoznici v noči. ko mu je zgorela domačija, odšel neznano kam. Včeraj se je pa nenadno pojavil v Ptuju in se javil na orožniški postaji. Pernek ima dve veliki rani na levi roki v zapestju, prizadeti najbrže z nožem. Mož sicer trdi, da se je v roko vsekal in da je nato pobegnil v gozd, kjer da je padel v nezavest. V gozdu se je zadržal dva dni. Iziavil je tudi, da je v kleti sam izpustil 600 litrov vina in da je vrgel nekaj ženine obleke v og^nj. Nikakor" pa noče priznati, da bi sam zažgal gospodarsko poslopje. Kaže, da si je Pernek hotel sam končati življenje s tem. da si je hotel prerezati žile na roki, a se je med dejanjem najbrže skesal. Pernek je bil aretiran m odveden v sodne zapore. Zadeva se bo na sodišču natančneje razjasnila.
Grenčica Hunyadi Jan os je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo.
Strašen konec nesrečnega zakona
Žena je spečega moža ubila s sekiro in truplo zavlekla ob cesto
Ivanjkovci, 23. septembra.
Strašen konec je storil zakon, ki sta ga pred dobrim letom sklenila vdova Neža Erhartičeva in vdovec Tomaž Novak. oba stara že preko 40 let. Neža, rojena Cimer-lajtova. je izgubila prvega moža v vojni in je potem sama precej dobro gospodarila na malem posestvu v Streretinu v občini Runeč. Kot vdova se je sooznala s Tomažem Novakom iz Male Nedelje, ki je obiskoval nekdaj dve leti vinorejsko šolo, po vojni pa zašel med tihotapce in je bil zaradi tega parkrat tudi kaznovan. Pred dobrim letom sta se Neža in Tomaž poročila, a kmalu po poroki so se med njima začeli vedno hujši prepiri. Mož se je vdajal pijači, ni se dosti bregal za delo, življenje v nekdaj mirni mali kmečki domačiji je postajalo neznosno. Nežin sin iz prvega zakona, star 18 let, se je preselil k svojemu staremu očetu, na domu pa sta ostala mati in očem z otrokom, ki se je rodil še pred poroko.
Tomaž Novak je bil večkrat zdoma in tako je tudi te dni v Slovenskih Goricah obiskal neke sorodnike. Vrnil se je v
torek zvečer in se je blizu doma ustavil še pri svojem svaku, ki ga je pogostil z jabolčnikom. Od svaka se je Tomaž kmalu odpravil domov. V sredo zgodaj zjutraj pa je prišla Neža na orožniško postajo v Ivanjkoveih ter javila, da so ji moža ubi-li_ in da leži mrtev kakih 200 m daleč od hiše ob občinski cesti. Pripovedovala je, da je prejšnji večer prišel domov, pozneje pa je spet. kakor že večkrat, odšel, ne da bi povedal, kam je namenjen. Orožniki so se takoj -podali na označeno mesto, popoldne pa si je ogledala mrliča tudi sodna komisija. Orožniki ao se seveda podali tudi na dom umorjenega Novaka in tu jim je marsikaj vzbudilo sum, da je žena kriva njegove smrti. Žena je to naposled tudi priznala ter izpovedala, da je spečega moža z vso močjo z ostro sekiro udarila po glavi. To se je zgodilo okrog 22. Mrtvega moža je potem oblekla in izvlekla Iz hiše ob cesto, kjer so ga pozneje našli. O svojem strašnem dejanju je mimo pripovedovala, češ, da je morala do tega priti, ker ji je mož uničeval domačijo in ker pred njim tudi njeno življenje ni bilo več varno.
Noč v raju
Ljubljana, 23. septembra.
Premij era filma »Noč v raju« v Elitnem kinu Matici včeraj je bila dobro obiskana — znak, da so prijatelji in prijateljice filma zaslutili v tej prijazni filmski opereti mnogo prisrčnega razvedrila. Salve smeha, združene s prijetnim ugodjem, so pričale, da ta film ni razočaral občinstva.
Spl-osno priljubljena filmska zvezda Anny Ondra kakor vedno tudi v tem filmu s prirojeno ji prisrčnostjo privlačuje nase zanimanje kinematografskega občinstva od prve do zadnje scene. Njena vitka postava in njen obrazek, ki mu zna z mojstrsko rutino dati izraz naivne prisrčnosti, jo izredno vzrposo-bljata za vlogo preproste deklice - šivilje, ki po naključju zaide v višjo družbo. V tej višji družbi mora igrati vlogo enakega med enakimi, kar pripravlja nešteto majhnih neprili-k — njej namreč, a gledalcem zato obilo zabave. Razume se, da se v to živahno, lepo stvarco zagleda imlad, bogat kavalir, ki jo ima dolgo časa iza damo iz boljše družbe. Šivilja mu ljubezen vrača z vsem čarom mladostne ljubezni, a prav v tem jo peče laž, ki se mora
iprej ali slej razkrinkati. Sama se izpove, a tudi cn ji. »prizna«, da je le »šofer« in da se je tudi on vrinil v družbo pod imenom svojega gospodarja. Mlada šivilja je takoj (pripravljena zagovarjati pred gospodarjem svojega ljubčka »šoferja«. Prisrčna Je sce-ma, ko mladenka vsa zbegana stoji pred gosno-darjem, ki ima obraz skrit za časopisom. Nesrečnica ne ve. kaj bi prav za ,T>rav rekla Gospod je hud, a ko odmakne časopis, se izkaže, da njen šofer le ni šofer, nego res njen bogati kavalir. Kakšen je konec, zveste, če pojdete gledat film. Videli boste tudi, kako prisrčno presenečen obraz zna napraviti An-nv Ondra, kadar »doživi v igri nekaj nepričakovanega.
Film je -x>!n lepih glasbenih točk in razkošnih oblek, a tudi sicer opremljen z vsem luksuzom tako, kakor je potrebno za noč v raju. Da so tudi drugi igralci in igratlke. zlasti Hermann Thimig in Ralph Artur Roberts, storili vse za efektnost prisrčne operete, se samo ob sebi razume. Mnogo prizorov za smeh. nekaj romantike in ce! koš ljubezni obeležujejo ta film. ki bo v teh deževnih dneh vedril mlada in stara ljubljanska srca.
Smrt v Westfaliji
%l§imi*-
Janez Baloh — rudar — je umrL
*
V Zgomjem Tuhinju je ugledal svet To je bilo 27. avgusta 1878. leta. Tam nad Kamnikom, med planinami je doživljal svoja otroška leta. Kdo ve, koliko je bilo v njih grenkobe, bede otroka siromašnih kmečkih staršev. Kmalu je moral prijeti za poljsko orodje in se skloniti k zemlji, ji dati svoje mlade sile — da je dorasel v mladeniča in moža. — O, tista slovenska zemlja ga je naučila živeti, ga je naučila trpeti. In ko je mislil, da mu je življenje že vendarle steklo v mimo strugo, ko js hodi! od kmetije do kmetije, delal zdaj aa tem zdaj na onem polju, je spoznal, da
je tudi njemu treba iti v svet, da je tudi njemu iskati življenja drugod.
Tako se je zaril v zemljo, zapustil sonce in zadel ob orni kamen v rovih domačih rudnikov — tam v Zagorju, Hrastniku, Trbovljah — dokler tudi tam za vse ni bilo kruha dovolj.
Pot ga je vodila na sever. Sel je za tisoči svojih bratov, skozi avstrijske tovarne in rudnike zmirora dalje, dalje, dokler n! prišel v \Vestfalijo in se pogrezml v njeno rdečo prst.
Skozi vse to trpljenja polno življenje ga je spremljala njegova žena, stopila je v vrsto onih slovenskih žena — ki so šle v svet s svojimi možmi nosit križ slovenskega rodu.
Zdaj je sama.
•
Potekala so leta. Poteklo je deset, dvajset let. Od leta 1907. se je pogrezal v nemške jame, ril korak za korakom med neprestanim hruščem jamskih strojev, svedrov in dlet Marsikdaj je njegova kri oškropila to od bogastva kinečo ravno vvestfalsko zemljo, to zemljo, ki je požrla že tisoče naših sinov, to zemljo, ki hlepeče čaka, da pogoltne še živečih petdeset tisoč.
•
Pa se je utrgala nekega dne velika črna kepa m padla nanj. Ob soju medlih jamskih svetilk, v gostem prahu, med oglušujočim hruščem, je vzkliknil človek, padel in obležal.
Pred devetimi meseci se je zgodilo.
Ko se je prebudil, se je ugledal v veliki beli dvorani polni beli-h postelj. Na nogi je začutil ostro bolečino.
Bolnica.
Osem mesecev je ležal. Noga .ie bfla v nevarnosti. Potem pa je njegova močna narava premagala smrt. Ozdravel je. Im ...
Spet je moral y jamo. Starost je bila bli-
zu. A pokojnine si kljub vsemu trpljenju še ni bil zaslužil. Skrb za družino, za sebe —• in zakon sta tako velevala. Da dobiš pokojnino, da je tebi. rudar tu na nemškem severozapadu. preskrbljeno življenje zadnjih še živih let, moraš delati petindvajset let nepretrgoma in petdeset let moraš biti star. A če nisi star petdeset let, pa že nimaš oet in dvajset let dela, moraS d "lati še toliko let. da izpolniš petdeseto. Potem, potem se lahko oddahneš, potem lahko sediš pri svojem oknu, v svojem kotu, gledaš predse, premišljuješ s pipo v ustih, kako je bilo in kako je.
Janezu Baiohu ie bilo, ko je prišel iz bolnice, 53 let Ali v zapiskih še ni bilo zapisano, da je delal pet in dvajset let nepretrgoma v jami.
Šel je v jamo še trikrat.
Tretji dan mu ie nred črno, še ared nekaj trenutki življenje mu nudečo steno, počilo srce. Telo ni več moglo vzdržati napora.
*
15. septembra 1032. Nad mestom, nad vso pokrajino je svinčenosivo. težko jesensko nebo. Westfa1ija ima svoj nravi obraz. Zdaj pa zdaj T>rši dež, v lica bije neviden, hladen prah. Kmalu so mokra. Jutro je hladno. Ura bo kmalu osem. Ljudje hite na delo. v trgovine, v pisarne, v tovarne, v rudnike. Tu pa tam prihaja gruča mrkih, svetVvz.ročiih rudarjev z nočnega dela. Čudna slika v mestu, ki mu nd ne začetka ne konca, kjer so ceste kakor čebelnn panii. v katerih ni razločiti besede v kovinskem trušču vozil in si<*»alov, žvižganja lokomotiv in nerazumljive;}! vpitja prodajalcev sadja in zelenjave.
V koloniji, kjer je živel Janez Baloh, Je tiho. Pred hišo stoji že voz, na vozu je že krsta. Ljudje se zbirajo, čakajo duhovnika in pokojnikovih svojco»v in najbliž-
jih prijateljev, ki so v cerkvi pri maši za-dušnici.
Zbirajo se slovenska društva. Pokojnik je bil član slovenskega društva v Stoppen-bergu in njegov predsednik od ustanovitve. Polnih deset let je vodil Slovence v Stop-penbergu, deset let se bil za ohranitev slovenskega rodu — dokler ga smrt ni rešila vsega boja.
Z zastavami so prišla katoliška društva iz Buera, Karnapa i-n Gelsenkirchena. Poleg teli je bilo zastopanih še štirinajst slovenskih društev s člani in predsedniki. Zastopana je bila s svojim predsednikom gospodom Pavlom Bolho tudi Zveza Jugoslovanskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji, h kateri ie pripadalo tudi pokojnikovo društvo. Njegove zadnje poti pa se je udeležilo z zastavo tudi številno zastopstvo Nemške strokovne zveze. Od vseh strani so -prihajali njegovi tovariši, osiveli starci in krenki možje v črnih oblekah in cilindrih, kakor je tu običai. — In notem, ko se je pogreb pričel pomikati, b! človek mislil, da pokopujejo kakega visokega državnega dostojanstvenika.
Tako znajo le rudarji počastiti svojega tovariša in borca za boljšo bodočnost, tako so Slovenci s svojimi nemškimi tovariši prišli počastit svojega voditelja, ki svojega naroda ni pozabil ne en trenutek, ki mu je žrtvoval vse — in bil kliub vsemu delu za ohranitev slovenskega ljudstva v Westfaliji neupogljiv socijalni delavec, vselej v prvih vrstah, kadar je šlo za pravico bednega, izkoriščanega rudarja.
Pogreb se vije skozi dolgo rudarsko kolonijo. Na obeh straneh so majhne hiše rudarskih družin — vse v zelenju. Cesta je ozka — le pogreb more po njej. Na pločnikih ni množice, ni radovednosti. Tz hiš prihajajo ljudje, molče,' vse je tiho. Sli-
šati je le velika kolesa voza s krsto, ki tro ostri grušč. — Ta ali oni se prekriža. Mrko zro v pogreb starke, žene. dekleta, še bolj mrko starci, možje, fantje sami rudarji. Med temi mrkimi ljudmi pa stoje trume majhnih drobnih, bledih bitij. Otroci, koliko je otrok! A tudi iz njih ni glasu. *
Šest mož, z belimi rokavicami na rokah spušča krsto v grob. Nekdo ihti. Možje spuste na krsto rokavice. — Duhovnik moli. — Čez nekaj časa prične moliti vsa velika množica, ki je spremila pokojnika. In molitev je bolj pesem, zamolkla žalostna pesem.
Društva polagajo vence. Predsedniki govore. Spominjajo se njegovega življenja, njegovega velikega dela med svojimi v tujini.
Bil je predsednik, od naroda izbran, njegov voditelj. Slovenec, in borec ponižanih in razžaljenih.
Zadnji je spregovoril zastopnik Nemške strokovne zveze. »Bil si tudi naš!«; je dejal. »V imenu vsega proletarijata se ti klanjamo kakor sinovi tvojega naroda.« In zaključil je z besedami:
Ruhe sanft, Du wackerer Streiter!
Du hast ausgekam-pft,
Wir kampfen weiter!
Nato so se temu našemu človeku, ki slovenske matere nikoli ni pozabil, poklonile zastave s slovenskimi in nemškimi trakovi.
Tako je živel, umrl in bil pokopan Janez Baloh, rudar, predsednik stoppenber-ških Slovencev, borec ponižanih.
Rudolf Kresal.
Postani in ostani
£San Vodnikove dražbe f
Sijajna veseloigra tisočerih komičnih zapletijajev, petja, razkošja in ljubezni
HERMAN TIIBRG EALPH ARTUR RGBERTS
Najnovejši Ufin zvočni tednik
Ob %8 in 1410 zvečer.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
zu. A pokojnine si kljub vsemu trpljenju še ni bil zaslužil. Skrb za družino, za sebe —• in zakon sta tako velevala. Da dobiš pokojnino, da je tebi, rudar tu na nemškem severozapadu, preskrbljc.no življenje zadnjih še živih let, moraš delati petindvajset let nepretrgoma in petdeset let moraš biti star. A če nisi star petdeset let, pa že imaš oet in dvajset let dela, moraS d?lati še toliko let. da izpolniš petdeseto. Potem, potem se lahko oddahneš, potem lahko sediš pri svojem oknu, v svojem kotu, gledaš predse, premišljuješ s pipo v ustih, kako je bilo in kako je.
Janezu Baiohu ie bilo, ko je prišel iz bolnice, 53 let Ali v zapiskih še ni bilo zapisano, da je delal pet in dvajset let nepretrgoma v jami.
Sel je v jamo še trikrat.
Tretji dan mu ie nred črno, še gred nekaj trenutki življenje mu nudečo steno, počilo srce. Telo ni več moglo vzdržati napora.
15. septembra 1<>32. Nad mestom, nad vso pokrajino je svinčenosivo, težko jesensko nebo. Westfalija ima svoj nravi obraz. Zda i pa zdaj nrši dež, v lica bije neviden, hladen prah. Kmalu so mokra. Jutro je hladno. Ura bo kmalu osem. Ljudje hite ra delo. v trgovine, v pisarne, v tovarne, v rudnike. Tu na tam prihaja gruča mrkih, svetWroč5h rudarjev z nočnega dela. Čudna slika v mestu, ki mu ni ne začetka ne konca, kjer so ceste kakor čebelni panji, v katerih ni razločiti besede v kovinskem trušču vozil in si<*»alov, žvižganja lokomotiv in nerazumljive;*! vpitja prodajalcev sadja in zelenjave.
V koloniji, kjer je živel Janez Baloh, Je tiho. Pred hišo stoji že voz. na vozu je že krsta. Ljudje se zbirajo, čakajo duhovnika in pokojnikovih svojcorv in najbliž-
jih prijateljev, ki so v cerkvi pri maši za-dušnici.
Zb irajo se slovenska društva. Pokojnik je bil član slovenskega društva v Stoppen-bergu jm njegov predsednik od ustanovitve. Polnih deset let je vodil Slovence v Stop^ penbergu, deset let se bil za ohranitev slovenskega rodu — dokler ga smrt ni rešila vsega boja.
Z zastavami so prišla katoliška društva iz Buera, Karnapa in Gelsenkirchena. Poleg teh je bilo zastopanih še štirinajst slovenskih društev s člani in predsedniki. Zastopana je bila s svojim predsednikom gospodom Pavlom Bolho tudi Zveza Jugo-slovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji, h kateri ie pripadalo tudi pokojnikovo društvo. Njegove zadnje pot! pa se je udeležiilo z zastavo tudi številno zastopstvo Nemške strokovne zveze. Od vseh strani so .prihajali njegovi tovariši, osiveli starci in krepki možje v črnih oblekah in cilindrih, kakor je tu običaj. — Tn potem, ko se je pogreb pričel pomikati, bi človek mislil, da pokopujejo kakega visokega državnega dostojanstvenika.
Tako znajo le rudarji počastiti svojega tovariša in borca za boljšo bodočnost, tako so Slovenci s svojimi nemškimi tovariši prišli počastit svojega voditelja, ki svojega naroda ni pozabil ne en trenutek, ki mu je žrtvoval vse — in bil kljub vsemu delu za ohranitev slovenskega ljudstva v Westfa1iji neupogljiv socijalni delavec, vselej v prvih vrstah, kadar je šlo za pravico bednega, izkoriščanega rudarja. •
Pogreb se vije skozi dolgo rudarsko kolonijo. Na obeh straneh so majhne hiše rudarskih družin — vse v zelenju. Cesta je ozka — le pogreb more po njej. Na pločnikih ni množice, nI radovednosti. Iz hiš prihajajo ljudje, molče,' vse je tiho. Sli-
šati je le velika kolesa voza s krsto, ki tro ostri grušč. — Ta ali oni se prekriža. Mrko zro v pogreb starke, žene, dekleta, še bolj mrko starci, možje, fantje sami rudarji. Med temi mrkimi ljudmi pa stoje trume majhnih drobnih, bledih bitij. Otroci, koliko je otrok! A tudi iz njih ni glasu. »
Šest mož, z belimi rokavicami na rokah spušča krsto v grob. Nekdo ihti. Možje spuste na krsto rokavice. — Duhovnik moli. — Čez nekaj časa prične moliti vsa velika množica, ki je spremila pokojnika. In molitev je bolj pesem, zamolkla žalostna pesem.
Društva polagajo vence. Predsedniki govore. Spominjajo se njegovega življenla, njegovega velikega dela med svojimi v tujini.
Bil je predsednik, od naroda izbran, njegov voditelj. Slovenec, in borec ponižanih in razžaljenih.
Zadnji je spregovoril zastopnik Nemške strokovne zveze. »Bil si tudi naš!« je dejal. »V imenu vsega proletarijata se ti klanjamo kakor sinovi tvojega naroda.« In zaključil je z besedami:
Ruhe sanft, Du wackerer Streiter!
Du hast ausgekampft,
Wir kampfen weiter!
Nato so se temu našemu človeku, ki slovenske matere nikoli ni pozabil, poklonile zastave s slovenskimi in nemškimi trakovi
Tako je živel, umrl in bil pofkopan Janez Baloh, rudar, predsednik stoppenber-ških Slovencev, borec ponižanih.
Rudolf Kresal.
..................................
Postani in ostani
član Vodnikove dražbe f
Ivanjkovci, 23. septembra.
Strašen konec je storil zakon, ki sta ga pred dobrim letom sklenila vdova Neža Erhariičeva in vdovec Tomaž Novak, oba stara že preko 40 let. Neža, rojena Cimer-lajtova, je izgubila prvega moža v vojni in je potem sama precej dobro gospodarila na malem posestvu v Streretinu v občini Runeč. Kot vdova se je sooznala s Tomažem Novakom iz Male Nedelje, ki je obiskoval nekdaj dve leti vinorejsiko šolo, po vojni pa zašel med tihotapce in je bil zaradi tega parkrat tudi kaznovan. Pred dobrim letom sta se Neža Ln Tomaž poročila, 3 kmalu po poroki so se med njima začeli vedno hujši prepiri. Mož se je vdajal pijači, ni se dosti bregal za delo, življenje v nekdaj mirni malikmeoki domačiji je postajalo neznosno. Nežin sirn iz prvega zakona, star 18 let, se je preselil k svojemu staremu očetu, na domu pa sta ostala mati in očem z otrokom, ki se je rodil še pred poroko.
Tomaž Novak je bil večkrat zdoma in tako je tudi te dini v Slovenskih Goricah obiskal neke sorodnike. Vrnil se je v
Noč v raja
Ljubljana, 23. septembra.
Premijera filma »Noč v raju« v Elitnem kinu Matici včeraj je bila dobro obiskana — znak, da so prijatelji in prijateljice filma zaslutili v tej prijazni filmski opereti mnogo prisrčnega razvedrila. Salve smeha, združene s prijetnim ugodjem, so pričale, da ta film ni razočaral občinstva.
Splošno priljubljena filmska zvezda Anny Ondra kakor vedno tudi v tem filmu s prirojeno ji prisrčnostjo privlačuje nase zanimanje kinematografskega občinstva od prve do zadnje scene. Njena vitka postava in njen obrazek, ki mu zna z mojstrsko rutino dati izraz naivne prisrčnosti, jo izredno vzposobljata za vlogo preproste deklice - šivilje, ki po naključju zaide v višjo družbo. V tej višji družbi mora igrati vlogo enakega med enakimi, kar pripravlja nešteto majhnih neprilik — njej namreč, a gledalcem zato obilo zabave. Razume se, da se v to živahno, lepo stvarco zagleda imlad, bogat kavalir. ki jo ima dolgo časa pa damo iz boljše družbe. Šivilja mu ljubezen vrača z vsem čarom mladostne ljubezni, a prav v tem jo peče laž, ki se mora
torek zvečer in se je blizu doma ustavil še pri svojem svaku, ki ga je pogostil z 'jabolčnikom. Od svaka se je Tomaž kmalu odpravil domov. V sredo zgodaj zjutraj pa je prišla Neža na orožniško postajo v Ivanjkovcih ter javila, da so ji moža ubi-liJn da leži mrtev kakih 200 m daleč od hiše ob občinski cesti. Pripovedovala je, da je prejšnji večer prišel domov, pozneje pa je spet, kakoT že večkrat, odšel, ne da bi povedal, kam je namenjen. Orožniki so se takoj .podali na označeno mesto, popoldne pa si je ogledala mrliča tudi sodna komisija. Orožniki :->o se seveda podali tudi na dom umorjenega Novaka in tu jim je marsikaj vzbudilo sum, da je žena kriva njegove smrti. Žena je to naposled tudi priznala ter izpovedala, da je spečega moža z vso močjo z ostro sekiro udarila po glavi. To se je zgodilo okrog 22. Mrtvega moža je potem oblekla in izvlekla iz hiše ob cesto, kjer so ga pozneje našli. O svojem strašnem dejanju je mirno pripovedovala, češ, da je morala dr> tega priti, ker ji je mož uničeval domačijo in ker pred njim tudi njeno življenje ni bilo več varno.
(prej ali slej razkrinkati. Sama se izpove, a tudi on ji »prizna«, da je le »šofer« in da ise je tudi on vrinil v družbo pod imenom svojega gospodarja. Mlada šivilja je takoj pripravljena zagovarjati pred gospodarjem svojega Ijubčka »šoferja«. Prisrčna Je scena, ko mladenka vsa zbegana stoji pred gospodarjem, ki ima obraz skrit za Časopisom. Nesrečnica ne ve, kaj bi prav za prav rekla. Gospod je hud, a ko odmakne časopis, se izikaže, da njen šofer le ni šofer, nego res njen bogati kavalir. Kakšen je konec, zveste, če pojdete gledat film. Videli boste tudi, kako prisrčno presenečen obraz zna napraviti Annv Ondra. kadar »doživi v igri nekaj nepričakovanega.
Film je ->oln lepih glasbenih točk in razkošnih oblek, a tudi sicer opremljen z vsem luksuzom tako, kakor je potrebno ra .noč v raju. Da so tudi drugi igralci in igrailke. zlasti Hermanu Thi.mig in Ralph Artur Roberts, storili vse za efektnost prisrčne operete, se samo ob sebi razume. Mnogo prizorov za smeh, nekaj romantike in cel koš ljubezni obeležujejo ta film. ki bo v teh deževnih dneh vedril mlada in stara ljubljanska srca.
je tudi njemu treba iti v svet, da je tudi njemu iskati življenja drugod.
Tako se je zaril v zemljo, zapustili sonce in zadel ob orni kamen v rovih domačih rudnikov — tam v Zagorju, Hrastniku, Trbovljah — dokler tudi tam za vse ni bilo kruha dovolj.
Pot ga je vodila na sever. Sel je za tisoči svojih bratov, skozi avstrijske tovarne in rudnike zimirom dalje, dalje, dokler ni prišel v Westfalijo in se pogrezml v njeno rdečo prst.
Skozi vse to trpljenja polno življenje ga je spremljala njegova žena, stopila je v vrsto onih slovenskih žena — ki so šle v svet s svojimi možmi nosit križ slovenskega rodu.
Zdaj je sama.
Potekala
so leta. Poteklo je deset, dvajset let. Od leta 1907. se je pogrezal v nemške jame, ril korak za korakom med neprestanim hruščem jamskih strojev, svedrov in dlet. Marsikdaj je njegova kri oškropila to od bogastva kinečo ravno \vestfalsko zemljo, to zemljo, ki je požrla že tisoče naših sinov, to zemljo, ki hlepeče čaka, da pogoltne še živečih petdeset tisoč.
*
Pa
se je utrgala nekega dne velika črna kepa in padla nanj. Oh soju medlih jamskih svetilk, v gostem prahu, med oglušujočim hruščem, je vzkliknil človek, padel in obležal.
Pred devetimi meseci se je zgodilo.
Ko se je prebudil, se je ugledal v veliki beli dvorani polni belih postelj. Na nogi je začutil ostro bolečino.
Bolnica.
Osem mesecev je ležal. Noga je bffa v nevarnosti. Potem .pa je njegova močna narava premagala smrt. Ozdravel je. In...
Sipet je moral v jamo. Starost je bila bli-
Del parka v Vrnjački Banji z novim kopališčem
da med imeni predava lcerv nahajamo tudi znana imena naših strokovnjakov. Prijavljene so naslednje teme:
Dr. Mihajlovič Čeda, minister v pokoju. Beograd: O zdravniški politiki. Dr. Nena-dovič Laza, docent iz Beograda: O značaju pitja mineralne vode v splošnem. Dr. N»-nadovič Laza: Pitje mineralne vode pri želenem kamnu in O dinamičnem nadražp-nju v kopeli OO-;. Dt. Toma Milic, Vrnjci: Terapijska vrednost zdravilnih vrnjackih vod. Dr. Živadinovič Dragu t ki:, Vrnjci: Hladna vmjačka voda .pri oh.olelithiasi.si. Dr. Amovljevič Mirko, Vrnjci: Vpliv -vrnjačke mineralne vode na metaboHzem natrijevih kloridov. Dr. Kolterer Franc, Rogaška Slatina: O zdravljenju našega naroda v kopališčih in terapijska vrednost kopališč v dravski banovini. Dr. Gostruški Rista, Vrnjci: Dodatek k proučevanju povečanega krvnega pritiska. Dt. Bazala Vladimir, asistent univerze, Zagreb: Baleneo-tearapija v ginekologiji. Dr. Ristič Lazar, asistent univerze. Beograd: Balneoterapija tuberkuloze. Dr. Vild, Novi Sad: Novi po-
gič Grga, dr. Naumovtič Nikola. Posebej se bodo obravnavale tudi stanovske in znanstvene teme društva jugosl o venskih psihiatrov. katero ima 26. t. m. ob 15. svoj redni cbčni zbor. Za časa kongresa se bodo vršile ločeno tudi konference in občni zbori naslednjih zdravniških organizacij: L*druženje občinskih zdravnikov kraljevine Jugoslavije, Jugoslovensko zdravniško društvo za duševno higijeno. Ju gosi o vensko društvo bolniških zdravnikov itd.
Ker je vrnjačka okolica zelo bogata na zgodovinskih znamenitostih in nacionalnih spomenikih srednjega in novega veka, priredi društvo »Putnik« večje število izletov v bližnjo in daljajo okolico. Kot najvažnejše navajamo: Sedmera vrata manastira Žida, fcjer so bili kronani vsi srbski kralji; Studenico, kamor vodi pot po prele.pi Ibar-ski dolini mimo razvalin slavnega gradu Magliča, zakladnice zgodovinskih umetnosti srednjega veka; Ljubosti.njo, zadužbino carice Milice; Lazarico, zadužbino carja •Lazarja .pri Kruševcu in Zlatibor, najznamenitejše letovišče Srbije. Po kongresu pri-
jtjt • v «vi • ■ ; « i •
Masmski jsioikj našega rojaka v Splitu
Štiridesetlefnioo mašništva je praznoval ■preteklo nedeljo umirovljeni župnik don Jožo Košir, ki sedaj biva v Splitu. Župnik Jože Košir je iz vrste tistih slovenskih dušnih pastirjev, ki so morali leta 1923 zapustiti svoje verne ovčice na Primorskem in •v kršni Istri. Župni.koval je v Lazaretu pri Kopru. Pobegniti je moral pred divjaško tolpo in poiskati zavetja v Jugoslaviji. Za prvo silo se je tedaj zatekel k' sorodnikom na Dolenjsko, kmalu nato pa mu je podelil knezoškof dr. Anton Jeglič izpraznjeno mesto župnika v Radomljah pri Kamniku, kjer je izvrševal svečeniško dolžnost do decembra 1926. Ker pa se nikakor ni maral vmešavati v nobeno politiko, niti v cerkvi niti izven nje, je padel v nemilost ondot-nih pristašev SLS in nato tudi višjih cerkvenih krogov. Vsekakor pa so .pristaši napredne stranke ocenjevali njegovo stališče kot edino pravilno in pravično. Svoje spoštovanje so mu še posebno izrazili ob slovesu iz Radomlja in so ga tudi v časopisju ocenili kot vzornega dušnega pastirja. Župnik Košir je bil na to priznanje zelo ponosen.
Da se izogne vsaki nepriliki, se je bil odločil prostovoljno zapustiti Radomlje m je 4. decembra 1926 odpotoval v solnčno Dalmacijo. Na periferiji staroslavnega Splita živi sedaj v mirnem idiličnem zatišju skromno, a zadovoljno življenje. Na tako tih in skromen način je tudi obhajal 401et-
Strašen konec nesrečnega zakona
Žena je spečega moža ubila s sekiro in truplo zavlekla ob cesto
Smrt v Westfaliji
lanaz Baloh — rudar — je umrl *
V Zgornjem Tuhinju je ugledal svet To je bilo 27. avgusta 1878. leta. Tam nad Kamnikom, med planinami je doživljal svoja otroška leta. Kdo ve, koliko je bilo v njih grenkobe, bede otroka siromašnih kmečkih staršev. Kmalu je moral prijeti za poljsko orodje in se skloniti k zemlji, ji dati svoje mlade sile — da je dorasel v mladeniča in moža. — O, tista slovenska zemlja ga je naučila živeti, ga je naučila trpeti. In ko je mislil, da mu je življenje že vendarle steklo v mirno strugo, ko js bodi! od kmetije do kmetije, delal zdaj aa tem zdaj na onem polju, je spoznal, da
Danes se sestanejo zdravniki vse Jugoslavije k svojemu XIV. kongresu v Vrtni ač-ki Banji. Trajal bo do torka. To je prvič, *ia se vra zdravniški kongres v zdravilišču kar posebno poživlja že itak veliko zanimanje za delo kongresa, ki je v veliki meri |>osvečen balneologi/ji. Iz programa j?o-snenmmo, da se naši zdravniki v polni meri zavedajo važnosti zdravljenja z mineralnimi vodami ter so zato posvetili tej panogi medicinske vede vso pozornost. Zelo razveseljivo za nas Slovence je dejstvo,
gledi na zdravljenje revmati-zma v zvezi z zdravljenjem istega v kopališčih. Dr. Alba-la David, Vrnjci: Opazke pri zdravljenju z vrnjačko mineralno vodo.
Razen navedenih jo prijavljeno tudi večje število prostih tem naslednjih predavateljev: dr. Nensdovič Laza, dr. Ristič Laza, dr. Radojevič Steva, dr. Smokvina Milana, dr. Hudaik Milan, dr. Lalič Joso, dr. Palic Olga, dr. Popovič Miloš, dr. Albala David.
Stanovske teme obravnavajo gospodje: prof. dr Zalokar Alojz, Ljubljana, dr. Bo-
nioo maftniSkega posvečanja Posebno ljubo mu je bilo, da so se odzvali njegovemu povabilu g. Ivan Vole, umirovljeni pomorski kapetan, brat kanonika v Ljubljani, Josip Blažič, trmnrovljeni pomorski kapetan, doma iz Podkorena na Gorenjskem, s svojo hčerko go. Ado Tančičevo ter slednjič pater gvardijan Ludovik iz kapucinskega samostana Poljšan, kjer don Jožo Košir redno vsako jutro ob pol 7. mašuje.
Čeprav je slavljenec imel namen omejiti proslavo 40-lebnice mašništva samo na najbližjo okolico, so vendar dospele mnoge čestitke od oddaljenih sorodnikov, prijateljev in znancev, pismeno, pa tudi brzojavno. Vsi, ki poznamo vrlega svečenika, mu v duhu krepko stiskamo desnico in mu želimo. da učaka ne samo še zilato, ampak tudi biserno mašo.
Vlom pri belem dneva
Ptuj, 23. septembra.
Tatvine in vlomi se na deželi vedno bolj množijo, a je ljudstvo kljub temu tako neprevidno, da shranjuje gotovino doma. Tako je bilo v nedeljo pri posestniku Novaku Jožefu v Gornji Pristavi okoli 12 ure, ko se je gospodar sam s svojo ženo mudil v _ Ptuju po opravkih, vlomljeno v nezaklenjeno stanovanje, odkoder je vlomilec odnesel iz omare gotovine za 4500 dinarjev v samih stotakih.
Kritičnega dme se je nahajala doma le gospodi,njina mati, Marija Markovičeva, ki je v bližini hiše pasla koze. Ko se je okoli 12. ure -vrnila domov, je šla koze napajat, pri čemer so živali ušle v gozd. Pohitela je za njimi, a je pozabila zakleniti hišna vrata. Ko se je vračala iz gozda. Je videla, kako je neki moški smuknil iz hiše in jo ubral proti gozdu. Takoj je poklicala na pomoč soseda Jurgca Martina. Oba sta nato sledila neznancu, a ga nista mogla več izslediti.
Tatvino je morala izvršiti kaka domača oseba, ki so ji razmere dobro znane. Novak ■je imel namreč denar skrit v omari pod ipapirjem, na katerem je bilo več skatelj. Ko je gospodar odšel z doma, je ključ od omare shranil v postelji. Tat je torej moral dobro vedeti, kje ima Novak denar in ■kam shranjuje ključ od omare. Vlomilec ie gotovo okrog hiše prežal na ugodno prv Iiko.
Povratek pogrešanega pogorelca
Ptuj, 23. septembra. Kakor je »Jutro« že poročalo, je Pernek Janez, posestnik iz Nove vasi pri Rogoz-niči v noči. ko mu je zgorela domačija, odšel neznano kam. Včeraj se je pa nenadno pojavil v Ptuju in se javil na orožniški postaji. Pernek ima dve veliki rani na lev', roki vzap-estju. prizadeti najbrže z nožem. Mož sicer trdi, da se je v roko vsekal in da je nato pobegnil v gozd, kjer da je padel v nezavest. V gozdu se je zadržal dva dni. Iziavil je tudi, da je v kleti sam izpustil 600 litrov vina in da je vrgel nekaj ženine obleke v og^nj. Nikakor^ pa noče priznati, da bi sam zažgaJ gospodarsko poslopje. Kaže, da si je Pernek hotel sam končati življenje s tem, da si je hotel prerezati žile na roki, a se je med dejanjem najbrže skesal. Pernek je bil aretiran in odveden v sodne zapore. Zadeva se bo na sodišču natančneje razjasnila.
Grenčica Hunjadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo.
redi »Putnfk« dve veliki ekskurziji. Prvo:
,po Južni Srbiji preko Kraljeva, Kosovske Mitrovice, Prištine in Kosovega polja z obiskom Muratove grobnice, Manastir Grača-nico, Skoplje, naprej do Tetova, Ohridskega jezera, od koder se vrača čgz Bitolj, Prilep, Gradsko, obišče izkopanine v Sto-bih, na Veles in Beograd. Odhod iz Vrnjačke Banje 27. t m. ob 13. uri, po-vratek v Beograd 4. oktobra ob 6-55. — Draga ekskurzija gre SLkozi Črno goro do Jadranskega morja, z odhodom iz Vmjadke Banje 27. t m. ob 13. Ta skupina se oddvoji v Kosovski Mitrovici in nadaljuje pot v Peč z izletom v Visoke Dečane z razgledanjem pečske pravoslavne patrijarbije, dalje preko Čakora, Andrejevice in Podgorice v Ce-tinje in od tod v KotoT. Hcrcegnovi, Dubrovnik, z izletom na Lokrum. odkoder se vrnejo preko Sarajeva v Beograd dne 5. oktobra ob 20.45. Za udeležence kongresa je preskrbljena četrtinska vožnja, polovična karta velja za brezplačni povratek.
Iz vsega tega posnemamo, da je vsakemu udeležencu dana možnost najracionalnejše izrabe časa. Po zaključenem napornem delu je preskrbljeno tudi za užitek iin razvedrilo. Za sprejem gostov m organizacijo kongresa je sestavljen poseben odbor, v katerem je zastopano poleg upravnika kopališča in predsenika občine tudi večje število predstavnikov zdraviliških podjetij. Tehnično izvajanje celotnega programa Je pa poverjeno tamošnjemu zastopništvu društva »Putnik«. Nakazila stanovanj se bodo vršila že med potjo v vlaku od Stalača, odnosno Kraljeva do Vrnjačke Banje, da bodo tudi gostje, ki niso pravočasno najavili udeležbe, že pred prihodom v Vrn.jce obveščeni, kje je za nje rezervirano stanovanje.	L. G.
Blagoslovitev zastave mšilca »Dubrovnika"
Dubrovnik, 22. septemora.
Preteklo nedeljo je bila na svečan na-Žtti posvečena zastava naše nove vojne faornarice »Dubrovnika«. Kr. brod ^Dubrovnik«, prvi razarač naše vojne mornarice je bil zgrajen pri Yarrmvu v Glasgovvu. ,Že na poiskušni vožnji 14. maja letos J« pokazal mnogo odličnih svojstev.
Zastava je dar mesta Dubrovnika. Ž« zgodaj v jutru se je cr>aža!o veselo razpoloženje m ob 8. je bila zbrana velika ^možica Jjudi na Pi-lah. Odtod je povorka grenila v Gruž, kjer je na Novi obali bil privezan -^onos našega Jadrana, kr. brod
Dubrovnuc. Ko je vojna glasba odigrala ^Triglavsko koračnico«, je mestni načelnik g. dr. Miče Mičič z lepim govorom pozdravi! Dubrovčane, naglasil njihovo del ovanje v pogledu pomorstva iz davnin, ter se zahvalil g. Vasicu, poveljniku podmorske eskadrile in kraljevemu odposlancu, nakar je izročil zastavo poveljniku »Dubrovnika«. .Najprej je zastavo posvetil na pravoslavni način prota Božidar Mitrovič in nato dan Ntiko Čevanovic. Posvečenju je prisostvovala nepregledna -nnožica iz Dubrovnika in okolice ter .mnoge ugledne osebnosti.
1>R2. RAZRlrDNA tOTEHUO
Dom
*	Francoski poslarrtk v vardarskl banovini. Poslanik francoske repniblike na našem dvoru g. Paul Emile Naggiar je odpotoval včeraj v vardarsko banovino, ker 3>i se rad pobliže seznanil s tamošnjlmi kraji. Poslanik bo obiskal Skoplje, Bitolj, Veles, Ohrid in druga mesta. Posebno se »anima za stare cerkve in samostane, spomenike naše slavne zgodovine.
*	Delegat higijenskega oddelka Društva narodov v naših krajih. V savski banovini se je v zadnjih dneh mudil profesor in zdravnik dr. Madsen, direktor serološkega instituta v Kopenhagenu, ki potulje po Evropi kot (poverjenik Društva narodov, da proučuje zdravstvene organizacijo posameznih dežel. Pregledal je zdravstvene institucije v savski banovini ter se je o njih pohvalno izrazil.
*	Kongres za krščansko arheologijo. Jn-tri bo v Raveni otvorjen mednarodni kongres za krščansko arheologijo. Prvj kongres te vrste se je vršil pred dvajsetimi leti v Splitu po iniciativi monsigmorja Prana Buliča, ki je bil predsednik kongresa. Na letošnjem kongresu bodo Jugoslavijo zastopali gg. Frano Bul.ič, dr. Ljubo Kara-nian in Petkovič, direktor beograjskega narodnega muzeja. G. Bulič je izvoljen za častnega predsednika IH. mednarodnega kongresa za krščansko arheologijo v Ra-venji.
tftsfshard ISauber t
Simfonija liubezni
*	Odlikovanje Toneta Kralja v inozemstvu. Avgusta letos se je zaključila velika mednarodna razstava religiozne umetno-s;i iv Padovi, M je b.ila odprta skoro dve leti. Na udeležbo je bil kakor znano vabljen umetnik Tone Kralj, ki je zastopaj kot edini Jugoslovensko umetnost na tej prireditvi. Za njegove kolefc-cjo mu je umetniška komisija v priznanje podelila srebrno medaljo.
*	Iz zdravniške službe. Za šefa kirurškega oddelka splošne državne bolnice v Ljubljani .v 4. skupini 2. stopnje j© postavljen dr. Mirko Čer,nič, dozdaj šef kirurškega oddelka banov,inske bolnice v Mariboru.
*	Prvj uradni učitelj za sokolsko telovadbo. Ban dramske banovine je podpisaJ odlok, s katerim je imenovan za učiteSja za sokolsko telovadbo na kmetijski šoli v Sarajevu absolvirani filozof Hajrudin ču-rič. To je prvi uradni sokolski učitelj.
*	Kraljevski muzej za prirodne znanosti v Sofiji je naprosil AA za naslednjo objavo: V s vrh o znanstvenih raziskav je uprava tega muzeja opremila z aluminijastimi obročki več ptic selivk in nato .ptice izpustila. Na teh obročkih je napisano »Kraljevski muzej Sofija (Bolgarija)« in >I)vor, Sofija (Bolgarija)« ter tekoča številka. Osebe, ki bi našle, ujele ali ubile katero teh ptic s takim obročkom, se naprošajo, da j.ih izvolijo poslati upravi kraljevskega muzeja prirodnih znanosti v Sofiji.
» Pravilnik za opravljanje strokovnih izpitov. Finančni minister je predpisal na podlagi zakona o organizaciji finančne uprave pravilnik za opravljanje višjih državnih strokovnih izpitov za uradnike finančne kontrole.
*	Stanje hotelov na našem Primorju. Ker se končuje poletna sezona na našem Primorju, so nekateri hoteli že zaprti. Skoraj vsi hoteli na Gornjem Jadranu spadajo med tako imenovane turistične hotele, Iki delujejo samo v poletni sezoni 4 do
Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!
Ali ne verujete, da izdeluje
tovarna
Teokarovič, Paračin
najfinejša sukna iz čiste volne po cenah, ki bodo preprečile uvoz inozemskih izdelkov.
Obiščite magacin tovarne GRADIŠČE štev. 4. — Na drobno in debelo! 11664
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. »mer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
dne 23. septembra Ljubljana 7, 763.6, 8.0, 90, mirno, megla; Ljubljana 13, 761.2, 14.0, 80, NI, 10; Maribor 7, 671.0, 8.0, 90, mimo, megla; Zagreb 7, 762.6, 10.0, 80, mirno, jasno; Beograd 7, 763.0, 14.0, 60, ENE8, jasno; Sarajevo 7, 764.2, 13.0, 90, W2, 10; Skoplje 7 764.0, 17.0, 70, NW2, 3; Split 7, 761.9, 20.0, 70, ENE6. 1; Kumbor 7, 760.6, 20.0, 90, mirno, jasno; Rab 7, 762.0, 19.0, 60, SE6, S.
Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 17.0, najnižja 8.0; v Maribora 15.0, 8.0; Zagreb 18.0, 9.0: Beograd 21.0, 12.0; Sarajevo 17.0, 11.0; Skoplje 29.0, 8.0; Split 26.0, Sonca v z halj a ob 5.47, zahaja ob 18.1. Jjana vzhaja Ob 22.12, zahaja ob 14.47.
t> mesecev. Letošnja sezona Je Mla precej
slaba
•	Narodna knjižnica In čitalnica v Zagrebu priredi ob ugodnem vremenu to nedeljo, 25. t. m. popoldanski Met v samo-borsko okolico. Sestanek ob 14. ina samo-borskem kolodvoru. Vožnja do Samobora in nazaj polovična (7 Din). Pešizlet iz Samobora do piramide in preko Starega gradu nazaj. Vrnitev v Zagreb ab 2L in pol.
*	Promet izletniških vlakov se p°dalJša. V nedeljo 25. t. m. in morda tudi prihodnjo nedeljo 2. oktobra bo vozil še izletniški vlak od Ljubljane v Bistrico Boh. jezero in Kranjsko goro in obratno. Izletniški vlak v Metliko bo vozil najbrž do konca meseca oktobra Direkcija opozarja, da more v smislu obstoječih predpisov dovoljevati izletniški vlak na Gorenjsko le ob zadostni frekvenci. V primeru majhnega števila potnikov bo morala izletniški vlak ukiniti.
» Ustavljen sprejem učencev v državne gozdarske šole. Ministrstvo za gozdove in rudnike dobiva prošnje in vprašanja posameznikov glede sprejema v državne gozdarske šole. Nekateri prihajajo celo osebno posredovat v teh zadevah in si tako delajo nepotrebne stroške. Da ljudje ne bodo več po nepotrebnem idajaii denarja za pot, obvešča ministrstvo za gozdove in rudmikom vse prizadete, da je minister za gozdove }n rudnike z odlokom 21. t. m. ukinil sprejem učencev v te šole v teku proračunskih let 1932-33 in 1933-34.
» Vsi vlaki, ki vozijo na progi Marlbor-Ptuj, ostanejo. Ptuju je pretila nevarnost, da izgubi a novim voznim redom jutranji in zadnji večerni vlak, iki ima zvezo iz Ljubljane, župan g. Jerše je ob priliki ve-likegi shoda JRKD y Ljubljani interveniral pri g. ministru za promet ter ga prosi!, da se ti vlaitoi pustijo. Zdaj je g. župan prejel obvestilo, da ostanejo vsi vlaJki kakor doslej.
♦	Letalo brez pilota. Kakor poročajo iz Rume, je vzbujalo tamkaj veliko senzacijo letalo, iki je izvajalo neverjetne akrobacije. Ljudje so s strahom .pričakovali, kdaj bo letalo treščilo na tla Začudenje je bilo tem večje, ker ni bilo opaziti pilota V Okolici Buženovice pa je letalo nenadno zgrmelo na tla in zgorelo. V razbitem letalu pa ni bilo pilota. Zagonetka je bila kmalu pojasnjena. Letalo se je zjutraj dvignilo na novosadskem letališču na po-izkusni polet. Ko pa je pilot opazil, da motor ne funkoijonira pravilno in da se je bati katastrofe, je prepustil letalo svoj.i usodi ter se s padalom ©rečno spustil na tla
♦	Truplo nesrečne mladenke, Pepce Sav-škove, ki si je 15. t. m. pri hrasta lškl postaji v Savi vzela življenje, je Sava po petih dneh pri Zidanem mostu spravila na površje. Plavajoče truplo je opazil orožnik g. čibej in ga potegenil .iz vode. Nesrečno dekle so pokopali na pokopališču v Loki pri Zidanem mostu.
» Divje svinje v okolici Dubrave. V področju vasi okoli Gornje Dubrave pri Karlovcu so se pojavile črede divjih svinj, ki povročajo veliko škodo tamkajšnjemu prebivalstvu. Pripravlja se velik pogon na ztveri.
» Kredit do 2 mil. Din išče absolutno varno tovarniško podjetje v Ljubljani. Posojilo se sprejema tudi v manjših kvotah. Plačilni rok in obrestna mera po dogovoru. — Ponudbe pod »Sigurnost« na oglas, oddelek »Jutra«.
♦	Trajne kodre izvršuje po znatno znižanih cenah damski salon ALEKSANDER GJUD, Ljubljana, Kongresni trg 6.
♦	Kadilci! Po uporabi »Diana« paste za zobe &e boste počutili kot .prerojeni. Cena normalna 5 Din, dvojna 8 Din.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo.
♦	LUTZOVE PEČI edino v šiškL
Iz Ljubljane
u— Akademikom. V času ln škripci je bo na ljubljanski univerzi poslovala informacijska pisarna, ki bo dajala potrebne informacije. Obenem se 'bo pobirala članarina za Zvezo slušateljev Aleksandrove univerze. Vsakdo, ki hoče uživati številne ugodnosti, ki j.ih nudi zveza (popust pri nakupovanju knjig Jn drugih potrebščin, posredovamje pri instrukcijah, podpora v bolezni, gledališki kuponi za polovično vstopnino itd.), se mora izkazati, da je plačal članarino. Po inskripciji se bo članarina zvišala.
u— šolski upravitelj g. Mihelič Je fia vedno v bolnišnica, a je prav zadovoljen a svojim zdravstvenim stanjem, ker mu jpg. zdravniki, zlasti pa primarij g. dr. Blu-mauetr z največjo skrbjo lečijo poškodovano nogo ter se trudijo, da bi ga čimprej osrečili z odpustom iz bolnišnice in z vrnitvijo domov in v šolo. Priljubljenega šolskega upravitelja obiskujejo številni prijatelji, domačini, zlasti pa stanovski tovariši, ki vsi po svojih močeh skrbijo za njegovo razvedrilo. Med drugim ga je obiskal tudi .prijatelj, narodpi poslanec g. Komam. G. Mihelič se, kakor že rečeno, dobro počuti, srčno pa si želi čimprej spet v šolo. Upamo, da se mu bo ta želja fcmar lu izpolnila im da bo še dolga leta uspešno deloval.
u_ Novosti te kina Matice. KaJkor vsako soboto bo predvajal Elitni kino Matica tudi danes nov zvočni tednik. To pot bomo videli transport gondole profesorja Piccar-da preko Alp v Curih, kjer je drznega učenjaka pozdravil predsednik švicarske republike. Krasne so nove slike z olknpija-
VSE MADEŽE
na oblekah kakor tudi na svili, posebno pa na barvastem usnju Vam očisti
CISTEN
(nI vnetljivo).
Zalogo ima staroznana
Drogerija Kane, Židovska 1
de, todi damska jesenska in zimska moda je zastopana in pogled v Hagenbeokov zoološki vrt. — Ne pozabite na današnjo predstavo ZKD filma >Emil in detektivi«, že včerajšnja predstava je pokazala, da je ta film pri nas zelo uspel in ugajal starim dn mladim Največ veselja so seveda imeli otroci in mladina Film bo na sporedu še danes ob 14.30 in jutri ob IL v kinu MatL cd. To lepo filmsko delo naj si vsakdo ogleda, zlasti pa ga priporočamo mladini.
u— Sliko Ivana Vavpotiča, ki (je razstavljena v založbi Tiskovne zadruge v šelenboirgovi ulici, je tiskarski škrat V včerajšnji notiti .pošteno izmaličil. Ker zoper to nadlogo ni nobenega učimkovitejše-šega sredstva, priobčuj&mo notico kakor je prav: Slika predstavlja znano kolroorter-ko »Jutrovih« listov Kosovo, ki je naslikana, ko prodaja »Jutro« in se vidi podoba z velikimi izložbami in avtotaksiji v ozadju ko žanr iz velemesta. Vavpotič je s to sliko upodobil enega naših malih ljudi, ki do sedaj v naši upodabljajoči umetnosti še niso dobili svojega mesta«.
Kar Slamie odreže, obilo zaleže! Kar Slamič n ali je, se sladko povžife!
11635
Portugalko prvovrstno
liter Din 11.—	11666
Namizno belo vino liter Din 8.— toči gostilna pri »Fajmoštru«, Sv. Petra nas.
Prvi slovenski zvočni film »Bela Ljubljana«. Iz Zagreba smo prejeli iz ateljeja »Svetlotona« poročilo, da se je zvočni film »Bela Ljubljana« prav dobro posrečil. V tem prvem zvočnem filmu, iz katerega se bo čula slovenska beseda, se bo zrcalilo naše mesto v najlepši luči. Iz dveh naših letal »Lojzeta« jn »Pelikana« bomo uživali pogled na krasno panoramo, ki nam je nudi mestno vrvenje. Videli bomo znane ceste, ulice in trge, srečavali znance, slišali njih govorico, pomudili se bomo v Zvezdi ob zvokih godbe, se pogovarjali s .popularnim našim »živilijem«, govorili bomo z županom dr. Pucem, z občinskimi svetniki, posetili bomo kopališče Ilirije, prisostvovali pogovorom med znamenitim našim basistom Betettom in nestorjem Danilom, videli bomo vrvenje na našem trgu, stopili bomo na nebotičnik in uživali krasen pogled daleč naokrog. Vse to ln še mnogo, mnogo drugega nam bo nudil prvi naš zvočni film >Bela Ljubljana«, kj ga bo predvajala ZKD prihodnji teden v okviru svojih filmskih predstav. Ta film si bo gotovo vsakdo ogledal.
u— Krajevna organizacija JRKD ~ "za dvorski okraj (XI. in XII. volišče) bo imela v soboto 1. oktobra ob 20. v salonu sro-stilne pri Mraku na Rimski cesti ustanovno skupščino, ca katero so vabljeni vsi člani
Prava dobrota za ljudi, ki so podvrženi nadlogam črevesja in trpe na motnjah prebave, zapeki, hemoroidih in njih posledicah kakor tudi na glavobolu, omotičnih napadih itd., je Saxlehnerjeva HUNYADI JA-NOS naravna grenčica. 2e 70 let se je vedno izborno obnesla, bila na klinikah in po zdravnikih sijajno preizkušena in priporočana pri daljših pivskih kurah zoper nabiranje maščobe, kronična obolenja ženskih spolnih organov, zastajanja krvi, izpuščaje na koži itd. Neprekosljiv učinek! Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah.
u— Pogačnikova plezalna steza na Grmado. Znani in splošno priljubljeni planinec primarij g. dr. Josip Pcgačnik je že pred leti dal inicijativo in na svoje stroške pustil napraviti zanimivo plezalno stezo na Grmado. S tem je privlačnost tega zanimivega vrha ljubljanske okolice izredno pridobila. Cele trume turistov hite ob nedeljah, pa tudi ob delavnikih po tej stezi na vrh Grmade in dalje na šmarno goro. V zadnjem času je g. primarij dr. Pogačnik na svoje stroške pustil izpopolniti to stezo z novo, še lepšo varianto, ki jo je pravkar prevzelo v oskrbo in varstvo Slovensko planinsko društvo. Priznanje našemu vrlemu in požrtvovalnemu planincu g. dr. Pogačniku.
u_ Krajevna organizacija JRKD Moste bo imela drevi ob 20. važen članski sestanek v gostilni g. Košaka v Vodmatu.
u— Ferijalni Savez. Seja za konstituiranje upravnega odbora dravske oblasti bo danes ob 16. na IL državna realni gimnaziji na Poljanah.
n— Vpisovanje y obrtno-nadaljevalno šole. V smislu sklepa šolskega odbora za dbrtne nadaljevalne šole z dme 16. t. m. se bo vršilo vpisovanje na vseh ljubljanskih obrtnih nadaljevalnih šolah v nedeljo 25. t. m. med 9. in 12. dopoldne. Poduk se prične 1. oktobra, šolnina znaša kakor doslej 20 Din mesečno za vsakega gojenca, vpisnina pa 2 Din.
V vseh družabnih krogih se zelo pazi na negovane zobe. Smotrena nega ust je vztrajna uporaba znane in priljubljene Chlorodont zobne paste. Tuba 8 Din. 11436
MoJ sosed davi je velel: „V LJubljano kaj nerad sem
šel,
še danes pa bi vrnil se, je Daj-Dam spreobrnil me!"
Pri najvestnejši izdelavi in znižani ceni nudimo STRIŽENJE LAS, FRIZIRANJE, mantkuro, masažo obraza, trajno ondnla-cijo, barvanje las. — Zaloga parfumerije svetovnih znamk.
Salon E. & H. Fettich-Frankheim
LJUBLJANA, Kongresni trg št 19. 11651
o— Vpisovanje v gospodinjsko nadaljevalno šolo v Mostah pri Ljubljani bo v
nedeljo 25. t m. od 10. do 12. ure na osnovni šoJd v Mostah.
u— Ponavljalni tečaji. Za ddjafee ki dijakinje vseh razredov srednjih šol se otvo-rijo privatni ponavljalni tečaji ia vseh predmetov. Ti kurzi imajo namen pomagati dijaku v predmetih, kjer slabeje napreduje. Honorar za predmet je 50 Din mesečno. Prijave sprejema im daje informacije iz uslužnosti g. Bombač, šolski sluga na •IL drž. reaL gimnaziji na Poljanski cesti.
u_ Prijeta kolesarska tata. Pretekli teden tfe bil v Ljubljani prijet na Mestnem trgu mlad fante, ki je ponujal na prodaj lepo moško kolo, znamke »Rykse«. Bil je to 20ietni Oskar S., rojen v Nemčiji, pristojen pa na Hrvatsko. Pri zasliševanju je priznal, da je kolo ukradel v Celju, pokradel pa je tudi prej že celo vrsto koles in jih prodal deloma v ljubljanski Okolici, deloma pa na štajerskem Policija je aretirala tudi njegovega prijatelja, 201etnega Antona H. Na policijski upravi v Ljubljani naj ee zglasijo lastniki treh zaplenjenih koles, od katerih je eno znamke >Waffen-rad« s tvoruiško številko 339135, drugo znamke »National« s tvorniško številko 550-618, tretje pa znamke »Kosmos« s tvorniško številko 370-011. Oba tata, ki sta člana dobro organizirane družbe kolesarskih tatov, je policija izročila sodišču.
u_ Kandidatka smrti. V četrtek zvečer je na Zaloški cesti v samomorilnem namenu spila oetovo kislino delavka Klara A. iz Most. Na tleh ležečo in zvijajočo se v krčih st.a jo našla dva pasanta in jo prenesla v bližnjo žensko bolnico, od tam so pa Klaro poslali v splošno bolnico. Zdravniki so ji iEprall želodec in je že izven nevarnosti. Vzrok poskušenega samomora ni znan.
u— Nasilen pohotnež. Ko se je v torek zvečer Okrog 21.30 vračala gdč. Beti T. domov, jo je v Nunski ulici nenadoma ustavil velik, precej eleganten moštoi in ji začel prigovarjati, naj gre z njim. Ker ga je odločno zavrnila, je postal nasilen. Ker se mu namen ni posrečil, ji je strgal slamnik z glave in pobegnil na Kongresni trg, kjer je izginil. Zločinec je bil star 35 let, oblečen v sivo obleko, nosil je temna očala. Policija poizveduje za njim.
u_ Dve tatvini koles. Trgovcu Ivanu Lukiču je nekdo v sredo odpeljal Izpred trgovine damsko kolo, vredno 1500 Din. Podobno smolo je imel tudi Ivan Rupret. ki mu je nekdo pred nekaj dnevi iz veže gostilne »Pred škofijo« ukradel 1500 Din vredno kolo znamke »Dilrkopp«.
u_ Opozarjamo na oglas Sijakovič Matfio, frizerski salon.
Iz Maribora
e— Narodni poslanec dr. Pivko bo imel jutri dopoldne pri Sv. Barbari na.d Mariborom veliko zborovanje, na katero so vabljeni vsi somišljeniki.
a— Sreska organizacija JRKD za mesto Marib°r. V mali dvorani Narodnega doma so se predvčerajšnjim zvečer sestali odbori V6eh petih krajevnih organizacij JRKD za mesto Maribor in so ob tej priliki podali podrobna poročila o strankinem gibanju in notranje-političnem položaju senator dr. Ploj ter narodna poslanca doktor Pivko in Vekoslav Spiindler. Vsi navzoči so njihova temeljita izvajanja vzeli x odobravanjem na znanje ter soglasno sklenili, da se organizatorično delo v mestu še bolj poglobi in utrdi Pri volitvah v sreski odbor organizacije JRKD za mesto Maribor je bil izvoljen za predsednika senator dr. Ploj, za podpredsednika dr. Vinko Rapotec, za tajnika pa dr. Miloš Vaufomik.
a— Mariborska podružnica Narodne strokovne zveze bo priredila jutri dopoldne ob pol 10. na verandi pivovarne »Union« veliko javno zborovanje, na katerem bodo govorili o socialnem položaju delavcev in javnih nameščencev govorniki iz Ljubljane in Maribora. Vse delavstvo in javno namesoenstvo se vabi, da se zborovanja polnoštevilno udeleži.
a_ Spomenik vojnim žrtvam jo postavila studenška občina svojim v svetovni vojni padlim občanom. Spomenik je že do-gotovljen im bo odkrit ter blagoslovljen v petek.
a— Mariborska umetnika v ljubljanskem radiu. Jutri ob 18. nastopita v ljubljanskem radiu člana mariborskega narodnega gledališča g. Elka Barbičeva im g. Pavle Rasberger pod geslom »Pester večer«. Na sporedu bo več pevskih in humorističnih nastopov.
a— Za prehranjevanje studenških brezposelnih. Pred dnevi je imel akcijskf odbor za prehranjevanje brezposelnih in u'božne dece v Studencih pri Mariborru zaradi bližajoče se zime sejo pod predsedstvom studenškega župana g. Kaloha. Sestanka so se udeležili zastopniki Sokola, Rdečega križa, gasilnega društva, Olepševalnega društva, »Enakosti«, Pogrebnega društva, Društva hišnih posestnikov, Društva stanovanjskih najemnikov im ubožnega sveta. Seja se bo še nadaljevala jutri.
a— Upokojitve. V mosbj kaznilnici v Mariboru sta bila v zadnjem času upokojena desetar France Muškatelc in paznik Franoe Razilag.
a— Mariborski nogometaši, kombinirano moštvo tukajšnjih klubov, bodo odpotovali v sredo 28. t m popoldne s posebnim avtobusom v Gradec, kjer bodo še isti večer odigrali ob umetni razsvetljavi nočno nogometno medmestno tekmo z reprezentančnim moštvom Gradca. Z igralci se bodo odpeljali tudii mnogoštevilni »dru-karji«.
a— »Mariborsko podp°rao društvo za odpuščene kaznence« bo imelo danes ob 17. svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom v konferenčni soba mOške kaznilnice.
a— Zatvoritev mestnega kopališča na otoku. Zaradi nastopivšega slabega in hladnega vremena se mestno kopališče na Mariborskem otoku preko zime danes zapre. Kopalci, ki imajo v kopališču shranjene kopalne potrebščine, naj iste nemudoma dvignejo, ker mestna občine ne prevzame jamstva za predmete, ki ne bi bili pravočasno dvignjeni
a— Včerajšnji ribji trg je bil srednje založen. Domačih rib iz Drave m sosednjih voda ni bilo. pač pa je bilo prodanih vseh 15 kg morskih sardel po 14 Din, 30 kg tu-nin po 26 Din in 20 kg molov po 28 Din za kg.
a— Karam bol koledarja z avtomobH®m. Pred hotelom »Meran« na Aleksandrovi oesti je za vozil včeraj popoldne kolesar Anton Kocbek posestnikov s>in iz Vukov-ekega dola v neki osebni avtomobil, ki mu je privozil nasproti. Kolesar je padel in se
Vse narobe! — Kaj? Bolečine v glavi? Zakaj vendar ne vzamete Aspirin tablete?!
Proti prehladu, revmatizma in bolečinam
Aspirin tablete
pristno samo v originalnih CEotih-
•Odobrcflo od Mlnirtarrtva Socflalne p0!K ffire i narodaog edravlja S. Br. 8104 <xj 16. 5. 1932.
k sreči ni poškodoval, dočim njegovo kolo ni bilo sposobno za nadaljnjo vožnjo. Karambol je zakrivil kolesar.
a— Prehitro je hotela ozdraveti zasebni ca Pavla K., stanujoča na Koroški cesti ki je predvčerajšnjim popoldne izpila preveliko količino zdravil za pomirjenje živcev. Nezavestno jc na pomoč poklicani reševalni avtomobil prepeljal v javno bolnico.
a— Otroka ^ je hoiebila. V četrtek popoldne je na Glavnem trgu pristopila k tamkaj se mudeči železničarjevi ženi Matildi Merkuševi s Tezna neka neznana mlajša ženska z otrokom v naročju in jo naprosila, naj ji za trenutek drži otroka, češ, da ima Opravek v neki sosednji trgovini. Merkuševa je rada storila uslugo in je 8 mesečnega fantka sprejela v svoje naročje. čakala je in čakala, toda neznanke nikakor ni hotelo biti na izpregled. Podala se je po daljšem čakanju domov in prijavila zadevo te zen<sk i m orožnikom. Včeraj dopoldne pa se je Merkuševa z otročičera zglasila na tukajšnji mestni policiji, ki je oddala otroka v mestno otroško zavetišče, za brezsrčno materjo pa je odredila obiširw ne poizvedbe.

Vi
&— Svarilo. Kot konkurzni upravitelj tvrdke Kmetijske ekspertne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru, Aleksandrova cesta 34, opozarjam s tem, da je tvrdka Po dravska tiskarna, d. z o. z. v Mariboru, del premoženja Kmetijske eksportne zadruge in da so gg. Kenda Franc, Krištof i č Ignac in Zun-kovič Mate samo formalno registrirani kot družabniki in imetniki osnovnih vlog, da jim po njih lastni izjavi ne pritiče nikaka lastninska ali draga pravica do osnovnih vlog in s tem do tiskarne me. Zato jim je za začasno odredbo sodišče prepovedalo razpolagati z imovino tiskarne. Svarim zato vsakogaT, da ne sprejme nikake obveze od Podravske tiskarne s podpisi gori navedenih treh gospodov, da zlasti ne pridobi od njih nikaldh st-vari aH pravic tiskanoe, osnovnih vlog ali česarkoli v breme tiskarne. Z vso imovino zadruge sem upravičen razpolagati edinole jaz. Dr. Šnuderl Makso, advokat v Ma^boru
a— Na tukajšniem živinskem trgu ^ bo 27. t m, ob 10. dopoldne javna dražba 4 d-Travnih konj in 1 mule.
a_ Dobrodelna Invalidska tombola se bo
vršila nepreklicno 2. oktobra
Iz Celfa
e_ Obrtna nadaljevalna šola v Celju, šolsko leto 1932-33 se bo pričelo v nedeljo 2. oktobra. Zbirališče bo ta dan ob 8. zjutraj v telovadnici mestne narodne šole. To nedeljo se mora zglasiti vsak lanski vajenec, kri je še dolžan obiskovati obrtno nadaljevalno šolo. Novinci in novinke naj prineso s seboj zadnje šolsko naznanilo. Obrtni kirogi se obveščajo, da v tein šolskem letu ne bo več obeh moških pripravljalnih razredov, temveč 4 prvi, 3 drugi in 3 tretji strokovni razredi za vajence ter 1 prvi in 1 drugi razred za vajenke. Pouk se bo vršil ob delavnikih popoldne, iz-vzemši sobote, ln ob nedeljah dopoldne, kakor lani. Popoldanski pouk bo trajal kakor doslej od 13. do 17. Novo pa je letos, da je ministrstvo za trgovino in industrijo uvedlo v vseh obrtnih nadaljevalnih šolah v državi obvezno telovadbo po eno uro na teden; telovadba se bo vršila ob delavnikih takoj po končanem razrednem pouku v telovadnici Gg. mojstri in ge. mojstrice se naprošajo, da skrbijo za re>dni obisk in tudi za točno plačevanje ukovine vsako prvo nedeljo v šolskem mesecu po 20 Din. Ta denar se bo pobiral, kakor doslej, v posameznih razredih in bo prejem takoj potrjen v kontrolnih knjižicah. Učiteljska otvoritvena konferenca se bo vršila v sredo 2S. t. m ob 20. v risalmioi mestne deške narodne šole.
e— Gremij trgovcev se je na izredni skupščini 2. t m. preosnoval v »Združenje trgovcev za mesto Celje«. Zadružna pravila so že odobrena. Vse dopise in vloge ;e treba odslej pošiljati na novi naslov. — Na trgovski nadaljevalni šoli se bo vršil v šolskem letu 1932-33 pouk v naslednjih neobveznih predmetih: srbohrvaščini, stenografiji in strojepisju. Združenje trgovcev za mesto Celje opozarja vse trgovske nameščence na potrebo tega pouka in priporoča, da se ga udeleže v čim večjem številu. Vsa pojasnila se dobe pni vodstvu šole in v pisarni Združenja trgovcev v Celju, Razlagova ulica 8.
e— Tečaji za francoščino. Francoski krožek v Celju sporoča, da se bodo vršili v tekočem šolskem letu začetni, nadaljevalni in literarno konverzacijski učni tečaji francoskega jezika za odrasle ter začeto! in po potrebi tudi nadaljevalni učni tečaj za mladino, ki sta namenjena predvsem učencem višjih razredov (IV. in V.) osnovnih ln vseh razredov meščanskih šol. Prva učna ura, v kateri se bodo sprejemale tudi prijave, bo za začetni in nadaljevalni tečaj za odrasle v torek 4. oktobra ob 18.15 t pritličju državne meščanske
B— V obrtno nadaljevalno ioto bo opisovanje vajencev ju vademJk Jutri od 9. do
12. v uipraviiteilj-ski pisarni. Redni šolski pouk pa se bo pričel v vseh razredih v ne dol jo 2. oktobra Ob 8. zjutraj.
n— Zanemarjeno pokopališče. Poleg starega imamo par let tudi že novo, na Lo-čenski oesti ležeče pokopališče, katero je prevzel v Last in oskrbovanje novomeški kapitelj. Povsod skrbijo, da je pokopališče v lepem stanju. Naše pa je žal zanemarjeno, da je človeka sram, posebno pred tujci. Pota so ali pOsuta z debelim, grobim kamenjem, ali pa sploh neposuta, ter zaraščena z btujnim, gostim plevelom: po potih leže gncfi kupi suhih vencev in droge nesnage. Apeliramo vnovič, da se napravi na pokopališču red in da bo vedno v tako le-
pem, snsriEnem stanju, kalcOr to zasluži božja njiva.
Iz Trbovelj
t— Kino Sokol predvaja drevi ob 20. 100% Fritschev šlager >3 + 1 = 2.«
Iz Slovemfgradea
»g— Osebna ve^t. Za šefa davčne uprave v Brežicah je imenovan uradnik tukajšnje davčne uprave g. Ivan Vovk.
sg— Zaključek Tjrševega leta proslavi Sokol 1. oktobra s sodelovanjem salonske ga orkestra in domačega pevskega društva.
sg— Župna gasilska vaja bo v ne de l in 25. t. m. Na njej bodo sodelovala vsa gasilna društva, bi so včlanjena v tukajšnii gasilski žup i.
ospodarstvo
Najboljše, garantirano nepremočljive, specialno izdelane GOJZERJE
moške za Din 32®.— ženske za Din 295-""
pri EBATA NAGLIČ, 2IBI
Zahtevajte cenik turistovske in športne obutve!
šole. Vpisovanje v oba mladinska tečaja 'bo v .ponedeljek 3. oktobtra ob 16. v prvem nadstropju mestne dekliške narodne šole. Začetni tečaj za mladino se bo vršil vsak .ponedeljek Ln četrtek od 16. do 17. v psr-vem nadstropju mestne dekliške narodne šole. Učne ure za ostale tečaje se bodo določile pri vpisovanju. Mesečna n-dnina aa vsak tečaj znaša 30 Din in se mora v« mladinskem tečaju plačati v naprej.
e— Koroški klub bo Imel v soboto 15. iv restavraciji »Evropi« svoj ^Koroški večer« in iprosi vsa društva, da bi pri svojih prireditvah upoštevala ta datum.
e_ Z okrožnega sodišča. Včeraj dopoldne se je vršila na okrožnem sodišču v OeJju razprava proti Josipu Skoberaetu, bivšemu županu, predsedniku krajevnega šolskega odbora v Senovem pri Rajhen-burgu in bivšemu poslancu SLS zaradi utaje. Josip Skoberne je bil no § 31M. obsojen na 6 mesecev strogega zapora, na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let m na povračilo sodnih stroškov.
e— Beraška nadloga. Celjska .policija jo
posvetila včeraj številnim beračem, ki ipr.ihajajo ob petkih v Celje, vse .pozornost in aretirala 30 beračev. Aretirani so bili odpremljeni v domovinske občine.
e— Nabavite si takoj nove srečke drž. ra.^redne loterije pri celjski podružnici >Jutra« v Kocenovi ulici!
e_ Mestni kino bo predvajal danes ob 20.30 športno zvočno opereto »En dan brez laži« z Jenny Jugo, Tiborom Halmayem, Oskarjem Karlweisom in Celjanom Harry-jem Hardtom.
Iz Kranfa
t— Krožek prijateljev Francije v Kranju bo proslavil desetletnico dne 6. novembra. ClanOv šteje 115, njegov delokrog obsega jezikovne tečaje, knjižnico in čitalnico in predavanja. Knjižnica ima 670 knjig, je docela kcmpletirana in obsega vsa dela iz francoske literature do naimoderneiših. Revij je na razpolago 12. Program dela za novo leto obsega: proslavo desetletnice z matinejo, predavanja: vsak mesec po eno. 1/menoma francosko in slovensko. Prvo predavanje bo -'mel 14. oktobra podpredsednik dr. de Gleria o Parizu s skiop tirnimi slikami (kino Talija). Tečajev je šest: otroški (vodi prof. Stirnova), višji in nižji dn-jaški (vodi prof. Kuret), začetni, nadaljevalni in konverzaeiisko-litererni za ostalo občinstvo (vodi tudi prof. Kuret). Pouk se bo pričel 3. oktobra. Naprošena so vsa kulturna društva v Kranju, da ne priredijo kakih svojih prireditev, ki bi koHdirale 6 proslavo desetletnice.
r— Otvoritev novega zvočnega kina v Kranju. V Na rodnem domu ie bil otvor-jen zvočni kino. Na sporedu je bil grandi-jozni film »Planine v plamenu«. Krasen ton nove aparature je zadivil vse občinstvo. Kot dopolnilo glavnega filma je bil predve.jan len muzikalni film »Na lepem pkvem Duravu«. Novi zvočni kino v Narodnem domu ima zaključena najizbranej-š<i filmska veledela in bo nudil svojim go-ktom vedno najlepše sporede. Predstave v petek in soboto ob pol 0. zvečer, v nedeljo pa ob 5.. 7 *n 9 zvečer. Nasledn-M nro-p"r".m je opereta Paulla Abrahama »Viktorija ir; njen huzar«.
2 Jeseni«
s— Volitve delegatov v krajevno bra-tovsko skladnico so se vršile te dni v tovarnah K1D na Jesenicah, Javorniku in na Blejski Dobravi. Volilo se je v 11 skupinah, in sicer 9 skupin na Jesenicah, po 1 pa na Javorniku in na Dobravi. Oraanizacija SMRJ je pri volitvah dosegla od 85 mandatov 61, JSZ 24 mandatov, člani NSZ pa so se volitev deloma odrekli, deloma pa so glasovali za SMRJ.
s— Narodna strokovna zveza podr. Jesenice, bo imela jutri ob 10. uri dopoldne shod v Sokolskem domu, na katerem bodo poročali o važnih delavskih vprašanjih govorniki iz Ljubljane. Poleg članov imajo dostop na zborovanje tudi somišljeniki in prijatelji organ:zacije.
s— Tekme članov in članic v lahki atletiki sokolske župe Kranj se bodo vršile jutri v Radovliici. Tekma bo v šestoboju, in sicer uri članih v skoku v višino in daljino, metanju diska in krogle ter v teku na 100 in 800 metrov. Tekma članic bo v istih disciplinah, samo v teku se bo tekmovalo ra krajših progah in namesto diska se bo tekmovalo v metu žoge s pentljo.
Iz Novega mesta
n— 20-letnico človekoljubnega delovanja
Je praznoval te dni primarifl bolnišnice usmiljenih bratov g. dr. Ignacij Paullč. Proslava se je vršila v ožjpim kroga v bolnišnici. Znanemu kirurgu in primariju člo-vekoliubr.eea zavoda želijo mnogoštevilni hvaležni bivši pači jen ti, da bi srečen in zdrav praznoval še mno^o jubilejev.
n_ Kolo Jugoslovenskih sester bo priredilo svojo tombolo 9. oktobra in bodo odbornice osebno .pobirale dobitke. Društvo se obrača na vse s prošnjjo, naj prispevajo k tej dobrodelni prireditvi .po izreku: Kdor h;tT-o da, dvakrat da.
n— Kino »Dom« predvaja danes ob 20.30 ter jutri ob 18.30 in 20.30 uri zvočni film »Moj Leopold«. Predigra zvočna.
Naša zsmanja trgovina v
avgssstn
Kakor }e bilo glede na pričetek jesenske izvozne sezone pričakovati, se je naš izvoz v avgustu nekoliko popravil. Kakor znano, je vrednost našega izvoza v juliiu ponovno hudo nazadovala, in sicer na 172-2 milijona Din nasproti 246.7 miliiona Din v juniju in 219.8 milijona Din v maju: v avgustu pa se je naš izvoz eedai zopet dvignil preko 200 milijonov.
Vsega smo v tem mesecu izvozili 176.271 ton v vrednosti 216-4 milijona Din. Seveda je lani povečanje izvoza v avgustu prišlo še bolj do veliave. V lanskem avgustu je dosegel naš izvoz 302.765 ton. odnosno 584 4 milijona Din, tako da znaša letos v primeri z lanskim avgustom primanjkljaj po količini 51.4 %, po vrednosti pa celo 62-9% (367.9 milijona Din). Kakor je podoba, «e bo letos izvozna sezona bolj zavlekla in zakasnila, in to predvsem zaradi uvoznih omejitev v raznih državah in zaradi težkoč p "i financiranju letine. Prejšnia leta, ko teh težkoč ni bilo, smo lahko takoj v avgustu vrgli na zunanja tržišča znaten del presežka letine, tako da se ie izvoz v tem mesecu kar skokoma dvignil. V avgustu 1929 se je tako naš izvoz dvignil celo nad eno milijardo Din.
Tudi uvoz. ki je v juliiu prav tako padel za malenkost pod 200 milijonov, se ie v avgustu zopet dvignil in ie znašal 106.200 ton (v lanskem avgustu 90.2f>6,l v vrednosti 233.4 milijona Din nasproti 388.8 miliiona Din v lanskem avgustu. Naš uvoz je bil torei letos v avgustu po vrednosti le za 40 "/o (aH 155.5 milijona Din) maniši nego lani, dočim je izvoz zaostal za 62-9 %.
Tako je bila naša trgovinska bilanca v avgustu pasivna za 17 milijonov Din. dočim ie bila lani zaradi naglega povečania izvoza aktivna za 195.5 miliiona Din. Skiinna pasivnost naše zunanje trsrovine za prvih 8 mesecev na je navzlic tenm o«tala letos še vedno manjša nego lani, lcajti v razdobju januar - avgust t. 1. je bila naša znnania trgovina pasivna za 62 milijonov Din, dofhn je lani v istem časa znašala pasivnost 107 milijonov.
Kako se je gibala naša zunanja trgovina v prvih 8 mesecih t. 1., nam kaže naslednja primerjava (v milijonih Din):
izvoz uvoz saldo januar	218.3 228.2 — 99
februar	203.7 220.4 — 25-7
marc	212.7 246.4 — 33.7
april	271.0 248.9 + 22.1
maj	219.8 234-6 — 14.8
junij	246.7 202-9 + 43.8
julij	172.2 199.1 — 26.9
avgust	216.64 233.4 — 17.0
jan.-avgust 1832 1931 193^ 1929 1928
1760.8	1822-9	— 62.1
3251.6	3358-5	— 106.9
4445.5	4627.3	— 181.8
4616.6	4969.7	— 358.1 3874.6	5051-5	—1176.9
V primeri z zadnjim konjunkturnim letom 1929., je letos naš izvoz padel na eno tretjino; v istem razmerju se je zmanjšal tudi naš uvoz.
Glavni predmeti našega izvoza v avgustu so bili: pšenica (8.6 miliiona Din), sadje (12-3), zdravilna zelišča (2.1), opii (10), tobak (3.0), konoplia (2.2), konji (2-4), goveda (3.9), svinie (30.0), drobnica (3.3), perutnina (8.7), sveže meso (10.5), jajca (16.6), sirove kože (3.7), grabeni les (31.0), drva (2-8), oglje (1-0), pragovi (0.2), izdelki iz lesa (1.8. ekstrakti za strojenje (2.7) soda (3.7). kalcijev karbid in cijanamid t6.4), cement (6.1), svinec (2.0), baker (18.8), rude (6-2).
Glavni predmeti našega uvoza pa so bili: bombaž (18.9), bombažno predivo (13-6), bombažne tkanine (17-3), volna (2.4), volneno predivo (5.0), volnene tkanine (8.3), svileno predivo (5.8), železo in polfabrikati (2.7), želez, pločevina (3.8), železne ceri (2.4), železni materijal (4.1), razni izdelk'" iz železa (110), stroji in aparati (9.7), elektrotehnični premeti (7.0), prevozna sredstva (3-0), bencin (2.5). petrolei (1.9), nafta (5.3), premog (17.1). steklo (1.9), porcelan (1.0), sirove kože (2.4). čevlii (0.3), riž (6.7), sirova kava (5-4V sol (1.0), oljno semenje m olini plodovi (3.5), zdravila (1.0), organske barve (2.3), tiskarski papir (3-2).
Kliriniška fto^odba z Nemčijo
Kakor je znano, je naša država te dni sklenila z Nemčijo sporazum glede ureditve medsebojnih plačil iz blagovnega prometa. Ker dosedanja poflnradna poročila niso bila povsem jasna, prinašamo sedaj v glavnem vsebino sporaz>uma.
I. Nemške tvrdke, ki uvažajo blago iz Jugoslavije, pogojeno v markah, bodo vplačate dolžne zneske na načun iugosloveniske Narodne banke pri Rdchsibanki, doč«m bo jngosilov. Narodtna banka izplačala upnikom (izvoznikom) ustrezajoče zneske v dinarjih. Jug o slovenska Narodina banka more z dobro imetjem pri Reichisfoanki razpolagati le v notranjosti Nemčije za plačevanje blagovnih in drugih obveznosti jugoslovanskih uvoznikov.
Nemške tvrdlke, ki uvažajo jugoslovensko blago pod pogojem -plačila v dinarjih, pa morajo poravnati dolgove v dinarjih, ki jih bodo zahtevale od Reidfosfoanke. Plačila v dinarjih pa bo Reichsbarika vršifa na breme njenega dinarskega računa pri jugo-siovepski Narodni banki.
d. Jugoslovenske tvrdke, trt dobivajo blago iz Nemčije pod pogojem plačila v dinarjih, bodo morale zneske v dimarfh vplačati na račun Reicbsbanke pri jmgosl. Narodni banki in bo Reichsbaoka izplačala odgovarjajoče zneske nemškim izvoznikom Reichsbanka more razpolagati z džnarski-
Gosnodarske vesti
= Znižanje vloine obrestne mere v Češkoslovaški. Med češkoslovaško vlado in denarnimi zavodi se vršijo pogajanja zaradi znižanja kreditne in debetne obrestne mere. Vlada hoče doseči splošno znižanje obresti na hranilne vloge na 3%» letno; kar naj bi omogočilo tudi znižan ie debetnih obrati.
= Pred znižanjem diskonta r Franciji. Kakor poročajo iz Pariza, namerava Francoska banka znižati diskontno mero od 2.5 na 2%.
= Fala prodira na Hrvatsko. Kakor poročajo iz Zagreba, bo mesto Lepoglava opustilo svojo lastno elektrarno in se bo v kratkem priključilo na omrežje elektrarne Fala.
=3 Češki izvoz hmelja. Statistika o izvozu hmelja iz Češkoslovaške v hmeljskem letu 1931 ./32. (od 1. septembra 1931 do 31. avgusta 1932) je prav zanimiva, ker nam kaže velike spremembe v smeri izvoza. Dočim je bila v prejšnjih letih vedno daleč na prvem mestu Nemčija, ki je prevzela običajno polovico češkoslovaškega izvoznega presežka, je v L 1931./32. Nemčija padla na četrto mesto in je vzela le 8.9 °/o izvoženega češkoslovaškega hmelja (16.687 starih stotov). Ta padec izvoza hmelja v Nemčijo je posledica uvedbe prisilne porabe domačega hme-lia v Nemčiji in tudi posledica povišanja nemške uvozne carine. — V letu 1931./32-je bila Francija največia odjemalka češkoslovaškega hmelja. 54.200 stotov (28.8%) je šlo v Francijo, to je še enkrat toliko, kakor leto prei. Na drugo mesto ie stopila Belgija, ki je prevzela 37023 stotov ali 20% vsega izvoženega hmelja, na tretje pa Avstrija, kamor je znašal izvoz 17.160 stotov ali 9.1 %. Izvoz v Belgijo kakor tudi v Avstrijo 6e je precej povečal. Na četrtem mestu ie. kakor rečeno, Nemčija, na petem pa Anglija, ki je vzela 12.355 stotov (6 6%), to je 4 krat toliko, kakor v letu 1930./31. Potem sledijo še Švedska. Švica in Nizozemska.
= Spremembe pri dunajski Staatseieen-bahngesellschaft. Nekoč tako mogočna avstrijska Staatseisenbahngesellschaft, je, kakor znano, že lani prešla povsem pod vpliv inozemskega kapitala, po svojem notranjem ustroju pa ie postala skoro čista finančna družba, ki kontrolira razna industrijska podjetja v nasledstvenih državah, tako med drugim tudi Brodsko tvornico vagonov. Ves ta srednjeevropski industrijski koncem spada v interesno sfero romunsko - angleškega kapitala pod vodstvom romunske železarne Rašice in angleške rdužbe Vickers Ltd. Zato je v dunajskih finančnih krogih vzbudila pozornost vest, da bo za predsednika te družbe namesto Ludvika Neuratha, ki je odstopil zaradi sprememb v lastništvu, postavljen prejšnji guverner avstrijske Narodne banke dr. Reisch, ki je bil sedaj podpredsednik družbe.
= Oddaja vodnjakarskih del. Direkcija državnih železnic v Zagrebu sprejema do 4. oktobra ponudbe za obnovo arteškega vodnjaka pri kurilnici na postaji Bjelovar. Natančnejši podatki, načrti in pogoii se dobijo pri železniški direkciji (gradbeni oddelek) v Zagrebu.
Hmelj
2alec, 23. septembra. Izdaten dež je prav dobro prišel presuhemu blagu, ki ga bašejo
ln prevzemajo. Pri mirni kupčiji in nespremenjenih cenah je prešlo danes nekaj desetin stotov v druge roke. Položaj nespremenjeno čvrst
Žalec, 23. septembra. Današnja šteivlka »Slovenskega hmeljarja« piše k položaju: Zadnje dni je tudi v Nemčiji in na Češkoslovaškem prišlo do znatnejšega zastoja v kupčiji, slično kakor svoj čas pri nas. Vendar pa so hmeljarji ohranili potrebno mirnost in zato tudi vzdržali cene nespremenjene in čvrste. Ako upoštevamo tečaj, po katerem v inozemstvu kupuiejo naše vezane dinarje, tedaj prodajajo hmeljarji svoj letošnji pridelek v Franeii po 26—42-64 Din, v Nemčiji po 20—51.87 Din in na Češkoslovaškem po 23.52—35.28 Din za kg. Cene našemu hmelju se torei gibljejo znatno izpod paritete — ker jih je preobilna ponudba ob zastoju kupčiie oslabila. Zadnji čas so se cene zopet učvrstile na 16—20 Din za kg, vendar zelo kolebajo; če se hmeljarji dobro drže, so cene čvrste, kakor hitro pa postanejo popustljivejši, cene zopet oslabijo.
mi dobro imetij pri jugoslov. Narodni banki samo v notranjosti Jugoslavije za plačilo blagovnih in drugih obveznosti nemških uvoznikov joigoslovenskega blaga. Ako jiugoslovenske tvrdlke uvažajo nemško blago pod pogojem plačila v markah, tedaj morajo te svoje obveznosti kriti v markah, ki jih bodo zahtevale ud iugosl. Narodne banke, ta pa bo vršila plačila na breme njenega debroimetja v markah pri Reichs-bamki.
HI. Gre torej za dvojni Miring, v markah in v dinarjih, tako da ni (kakor pri drugih kliringih z drugimi državami) potrebno v vsakem primeru preračunavanje en« valute v drugo po gotovem tečaju. Kdor je dolžan v markah, plača v markah, kdor je dolžan v dinarjih, plača v dinarjih. Če pa obstojajo obveznosti v drugih valutah (dolarjih, frankih itd.), tedaj se bodo morale tvrdke v okviru zakonitih odredb sporazumeti, po katerem tečaju se bodo te terjatve izplačevale v markah ali dinarjih. Kot osnova bo pri tem v glavnam služil berlinski uradni srednji tečaj dotične vn/iute.
Na breme računov pri obeh novčaničnih bankah lahko vršita obe stranki tudi manjša plačila, ki ne izvirajo iz obveznosti v zvezi z blagovnim prometom, kakor plačila za dijake, bolinike, potnike itd. Na koncu vsakega meseca bosta obe novčanični banki kompenzirali obojestrrns&a stlda. bi to v glavnem po srednjem tečaju v Berlinu za izplačilo (devizo) Beograd. Če se iz-ravnanje salda ne da omogočiti s kompenzacijo, tedaj se bosta obe novčanični banki sporazumeli o tem, ali je treba ostanek salda izravnati na drugi na-Sin, ali pa ie treba ostanek salda dalje voditi v knjigah.
V svrho likvidacije obstoječih nemških vezanih terjatev v Jugoslaviji se bodo porabile jugosloveniske vezane terjatve v Nemčij«. NemSka Reidhsbanlka bo prošnje jiUgosloveinsMh trvrdSk za osvoboditev njenih terjatev odkazova-la s priporočilom dotič-ndrni ustanovam, kjer obstotajo take terjatve. Enako bo postopala jngosi. Narodna banka. Slično se bodo izenačile hudi medsebojne terjatve nemških im jugosloverosk,ih denarnih zavodov, to! so nastale v zivezi z blagovnim prometom.
Sporazum bo odpovedi®?? s t4-dnevnkn rokom vsakega prvega dne v mesecu.
Borze
23. septembra.
Na ljubljanski borzi so se tečaji deviz v glavnem obdržali na nespremenjeni višini Devize London, NewTork in Bruselj so se nekoliko dvignile, Berlin pa je popustil.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda zaenkrat ustalila in se je trgovala po 186 in 187.50 Do prometa je prišlo tudi v 7% investicijskem posojilu po 50 in v 6% begluških obveznicah po 34.50. Od dolarskih par>;r;ev se ie trgovalo le 7% Blairovo posojilo \ro 41.75 in 42.25.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2308.18 — 2S19-34, Berlin 1365 69 - 1376.49 Bruselj 797 18 -80112, Curih 1108 35 _ 1113.85. London 198 86 _ 200 16. Newyork ček 5724 92 -5753 18. Pariz 225 29 _ 226 41, Praga 17C.01 170 87, Trst 94 35 - 296 75
Zagreb. Amsterdam 2308.18 — 2319.54. Berlin 1365-69 — 1370.49, Bruselj 797.18 do 801-12. London 198.86 — 200-46. Milan 294.35 do 296.75, NewVor'i kabel 5746.92 — 5775.1S, Newvork ček 5724.92 — 5753.18. Pariz 225.29 do 226.41, Pra^a 170.01 — 170-87, Curih 1108.35 _ 1113-85
Curih. Pariz 20.3C75. London 17.965, New-vork 518.50. Brasel j 1.925. Milan 26.61. Madrid 42.50, Amstprdam 208.325. Berlm 123.425 Stockholm 9220, Oslo 90.?0, Kobenhavn 93.40. Pofiia 3.74, Praga 15.35. Varšava 58. Bukarešta 3-05
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vorna škoda 184 — 186, za ktober 185 - 191, 7°/« investicijsko 50 — 50.50. 4% agrarne 26.30 den.. 6% begluške 34 — 34.50, 7®/« Blair 42.25 do 42-75, 8% Blair 45.25 _ 45.50. 7% Selig-man 46 — 47; bančne vrednote: Narodna banka 4200 den.. Priv. agrarna banka 219 do 228.
Beograd. Voina škoda 186, 184 zaklj.. 7% investicijsko 50 zaklj-. 4% agrarne 24.25 do ?5.25. 6% begluške 34 zakli., 7°/» Seligman 40 den.. Narodna banka 4000 zaklj-, Priv. agrarna banka 228. 227 zaklj.
Dunaj. Staatseisenbahngesell. 18.05. Trboveljska 22.85, Alpina - Montan. 13-40.
Blagovna tržišča
ŽITO-
+ Ljubljanska borza (23. t m-) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): sremska, nova, 76 kg po 187.50 _ 190, baška nova, 76 kg 190 do 192.50, sremska stara, 78 kg 192.50 — 195, baška stara, 79/80 kg 197.50 — 200; koruza: baška, stara. slov. peetaja, po mlevski voz-nini, plačliivo v 30 dneh po 145—147.50; moka: baška »0«. franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 310 — 315, banatska po 320 do 325.
+ Novosadska blagovna borza (23. t m.) Tendenca stalna. Promet 56 vagonov. — Pšenica (nova. 76 kg): baška, okolica Novi Sad. okolica Soinbor, srednjebaška, gornje-baška 142.50 — 145: baška, potiska 145 do 147.50; ladia Tisa 147.50 — 150; gornjeba-natska 137-50 — 140; banatska, pariteta Vršac 135 — 137.50: sremska 192.50 do 145. Ječmen: baški in fiTemski, 64/65 kg 90—95- Koruza: baška 91—93: okol. Som-bor 92—94; banatska 89 91. sremska 92 do 94; sremska. okol. šid 94 —96. MoVa: baška in banatska 'Og, jn sOgg« 2°5 — 235; >2« 207.50 — 215: >5« 185 — 195; »6« 155 do 165; >7« 135—145; >8« 82-50-86.50. Otrobi; baški in sremski, v jutastih vrečah. 57.50 do 60; banatski. v jutastih vrečah, novi 52.50—55 Fižol: baški in sremski. novi. beli. 102-50—107.50
+ Somborska blagovna borza (23. t m.) Tendenca stalna. Promet 56 vagonov. Pšenica (nova. 76 kg): baška, okolica Sombor in banatska 140 — 145; gornjebaška 142.50 do 147-50: baška potiska 145 — 150; banatska potiska 142.50 — 147.50; sTem., slavoi. 137.50 — 142.50. Ove«; baški, srem. s^avon. 95—100. Ječmen: baški. sremski. 64/65 kg 90—95. Koruza: baška 90 — 92: okol. Sombor 91—93. Moka: baška. banatska >0g« in >0gg< 217.50 — 227.50; >2« 197.50 — 207.50; >5« 175 — 185: >6« 1.55 — 165; >7« 135 do 145; >8« 70 — 80. Otrobi: baški 57.50 — 60. Fižol: baški. uzančni 102.50 _ 107.50.
+ Biidimpeštanska termmska borza (23. t. m.) Tendenca živahna. Pšenica: za oktober 12.78 — 12.80. za marc 14.21 — 14-22: rž: za oktober 8.08 — 8 10. za marc 9.37 do 9.38; koruza: za maj 9.27 — 9.28.
Dež po sušnem letu
Ljubljana. 23. septembra
»O te pratilke!« so se hudovali lcmetie. ko je teden za tednom žgalo sonce, v ipra-fciki pa je bil natisnien dež na dež. Za porcijunkulo ga je bilo za eno vevni-co, pa še pozneje enkrat, dvakrat kakor za zdravilo. Otavo je požigalo sonce, izzorilo koruzo, stisnilo proso in krompir in ni dalo rasti ne korenju, ne ajdi. ne repi. Vodnjaki in «tudenci so se posušili, da so romale do večjih potokov in rek prove-sije sodov, kakor vojni tren. Nerodno in leno ie obračala goved mešate jezike po gobcih, ko je bilo tako malo sline za pre-žvek. Romale so na božja pota dežne procesije, oretehtavali so ozračje učeni vreme-narii. dežja pa ni bilo od nikoder.
»Kako bo deževalo,« so modrovali očan-ci, »ko pa letos groma ni. da bi kakor medved hruško stresel nebesni svod, na katerega se je dež pripekel in zapekel.« Nevihte pa od nikoder. Kadar se je nateplo za par vozov debelih oblakov, pa je zabur-jalo in pregnalo makro dobroto. Krompir je venel v zemlji in gnil v sonarnih kleteh. Ajda je komaj prilezla iz zemlje pa je že zacvetela: »Kje se bo vzelo zrno. ko še aj-dovke ni!« so vzdihovali gospodarji za krhkimi ajdovimi žganci. Zelju so odletavale suhe vehe, na še sočnih pa so se pasle gosenice kakor na srenjskem pašniku. Sadje je venelo na brezlistnih vejah in na drevju
<V tonu
in gledališču
ste, kakor povsod, kjer se zbirajo ljudje, v nevarnosti, da ulovite gripo. Varujte se pred njo s
4/anfiavin•
g VAST1C/IM1
Do«voljeno od Min. socij»!ne pol. in narodnega sdr»Tlj» S. Št. 1S051 od 28. 8. lOti.
gnilo. Žalostno je cvilila suha svinjad po zatohlih hlevih, ko ni bilo ne mehke trat-nice in ne krhkega vehutja. Krave in teleta so padale pod mesarsko sekiro, kal' >r da je po domeh vesela gostija, ne pa žejna smrt na izsušenih poljih, travnikih in lokah.
»Kvatrni teden pa bo prinesel močo«, je verjel ves kmetski rod iz tisočletnih izkušeni. Prve dni kar ni kazalo na uresničitev. Ko je od severa skopo kropilo prašne ceste, še tudi ni b:Jo upanja na deževje. Danes popoldre pa je pograbil južni veter svojega nasprotnika in sta napravila dež — upajmo, izdatno deževje.
Dogoispodariila je 9uša in zelo mnogo za-fospodarila. Polovnco koruze, tretjino prosa, mno^o krommria. In vzela ie dve kožni J lucerne. Otavo je brez kosca požgalo v korenine, ajda marsikod ne bo dala niti semena, komaj nekaj prgišč puhl;h babic.
Izdatna moča bo še ozelenila ponekod travnike za pašo, morda prisilila lucerno še za pičlo košnjo. Repa se bo lepo zredila, koienje pa gre že v zor in bo prišla mokrota prepozno. Zelje se še zna storiti, koder ga ni preveč obžrla goseničja nadloga. Vodnjaki in studenci bodo oživeli in bo mokra zemlja dober porok za obilno žetev str-nine po starem reku o setvi pšenice:
»Vrzi me v blato, dala bom zlato«..«
Izžrebane srečke
V loteriji za zgradbo katoliške katedrale v Beogradu izžrebane srečke: Glavni dobitek dvakrat 300.000 Din (600.000 Din) je zadela št. 184.276. — Dvakrat 50.000 Din (100.000 Din) št. 89.832. — Dvakrat 20.000 Din (40.000 Din) št. 219.736. — Desetkrat Din 10.000 (100.000 Din) št. 62.958, 84.661, 85.898, 87.043, 190.716. — Dvajsetkrat Din 5000 (Din 100.000) št. 5448, 25.760, 112.014, 173.433, 180.910, 192.397, 204.343, 208.996, 213.483, 229.317. — 120-krat Din 500 (Din 60.000) št.: 9192, 19.004, 21.942, 23.582, 34.991, 45.377, 45.690, 56.002, 60.845, 61.479, 70.917, 78.570, 79.807, 80.137, 81.000, 82.874, 43.126, 83.730. 86.685, 90.595, 91.671, 95.415, 106.970, 109.694, 111.837, 115.897, 117.411, 119.913, 121.824, 123.812, 124.484, 129.169, 132.782, 138.6166, 142.130, 149.675, 153.959, 156.897, 161.228, 161.783, 164.787, 180.856, 181.061, 192.247, 197.207, 210.967, 211.409, 214.147, 222.093, 222.592, 225.441, 228.995* 231.622, 237.553, 241.618, 242.805, 244.575, 244.753, 244.823, 247.148.
Repertoarji
DRAMA Začetek ob 20. uri. Sobota 24-: Lopez. premijera. Izven. Nedelja 25.: Zločin in kazen- Izven.
Ponedeljek, 26.: Lopez. Abonma.
*
Premijera izvirne slovenske drame »Lopez«, katere avtor je mladi književnik dr. Bartol, znan po svojih esejih in črticah, bo drevi in ima interesantno snov iz literarnih in založniških krogov. Avtor nas presadi v Španijo med Baske in prikazuje v dvanajstih slikah prilike v teh krogih. Delo je napisano živo in sočno ln bo zanimalo vsakogar, ki se zanima za književnost sploh. Naslovno vlogo igra g. Gregorin, prostodušnega prijatelja Has-drobala g. Kralj, Pereza g. Skrbinšek, Santa Fe-a g. Jerman, zvodnika Galbo g. Lipah, bančnika Alvaoeza g. Levar, pisatelja Rodolpha g. Železaik, v ostalih vlogah pa nastopajo gg. Drenovec, Plut, Bra-tina, Jan, Sancin in Potokar. ženske vloge so v rokah gespodičen Gabrijelčičeve — Miranda, Vide Juvanove — Ines in Slav-čeve — Carmen. Režijo in inscenacijo ima v rokah višji režiser prof. šest. Predstava se vrši izven abonmaja. Vstopnice so na razpolago v predprodaji v operni dnevni blagajni. Opozarjamo na to velezanimivo slovensko noviteto, ki je prvenec nadarjenega pisatelja.
Dostojevskega dramatizirali roman »Zločin in kazen«, ki je dosegel v režiji ratka Krefta izredno velik uspeh, se bo ponovil prvič jutri, dne 25. t. m. ob 8. zvečer. Predstava, ki je nadvse napeta m cdldčno postavljena, obsega devet slik. v katerih se razpleta usoda študenta Razkolnikova. Opozarjamo predvsem občinstvo iz okolice, da si nabavi vstopnice pimeno zaradi velikega navala pri večerni blagajni. V interesu občinstva je, da sega po vstopnicah v predprodaji in ne moti s prepc ziiim prihajanjem točnega poteka predstave. Predstava se vrši izven abonmaja.
Ljubljanska drama pripravlja kot naslednje premijere Zuckmayerjevo sijaj, no vesoligro »Veseli vinograd«, katerega je prestavil prevajalec dr. šmalc na naša dolenjska tla. Premijera se bo vršila predvidoma v pnri polovici oktobra. Režijo vodi višji režiser prof. šest. Istcčasno se pripravlja Ibsenova drama »Gospa Inger z Oestrota« v režiji odlične poznavalke Ibsna, gospe Marije Vere. Te dni pride v študij tudi prvi otroški komad.
Dragocena monštranca
V Bogoti (Kolumbija) so razstavili 225 let staro zlato monštranco, ki ima vdelanih nad 2000 draguljev in jo cenijo kot eno najlepših južnoameriških umetnin na 12 milijonov franko. Monštranca je bila la9t jezuitov, ki so jo ob svojih izgonih iz Kolumbije čestokrat izgubili, a vsako pot spet dobili. Delali so to umetnino tri leta in stroški zanjo so znašali 2.100 pe-zov, danes oa cenijo sami veliki demant v njenem križu na milijon frankov^
KULTURNI PREGLED
A. M. Slomšek
Ob današnji 70 letnici smrti
Anton Martin Slomšek se je rodil na prelomu dveh stoletij, 1. 1800. To je leto znamenite Napoleonove zmage pri Marengu. Štiri leta po Slomškovem rojstvu je bil Napoleon že cesar; devetleten deček v Ponikvi je najbrž slišal o Iliriji. Prvih petnajst let njegovega življenja so možje modrovali o Francozih, o Napoleonu, o zadregah cesarja Fron-ca, o tem, kako se na svetu pripravlja nekaj novega. Takrat, ko se je Slomšku že izoblikoval svetovni nazor in ko je imel trdnejše zgodovinske in politične poglede na svojo dobo, se je nad Evropo že tolikanj zmračilo, da ni bilo nič več novega. V Avstriji je še dalje vladal cesar Franc, klavrna lutka zvitega Metternicha in njegove policije-
V zapadnem kulturnem življenju so takrat prihajala na svet pomembna literarna dela. Ko je bil Slomšek star pet let, je Goethe dovršil eno najglobljih izpovedi tedanjega prosvetljenega človeštva, prvi del »Favsta«. Istega leta je umrl Schiller in njegovo delo, polno vzpodbud in duha, je začelo vedno bolj vnemati mladino. V času, ko je nadarjeni mladenič iz štajerske Ponikve dovršil svoje študije in šel, prav tako kot nekaj desetletij pred njim Valentin Vodnik, v hribe »duše past«, so imele angleške kulturne plasti že Byronovo delo, v Franciji je Hugo presenečal s svojimi odami. Poljaki so imeli Mickiewicza- Rusi Puškinovo liriko. V tridesetih letih je evropski kulturni svet že razpravljal o vprašanjih, ki so dala vsebino 19. stoletju. V politiki so zmagovito prodirale demokratične ideje, liberalizem je ▼nemal mlade duhove, filozofija je postala pozorna na razvoj naravoslovnih ved in naravoslovje se je vidno pripravljalo, da stopi v ospredje tega stoletja. V Franciji so dobivali Balzacova dela, Stendhal je podal v svoji mojstrovini »Le Rouge et le Noir-z sintezo napoleonske dobe: energijo, dejavnost, v Rusiji se je pojavil Puškinov »Ev-genij Onjegin«. Vzlic drugačnemu življenjskemu tempu kakor ie današnji in težavnej-šim stikom med narodi, je vse to postajalo duhovna last onih evropskih plasti, ki so imele možnost polnega izživljanja ali so čutile. da bo kljub vsemu pritisku morda že jutrišnji dan njihov.
Kakšni pa so bili kulturni tokovi v naši zaostali, jedva predramljeni »notranjeav-strijskk provinci? Slomšku je bilo 19 let, ko je umrl Valentin Vodnik: v celovškem semenišču so brali njegove drobne knjižice, Kopitarjevo slovnico in druge pohlevne spise, ki so polagali temelje naši novi književni kulturi. Prešernov fenomen pada v dobo, ko je Slomšek kulturno že tako dozorel, da ni več mogel spremeniti svojih bistvenih potez. V času, ko so izšle Prešernove pesmi (1847). je bil Slomšek že lavantinski škof- L. 1832. je izdal skupno s svojimi tovariši v celovškem bogoslovju »Prijetne per-povedi za otroke«, ki jim je sledilo več mladinskih knjig, delno poslovenjenih Krištofov Schmiedov. L. 1837- je izšla njegova knjiga »Življenja srečen pot« s prvim slovenskim zemljevidom Evrope, eno leto pozneje je izdal Keršansko devištvo« (glej Prešernov epigram o zlomku in Zlomšku), leta 1842 je v Celju ugledalo beli dan njegovo najboljše didaktično delo »Blaže in Nežica v nedelski šoli«, 1. 1846. pa je začel izdajati »Drobtinice«. Navedli sme samo nekatere letnice in dela.
Če postavimo paralelo s tem, kar se je pojavljalo ta čas na zapadli, vidimo, da smo bili Slovenci v tridesetih in štiridesetih letih — izvzemši ozki ljubljanski krog s Prešernom — še globoko v protireformacijski, odnosno v baročni dobi z idejnim svetom Marije Terezije. V Slomškovem času so se v naši primitivni sredini kakor v gluhi loži izgubljali odmevi daljnjega sveta. Na »tekočem« je bil samo Prešernov krog. Naša redko posejana in večinoma duhovniška inteligenca na Štajerskem je literarno črpala pretežno iz avstrijsko - nemške literature, čitala Klopstocka in drugo ali tretjevrstne nemške pisatelje. Rezultati napoleonske dobe. ki je celo v konservativnih nemških deželah razgibala mlade duhove, so se pri nas vse do 1. 1848. razblinjali kakor snežinke na blatnih tleh. Vse naše narodno življenje je imelo — gledano s sodobne evropske perspektive — provincijalen in nazadnjaški značaj. Edina večja tokova, ki sta malo razgibala tanko plast tedanjega, pretežno še v kulturi abecednikov in molitvenikov spečega slovenstva, sta bila ljubljanski kulturni krog z idejo slovenskega pismenega jezika in zagrebški kulturni krog z ilirizmom. Ko se je odločila dilema med slovenstvom in ilirizmom. je Slomšek že imel glavno delo za seboj in je kot knez in škof. s posvečeno
roko visokega pastirja svojega ljudstva, blagoslavljal narod, kateremu je ostal zvest do zadnjega diha.
Tč provincijalne zaostalosti v kulturnem razvoju ni zakrivilo pomanjkanje literarne tradicije in počasno zlivanje narečij v književni jezik, marveč nekaj, kar je stalo za vsem tem: kmečko - malomestna struktura slovenskih dežela in iz nje izvirajoča duhovna konservativnost. Slomšek ni bil po naravi genialen stvarjalec in temperamenten no-votar, kakor jih je bilo drugod mnogo v tej ponapoleonski dobi, ko so narodi polagoma vsrkavali rezultate nove meščanske kulture. Zato Slomšek kot pisatelj in prosvetni organizator ni ustvaril nič velikega. Njegovo delo je bilo pionirsko delo v provinci, ki so se je komaj slišno dotikale stroje sodobne Evrope. Kot zvesti služabnik svoje Cerkve in trezen voditelj ljudstva, iz katerega je izšel, se je Slomšek vse življenje duhovno gibal v nekakem kulturnem utrakvizmu, kakor je v praksi podpiral — a ne iz nenarodnih razlogov — utrakvistič-no šolstvo na Slovenskem Štajerskem. Cerkveni, avstrijski in narodni interesi so v njegovi duši tvorili sklad, ki je bil že kmalu po njegovi smrti, ko so se poostrili narodnostni boji v Avstriji, mnogo težji in pozneje celo sumljiv.
Slomškova kulturna veličina ni v samostojnem literarnem stvarjanju, marveč je v njegovi, nedvomno zelo plemeniti osebnosti in v njegovem tesnem sožitju s slovenskim ljudstvom. Slomšek ni niti kot škof prenehal živeti s tem našim preprostim ljudstvom in črpati iz njega pobud za svoje prosvetno delo. Bil je tako globoko zakoreninjen v slovenski zemlji in v našem kmetu, da je to še danes njegova največja narodnjaška odlika. Prav zaradi tega je delal kompromise z avstrijsko - nemško monarh isti čno in dr-žavnopravno ide>'o: hotel ie koristiti naši narodni stvari. Ce bi bil Slomšek živel v času in v razmerah J. J. Strossmayerja, bi bil naš Strossmaver. Toda sinu prijazne Ponikve je bil po času in okoliščinah določen
mnogo manjši format Socijalno dvignjen visoko nad slovenskega kmeta, je Slomšek ostal do smrti slovenski kmet z mitro na glavi, in v tej svetli preprostosti svoje osebnosti zasluži, da se mu še danes klanjamo.
Ta učitelj mladine in ljudstva, moralno-pedagoški pisatelj, nabožni pisatelj, knez in škof perifernega slovenstva je bil tudi pesnik. Njegove pesmi je 1- 1876. zbral in izdal v knjigi na 256 straneh Mihael Lendovšek Tudi pesmi ga kažejo kot človeka iz ljudstva; motivično in oblikovno, zlasti po jeziku. razodevajo vso pomanjkljivost slovenske literarne tradicije in kažejo, da se Slom škova Muza ni ogledovala po prvih vzorih takratne evropske literature, izvzemši Schil-lerja, marveč je tičala v dobi proznega, drugovrstnega nemškega klasicizma. Vzlic temu je v Slomškovih poezijah zaživela vese-lost in vedrina slovenskega ljudstva na Štajerskem; nekatere njegove pesmi opevajo vinograde, trto, trgatev, čričke, vino in n°-skrbno radost zmernih pivcev. Še v 1. 1859. je zapisal ta edini naš poet z mitro na glavi:
Na zdravje sladko vince pit'.
Pošteno se razveselit':
To je Slovencu serce,
Najinih pesmij jederce.
Kdor je potekel iz te dežele, je že za otroških let vsrkal vase nekai okorne in vendar svojski sladke Slomškove poezije: ono o veselem hribčku, pa o dobrem mejašu sv. Urbanu, o rožicah, ki so ovenele, o veselju, čigar domovina ni na tem svetu. Poleg te poezije, ki je bila vzeta iz ljudstva in se je v ljudstvo vrnila, je njegovo nabožno pesništvo n^kam službeno - suho, dasi ne moramo dvomiti o njegovem čistem izvoru. V ostalem pa Slomšek ni prikrival svojih simpatij do Koseskega: pač znak njegovega nerazvitega umetniškega okusa in njegove zgolj pedagoško - retorične narave.
Škof Anton Martin pa bi danes, če bi bil mogel iz svoje mariborske grobnice dvigniti posvečeno roko, blagoslovil ves naš napredek in vse to, kar imamo, četudi ni bil borec za svobodo, je vendar s svojim kulturnim delom rahljal tla za njo in jih pripravljal za njena žlahtna semena. —o.
Jugoslovenska razstava v Amsterdamu
umetnosti (Iz. Cankar, »Obiski«): »Ce sto-
Danes se bo otvorila v centru kulturnega in političnega življenja Holandske, v Amsterdamu, prva reprezentativna razstava jugoslovenske likovne umetnosti. Najuglednejše osebnosti te slavne dežele so stopile v pripravljalni odbor in tako pokazale Jugoslaviji dragoceno prijateljsko pozornost. Tudi z naše strani so se angažirali za njo poleg službenih krogov izbrani predstavi-telji naše umetnosti in kulture sploh. Pro-tektorat je prevzel princ Pavle. V Amsterdam so odpremili obsežno in dostojno zbirko jugoslov. likovnih umetnin. Skoraj že umljivo je, da tudi to pot ni šlo brez trenja, polemik in drugih podobnih pojavov, ki spremljajo vsak skupen nastop umetnikov v javnosti. Razstava na Holandskem gotovo ne bo kompletna in oni, ki se je niso udeležili, ne morejo že v načelu veljati za manjše umetnike od tistih, ki so zastopani. Toda izbira slik, kipov in grafik je bila izvedena, razstava je dobila reprezentančno formo in naša umetnost se bo — o tem smo trdno preverjeni — spodobno predstavila holandskemu občinstvu.
Skupne razstave naših umetnikov v inozemstvu so redek pojav. V prvih letih po prevratu je bila velika razstava v Parizu. Razstava v Angliji 1. 1930. je seznanila z našo umetnostjo enega najvplivnejših narodov sveta. Letos bi imela biti reprezentativna razstava v Pragi, toda lepi načrt se žal ni uresničil. Razstava, ki jo danes otvarjajo v Amsterdamu, je poleg Meštro-vičeve kolektivne razstave v Zagrebu najpomembnejši dogodek, ki ga bo kronika jugoslov. likovne umetnosti zabeležila v tem letu. Ta prireditev pa nima pomena samo za likovno umetnost: ona je hkrati izraz naše kulturne ekspanzivnosti, izraz hotenja, da se Jugoslavija pokaže pred svetom kot dežela, ki si prisvaja s polno pravico svoje mesto v kulturnem tekmovanju narodov.
Holandska, dežela vrtov in cvetlic, vetrnih mlinov in zelenih pašnikov, daljna, zelena ravan, ki se stoletja hrabro bori s prodorno silo morja, ta Holandska je še danes veliko zavetišče likovne umetnosti. Malo dežel je na svetu, kjer bi bilo slikarstvo tako v časteh, kakor je na Holandskem, deželi, ki je dala človeštvu nesmrtnega Rembrandta in celo vrsto velikih umetnikov. Njen slovenski poznavalec, slikar M. Jama, pravi o odnosu Holandca do
pimo v holandsko boljšo hišo, opazimo takoj, da v veži vise slike domačih umetnikov in da že tu vlada umetniški okus. Seveda so biseri obešeni v jedilnici: razen slik starine, ki so že 3—4 stoletja v rodbini, kitajski porcelan, perzijski sagovi in lične bakrene posodice iz orienta... Njim je umetnost življenjska potreba in okolica, v kateri stanujejo, mora biti okusno narejena.« Spričo znane dojemljivosti Holandcev za umetnost m v rodovih dozorelega okusa bo sodba holandskega občinstva in kritike o jugoslovenski likovni umetnosti v veliki meri pomembna.
Kulturni stiki med Jugoslavijo in Holandsko so bili do zadnjega časa prav skromni. Lani in letos se očitno poglabljajo in jugoslovenska razstava v Amsterdamu bo prvi velikopoteznejši izraz teh stikov na tleh starinskega mesta, ki je — kakor Benetke — mesto na kolih, polno kanalov ta svetle poezije vodi in vrtov. Upajmo, da bodo ti stiki ostali in se gojili s sistematično izmenjavo naših duhovnih dobrin.
Smatramo, da bi morali v svoji medna-rodno-kulturni politiki v prav posebni meri uvaževati stike z malimi ta srednjimi narodi, najprej a slovanskimi, nato pa tudi z drugimi. Tudi v tem primeru bi nam lahko dali Čehi najlepši vzgled. V Pragi obstoje posebna društva za gojitev stikov skoraj z vsemi manjšimi narodi Evrope, za severne narode pa je bil vrhu tega ustanovljen Skandinavski institut. Tako čehoslovaki po nekem sistemu grade svoj kulturni položaj v mednarodnem svetu. Tako zbliževanje z malimi narodi ima lahko tudi pozitivne politične ta celo gospodarske posledice. V dobi, ko se na veliko obnavlja imperializem močnih narodov, je sodelovanje manjših narodov tem važnejše. Pri tem so nam lahko baš Holandci in skandinavski narodi kot vplivni, kulturno visoko napredni in izkušeni narodi, ki imajo vrhu tega važno geografsko lego in Holandci še značaj posredovalcev med celino ta velikobri-tanskim otokom, najbolj zaželjeni prijatelji. če bo jugoslovenska umetnostna razstava na Holandskem utrdila srečno za počete stike, ne bo zapisana s neizbrisnimi črkami samo v kroniki naše likovne umetnosti, marveč tudi v vsej naši kulturi. Pozdravljajoč nje otvoritev kot velik kultur-
ni dogodek, Selimo udeleženim jugosloven-skim umetnikom mnogo uspeha med simpatičnim holandskim narodom.	—
Kratek razgovor z avtorjem „Lopeza"
K današnji premieri v ljubljanski drami
Popoldne v eni izmed onih ljubljanskih kavarn, ki nimajo posebno velikih ambicij, zato so tako tihe in intimne. Tu lahko mirno čitaš in zbrano premišljuješ. Pajki slovenskega literarnega in umetniškega kovarstva še ne gnezde za omizji: tudi v tem pogledu je tu prijetno. Za neko mizo sedi avtor »Lopeza« g. dr. Vladimir Bar. tol in se trenutno ukvarja s kapucincem.
Pisec svojevrstno spisanih, delno na psihoanalitičnem razglabljanju slonečih novel, ki še niso izšle v knjigi (upajmo pa, da bodo izšle), je bil učenec dr. Vebra. Mnogo mu je koristilo življenje v Parizu. Zdi se mi, da je med onimi pisatelji, ki jih zanima samo človek. Ima nekatere izrazito dramatske lastnosti: njegeva proza dela vtisk, da je govorjena.
Omenim mu to. Prizna, da pri pisanju vedno nekako posluša svoje stavke; dramatika mu je zelo blizu, po »Lopezu« pfi-še že novo dramo, toda o načrtih ne mara govoriti, dokler jih ne izvrši.
Njegov obraz ima nekaj izrazitega, pogled mu je — dejal bi — napoleonski (ne vem, po kakšnih asocijacijah sem dobil ta vtisk), glas mu zveni energično, da ga slišijo po vsej tihi kavarni.
Preideva k »Lopezu«. Pravim, da nekateri pričakujejo v tej drami satiro na razmere med našimi mlajšimi literati. Ali je »Lopez« satira?
—	»Lopez« v bistvu nI satira, marveč je drama, če pa vzamemo usodo glavnega junaka, je celo tragedija. Lopez je nekakšen »Dranfganger«, ki misli, da mora na jezik vse, kar je v duši, zato nenehoma izziva spore in si nakoplje toliko nasprotnikov, da ga naposled ugonobe, uničijo. Osrednje jedro moje drame je občutek absolutne nemoči drznega, pogumnega človeka, ki pa ne zna hoditi po ovinkih in se ne spozna v diplomacijo družabnih stikov, nemoči nasproti iznajdljivosti zlobnih tekmecev m zavistnežev. Samo tako je mogoče toli premočrtnega človeka ujeti v past.
Torej drama karakterja t danaSnJl družbi?
—	Da. Skušal sem osebe v svoji drami spraviti v kar najenostavnejšo formo, pokazati jih v situaciji, ko se razgali vsa njihova skrita natura in v nji baš ono, kar jim je najbolj lastno. Reducirati človeka na eno samo formulo — to je bilo načelo moje dramatske psihologije. Zato so osebe kakor izrezane. Ljudje me ne zanimajo taki kot se kažejo, marveč taki kot so.
In čemu ste šli med Baske? Iz Ljubljane baš med Baske?! Mar ni Vaša droma vsaj do neke mere odsev naših prilik ta neprilik ?
—	Naravno je, da jemljem karakterje iz življenja, ker drugače ne morem ustvarjati. To, da sem postavil dejanje med Ba-rfke, ima svoj psihološki povod. Baski so majhen narod in žive v gorah: nalika z nami. Imajo pa španski temperament, zato so bolj bruhajoči, neposredni, nasilni kakor mi. To se pravi: bolj dramatični. Fabula je čista fantazija, karakterji so silno poenostavljeni, toda jasno je, da je moje delo dobilo v naših razmerah povod in barvo in da sem moral karakterje, ki jih spravljam v številne konflikte, doživeti v sebi: odkod bi bil sicer debil ogenj, ki je potreber. pri takem stvarjanju?
Toda Vaša simpatija je Lopez, borec za resnico, urednik »Svobodnega praporja«, proti kateremu se dvignejo literatje in za-
ložniki ta M ga izdajo tudi življenjska nsn ključja?
—	Ne tajim, da moje simpatije ne bi bile na Lopezovi strani, vendar sem se potrudil, da utemeljim tudi njegove nasprotnike. 2 Lopezom sem hotel povedati, da tak premočrtni človek kot je Lopez nima obstoja v pokvarjeni družbi in mora propasti. Vendar je moja teza ta: prav je, da je Lopez takšen, kakršen je, četudi podleže.
Kako je s formo Vaše drame?
—	Drama je razdeljena na slike, tako sem jo najlažje spisal. Današnji stil mora ustrezati duhu časa: v našem času je vse življenje raztrgano, zelo fragmentno, ne daje videza čvrste celote. Zato je tudi naše delo bolj ali manj fragmentarno.
Prav tisto popoldne, ko sva v naglir-1 govorila, so se pojavili v Ljubljani prvi izvodi knjižne izdaje »Lopeza«. Premočrtno, z moškim korakom je stopil dr. Vladimir Bartol v slovensko dramatiko.	—<i
Gerhard Krause v Ljubljani
Kakor je naš list ze poročal, se je mudil v Ljubljani pri mnogih različnih časopisih sodelujoči kritik Gerhard Krause. Prišel v Ljubljano iz Zagreba, odnosno Beograde, kjer se je mudil več dni in navezal tesne stike z ondotnimi kulturnimi krogi. Ministrstvo prosvete ga je moralno podprlo in pozvalo vse kulturne činitelje, da gredo pri idealnem delu g. Krauseju na roko. Krause^ je nekakšen potujoči kritik, ki h vzel težko, a zelo važno nalogo nase: pospeševati in trdno organizirati kulturne stike različnih narodov, predvsem z izmenjajo gledališke in muzikalne umetnosti. Društvo narodov v Ženevi je njegovo akcijo podprlo in jo pospešuje, kar je že načelno in pra'-tično povsem razumljivo. Njegovo delo ni lahko. Politična nasprotstva med posameznimi državami mu delajo težke preglavice. Ko je po Nemčiji poročal o pomenu in napredovanju poljskega gledališča, ki ga je 7« Nemčijo prav za prav solc moral odkriti, .so padla razna očitanja z nemško - nacijonalr.s strani. V Jugoslavijo je prišel iz Rumunij'\ kjer Je navezal tesne stike predvsem' i uredništvom umetnostnega dnevnika »Rar.«« pac V Bukarešti je govoril o beograjskem gledališču.
Tudi v LJubljani fe stopil v stike c raa nimi kulturnimi finitelji, zlasti glasbenimi in gledališkimi. Zabeležil si je podrob-£ informacije o naših glasbenikih, na konse« vatoriju je prisostvoval majhnemu »koncem tu« mlade slovenske muzike, ki sta mu ga
improvizirala g. prof. Osterc in g. dr. Švara. Pri g. direktorju Poliču je vzel podrobne informacije o naši operi. Prejel je tudi nekaj fotografij inscenacij. Kot pristaš modernega teatra se je prav posebno zanimal za lani uspelo Krsftovo režijo opere »Carmen«. Posetil je tudi dramo in prisostvoval delu glavne skušnje »Celjskih grofov« v režiji g. prof. Šesta. Z g. ravnateljem Hubadom se je dogovoril, da bo ob drugem posetu Ljubljane predaval na konservatoriju. To pot je govoril samo v ljubljanskem radiju o slavnostnih igrah v Marienburgu. Povsod vzame drugi tema — pri nas predava o nemških, poljskih, romunskih itd. kulturnih problemih, drugod bo predaval o tem, kar je videl in slišal pri nas.
Njegovi utisi o Ljubljani so izredno zanimivi in pozitivni. Ni se mogel načuditi, kaj vse zamore tako majhno, provincijalno mesto. »Ljubljana je muzikalni Eldorado —i zadel sem v sršenovo gnezdo, kjer se kulturni delavci trudijo, da z raznimi poisku-si in tudi trajnimi deli peljejo umetnost kolikor mogoče napredno in svobodno naprej. Evropa vse premalo ve o tem mestu.« Obljubil je, da bo predaval in pisal o naših prilikah po Nemčiji in drugod.
Emile Zola
Ob 30 letnici smrti
V noči od 29. na 30. septembra 1902 je nesrečno naključje s plinom usmrtilo enega najbolj znanih pisateljev tedanje Evrope, Emile Zolaja.. Prihodnje dni bo torej tridesetletnica njegove smrti.
Delo Emila Zolaja nosi, kakor vse človeško, obeležje osebnosti, ki ga je ustvarila in časa, ki je to osebnost pomagal izoblikovati. čim bolj je v delu kakšnega pisatelja poudarjeno to, kar je bilo v njegovem času žgoče in čim strastneje je stala za tem pisateljeva osebnost, tembolj je delo v nevarnosti, da bo v prihodnji dobi obledelo in da bo tako ohlajeno izgubilo mikavnost za drugače usmerjena pokolenja. Tudi Zolajevega dela se je čas motfr.o dotaknil, vendar mu ni mogel vzeti notranje vrednosti, če ga ne. presojamo kot neko kam eni to božanstvo, ki naj »večno* blešči v hrt mu umetniške književnosti, marveč ga gledamo združenega s pišcevo osebnostjo in to osebnost z vsem, kar je gibalo takratno dobo, bomo v Zolajevem delu spoznali in priznali tehtne človeške dokumente.
Zola je bil v leposlovju predhodnik sodobne socialne književnosti, raziskovalec množestvene usode, častilec množice in njenega poslanstva v novi zgodovini človeštva. Njegovi najboljši romani, kakor n. pr. »Germinal«, epopeja rudarskega življenja, ali »Polom«, roman o nemško-fran-coski vojni, niso in ne bode izgubili prvotnega pomena. Socialno vprašanje je in ostane akutno, takisto vprašanje vojne in miru. Prav v obeh navedenih romanih je Zola pokazal vse odlike svojega peresa. V teh spisih je Zola moderen avtor: istega duha z najnaprednejšo sodobnostjo, le v obliki malce staromoden (prenatančni opi-<si, ki ponekod sličijo reportaži i. pod.). Ta
in še nekatera druga dela so vzlic naturalizmu tako močna, kakor katerokoli klasično delo prejšnjih dob. Njih je Zola napisal za resnično (ne samo za ■»profesorsko«) zakladnico evropske literature.
Manj uspeli so oni »eksperimentalni« romani, v katerih je Zola apliciral na življenjske odnose naravoslovne teorije ali pa je hotel — v duhu svojega vzornika Hypo-litha Tainea — z dolgo vrsto drobnih fak-tov in metodičnih opažanj zajeti življenje množic in posameznikov v neko, na videz znanstveno shemo. Taki romani so pretežno v ciklu »Les Rougon-Macquart«, ki obsega med svojimi dvajsetimi zvezki tudi »Germinal« in »Polom« (n. pr. »La curče«, »Le ventre de Pariz«, »La faute de l'abbč Mouret«, »Son excellence Rougon«, »L'asso-moir«, »Au Bonheur des dames«, »La joie de vivre«, »L'oeuvre«, »La terre«, »L'Ar-gent« i. dr.). Aplikacija naravoslovja je posebno nevarna tedaj, če pisatelj zamenjuje podmeno z resnico in preveč zaupa stalnosti nekih, morda le bežnih izsledkov; takč pisateljev površen znanstveni odnos in vihrava, izpremenljiva znanost spočneta dedno obremenjenega otroka, ki ga življenje kmalu vzame. Zolajevi naravoslovno podprti romani ali velike reportaže o življenju posameznih družabnih slojev nas — ne zaradi svoje ideje ali tendenčnosti, marveč zbog navidez znanstvene obdelave, utrujajo ali dolgočasijo; iz te goščave življenjskih dejstev šele iščemo življenje in hrepenimo po osvežujoči sapi. Zares, v na-ravoslovno-dogmatičnem hramu ni nič manj tesno kakor v onem, ki ga opisuje Zola, denimo, v »Rimu«: življenja ni moči trajno ujeti v doktrinarske zanke. Uspeh, ki ga je imel nedavni osemdesetletnik Paul Bour-get s svojim psihologizmom kot reakcijo na Zolaja, je dokaz, kako nezanesljiv je pregoreči zakon med biologijo in romano-pisno umetnostjo.
Vzlic temu pa je Zola opravil s svojimi
romani ogromno delo. Z naturalizmom je na stežaj odprl vrata množici; zavzel se je z neko prikupno strastnostjo za droonega človeka, raziskava! je z očitnim respektom pred stvarnostjo življenje preprostih ljudi. »Le ventre de Pariš« je n. pr. bleščeča slika pariških tržnic, »La faute de 1' abbč Mouret« z južnim solncem zalita Knjiga o duhovniškem celibatu. »L'assomoir« slika z večjo prepričevalnostjo nego Jack London demona Alkohola ta njegovo pustošenje v delavskih množicah. »La terre« je brezobzirna analiza kmečkega življenja. »La bčte humaine« se dogaja med železničarji »L' argent« med borzijanci ta bankirji. Videti je, da je Zola hotel posnemati Balzaca ta kakor je le-ta stremel po zoologiji človeških tipov, je Zola skušal dati s svojim ciklom »prirodopis rodbine pod drugim cesarstvom«, kakor sam pravi v spodnjem naslovu cikla. Balzac — brez dvoma ge-nialnejši stvaritelj — je imel lažje stališče, ker je proučeval ta oblikoval tipe, dočim se je Zola bavil z množico v času brezobzirnega tadividualizma, ki je imel o psihologiji mase le prav medle predstave. Vrhu tega je Zolaju obteževalo talent znanje, ki ni bilo vedno globoko ta ni vsekdar razločevalo zrna od plev; Balzac je bil tudi v tem pogledu svobodnejši.
Nekako dogmatičnost svetovnega in življenjskega nazora kaže tudi njegov manjši ciklus »Lourdes, Rome, Pariš« obsegajoč tri romane, ki jih združuje oseba glavnega junaka abbčja Pierra Fromenta. V prvem romanu vidimo tega duhovnika v Lurdu, kjer doživlja čudeže naglega ozdravljenja, a obenem izgubi vero v čudeže. V drugem spremljamo isto osebo po papeškem Rimu. Froment pride v Rim poln duhovnih idealov prvotnega krščanstva, toda stiki z najvišjo cerkveno hierarhijo in z mogočnim vatikanskim cezarizmom mu ubijejo vero v izvedljivost e»angeljskega vzora. Razočaran se vrne v Pariz (tretji roman), pre-
kine vse vezi s cerkvijo ta se kot civilni meščan oženi. Froment, se nam zdi, obžaluje kakor nekoč Renan, da je prišel na svet v dobi, ko se znanost še ni tolikanj razvila, da bi lahko na mesto vere osrečevala ljudi. Ta roman je — prav kakor »Rim«, — poln krasnih opisov. Pariz je dobil ž njim delo, ki ima sredi skladov epičnih prizorov ljubka lirična mesta; to je Zolajev slavospev mestu, v katerem francoski narod vteleša svoje najvišje vzore.
Nadaljnji Zolajev ciklus se imenuje »Les quatres Evangiles«. Zola ga ni mogel dovršiti; obtičal je pred četrtim »evangelijem«, ki naj bi bil posvečen pravici (ju-stici). Prvi roman ima naslov »Fer^nditč« ta opeva naravno svetost ploditve; lahko ga označimo z materjo, ki doji otroka, a pod srcem se ji že oglaša novo bitje; roman je Zolajev protest zoper umetno omejevanje porodov (danes zvano »bela kuga«) in prispevek k populacijskemu problemu Francije. »Travail« je slika družbe, ki je po receptu Fourrišrea (francoskega socialističnega teoretika) srečno rešila socialna vprašanja ta ustvarila družbo, ki ne sloni na sistemu denarnega gospodarstva; slika, ki ni nič kaj prepričevalna in razodeva cel6 Zolajevo nepoznanje sociologije in izveštno naivnost. »Veritč« je tretji izmed »štirih evangelijev«: obdeluje motiv iz Dreyfusove afere. Ta roman je ostra kritika reakcionarnih sil v tretji republiki; Zola se je tudi tu postavil v brezobziren afront proti kle-rikalizmu in drugim temnim silam, ki skušajo ovirati napredek človeštva ta z versko nestrpnostjo izpodkopati temelje svobodnega razvoja znanosti ta racionalistične kulture.
Idejno se je Zola uveljavil predvsem kot iskren ta strasten borec za plasti, ki ječe v bedi kot posledici nepravične razdelitve dobrin, ali trpe pod pritiskom nasilja in zastarelih družabnih predsodkov. Veroval
je v svobodno človeštvo, ki ne bo več podložno razrednemu duhu in zviti moči denarja, človeštvo, ki ga bodo vodili ideali pravičnosti, dela ta resnice. Z druge strani se je Zola z vsem svojim temperamentom obrnil zoper one, ki zlorabljajo politično moč ta zoper nasprotnike prosvetljenosti, ki jih je pobijal z enako vnemo kot Voltaire stoletje pred njim. Umetniško ni Zola prinesel nič posebnega; kandidat pisateljevanja utegne najti v njegovih spisih samo vzorne primere spajanja individualnih in množestvenih usod v mogočno epično celoto ta danes — v času »nove stvarnosti« — vzpodbudno spoštovanje pred dejstvi, pred resnično obstoječim svetom.
Pisateljska veličina Zolaja pa ni nič manjša od njegove človeške veličine. Zolajev nastop v prosluli Dreyfusovi aferi je bil znak možate doslednosti, dokaz, da ozna-njevaleo pravičnosti in resnice niti pred tribunalom ne sme zatajiti sebe in svojega prepričanja. Njegovo sloveče odprto pismo predsedniku republike Felixu Faureu z danes znamenitim naslovom »raccuse! (Obtožujem) je bilo signal k ogorčeni borbi ta bo vedno bleščalo med dokumenti 19. stoletja. Zola je bil sicer obsojen in je moral za leto dni zapustiti Francijo (1898), toda potek dogodkov mu je dal prav: tudi v tem primeru je po trdem ta ne jalovem boju zmagala resnica. Kljub vsemu ta — proti vsemu.
Pri nas je Zolajevo delo vplivalo predvsem na Frana Govekarja, ki je tudi v slovensko književnost uvedel naturalistične literarne metode, ali morda: manire. Izmed poznejših pisateljev mu je blizu Alojz Kraigher. Cankar ni maral Zolaja; po njegovi sodbi je bil najdolgočasnejši pisatelj. V prevodu imamo med drugimi romani »Polom« (Vlad. Levstik), Tiskovna zadruga pa je letos napovedala nov prevod »Ger-minalac.	__ou
S A H
Urejuje dr. Milan Vidmar
Angleži imajo novega prvaka. Kakor vsako leta, J« tudi letoe angleška šahovska zveza priredila turnir, ki prinaša prvemu zmagovalcu naslov prvaka. Vsi angleški mojstri se. bore za to čast. Vsako leto.
Leta 1029. je presenetil šahovski svet In-di jpc Sultan - Khan. Iztrgal je znanemu mednarodnemu mojstru Yatesn angleško šahovsko žezlo. Obdržal se je leta 1980. na prestolu. Zdelo se je že, da je Indija defi-ni ivno premagala staro Britanijo.
Lani je naš veliki turnir na Bledu zaman čakal na zanimivega Indijca. Moral se je udeležiti britskega turnirja in tam braniti svoj naslov. Toda izgubil je poleg lepe prilike, da v velikem turnirju pokaže, kaj zna, tudi še svojo šahovsko oblast nad britskim imperijem. Yates mu jo je iztrgal.
Z velikim zanimanjem je po vsem tem šahovski svet letos sledil borbi za naslov angleškega prvaka. Sultan - Khanu ©e je na;x>sled vnovič posrečila zmaga. Menda ie turnir odločil Sir Tbomaa, ki je porazil Ya-tesa, izgubil pa svojo partijo proti Sultan-Khann.
Po mojem mnenju je Sultan - Khan nedvomno nadarjenejši od Yatesa. Pa dokaj ml ljši je predvsem. Njegove partije so ved no izredno zanimive. Tako tudi njegova odločilna zmaga nad Sir Thomasom, ki io dane- prinašam. Polna je boia in kombinacij. Bc»i: Sir Thomas	Črni: Sultan - Khan
1)	e2—e4	e7—e5
2)	Sgt—R Sb8—c6 S) Lfl—b5	__—
španska otvoritev je edini »odprti« začete!^ ki je preživel stare čase. To dejstvo »em v knjigi »šah«, ki izide v novembru, obširno pojasnil in utemeljil.
S)--------a7—a6
4)	Lb5—a4 d7—d6 Najboljše ie tu vendarle 4)--Sg8—f6.
5)	d2—d4	LcS—d7
6)	0—0
"Veliki češki mojster Duras je pred vojno d» tem mestu rad igral 6) c2—c4.
6)	—----SgS—f6
7)	Sbl—e3	b7—b5
8)	La4—b3?	_--
To je znana napaka. Beli mora takoj vzeti »a e5.
8	)--_	ScflXd4!
9)	Sf3Xd4 e5Xd4 10) Sc3—e2	_--
Seveda ne 10) DdlXd4 zaradi 10) — — — e7—e5 in c5—c4,
10)	— _ —	c7—<35
11)	a2—a4	---
Na ta način dobi beli vendarle nekaj napada.
11)	—----Ld7—c6
Sultan - Khan ne hodi po najboljši poti.
Prav lahko bi bil obdržal pridobljenega kmeta, če bi bil takoj igra* L!8—e7 in nato rokado.
12)	Se2—g3	g7—g6
že je treba nadomestiti lovca, ki je prej B polja d7 nadzoroval polje f5.
13)	Ddl—e2!	---
Thomas ima kombinacijo!
13	)------c5—c4
14)	e4—e5
Beli žrtvuie kmeta, pridobi pa dva. Vse to Je mogoče ie. ker črni ni v pravem času skrbel za rokado.
14	)------d6Xe5
15)	a4Xb5 _ — _ Sedaj je 15) —--a6Xbo nemogoče zaradi 16) De2Xe5+, L!8—e7 17) TalXaS, Dd8Xa8 18) Lcl—g5.
šetufa p© razstavi
lepih fotografij
15	)--_	Dd8-d5
Najboljši odgovor.
16)	b5Xc6	c4Xb3
17)	TalXa6	Ta8—c8
18)	Lcl—go	Lf8—e7
19)	c2Xh3	— __ -Igra ie postala zelo zamotana.
19	)--------d4—d3
20)	De2—d2	Dd5Xb3
21)	Lg5X!6	Le7Xf6
22)	Ta6—a3	Db3—e6
23)	Ta3Xd3	Tc8Xc6 Materijalno ravnovesje je vendarle zoret doseženo. Pozicija pa je zelo raztrgana.
24)	Dd2—b4	Lf6— e7
25)	Db4—b8+	Tc6-r£
26)	Db8—b5+	Ke&_fS Thomasu se je posrečilo pokvariti nasprotniku rokado. Važen pa ta usoeh ni več. Seveda bi bilo 26) — _ — Tc8—c6 zaradi 27) Tfl—cl usodno. Pa tudi na
26)--_ De8—c6 bi beli s 2T7) Tfl—cl!
zmagal.
27)	Db5~d7	De6Xd7
28)	Td3Xd7	f7—f-5
29)	Tfl—al	Xf8-f7
30)	Tal—a7	Th8—e8
31)	Sg3—fl	---
Skakač mora po dolgi pot! na bojišče. Na
eS je stal zelo nesrečno.
31)	- — —	To8—cfi
32)	g2—g3	---
Namen je, omogočiti skakaču napad: Sfl—
e3—c4—d6+.
32	)--_	f5—f4
Sultan - Khan je opazil grožnjo, pa jo takoj prepreču ie.
33)	Sfl—d2	Kf7—e6
To je prvi začetek zaključnega napada. Črnemu ni kmet na b2 tako važen, kakor kmet na f2. Zato pripravlja Le7—c5.
34)	Sd2—f3?	— _ —
To je odločilna pogreška. Jasno je vendar bilo, da ie treba preprečiti Le7—e5. Zato je bflo 31) Sd2—e4 edino pravilno.
34	)------Le7_c5
35)	Td7—d2??	— _ — Grozno! Thomas prav gotovo ni opazil,
lla mu napada lovec trdnjavo na a7. Le tako ie razumljiva predzadnia njegova poteza Po 34) Sd2—f3 re9 ni bilo več rešitve za belega, toda cele trdnjave mu pa vendarle ni bilo treba izgubiti.
35)	— — —	Tc2Xd2
36)	Sf3Xd2	Lc5Xa7 Beli «e je seveda vdal.
Nenavadno nesrečni konec, ki ga vidite v tej partijf. kaže, da tudi veliki mojstri včasih ne opazijo prav preprostih stvari. To naf bo tolažba vsem, ki izgubljajo po nemarnem trdnjave, dame. lovce in skakače.
Fotoamaterji!
Ako kupit® pri nas fllm, Vam istega razvijemo in napravimo 8 lepih barvanih plik (rjavili, modrih ali zelenih) za ceno
Din 13.—
Na črne kopije pa 10 % popusta.
FOTO TOURIST, LJUBLJANA
Selenbnrgova ulica 6.
Spominjajte se slepih!
Ljubljana, 22. septembra. Ker so razni faktorji obljubili, da bodo darovali nagrade za najboljša dela na I. jugosiovenski fotografski razstavi, smo čakali s poročilom, da bi pač lahko občinstvo po sodbi razsodišča opozorili na najodličnejše slike naših fotografov - umetnikov Nagrade so obljubili taki, da bodo skoraj gotovo tudi razdeljene, vendar se pa razstava bliža kraju, pa je treba občinstvo, ki se je še ni ogledalo ob velesejmu, spomniti, da vsaj sedaj ob malenkostni vstopnini 2 Din ne zamudi te bogate revije najlepših fotografskih slik. Razstava ie namreč podaljšana in ie še vedno na velesejmu v paviljonu »N« odprta vsak dan dopoldne in popoldne do večera. Razstava, ki je v njej nad 60 poklicnih fotografov in amaterjev z vseh strani države razstavilo blizu 500 svojih najboljših del, ie bila že ob velesejmu prav dobro obiskana in je tudi prav vsem ugajala, zato pa eedaj tudi ni nikakega prerekanja, kakršno je vzbudila umetnostna razstava.
Da vidimo, odkod so najvažnejši razstav-ljalci in fotografski mojstri in kaj ter kako delajo, poglejmo njih dela kar po vrsti, kakor vise. Takoj pri vhodu na levi nas ustavi tipičen »Cigan«, ki ga je fotografiral M. Hečko iz Velike Kikinde, ki je razstavil tudi druge motive iz Banata. Prav posrečena so dela že večkrat v inozemstvu odlikovanega predsednika fotokluba iz Ivanca v Hrvatskem Zagorju Otokarja Hrazdire, zlasti so dobre v luči njegove »Koprive«, z vso silo pa nase opozarja tisti orjak, ki vleče čoln ter slika res izraza »Moč«. Odlična in vsebine polna je slika Danila Cibica iz Va-Ijeva «V ječi«, svoje veliko znanje je pa pokazal tudi s portreti in pokrajinami. Anton Šter je preprost delavec v Tržiču, a poglejte njegova otroka »Pri igri« in spoznali boste njegovo za slikovitost bistro oko. Franc Ahčin iz Ljubljane je talent, kar dokazujejo posebno njegov že odlikovani »Konjiček«, slikoviti obok »Kapucinskega mosta v škof ji Loki* in pa »Ljubljanski grad«. Prav posebne vrste umetnik je pa Ljubljančan Franc Bar. ki slika le pod zemljo in je razstavil dolgo vrsto izvrstnih slik pravljic nih lenot iz naših iam. Razstave so ee seveda udeležili tudi člani bližniega litijskega fotokluba. ki mu prednjači Jože Zupančič s svojimi živimi otroki. Eta Diez in Fr. Elsner sta pa pokazala več dobrih slik s svojih popotovanj, zlasti opozarjamo na »Ca d'oro v Benetkah« in »Baško« Ete Diez ter Elsner-jev »Eifflov stolp«. Lepa ie naša Ljubljana in nepozabna, drugače bi ing. Pavel Novi-kov iz daljnje Kosovske Mitrovice gotovo ne bil poslal svojega krasnega »Jo j a v Tivoliju«. Tudi trboveljski fotografski odsek SPD se je seveda udeležil razstave, posebno se pa med njegovimi agilnimi člani odlikuje Caf Tvo s svojimi posrečenimi nočnimi posnetki, ing. Lipužič Matija je pa edini fotograf naših rudarjev pri delu, Vinko Deželak je poslal sveže »Zvončke«.
Tako smo naglo prehodili pot skoraj po vsej Jugoslaviji in že smo prav pod vrhovi naše fotografske umetnosti — že smo pri mladem ljubljanskem Fotoklubu, ki še ni star leto dni. pa ima že svoj dom in je o binkoštih priredil svojo nad vse pričakovanje uspelo razstavo del klubovih članov, sedaj na jesenskem velesejmu pa celo veliko razstavo del fotografov iz vse Jugoslavije. Mladi Oskar Kocjanfie krepko hiti proti vrhu s čudovito osvetljenimi »Gladiiolami« in z meglenim pajčolanom zastrtimi čolni »Jutra na Ljubljanici«, prav tako pa kažejo njegov napredek tudi silhuetno monu-mentalni »Stogi« pred idilično pokrajino in tudi preprosto tihožitje s »Kumaro«. _ Prav na vrhu je pa njegov oče Peter Kocjančič, umetnik, ki mu je na binkoštni razstavi razsodišče po pravici prisodilo eno treh prvih nagrad. Slikar je ta fotografski amater, če dela e čopičem ali aparatom, zakaj le umetnik vpodobi »Golico« z vsemi njenimi značilnostmi in z njenim ponosnim okrasom narcis tako kot jo vidimo na njegovi sliki. Kako naša ie pokrajina z vrstami se-nenih kopic »Ob 3enu« in kako blaženo je sanjarenje šolarčka na robu njive v senci klasja o »Počitnicah«! »čevapčiči« so elik-sir velesejmske atmosfere, »Dela v Ljubljanici« pa trajen spomin, da se vendar gibljemo. Peter Kocjančič je povsod doma in povsod mojster. Manj stvari ima seveda kakor na binkoštni razstavi in malo del imajo tudi ostali prvaki Fotokluba. sai so vendar sled-nti trenutek žrtvovali za priprave in afan-žiTanje sedanje razstave, zato so si pa morali takorekoč ukrasti čas za lastne slike. A vendar so se ti občudovanja vredni mojstri zopet izkazali!
Dougan Danilo razstavlja prav zračen posnetek »Cerkve sv. Jožefa v Ljubljani,« z dr. Ivom Frclihom smo pa odkrili nov talent. Poglejte samo njegovo »Pot v planinos z njeno enostavnostjo in čudovito globino, prav dobri so *pa tudi zimski motivi iz Ljubljane. Znani kmetijski strokovnjak in pisatelj dr. E. Popovic — Pecija iz Novega Sada je navdušen planinec in amater solidne starejše šole, v tej pa mojster, kakor vidimo na »Hudourniku«. Rebec Ženica iz Litije ambiciozno poizkuša, tik nje pa Hans Neiikomur iz Vršea razstavlja svoje uspele svetlobne študije, ki med njimi vzbuja pozornost z ladje posneti »Zaton solnca«. 0i-fak Milan iz Ivanca se je poglobil v portret.
Našega odličnega slikarja Veno Pilona spoznamo na razstavi kot prvovrstnega fotografa - portretista. Ne pazi sicer dosti na čistoto tehnike, zato je pa v karakteristiki in slikovitosti neprekosljiv. Njegovi fotografirani portreti, zlasti portret igralke Vike Podgorske in renesančni »Montparnasse« so dela velikega slikarja, ki je pa topot upo-rabil namesto čopiča kamero. Prava umetnina ima svojo ceno ne glede na tehniko in materija!.
Muradif Karahasanorič iz Sarajeva kopira svoje posnetke na svilo, a Josip Fischer iz Subotice je po motivih med najizrazitejšimi modernisti, kakor n. pr. na »Postopačih«. Ne prezrite niegovih del! Znani t zagrebški poklicni fotograf Ljudevit Griels-bach je pokrajinski mojster starejše šole, dr. Brnno Steiner iz Ivanca pa ljubi zlasti zimske motive. Bogdanki Kojicevi iz Ale-ksinca se je neverjetno posrečil »Blisk«, njena soseda na razstavi, nadarjena Ana Siteska ima pa veS prav zanimivih vedut Ljubljane in Barja.
Gosak Franc iz Kamnika je na Žalost le redek amater, ki se peča s fotografiranjem naših umetnostnih zakladov (»Oltar«), še boljši Je pa njegov plastični »Grozd«. _Nasa banovina, Dalmacija. Bosna, Makedonija in vse druge pokrajine države so zakladnice arhitektonskih, kiparskih, slikarskih in fol-klorističnih dragocenosti, na razstavi pa toh zakladov ne vidimo skoraj nič Na tem
hvaležnem poljn so naši amaterji ostali silno daleč za tujimi, ki so s vzornimi posnetki prav vsega, kar imajo, dokazali visoko kulturo svoje domorine, pokazali vsemn svetu svoje znamenitosti in privabili občudovalce r svoje dežele, naši amaterji pa menda tega našega bogastva, ki bi nas zanj. fe bi ga spoznal, upravičeno zavidal ves svet, menda niti ne vidijo. Redek med redkimi je tudi Branko Rnpnik iz Ljubljane, ki je naš restavrirani rotovž posnel tako, da mislimo skoraj na Alhambro. Na slikah šele vidimo, kakšne imenitne stvari imamo! Kje je še album Stare Ljubljane! Branko Rupnik je pa sicer predvsem mojster otroškega portreta.
Društvo za pospeševanje turizma r Srem-skih Karlovcih je poslalo brez imen avtorjev kolekcijo slik, ki odgovarjajo društvenemu namenu, razen tega pa klub hvalevredno gleda tudi na umetnostno stran svojih fotografij, kar pri nas z malimi izjemami še prav zelo zanemarjamo. Tujsko prometne organizacije naj vendar razpisujejo nagrade za najboljše fotografije! Foto-klub Ljubljana take tekme prav rad aran žira in naročniki bodo gotovo zadovoljni.
Popularni mojster Crefo Švigelj je od binkostne razstave prav razveseljivo napredoval. »Bela svila« je najelikovitejši repre-zentacijski portret na razstavi, s »Študed-tovsko ulico« je pa celo še prekosil svoj sloviti kotiček s Starega trga. Lopa cerkvice sv. Janeza v Bohinju s staro fresko je vzorec, kako je treba fotografirati umetnostne spomenike, »Na pašo«, kako naj gledamo našo vas, »Zaton« pa najgloblje doživetje alpinista - umetnika. Z nove strani se nam je Cveto Švigelj pokazal z živahnimi posnetki življenja na naši morski obali, zato najmanj pa napravi še daljšo serijo iz življenja Ljubljane, naših vasi in mestec.
S Štajersko je križ. kadar iščemo slike lepih krajev. Premalo dobrih Rmaterjev imajo, vendar je pa Ivo Kvac iz Slovenj-gradca poslal odličen »Križ na gori«, prav uspelo mu je tudi »Klasje« in pobočje z ^Marjeticami«. Finžgar Viljem se je izkazal r, »Zimsko nočjo« in Karel Pečenko iz Ljubljane z originalno »Ljubljano z Barjem«, jasnim »Bohinjskim jezerom« in slikami dela na poliu. Staržik Albert iz Ljubljane se odlikuje po slikovitosti in kaj naglo raste, saj lahko prištejemo njegove posnetke »Na pogorišču«, »Akt«, sijajni portret naše Japonke ge. Skuškove in literarno »Večno borbo« med stvari, ki bi delale čast vsaki razstavi. Tudi Kreutzer Tina iz Ljubljane mnogo obeta, če pogledamo samo njen nežni otroški akt in v Italiji odlikovano »Pajčevino«, mojstra se pa kaže tudi na sliki »Ob oknu« z orhidejami, kjer se ji je rosa na oknu izvrstno posrečila. Piccoli Gjor-gje je edini na razstavi, ki fotografira našo tako vabljivo in tako slikovito narodno nošo. Vse priznanje, saj je drugim pokazal, da se tudi narodna noša še_ vedno lahko originalno obdela. Mitja Šivgelj sledi svojemu' bratu Cvetku Šviglm. in se špeci-jalizira za športne posnetke. Statuaričnost mu kar tišči v objektiv, zna jo pa še poudariti in kipar ie tudi na svojih odličnih posnetkih. Kos Joškv> h Maribora ima sijajne oblake, Klanjšck Vladimir iz Ljubljane je pa imenitno »zadek famozno »Miss Sedmerih jezer«. Čudovit portret krotke — koze! Prav mnogo obeta Jože Trpin iz Ljubljane, ki ima prav močno sliko »Triglavskega ledenika« in neprisiljeno z otroci poživ-ljen »Motiv z Iga«, a odbornik Fotokluba Janko Vertin ima seveda le dve sliki, zato pa vsestransko odlični- ves žametasti »Zaton sonca pri Omišlju«, ki je med najboljšimi slikami na razstavi, njegova portretna študija pa prav originalno posnet portret. Djurin Ivan i* Vršca je imel srečo, ko je ujel sestrico in bratca pri odkritju »Luknje« v podplatu in odkril nov srčkan moment iz življenja malih.
Tudi Ivo Gogala je odbornik Fotokluba in med njegovimi na klubovi razstavi odlikovanimi člani. Ni bilo časa, da bi bil napravil več, vendar pa že čudovito poživlje-na, prekrasna »Vrtnica«, presenetljivo portretna »Žaba« in rafinirana eleganca »Japonske študije« zadostujejo, da ga zope-t uvrstimo med največ obetajoče mojstre fotografske umetnosti. Za takega se je na tej razstavi odkril tudi pravljično marljivi Ante Kornič, ki je razstavil zopet kar čez 40 novih slik! Mnogoličen je in vsestranski, predvsem ga pa zanima življenje prirode: humorna »Kopel mladih račk«, »Zelenec«, »Start« orjaškega rogača, nečimerni »Muhi«, | pridni »Bos« itd. druge živali in živalce, pri tem pa ne zanemarja starih in novih stavb, tipov iz naroda (Ciganka!), akta in pokrajinskih lepot, posebno mu je pa pri srcu Ljubljana, saj nam je dal moderni »Šentjakobski vodnjak« in pokazal vso vehement-no monumentalnost »Semsniškega portala«.
Čast Mariboru je rešil Vlado Cizelj, ki se je uspešno pognal v prednjo vrsto s svojimi odličnimi nočnimi posnetki mariborskih znamenitosti, za mojstra ga pa izdajata tudi »Lokomotiva« in moški portret. Vse raz-stavljalce izven Slovenije daleč prekaša dr. ing. Jan NovaJfek iz Novega Vrbasa 8 svojimi mojstrskimi portreti in z res visoko kvalitetnimi posnetki delov mest z vseh strani Evrope. Svetsko obrušen okus' Poleg njega mladi Ljubljančan Tone Dolenc odkriva 8 »Snegom in soncem« svojo svežo nadarjenost.
Slednji? smo pri vmesni, navzlie ®labl razsvetljavi menda paradni steni z domala samimi znanimi, priznanimi imeni. Skoraj sami odborniki Fotokluba, ki zaradi pripravljanja razstave niso mogli razstaviti kvantitete, zato se p« vsi odlikujejo 8 tem višjo kvaliteto. Le Viktor Vodišek je znal c oprati, da je napravil toliko novih in dobrih stvari v tako kratkem času in razstavil dolgo vrsto zares živih športnikov ln športnic pri tekmovanju v plavanju, skakanju Jn razkazovanju svojih lepih teles. Tam okrog bazena kopališfia Ilirije, ki ea je v vsei njegovi impozantnosti posnel tudi pono5i, se Vodišek vedno vrti, mimogrede zafrkne tudi rekordno kupčijo na velesejmu, »e zavih-ti po nebotičniku in že vživa blaženosti splitske noči. In v tem rekordnem tempu tudi napreduje. Lojze Pengal je največja Žrtev svojega predsedništva in priprav za razstavo. Samo svojo ljubko Almo in srčka no Slavko ter priiemljivo tišino »Sopariee« je razstavil in ostal molster, ki al je na klubov; razstavi zaslužil eno treh prvih nagrad. Z njim deli usodo klubov tainik Karel Kocjančič, zato je pa njegov obraz tako mrk in zmagoslaven, kadar ne študira elastičnosti »Diagonale«. Nevaren tekmec ea prve nagrade! Prvenstvo razstavijalcev izven Slovenije si z dr- ing. Novačkom deli Edi Ransch ml. iz Odžacev. Kakor hrošči ia« v Parizu in kakor reprodukcija oljne sli-Ke velikega mojstra so njegovi Zrni labudl,
pravi »Kartuzijani«, vso mogočnost arhitekture Kelinorajna pa odraža njegova silhueta tega starodavnega mesta ob Renu* Ribnikar Stane je tudi eden onih redkih mojstrov, ki znajo umetnine fotografirati tako, da ohranijo svojo slikovitost, obenem pa zadovoljujejo tudi znanstvenika, zato je njegov »Oltar žužemberške cerkve« med najvažnejšimi deli na razstavi, vendar je ta amater na razstavi tudi edini umetnik Cerkniškega jezera. Vizjaka Adolf« iz Trbovelj posnetki otrok prav ugajajo občinstvu, vendar pa te prikupne sličice kar izginejo pred univerzalnostjo mojstra Janka Skerlepa, ki se odlikuje z najpopolnejšo tehniko in z izbrušenim okusom pri izbiri motivov. Cvetje nam odkriva za žive čudeže prirode, a neprekosljiva je njegova »Zima ob Savi«, skratka — vsestranski mojster, ki se je na razstavi povzpel prav na vrhunec. Tam ob njem pa ponovno stoji poklicni fotograf Slavko Vengar iz Radovljice. Torej, gospodje amaterji, obrt ni ovira na poti k umetnosti, a vi, gospodje poklicni fotografi, posnemajte tega brez dvoma največjega mojstra med poklicnimi fotografi v državi! Največ strokovnjakov stoji pred Vengarjevo idealno »Radovljico« obenem pa občudujejo niegov »Bled v 6negu«, hvalijo romantiko »Večera pri Sv. Petru«, ga zavidajo za »Kro-parskega žebljarja« in opozarjajo na vzorni »Interieur cerkve v Radovljici«. Gustav Jereb iz Saraieva z dvema in požrtvovalni pri delu za Fotoklub vedno navzoči Zvone Hočevar pa celo le z eno sliko, sta pokazala s svojimi pokrajinami, da ee bosta prav kmalu še boli uveljavila in skušala stopiti ob pesnika-fotografa Jožeta Schleimerja, nosilca ene prvih nagrad s prve razstavo, ki zaradi dela z razstavo tudi ni mogel pokazati vsega, kar bi rad in kar zmore. Najmlajši je med svojimi vrstniki-umetniki. zato ima tudi največ šans za še večji razvoj. Njegovi poetični motivi »Košnje« so svetlobne mojstrovine, ki že dokazujejo, da sedanii r parati še vedno niso kos vsem nalogam, vendar ie pa ta prvovrstni tehnik skoraj že preskočil tudi te nepremagljive ovire- Razen omenjenih študij nam je pa Schleimer dal najmogočnejšo sliko spomenika kralja Petra in več drugih dosedaj še neopaženih slikovitih lepot Ljubljane, kar je silno mnogo. če pomislimo, da je vse razstavljene slike posnel v 14 dneh!
In nazadnje obiščimo Se zaslužnega učitelja in vzornika vseh naših amaterjev, velikega lirika in idilika Frana Krašovca. Naj-
so nad pol stoletja po vsem svetu znane kot neškodljivo in učinkovito sreds'.o
proti odebelenju.
Delujejo brez bolečin in so lahko zaužifne.
Dobivajo se v vseh lekarnah. Odobreno po Min. «. p. In n. z. S. žt. 623 od ITI. 1<»53.
popolnejši in najvirtuoznejši praktik in tehnik, do pred kratkim nedoseženi in na vseh razstavah v naši državi s prvimi nagradami odlikovani mojster, ki si je tudi na razstavah po veei Evropi in celo onkraj morja priboril visoka odlikovanja, ta slavni naš umetnik pa doma ob neznatni službici strada, samo da se mu ni treba odreči edinemu užitku — umetnosti fotografiranja. Resnično od ust pritrgani grižljaji kruha so te umetnine, saj je ta nepoboljšljivi idealist uprav bolestno skromen in ponižen. Grenka tragika velikega umetnika je skrita v teh izznfzžgokmZev—pZpredaejoaš-qatvg sgn V nežnih, vedrih idilah. Gir.ljivo lepe so Kra-šovčeve umetnine in vse so naprodaj. Is kupca ni od nikoder.	Ante Gaber.
Iz življenja na dežel
Iz Škofje Loke
61_ Dvojna proslava, fekofeloške Sole
so praznovale v četrtek lOOletnioo rojstva pesnika in draimatiika Djure Ja.kšiča, danes pa bo spominska ura na 791etndco smrti šlkofa Antona Martina Slomška, slovenskega narodnega pisatelja, pe&nEka to vzgojitelja
§1_ Vpisovanje v Obrtno nadaljevalno
Solo v škotji Lo&i bo v nedeljo 2. oktobra od 9. do 1L dopoldne v pisarni šolskega uipravitelja g. Rojica v novi šolii, soba 14. K vpisu je prinesti s seboj učne pogodbe in c^lipustnice. Vpisnima 23 Din.
&1_ Prodajalci grozdja da bivSe štajerske prihaja<k> zadnje čase z n atovor j enim J avtomobili v Skofjo Loko. Grozdie prodajajo po 4 Din kg. Zanimanje za grozdje Je med meščani precej veliko. Preteiklo nedeljo so prodali Celjani vse blago.
fil_ Kaj bo s staro šolo. S preselitvijo deške šole v novo zgradbo (je ostala stara šola prazna. Svoj čas s© je mnogo govorilo, da se bo stara šola temeljito renovirala In da se naselijo v njej nekateri škofjeloški uradi Upamo, da bo vzela mestna občina zadevo kmalu v pretres, ako ne bodo kritični časi zmešali računov.
Iz Litije
*— Obča obrtna nadaljevalna šola v Litiji. Vpisovanje v nedeljo 25. t. m, od 8. do 12. v pisarni narodne šol«. Novin-ci naj princeso s seboj zadnja šolska Izpričevala (odpustai-ce) in učne pogodbe. Stari učenci p« naj prodlože zadnje izkaze. Vpisnina 40 Diin, ki se lahko plača v 2 obrokih.
Iz Hrastnika
h— Kino Narodni dom predvaja dane« ta Jotrj film »Kozaki«.
h— Vpisovanje v obrtno-trgovsko In nadaljevalno šolo bo jutri, in sicer za vajence ob 9., za vajen.ke pa ob 10. Začeteik rednega pouka bo v nedeljo 2. oktobra.
h_ Vodovod nam je silno koristil zlasti
v dobi dolgotrajne suše. V sosednji vasi Praprotnem pa »e ie voda popolnoma posušila. živino so morali goniti & naipaja-nju daleč k Rošu Ib tudi vso drugo vodo so morali nositi In voziti od tam. Vodovod za Praprotao je Se kom i slon Iran. slabe gospodarske razmere pa so preprečile gradnjo. Pri vseh zaprekah pa je le treba misliti na to, da se začne « tem delom čimprefl v .prihodnjem letu.
Iz PreKtnurfa
pm— Ustanovitev Franc°skega krožka v Murski Soboti. V Murski Soboti se kaže veliko zanimanje za francoski jezik. Na poibudo profesorja g. Mallja bo 24. t. m. ob 20. v posebni sobi Benkove gostilne pripravljalni sestanek, katerega naloga bo, de pripravi vse potrebno za občni zbor ob koncu teg« meseca. Prijatelji francoskega jezik« in kulture iskreno vabljeni!
pm— Kopališče v Zdravstvenem doma ▼ Murski S°boti se j« pred meseci otvorilo po hudih borbah. Odločilni činitelji, ki so spoznafli, d« je klic javnosti po prepo-brefonem kopališču upravičen, so ugodili splošnim zahtevam. Spočetka je bil naval n« kopališče velik, a kmalu »e je navdušenost za prhe in kadi poleglo, tako da je danes obisk tako malenkosten, da »e niti ne krijejo reč režijski stroški ter da obstoja nevarnost, da se kopališče za javnost zapre. Žalostno je, da moramo to pred javnOsrtjo poudariti danes, ko smo v veku športa in higijere. Mogoče bodo te besede zalegle, da nam uspe ohraniti nafte kopališče.
pm— Nov« nadloga ni nafega kmeta, ki j« že tako hudo prizadet po suši. je gosenica rta repi, bf (prozi uničiti ves letošnji pridelek repe. Oblastva »o napravila ukrepe, da »e ta Škodljivec uniči.
KRŠKO. Svoj&a »o gorele ▼ Krškem petroplinske svetil jke tn je bilo mesto mnogo bolj razsvetljeno kakor danes, ko brli nekoliko petrolejk. PetrOptinske svetil jke so dajale intenzivno razsvetljavo N« vsak način fe dolžnost gospodarske?« odbora, da se pobriga za boljšo razsvetljavo ki je sedaj v na?em mestu Škandalozna. Noč-' bodo vedno daljše in ni iz-klpičeno, da bo egiptovska tema dobrodošla raznhn dolgoprstnežem io sumljivim
tipom, ki etno jih imeli priložnost opazovati v noč-eh preteklega tedna. Pomanjkljiva je v našem mestecu vobč-e cestno-poHci'jska služba, kajti bil bi že čas, da se že enkrat preneha dirjanje avtomobili6tov in bicikli-stov. Slednji so posebno nevarni, ker vozijo ponoči brez vsake luči po mestnih ulicah, Pred vojno je imelo naše mesto tn redarje, danes pa imamo samo enega, ki seveda ne more opraviti vse potrebne službe sam. Nujno potrebno bi bilo, da varujeta mesto pred revarnr/ii tipi vsaj dve nočna čuvaja.
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. V nedeljo 2. oktobra priredi Sokol vinsko trgatev. Začetek Ob 14. Ker De čisti dobiček namenjen za zgradbo Sokolskega doma, se prijatelji Sokola najvldudneje vabijo. Ob tej (priliki bo tudi zaključno kegljanje na dobitke, katerih je lepo število. _ Delaven član našega So<kola brat Colarič Franc je postavluen za sreskega cestnega nadzornika pripravnika v Mursko Soboto.
POLJCANE. V ponedeljek se je vršila občinska seja. Glavna točka dnevnega reda je bila gradnja vodovoda iz Poljčan v Pekel. Kako potreben bi bil vodovod za naš kraj, je najbolj pokazala letošnja 6uša, ko je v vseh strudencih primanjkovalo vode. Mnogi hodijo že cele tri mesece 10 in več minut daleč po vodo. Zato je občinski odbor po zgledu naprednih Ponikvančanov započel akcijo za čim prejšnjo zgraditev vodovoda. Kljub nekim ugovorom je odbor na seji soglasno sklenil, da se za gradnjo vodovoda iz Poljčan v Pekel takoj začnejo priprave-V nedeljo pride k nam učitelj g. Ljudevit Komar iz Ponikve, ki bo imel ob 830 v Baumannovem hotelu o tem predavani?. Vabljeni! Razen tega se ;e na seji odobril prispevek za babico za zdravstveno ckrož'e Poljčane. Sreskemu kmetijskemu skladu fe je odobril primeren prispevek. Trgovcema Fišingerju Leonu in Zebcu Martinu ter Tuni-peju Josipu se je priznalo domovinstvo. — Kmetovalci, oškodovani po letošnji suši. nai se javijo občinskemu uradu v teku 14 dni
ST. VID PRI GROBELNEM. Pred petimi leti se je vršni ustanovni zbor našega prostovoljnega gasilnega društva. V-ria pr-voboritelja gg. Vengušt in Gologranc sta tolmačila gasilsko idejo številno zbrani družbi. Takoj se je vpisalo 24 članov. Sledilo je vežbanje in zbiranje prispevkov za. najpotrebnejše priprave in motork°, ki je blila blagoslovljena že leta 1929. teT je kmalu prestaja svoj ognjeni krst. Večkrat je moštvo požrtvovalno delovalo v korist bližnjemu. Vneto so se vršile priprave za pozidan je lastnega doma. Prispevali smo vsak po svojih močeh. Delo se je pričelo letos ob koncu julija ter je bila stavba gotova do 8. septembra, ko se je vršila slovesna blagoslovitev. Stavba stoji ob banovinski cesti tik občinskega doma ter ima ličen, zidan. 15 m visok stolpič. Na vrhu ima stolp ravno, že le zobe tonsko streho, ki nudi lep razgled. Na vsakega mimoidočega napravi dom s stolpom prav prijeten vtis. Za slavnostna dan je vladalo v naši prijazni vasici prijetno razpoloženje. Zastave, smreke in venci na stavbi in veseličnem
fuostoru so vabili. Ko je na predvečer egel mrak, so zagrmeli topiči in rakete. Gasilci v kroju, ki se jim je pridružilo občinstvo, so z godlbo napravili lepo uspelo baklado od vasice §t. Vid do postaje Gro-belcio ter vabili kume in ljudstvo na proslavo Na praznik kmalu popoldne so m-čc>i prihajati gasilci iz Slatine. Mestinia. Šmarja. Ponikve, Slivnice. Št. Jurja in Celja ter se je skupno do 130 mož mofctva udeležilo vaje z motorkami na 700 m oddal jemo posestvo. Črpala se je voda blizu gasilnega doma ter je bil curek do omenjenega- posestva zelo močan Novi gasilski dom je nato bla-goslovil g. monsignor Vre-že ki sta mu asisfirala dekan Lom in kaplan Rsnčittaj. vsi iz <Vnarja pr' JelSflh G. Vreže je v navdušenih besedah slav:! in priooroča! vsem «afii'cenr požrtvovalnost. 5Host ln delavnost Po slovesnosti je «»d51a vsa mnotfca na veseličn* prostor, kjer se je razvila prav živahna res prijetna io polena nabava Prisrčna hval* vsem darovalcem in sodelavcem ki w m ta ali oni način pomagali postaviti dom ponos našega lepega kraja!
IAH
Urejuje dr. Milan Vidmar
Angieii imajo novega prvaka. Kakor vsako leta, Je tudi leto« angleška šahovska zveza priredila turnir, ki prinaša prvemu zrna govalcu naslov prvaka. Vsi angleški mojstri se bore za to čast. Vsako leto
Leta 1929. je presenetil šahovski svet Indije« Sultan - Khan. Iztrgal je znanemu mednarodnemu mojstru Yate*n angleško šahovsko žezlo. Obdržal se je leta 1980. na prestolu. Zdelo se je že, da je Indija defi-ni'ivno premagala staro Britanijo.
Lani Je naš veliki turnir na Bledu zaman čakal na zanimivega Indijca. Moral ee je udeležiti britekega turnirja in tam braniti svoj naslov. Toda izgubil je poleg lepe prilike, da v velikem turnirju pokaže, kaj zna, tudi še svojo šahovsko oblast nad britskim imperijem. Yates mu jo je iztrgal.
Z velikim zanimanjem je po vsem tem šahovski svet letos sledil borbi za naslov angleškega prvaka. Sultan - Khanu ee je naposled vnovič posrečila zmaga. Menda je turnir odločil Sir Tbomaa, ki je porazil Ya-tesa, izgubil pa svojo partijo proti Sultan-Khanu.
Po mojem mnenju je Sultan - Khan nedvomno nadarjenejši od Yatesa. Pa dokaj mlajši je predvsem. Njegove partije so vedno izredno zanimive. Tako tudi njegova odločilna zmaga nad Sir Thomasom, ki jo da-ne- prinašam. Polna je boia in kombinacij. Bc^i: S5ir Thomas	Črni: Sultan - Khan
1)	e2—e4	e7—e5
2)	Sgl—f3 Sb8—c6 S) Lfl—b5	__—
Španska otvoritev je edini »odprti« začetek, ki je preživel stare Čase. To dejstvo sera v knjigi »Šah«, ki izide v novembru, obširno pojasnil in utemeljil.
S)--------a7—a8
4)	Lb5—a 4 d7—d6 Najboljše je tu vendarle 4)--Sg8—f6.
5)	d2—d4	Lc8—d7
6)	0—0
\ eliki češki mojster Duras Je pred vojno na tem mestu rad igral 6) c2—c4.
6)	—----Sg8—f6
7)	Sbl—e3	b7—b5
8)	La4—b3?	_--
To je znana napaka. Beli mora takoj vzeti na e5.
8	)--—	Sc6Xd4!
9)	Sf3Xd4 e5Xd4 10) Sc3-e2	_--
Seveda ne 10) DdlXd4 zaradi 10) — _ e7—eS in c5—c4.
10)	— _ —	c7_e5
11)	a?—a4	---
Na ta način dobi beli vendarle nekaj napada.
11)	_----Ld7—c6
Sultan - Khan ne hodi po najboljši poti.
Prav lahko bi bil obdržal pridobljenega kmeta, če bi bil takoj igra* L!8—e7 in nato rokad d.
12)	Be2—g3	g7—g6 2e Je treba nadomestiti lovca, ki je prej
V polja d7 nadzoroval polje f5.
13)	Ddl—e2!	---
Thomas ima kombinaeijol
13	)------c5—c4
14)	e4—e5	---
Beli žrtvuie kmeta, pridobi pa dva. Vse to
je mogoče ie. ker črni ni v pravem času skrbel za rokado.
14	)------d6Xe5
15)	a4Xb5	---
Sedaj je 15) —--a6Xb5 nemogoče zaradi 16) De2Xe5-f, Lf8-e7 17) TalXaS, Dd8Xa8 18) Lcl—g5.
šetnja p®
razstavi lepih fotografij
Dd8-d5
c4Xb3 Ta8—c8 Lf8—e7
zo-
15	)--
Najboliši odgovor.
16)	boXc6
17)	TalXa6
18)	Lcl—g5
19)	c2Xb3	— _ — Igra je postala zelo zamotana.
39)------d4—d3
20)	De2—d2	Dd5Xb3
21)	Lg5X!6	Le7Xl6
22)	TaO—a3	Db3—e6
23)	Ta3Xd3	Tc8Xe6 Materijalno ravnovesje je vendarle
pet doseženo. Pozicija pa je zelo raztrgana.
24)	Dd2—b4	Lf6—e7
25)	Db4—b8+"	Tc6-c8
26)	Db8—bo+	Ke8_I8 Thcnnasu se je posrečilo pokvariti nasprotniku rokado. Važen pa ta usoeh ni več. Seveda bi bilo 26) — _ — Tc8—c6 zaradi 27) Tfl—cl usodno. Pa tudi na
26)--_ De6-c6 bi beli s 27) Tfl—cl!
zmagal.
27)	Db5-d7	De6Xd7
28)	Td3Xd7	f7—f5
29)	Tfl—al	Xf8-f7
30)	Tal—a7	Th8-e8
31)	Sg3—fl	---
Skakač mora po dolgi poti na bojišče. Na
eS je 5^al zelo nesrečno-
31)	— — —	To8—c2
32)	g2-g3	---
Namen je, omogočiti skakaSu napad: Sfl_
e3—e4—d6+.
32	)--—	v f5—f4
Sultan - Khan je opazil grožnjo, pa jo takoj preprečuje.
33)	Sfl—d2	Kf7—e6
To je prvi začetek zaključnega napada. Črnemu ni kmet na b2 tako važen, kakor kmet na f2. Zato pripravlja Le7—c5. 554) Sd2—f3?	- _ —
To je odločilna pogreška. Jasno je vendar bilo, da je treba preprečiti Le7—e5. Zato je bilo 34) Sd2—e4 edino pravilno.
34	)------Le7—c5
35)	Td7—d2??	— _ — Grozno? Thomas prav gotovo ni opazil,
Ha mu napada lovec trdnjavo na a7. Le tako ie razumljiva predzadnja njegova poteza Po 34) Sd2—f3 res ni bilo več rešitve za belega, toda cele trdnjave mu pa vendarle ni bilo treba izgubiti.
35)	— _ —	Tc2Xd2
36)	Sf3Xd2	Lc5Xa7 Beli ee Je seveda vdal.
Nenavadno nesrečni konec, ki ga vidite v tej partiji, kaže, da tudi veliki mojstri včasih ne opazijo prav preprostih stvari. To naj bo tolažba vsem, ki izgubljajo po nemarnem trdnjave, dame. lovce in slcakače.
Fotoamaterji!
Ako kupite pri nas film, Vam istega razvijemo in napravimo 8 lepih barvanih plik (rjavih, modrih ali zelenih) za ceno
Din 13.—
Na črne kopije pa 10 % popusta.
FOTO TOTJRIST, LJUBLJANA šelenburgova ulica 6.
Spominjajte se slepih!
Ljubljana, 22. septembra. Ker so razni faktorji obljubili, da bodo darovali nagrade za najboljša dela na I. jugoslovenski fotografski razstavi, smo čakali s poročilom, da bi pač lahko občinstvo po sodbi razsodišča opozorili na najodličnejše slike naših fotografov - umetnikov. Nagrade so obljubili taki, da bodo skoraj gotovo tudi razdeljene, vendar 9e pa razstava bliža kraju, pa je treba občinstvo, ki se je še ni ogledalo ob velesejmu, spomniti, da vsaj sedaj ob malenkostni vstopnini 2 Din ne zamudi te bogate revije najlepših fotografskih slik. Razstava je namreč podaljšana in je še vedno na velesejmu v paviljonu »N« odprta vsak dan dopoldne in popoldne do večera. Razstava, ki je v njej nad 60 poklicnih fotografov in amaterjev z vseh strani države razsrtavilo blizu 500 svojih najboljših del, je bila že ob velesejmu prav dobro obiskana in je tudi prav vsem ugajala, zato pa sedaj tudi rti nilcakega prerekanja, kakršno je vzbudila umetnostna razstava.
Da vidimo, odkod so najvažnejši razstav-ljalci in fotografski mojstri in kaj ter kako delajo, poglejmo njih dela kar po vrsti, kakor vise. Takoj pri vhodu na levi nas ustavi tipičen »Cigan<r, ki ga je fotografiral M. Hefko iz Velike Kikinde, ki je razstavil tudi druge motive iz Banata. Prav posrečena so dela že večkrat v inozemstvu odlikovanega predsednika fotokluba iz Ivanca v Hrvatskem Zagorju Otokarja Hrazdire, zlasti so dobre v luči njegove »Koprive«, z vso silo pa nase opozarja tisti orjak, ki vleče čoln ter slika res izraža »Moč«. Odlična in vsebine polna je slika Danila Cibica iz Va-ljeva «V ječi«, svoje veliko znanje je pa pokazal tudi s portreti in pokrajinami. Anton Šter je preprost delavec v Tržiču, a poglejte njegova otroka »Pri igri« in spoznal} boste njegovo za slikovitost bistro oko. Frane Ahein iz Ljubljane je talent, kar dokazujejo posebno njegov že odlikovani »Konjiček«, slikoviti obok »Kapucinskega mosta v škof ji Loki« in pa »Ljubljanski grad«. Prav posebno vrste umetnik je pa Ljubljan čan Frane Bar. ki slika le pod zemljo in je razstavil dolgo vrsto izvrstnih slik pravljičnih lepot iz naših jam. Razstave so ee seveda udeležili tudi člani bližnjega litijskega fotokluba. ki mu prednjači Jože Zupančič s svojimi živimi otroki. Eta Diez in Fr. Elsner sta pa pokazala več dobrih slik s svojih popotovanj, zlasti opozarjamo na »Ca d'oro v Benetkah« in »Baško« Ete Diez ter Elsner-jev »Eifflov stolp«. Lepa je naša Ljubljana in nepozabna, drugače bi ing. Pavel Novi-kov iz daljnje Kosovske Mitrovice gotovo ne bil poslal svojega krasnega »Joja v Tivoliju«. Tudi trboveljski fotografski odsek SPD se je seveda udeležil razstave, posebno se pa med njegovimi agilnimi člani odlikuje Caf Ivo s svojimi posrečenimi nočnimi posnetki, ing. Lipužič Matija je pa edini fotograf naših rudarjev pri delu, a Vinko Deželak je poslal sveže »Zvončke?:.
Tako smo naglo prehodili pot skoraj po vsej Jugoslaviji in že smo prav pod vrhovi naše fotografske umetnosti — že smo pri mladem ljubljanskem Fotoklubu, ki še ni star leto dni, pa ima že svoj dom in je o binkoštih priredil svojo nad vse pričakovanje uspelo razstavo del klubovih članov, sedaj na jesenskem velesejmu pa celo veliko razstavo del fotografov iz vse Jugoslavije. Mladi Oskar Kocjančič krepko hiti proti vrhu s čudovito osvetljenimi »Gladiiolami« in z meglenim pajčolanom zastrtimi čolni »Jutra na Ljubljanici«, prav tako pa kažejo njegov napredek tudi silhuetno monu-mentalni »Stogi« pred idilično pokrajino in tudi preprosto tihožitje s »Kumaro«. _ Prav na vrhu je pa njegov oče Peter Kocjančič, umetnik, ki mu je na binkoštni razstavi razsodišče po pravici prisodilo eno treh prvih nagrad. Slikar je ta fotografski amater, če dela e čopičem ali aparatom, zakaj le umetnik vpodobi »Golico« z vsemi njenimi značilnostmi in z njenim ponosnim okrasom narcis tako kot jo vidimo na njegovi sliki. Kako naša ie pokrajina z vrstami se-nenih kopic »Ob senu« in kako blaženo je sanjarenje šolarčka na robu njive v senci klasja o »Počitnicah«! »čevapčiči« so elik-sir velesejmske atmosfere, »Dela v Ljubljanici« pa trajen spomin, da se vendar gibljemo. Peter Kocjančič je povsod doma in povsod mojster. Manj stvari ima seveda kakor na binkoštni razstavi in malo del imajo tudi ostali prvaki Fotokluba, saj so vendar slednji trenutek žrtvovali za priprave in afan-žiranje sedanje razstave, zato so si pa morali takorekoč ukrasti čas za lastne slike. A vendar so se ti občudovanja vredni mojstri zopet izkazali!
Dougan Danilo razstavlja prav zračen posnetek »Cerkve sv. Jožefa v Ljubljani,« z dr. Ivom Frelihom smo pa odkrili nov talent. Poglejte samo njegovo »Pot v planino* z njeno enostavnostjo in čudovito globino, prav dobri so *pa tudi zimski motivi iz Ljubljane. Znani kmetijski strokovnjak in pisatelj dr. E. Popovič — Pecija iz Novega Sada je navdušen planinec in amater solid-ne starejše šole, v tej pa mojster, kakor vidimo na »Hudourniku«. Rebec Ženica iz Litije ambiciozno poizkuša, tik nje pa Hans Neukomur iz Vršca razstavlja svoje uspele svetlobne študiie, ki med njimi vzbuja pozornost z ladje posneti »Zaton solnca«, Ci-rak Milan iz Ivanca se je poglobil v portret.
Našega odličnega slikarja Veno Pilona spoznamo na razstavi kot prvovrstnega fotografa - portretista. Ne pazi sicer dosti na čistoto tehnike, zato je pa v karakteristiki in slikovitosti neprekosljiv. Njegovi fotografirani portreti, zlasti portret igralke Vike Podgorske in renesančni »Montparnasse« so dela velikega slikarja, ki je pa topot uporabil namesto čopiča kamero- Prava umetnina ima svojo ceno ne glede na tehniko in materija!.
Muradif Rarahasanorič iz Sarajeva kopira svoje posnetke na svilo, a Josip Fischer iz Subotice je po motivih med najizrazitejšimi modernisti, kakor n. pr. na »Postopačih«. Ne prezrite njegovih del! Znani _ zagrebški poklicni fotograf Ljudevit Griels-bach je pokrajinski mojster starejše šole, dr. Brano Steiner iz Ivanca pa ljubi zlasti zimske motive. Bogdankj Kojičevi iz Ale-ksinca se je neverjetno posrečil »Blisk«, njena soseda na razstavi, nadarjena Ana Steska ima pa veS prav zanimivih vedut Ljubljane in Barja.
Gosak Frane iz Kamnika fe na Žalost le redek amater, ki se peča s fotografiranjem naših umetnostnih zakladov (»Oltar«), ?e boljši je pa njegov plastični »Grozd«. Naša banovina. Dalmacija. Bosna, Makedonija in vse drage pokrajine države so zakladnice arhitektonskih, kiparskih, slikarskih in fol klorističnih dragocenosti, na razstavi pa teh zakladov ne vidimo skoraj ni?. Na tem
hvaležnem poljn so naši amaterji ostali silno daleč za tujimi, ki so i vzornimi posnetki prav vsega, kar imajo, dokazali visoko kulturo svoje domovine, pokazali vsema svetu svoje znamenitosti in privabili obča doralce r svoje dežele, naši amaterji pa menda tega našega bogastva, ki bi nas zanj, Če bi ga spoznal, upravičeno zavidal ves svet, menda niti ne vidijo. Redek med redkimi je tudi Branko Rnpnik iz Ljublja ne, ki je naš restavrirani rotovž posnel ta- • ko, da mislimo skoraj na Alhambro. Na slikah šele vidimo, kakšne imenitne stvari imamo! Kje je še album Stare Ljubljane! Branko Rupnik je pa sicer predvsem mojster otroškega portreta.
Društvo za pospeševanje turizma v Srem-skih Karloveih je poslalo brez imen avtor jev kolekcijo slik, ki odgovarjajo društvenemu namenu, razen tega pa klub hvale vredno gleda tudi na umetnostno stran svojih fotografij, kar pri nas z malimi izjemami še prav zelo zanemarjamo. Tujsko prometno organizacije naj vendar razpisujejo nagrade za najboljše fotografije! Foto-klub Ljubljana take tekme prav rad aran žira in naročniki bodo gotovo zadovoljni.
Popularni mojster Creto Švigelj je od binicoštne razstave prav razveseljivo napre doval. »Bela svila« je najelikovitejši repre-zentacijski portret na razstavi, s »Študen-tovsko ulico« je pa celo še prekosil svoj sloviti kotiček s Starega trga. Lopa cerkvice sv. Janeza v Bohinju s staro fresko je vzorec, kako je treba fotografirati umetnostne spomenike, »Na pašo«, kako naj gledamo našo vas. »Zaton« pa najgloblje doživetje alpinista - umetnika. Z nove strani se nam je Cveto Švigelj pokazal z živahnimi posnetki življenja na naši morski obali, zato najmanj pa napravi še daljšo serijo iz življenja Ljubljane, naših vasi in mestec.
S Štajersko je križ. kadar iščemo slike lepih krajev. Premalo dobrih amaterjev imajo, vendar je pa Ivo Kvac iz Slovenj-pradca poslal odličen »Križ na gori*, prav uspelo mu je tudi »Klasje« in pobočje z »■Marjeticami«. Finžgar Viljem se je izkazal z »Zimsko nočjo« in Kare) Pečenko iz Ljubljane z originalno »Ljubljano z Barjem«, jasnim »Bohinjskim jezerom« in slikami dela na polju. Staržik Albert iz Ljubljane se odlikuje po slikovitosti in kaj naglo raste, saj lahko prištejemo njegove posnetke »Na pogorišču«, »Akt«, sijajni portret naše Japonke ge. Skuškove in literarno »Večno borbo« med stvari, ki bi delale čast vsaki razstavi. Tudi Kreutzer Tina iz Ljubljane mnogo obeta, če pogledamo samo njen nežni otroški akt in v Italiji odlikovano »Pajčevino«. mojstra se pa kaže tudi na sliki »Ob oknu« z orhidejami, kjer se ji je rosa na oknu izvrstno posrečila. Piccoli Gjor-gje je edini na razstavi, ki fotografira našo tako vabljivo in tako slikovito narodno nošo. Vse priznanje, saj je drugim pokazal, da fse tudi narodna noša še_ vedno lahko originalno obdela. Mitja Šivgelj sledi svojemu' bratu Cvetku švigliu. in se špeci-jalizira za športne posnetke. Statuaričnost mu kar tišči v objektiv, zna Jo pa še poudariti in kipar je tudi na svojih odličnih posnetkih. Kos Joško \i Maribora ima sijajne oblake, Klanjšek Vladimir iz Ljubljane je pa imenitno »zadel« famozno »Miss Sed merih jezer«. Čudovit portret krotke — koze! Prav mnogo obeta Jože Trpin iz Ljubljane, ki ima prav močno sliko »Triglavskega ledenika« in neprisiljeno z otroci poživ-ljen »Motiv z Iga«, a odbornik Fotokluba Janko Vertin ima seveda le dve sliki, zato pa vsestransko odlični, ves žametasti »Zaton sonca pri Omišlju«, ki je med najboljšimi slikami na razstavi, njegova portretna študija pa prav originalno posnet portret. Djurin Ivan i« Vršca je imel srečo, ko je ujel sestrico in bratca pri odkritju »Luknje« v podplatu in odkril nov srčkan moment iz življenja malih.
Tudi Ivo Gogala je odbornik Fotokluba in med njegovimi na klubovi razstavi odli kovanimi člani. Ni bilo časa, da bi bil napravil več, vendar pa že čudovito poživlje-na, prekrasna »Vrtnica«, presenetljivo portretna »Žaba« in rafinirana eleganca »Ja ponske študije« zadostujejo, da ga zopet uvrstimo med največ obetajoče mojstre fotografske umetnosti. Za takega se je na tej razstavi odkril tudi pravljično marljivi Ante Kornič, ki je razstavil zopet kar čez 40 novih slik! Mnogoličen je in vsestranski, predvsem ga pa zanima življenje prirode: humorna »Kopel mladih račk«, »Zelenec«, »Start« orjaškega rogača, nečimerni »Muhi«, pridni »Bos« itd. druge živali in živalce, pri tem pa ne zanemarja starih in novih stavb, tipov iz naroda (Ciganka!), akta in pokrajinskih lepot, posebno mu je pa pri srcu Ljubljana, saj nam je dal moderni »Šentjakobski vodnjak« in pokazal v6o vehement-no monumentalnost »Sem^niškega portala«.
Čast Mariboru je rešil Vlado Cizelj, ki se je uspešno pognal v prednjo vrsto s svojimi odličnimi nočnimi posnetki mariborskih znamenitosti, za mojstra ga pa izdajata tudi »Lokomotiva« in moški portret. Vse raz-stavljalce izven Slovenije daleč prekaša dr. ing. Jan Novaček iz Novega Vrbasa s avo|i-mi mojstrskimi portreti in z res visoko kvalitetnimi posnetki delov mest z vseh strani Evrope. Svetsko obrušen okus! Poleg njega mladi Ljubljančan Tone Dolenc odkriva 8 Snegom in soncem« svojo svežo nadarjenost.
Slednji? smo pri vmesni, navzlie slabi razsvetljavi menda paradni steni t domala samimi znanimi, priznanimi imeni. Skoraj sami odborniki Fotokluba, ki zaradi pripravljanja razstave niso mogli razstaviti kvantitete, zato se o« vsi odlikujejo B tem višjo kvaliteto. Le Viktor VodUek Je znal coprati, da je napravil toliko novih in dobrih stvari v tako kratkem času in razetavil dolgo vrsto zares živih športnikov ln športnic pri tekmovanju v plavanju, skakanju in razkazovanju svojih lepih teles. Tam okrog bazena kopališča Ilirije, ki ea Je v vsej njegovi impozantnosti posnel tudi ponoči, se Vodišek vedno vrti, mimogrede zafrkne tudi rekordno kupčijo na velesejmu, »e zavih-ti po nebotičniku in ie vživa blaženosti splitske noči. In v tem rekordnem tempu tudi napreduje. Lojze Pengal je največja Žrtev svojega predsedništva in priprav za razstavo. Samo svojo ljubko Almo in srčka no Slavko ter prijemljivo tišino »Sopariee« fe razstavil in ostal moister, ki si je na klubovi razstavi zaslužil eno treh prvih nagrad. Z njim deli usodo klubov tajnik Karel Kocjančič, zato le pa njegov obraz tako mrk in zmagoslaven, kadar ne študira elastičnosti »Diagonale«. Nevaren tekmec za prve nagrade! Prvenstvo razstavijalcev izven Slovenije si z dr. ing. Novačkom deli Edi Ransch ml. iz Odžacev. Kakor hrošči ig« v Parizu in kakor reprodukcija oljne sli-velikega mojstra so njegovi Črni labudl.
pravi »Kartuzijani«, vso mogočnost arhitekture Kelmorajna pa odraža njegova silhueta tega starodavnega mesta ob Renu* Ribnikar Stane je tudi eden onih redkih mojstrov, ki znajo umetnine fotografirati tako, da ohranijo 6vojo slikovitost, obenem pa zadovoljujejo tudi znanstvenika, zato j® njegov »Oltar žužemberške cerkve« med najvažnejšimi deli r.a razstavi, vendar je ta amater na razstavi tudi edini umetnik Cerkniškega jezera. Viijaka Adolfa iz Trbovelj posnetki otrok prav ugajajo občinstvu, vendar pa te prikupne sličice kar izginejo pred univerzalnostjo mojstra Janka Skerlepa, ki se odlikuje z najpopolnejšo tehniko in z izbrušenim okusom pri izbiri motivov. Cvetje nam odkriva za žive čudeže prirode, a neprekosljiva je njegova »Zima ob Savi«, skratka — vsestranski mojster, ki se je na razstavi povzpel prav na vrhunec. Tam ob njem pa ponovno stoji poklicni fotograf Slavko Vengar iz Radovljice. Torej, gospodje amaterji, obrt ni ovira na poti k umetnosti, a vi, gospodje poklicni fotografi, posnemajte tega brez dvoma največjega mojstra med poklicnimi fotografi v državi! Največ strokovnjakov stoji pred Vengarjevo idealno »Radovljico« obenem pa občudujejo njegov »Bled v 6negu«, hvalijo romantiko »Večera pri Sv. Petru«, ga zavidajo za »Kro-parskega žebljarja« in opozarjajo na vzorni »Interieur cerkve v Radovljici«. Gustav Jereb iz Sarajeva z dvema in požrtvovalni, pri delu za Fotoklub vedno navzoči Zvone Hočevar pa celo le z eno sliko, sta pokazala s svojimi pokrajinami, da se bosta prav kmalu še boli uveljavila in skušala stopiti ob pesnika-fotografa Jožeta Schleimerja. nosilca ene prvih nagrad s prve razstave, ki zaradi dela z razstavo tudi ni mogel pokazati vsega, kar bi rad in kar zmore. Najmlajši je med svojimi vrstniki-umetniki. zato ima tudi največ šans za še večji razvoj. Njegovi poetični motivi »Košnje« so svetlob-re mojstrovine, ki že dokazujejo, da sedanii r parati še vedno niso kos vsem nalogam, vendar je pa ta prvovrstni tehnik skoraj že preskočil tudi te nepremagljive ovire. Razen omenjenih študij nam je pa Schleimer dal najmogočnejšo sliko spomenika kralja Petra in več drugih dosedaj še neopaženih slikovitih lepot Ljubljane, kar je silno mnogo, če pomislimo, da je vse razstavljene slike posnel v 14 dneh!
In nazadnje obiščimo Se zaslužnega učitelja in vzornika vseh naših amaterjev, velikega lirika in idilika Frana Krašovca. Naj-
so nad pol stoletja po vsem svetu znane kot neškodljivo in učinkovito sreds'"o
proti odehelenju.
Delujejo brez bolečin in so lahko zaužitne. Dobivajo se v vseh lekarnah.
Odobreno po Min. 8. p. In n. z. S. it. 623 od 97. ITI. 1493.
popolnejši in naivirtuoznejši praktik in tehnik, do pred kratkim nedoseženi in na V6eh razstavah v naši državi s prvimi nagradami odlikovani mojster, ki si je tudi na razstavah po vsej Evropi iti celo onkraj morja priboril visoka odlikovanja, ta slavni naš umetnik pa doma ob neznatni službici strada. samo da se mu ni treba odreči edinemu užitku — umetnosti fotografiranja. Resnično od ust pritrgani grižljaji kruha so te umetnine, saj je ta nepoboljšljivi idealist uprav bolestno skromen in ponižen. Grenka tragika velikega umetnika je skrita v teh izznfzžgokmZev—pZpredsejoaš-qatvg sgn V nežnih, vedrih idilah. Gir.ljivo lepe so Kra-šovčeve umetnine in vse so naprodaj, le kupca ni od nikoder.	Ante Gaber.
Iz življenja na deželi
Iz $ko£je Loke
61_ Dvojna proslava, fekoflelodke šole
so praznovale v četrtek lOOl&tnioo rojstva pesnika im dramatika Djure Jakšiča, danes pa bo spominska ura na 791etnico smrt! Škofa Antona Martina Slomška, slovenskega narodnega pisatelja, pesnika to
vzgojitelja
šl— Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo v škoSJJ Lo&i bo r nedeMo Z. oktobra od 9. do IL dopoldne v pisarni šolskega urpravitelja g. RoiJica v novi šoli, soba 14. K vpisu je prinesti s seboj učne ipogodbe in odipustnice. Vpisnina 23 Din.
Sl_ Prodajalci grozdja iz bivše štajerske prihajado zadpje čase z natovorjenimi avtomobili v Škofjo Loko. Grozdje prodajajo po 4 Din kg. Zanimanje za gToadje je med meščani precej veliko. Preteiklo nedeljo so prodali Celjani vse blago.
šl_ Kaj bo s staro Solo. S preselitvijo deške šole v novo zgradbo t)e ostala stara šola prazna. Svoj čas se je mnogo govorilo, da se bo stara šola temeljito renovirala ln da se naseliljo ▼ njej nekateri škofjeloški uradi Upamo, da bo vzela mestna občina zadevo kmalu v pretres, ako ne bodo kritični časi zmešali računov.
Iz Litije
t— Obča obrtna nadaljevalna Sola v Litiju Vpisovanje ▼ nedeljo 25. t. m. od 8. do 12. r pisarni narodne šole. Novinci naj prineso s »dboj zadnja šolska izpričevala (odpustmice) in učne pogodbe. Stari učenci p« naj prodlože zadnje izkaze. Vpisnina 40 Diin, ki se lahko plača v 2 obrokih.
Iz Hrastnika
h— Kino Narodni dom .predvaja dane« ln jutri film »Kozaki«.
h— Vpisovanje v obrtno-trgovsko In nadaljevalno šolo bo Jutri* ln sicer za vaflen-ce ob 9., za vajenke pa ob 10. Začeteik rednega pouka bo v nedeljo 2. oktobra.
b_ Vodovod nam je silno koristil zlasti
v dobi dolgotrajne suše. V sosednji vasi Ptaprotnean pa se de voda popolnoma posušila. živino so morali goniti k napajanju daleč k Rošu iB tudi vso drugo vodo so morali nositi in voziti od tam. Vodovod za Praprotmo je 2e komi-sioniran, slabe gospodarske razmere pa so preprečile gradnjo. Pri vseh zaprekah pa Je le treba misliti na to, da se začne s tem delom čimprefl v .prihodnjem letu.
I? Prekmurfa
pm— Ustanovitev Franc°skega krožka v Murski Soboti. V Murski Soboti se kaže veliko zanimanje za franooski jezik. N& po/budo profesorja g, Malija bo 24. t. m. ob 20. v posebni sobi Benkove gostilne pripravljalni sestanek, katerega naloga bo, de pripravi vse potrebno za občni zbor ob koncu tega meseca. Prijatelji francoskega jezika in kulture iskreno vabljeni!
pm— Kopališče v Zdravstvenem domu ▼ Murski S°boti at je pred meseci otvori-lo po hudih borbah. Odložilni činitelji, ki so spoznaM, da je klic javnosti po prepo-trebnem kopališču upravičen, so ugodili splošnim zahtevam. Spočetka je bil naval na kopališče velik, a kmalu se je navdušenost za ptfoe in kadi poleglo, tako da je danes obisk tako malenkosten, da se niti ne krijejo reč režijski stroški ter da obstoja nevarnost, da ee kopališče za javnost zapre. Žalostno je, da moramo to pred javnostjo poudariti danes, ko smo v veku športa in higijere. Mogoče bodo te besede zalegle, da nam uspe ohraniti naše kopališč©.
pm— Nov« nadloga aa našega kmeta, ki je ie tako hudo prizadet po suši. je gosenica na repi, krt ffrozi uničiti ves le-tošnji pridelek repe. Oblastv« so napravil« ukrepe, da »e ta Škodljivec uniči.
KRŠKO. SvojSas so gorele ▼ Krškem petiroplinske sretiljke in je bilo mesto mnogo bolj razsvetljeno kakor danes, ko brli nekoliko petrolejk. PetrOpUnske svetil jke so dajale intenzivno razsvetljavo N« vsak način je dolžnost gospodarske?« odbora, da se pobriga za boljšo razsvetljav« lri je sedaj v naSem mestu Škandalozna. No5! bodo vedno daljše in ni iz-ključeno. da bo egiptovska tema dobrodošla raznim dolgoprstnežem in sumljivim
1 tipom, ki smo jib imeli priložnost opazovati v nočeh preteklega tedna. Pomanjkljiva je v našem mestecu vobč-e cestno-policijska služba, kajti bi'1 bi že čas. da se že enkrat preneha dirjanje avtom o bil i6 tov in bicikli-stov. Slednji so posebno nevarni, ker vozijo ponoči brez vsake luči po mestnih ulicah. Pred vojno je imelo naše mesto tri redarje, danes pa imamo samo enega, ki seveda ne more opraviti vse potrebne službe sam. Nujno potrebno bi bilo, da varujeta mesto pred nevarniKii tipi vsaj dva noana čuvaja.
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. V nedeljo 2. oktobra priredi Sokol vinsko trgatev. Začetek Ob 14. Ker De čisti dobiček namenjen za zgradbo Sokolskega doma, se priaatelji Sokola najvljudneje vabijo. Ob tej (priliki bo tudi zaključno kegljanje na dobitke, katerih je lepo število. _ Delaven član našega Sokola brat Colarič Franc Je postavljen za sreskega cestnega nadzornika pripravnika v Mursko Soboto.
POLJCANE. V ponedeljek se je vršila občinska seja. Glavna točka dnevnega reda je bila gradnja vodovoda iz Poljčan v Pekel. Kako potreben bi bil vodovod za naš kraj. je najbolj pokazala letošnja suša, ko je v vseh strudencih primanjkovalo vode. Mnogi hodijo že cele tri mesece 10 in več minut daleč po vodo. Zato je občinski odbor po zgledu naprednih Ponikvaneanov za počel akcijo za čim prejšnjo zgraditev vodovoda. Kljub nekim ugovorom je odbor na seji soglasno sklenil, da se za gradnjo vodovoda iz Poljčan v Pekel takoj začnejo priprave-V nedeljo pride k nam učitelj g. Ljudevit Komar iz Ponikve, ki bo imel ob 8-30 v Baumannovem hotelu o tem predavanie. Vabljeni! Razen tega se ie na seji odobjil prispevek za babico za zdravstveno okrož e Poljčane. Sreskemu kmetijskemu skladu se je odobril primeren prispevek. Trgovcema Fišingerju Leonu in Zebcu Martinu ter Tum-peju Josipu se je priznalo domovinstvo. — Kmetovalci, oškodovani po letošnji suši, nai se javijo občinskemu uradu v teku 14 dnu
ŠT. VID PRI GROBELNEM. Pred petimi leti se je vršil ustanovni zbor našega prostovoljnega gasilnega društva. Vrla pr-voboritelja gg. Vengušt in Gologranc sta tolmačila gasilsko idejo številno zbrani dražbi. Takoj se je vpisalo 24 članov. Sledilo je vežbanje in zbiranje prispevkov za najpotrebnejše priprave in motorko, ki je bila blagoslovljena že leta 1929. ter je kmalu prestaja svoj ognjeni krst. Večkrat je moštvo požrtvovalno delovalo v korist bližnjemu. Vneto so se vršile priprave za pozidanje lastnega doma. Prispevali smo vsak po svojih močeh. Delo se je pričelo letos ob koncu julija ter j2 bi!a stavba gotova do 8. septembra, ko se je vršila slovesna blagoslovitev. Stavba stoji ob bano-vjnski cesti tik občinskega doma ter im« HČen, zidan, 15 m visok stolpič. Na vrhu ima stolp ravno, žele zobe tonsko streho, ki nudi lep razgled Na vsakega mimoidočega napravi dom s stolpom prav prijeten vtis. Za slavnostni dan je vladalo v naši prijazni vasici prijetno razpoloženje. Zastave, smreke in venci na stavbi in veselionem
f>rostoru so vabili. Ko je na predvečer egel mrak, so zagrmeli topičj in rakete. Gasilci v kroju, ki se jten je pridružilo občinstvo, so z godbo napravili lepo uspelo baklado od vasice Št. Vid do p°staje Gro-belno ter vabili kume in ljudstvo na proslavo Na praznik kmalu popoldne 60 začeli prihajati gasilci iz Slatine. Mestinla, Šmarja, Ponikve. Slivnice. Št. Jurja in Celja ter se je skupno do 130 mož moštva udeležilo vaje z motorkami n« 700 m oddaljeno posestvo. Črpala se je voda blizu gasilnega doma ter je bil curek do omenjenega- posestva zelo močen Novi gasilski dom le nato blagoslovil g monsignor Vre-?e ki st« »nu asis>Wra!a dekan Lom in iraplan Ranči ga j. vsi Iz Šmarja pri Jelšah. G. Vrefe ie v navdušenih besedah slavil in priporočal vsem gasi'cem požrtvovalnost. Silost ln delavnost Po slovesnosti Je f»dšla vs« množica na veseličn* prostor, kjer se fe razvila prav živ«hna res prijetna in polena zabava Pi'srčna hvala vsem d«TOv«1cem in sodelavcem ki m ta al! oni način pomagali postaviti dom ponos našega lepega kraja!
Iz živlfenja in sveta
Poroka Mac Donaldove hčere
Druga hči angleškega ministrskega predsednika Mac Donalda se je te dni poročila z zdravnikom dr. Mac Kinnom. Zanimanje za ta dogodek je bilo v Angliji splošno. Na sliki vidimo novoporočenca, ki gresta iz cerkve
Edvard Branly, pionir radija
Na pariški Sorbonni so te dni podelili diplomo častnega doktorstva 88 - letnemu izumitelju in učenjaku dr. Edvardu Bran-Iyju in to baš za 50-letnico, odkar si je pride bil na tej univerzi medicinski doktorat, torej v čisto drugi stroki, nego mu jo je prinesla svetovno slavo. Kajti Branly, ki ga Francozi smatrajo za očeta radija, je postal znan kot veliki fizik in izumitelj.
2e v mladih letih se je bavil s študijem fizike in bilo mu je komaj 17 let. ko je napisal tako globe ko razpravo o uganki elektrike, da ni hotel nihče verjeti v njegova leta. Postaj je asistent v fizikalnem laboratoriju Sorbonne. a to mesto mu ni dalo dosti prilike za lastne poskuse, kajti Sorbonna, ta najznamenitejša evropska univerza, ni imela niti najpotrebnejših fizikalnih pripomočkov. Tako je z veseljem sprejel profesuro za fiziko na novi katoliški univerzi, posebno ker so mu obljubili, da bo imel za svoje poskuse vsa sred-
Novi dunajski knezoškof
Univ. prof. dr. Teodor Innitzer, bivši avstrijski minister za socialno politiko, je bil te dni imenovan za naslednika letos v aprilu umrlega kardinala dr. Piffla. Novi cerkveni dostojanstvenik je pomirljiva osebnost, zaradi česar je to imenovanje ugodno odjeknilo pri vseh strankah in skupinah
IVepremočlJive
dežne plašče
za oficirje m organe finančne kontrole kakor tudi za zasebnike, dijake in otroke nudi v bogati izbiri tvrdka
Drago Schwab, Ljubljana
Svetloba in mesto
Med senčnimi žarki so najbolj učinkoviti nevidni ultraviolični žarki, ki nam kožo temnijo, ovirajo izbruh angleške bolezni, pospešujejo nastajanje krvi, tek in izmenjavo snovi. Sajast zrak zadržuje ultra-violične žarke in škodljive posledice tega dejstva se kažejo zlasti v mestih. Nesmo-treni gradbeni načini s presenčnatlmi cestami in dvorišči ter temnimi sebami še bolj pripomorejo, da so meščani bledi in mestni otroci rahitični. Da bi bil dostop svetlobe do ljudi večji, bi morali hiše graditi bolj narazen, a strehe ba se morale spremeniti v strešne vrtove. Tudi barva prečelja bi lahko nekaj pomagala. Krivo pa je naziranje, da je zagorela koža vedno znak polnega zdravja. Preveč zagorela koža ovira svetlobi prodiranje v globino, s čimer odpadejo njena dobri učinki
Predčasna osivitev
Vzroki predčasne osivitve, ki je večino^ ma trajna, še niso znani in so gotovo v zvezi z življenjem celotnega organizma, zlasti pa v živčnem sistemu. Duševni vplivi jo lahko pospešujejo. Vedno pa mora biti vmes tudi neko podedovano nagnjenje. Siveči lasje, spočetka najprej cb sencih in na temenu, dobivajo manj barvila in vsebujejo več zraka nego normalni lasje. Osivitev se zgodi običajno hitro in so pri nekem bolniku s pijansko blaznostjo, kakor tudi v drugih primerih opazovali, da so mu lasje osiveli v eni sami noči. Dr. Ru-hemann iz Berlina trdi, da je sivenje vsaj za zdaj neozdravljivo in je prizadetemu pomagati edino s tem, da si lase pobarva ali pa da se z obsevanjem z Rontgenovimi žarki pospeši nova rast pigmentiranih las, pri čemer se osiveli izpulijo.
stva na razpolago. A finančni položaj šole je postal po smrti njenega mecena zelo slab in tako se je moral vreči v študij medicine, da bi se mogel vsaj preživljati. Tudi pozneje je moral iz istega razloga izvrševati zdravniško prakso.
Branly je zgradil prvi sprejemnik za brezžične valove. Pri svojih poskusih je ugotovil, da se vodljivost kovinskega praška poveča pod vplivom električnih valov. Tako je 1. 1890. zgradil koherar, s katerim je bilo lažje sprejemati brezžične valove nego s Hertzovim aparatom. Sicer je bil podoben aparat izumil Anglež Hughes že 11 let prej, a njegov izum m prodrl v javnost. Pozneje so izumili še druge aparature, ki bolje ustrezajo svojemu namenu nego Branlyjev koherar, a to mu vendarle ne more odvzeti naslova enega najboljših poborndkov za novo brezžično tehniko, ki si je v naših dneh tako popolnoma osvojila vsa srca.
Otroške bolezni
Na Dunaju zborujejo te dni zdravniki za otroške boleznti. Primarij ondotne otroške bolnice prof. Hamburger je imed na zborovanju predavanje, r katerem je poudaril, da se je zdravstveno stanje otrok r zadnjih letih temeljito izboljšalo. Zlasti umiranje novorojenčkov in dojenčkov se j« močno omejilo. Rahitis je z malimi izjemami izginila. Pojmovanje koristi sOnca za otroke se je tako dvignilo, da se zavedajo njegovega pomena ljudje, ki 90 še včeraj tavali r napol srednjeveških nazorih. Tudi druge bolezni, ki so bile prej pog°ste
Sri otrokih, so padle na najmanjšo mero. etiika je postala ne samo redlka, ampak skoro nenevarna. Pač pa je opaziti n« otrokih, da postajajo nervozne jši nego ▼ mirulli dobi, zato bo morala zdravniška veda tukaj zastaviti vse svoje sile, da izkorenini zlo preden se trdovratno učvrsti
Tvorni ca za ltnolej zgorela
V Almedalu na Švedskem je zgorela On-dotna tvornica za liinolej. Požar je uničil dve posllopji s približno 40.000 kvadratnimi metri linolejskih preprog in najmodernejšimi stroji. Skoda, ki gre v milijone, je krita z zavarovalnino.
Najhitrejše evropske železnice
Brzinsiki rekord na evropskih železnicah nma trenutno Anglija r« 124 km dolgi progi London—Sv-indon. Vlaki vozijo tam z brzino 114.4 km na uro. Drugi najhitrejši angleški vlak vozi na progi London—Gram-tham. Brzina mu je 108.1 km na uro.
Za angleškimi vlaki ima najhitrejšo železnico na kontinentu Francija. Na 145 km dolgi progi Pariz—St. Quentin vozi brzi vlak s hitrostjo 105 km na uro.
Šele na tretjem mestu evropskih najhitrejših vlaikov je Nemčija, ki ima na 286-8 kilometrov dolgi progi Berlin—Hamburg vlak, ki vozi z brzn-no 96.5 km na uro. Druga najhitrejša proga je Hamm-Hannover. Vlak vozd tam s hitrostjo 91.3 km.
Povprečna brzina vlakov na evropski celini znaša 79.1 km v Franciji. 72.3 km v Angliji in 68.7 km v Nemčiji.
Nova vlada na švedskem
Ministrski predsednik Albin Hanason, vodja socialnih demokratov, ki so izšli skupno s kmečko stranko iz volitev kot najmočnejša stranka v državi
Huascaran premagan
Huascaran, 6736 visoki, najvišji vrh južnoameriških Kordi;l jer je slednjič obvladan. Tako velijo poročila iz Peruja in veselje v alpinističnem svetu je splošno, kajti doslej se je zdelo, da se Huascaran ne bo nikoli uklonil človeški volji.
Ta vršac, najvišja točka v Peruju, polna nepopisne krasote gorskega sveta, se je vdala bremenskemu hribolazcu, bivšemu članu pamirske e k špedicije dr. Borcherju, znanemu raziskovalcu južnoameriških Kor-diljer. Njegovo delo za dosego cilja je bilo zelo naporno. Z veliko muko je spravil skupaj nosače in spremstvo, ki je verno sledilo pogumnemu voditelju, ki je na vrhu Huarascana razvil svojo zastavo.
Zopet ženski rekord -
Pilotinja Lola Schroter je pri Kielu skočila s padalom iz višine 7300 m in prebrzela v 28 minutah 45 km po zraku ter srečno pristala na zemlji
Neoboroiena Nemčija v orožju
To nI pajek ▼ mreži
marveč človeška lutka v omrežju padala, s kakršnimi skačejo piloti na zemljo
Otrovni prstan Cezarja Borgije
Neprestano pišejo nemški listi, da je Nemčija brez orožja, medtem ko se drugi oboro-žujejo. Pa vendar ima sedaj Reichswehr vojaške vaje, ki v ničemur ne zaostajajo za manevri drugih držav. Na sliki zgoraj vidimo prevoz oklopnega avtomobila čez reko
Odro, spodaj nesejo vojaki orjaški ponton
Iz MiHane poroča jot Vsa Italija drgeta r kriminalni vročici! Ze dalj časa je srnijalo o skrivnostnem obolenju milanskega veletrgovca Francesca Scamborinija, zdaj pa so prišli tej skrivnosti ne sled in odkritje je pokazalo, da gre za premeteno zasnovan zločin.
Soamborini je eden najuglednejših milanskih meščanov in večkratni milijonar. Ima palačo, kjer se je zbiral cvet milanske družbe. Posebno njegova 28 letna žena, krasotica od temena do nog, je bila privlačna sila njegovega doma. Zaradi nje so prihajali k Scamborini ju celo diplomati. Gospa Antonija je bila občudovana m cd vseh oblegana ženska. Najelegantnejši in najimovitejši kavalirji ©o ji dvorili in vsakdo se je boril za njeno naklonjenost. Gospa Antonija pa je izkazovala naklonjenost samo svojemu m^žu — vsaj na zunaj.
Pred časom »e je uvrstil med^ plejado častilcev Scambomni>jeve žene m'adfi odvetnik Vellini, ki je prihajal k Scamborini ju kot njegov pravni zastopnik. Ni pa dolgo trajalo in Vellini je postal ne Ie pravni zastopnik trgovca. marveč tudi njegov prijatelj. Približal 6e je tudi njegovi ženi. Scamborimi, ki i« bil noslovno večkrat odsoten, je advokatu tako zaupal, da mu je v svoji odsotnosti celo pOverjal nadzorstvo nad ženo. Te pravice se je Vellini po s/l trževa! v največji meri, zato je bila njegova prisotnost v Scamborini j evi palači izven vsakega suma.
Pred nekaj tedni je praznoval Scambo-nini svoj god. Kakor navadno ob takšnih prilikah, ie bila ta dan njegova hiša polna gostov. Godovniku »o nanijali, med zabavo pa plesali in flirtali. Ko je bila družba najbolj zidane volje, pa ie Scamborinija nenadoma obšla slabost Zgrudil se je s stola mi tla. Pozvali so zdravnika, ki pa ni mogel ugotoviti vzroka slabosti, šele naslednji dan so nreoeljali težko bolnega trgovca v santorij. Tam so spoznali, da kaže
Drobne zanimivosti
Bari namestu jedilnih voz
Francoske železnice bodo t najbližnji prihodnosti opustile jedilne voze, ker se, kakor kaže izkušn je, niso posebno obnesli. Namestu njih bodo uvedli bare, oziroma buffete. Zdi se, da bo ta naprava koristnejša iin donosnejša, kajti tudi potujoče občinstvo štedi pri izdatkih in gleda samo na to, kako bi si moglo privoščiti med vožnjo priboljšek za mal denar, čemur pa jedilni vozovi niso dorasK.
»Leteča družina« na Škotskem
Hutchinsonova družina, ki jo je angleška ribiška ladja »Lord Talbot« pobrala na gronlandski obali, je v torek zvečer srečno prispela na škotsko. Izkrcala se je v lulri Eireboll, dočim se je posadka odpeljala ▼ Abcrdeen. Hutchinsonova žena izjavlja, da je preživela pri katastrofi letala strašne trenutke, ki si jih ne želi nikoli več r življenju.
Iz fanta — dekle
V budSmpeštanski bolnici so operira® nekega 19 letnega fanta, ki se je ▼ zadnjem času spremenil v žensko. V fantu so se zadnje čase pokazali izraziti znaki deklištva in zdravniki so izjavili, da temu ni druge pomoči kakor operacija, ki bo popravila to, karr je zagrešila hudomušna narava pred rojstvom.
»Jezik očistite peg...«
Turški diktator Kemafl paša Je skfrcaJ! za 36l t m. v Dohno-Bagče kongres, ki bo moral urediti turški pravopis. Naloga zborovanja je v prvi vrsti izriniti iz turškega jezika vse tujke, zlasti besede arabskega in perzijskega izvora. Turščina obstoji dane« 4« približno 80 odst. tujčizmov, ki se morajo po Kemakrvi sodbi nadomestiti deloma s staroturškimi, deloma pa z zapad-do evropskimi izrazi.
Pol metra blaga na osebo
thdhrth vlade je izdala pregled o porabi manuifak+ure madžarskega prebivalstva. Pred vojno so bile razmere take, da je prišlo na osebo letno tri metre blaga, zidaj pa »e je potrošnja temeljito skrčila m znaša samo pol metra na glavo.
Optimističen Američan
Guverner Federalne Rezervne banke v Ffladelfiji Norris je pred nekaj dnevi imel poročilo o finančnem položaju in pri tem izjavil, da po treh letih lahko prvič javno pove, de »e kažejo prvi znaki boljših časov. Finančne panike je koneo. Industrijska depresija sicer se traja, vendar pa je tudi r industrijski panogi opažati čedalje več gibanje. Norris je sklenil z besedami, da bi mogfla le višja sila zopet poslabšati dobre izglede za bodočnost.
Avtogfro v vojaški službi
Na velikih letošnjih manevrih francoske vojske v okolici Chalonsa ob Marni so prvič začeli uporabljati tudi avtogiro, letalo, ki se s pomočjo velikega vodoravnega propelerja dviga tudi navpično v zrak. Aparat je angleškega izvora.
Scambordni znake skrivnostnega zastrap-1 jenja.
Štirinajst diri je visel trgovec med življenjem in srmTtjo, potem 60 ga odpustili domov. Ko je okreval, pa je hotel presenetiti svojo ženo z darilom. Stopil je torej k svojemu draguljarju, da bi izbral primeren dar. Med izbero pa ga je draguljar prosil, naj vzame s seboj tu«di prstan, ki ga je prinesla v popravilo .jospa Antonija. Scamborini je začuden vprašal, kakšno je bilo naročeno popravilo. Tedaj je izvedel, da je prstan, ki mu ga je bila žena na dan njegovega godu nataknila na prst, iz zapuščine Cezarja Borgije in da se lahko napolni s strupom. Kupila pa ga ni žena, marveč advokat Vellini.
Mož je smrtno prebledcl — hipoma mu je postalo vse jasno. Saj to je bil tisti prstan, ki je mora)! zaradi njega v bolnico! Prosil je draguljarja, naj mu razkaže mehanizem. Z majhnim pritiskom se je na prstanu sprožilo želo, po katerem je brizgnila tekočina neopazno v mcs°.
Scamborini je hitel domov rn naznani stvar policiji, ki je začela zasledovati odsotno ženo. Čez nekaj dni je bilo ugotovljeno, da prihaja vsak dan za nekaj ur v advokatovo stanovanje. Prijeli so oba na vožnji z avtomobilom baš. ko sta hotela zbežati v inozemstvo. Njun načrt je bil, da bi po smrti trgovca p-rodala palačo Scamborini in se naselila v inozemstvu, kjer ne bi nihče mogel slutiti, kako podel peklenski načrt sta skovala in ga izvršila s pomočjo prstana Cezarja Borgije.
KARIKATURA
Francoski finančni minister Grrmafn-Martin,
ki Je v parlamentu zmagal s svojim načrtom o konverziji rent
ANEKDOTA
Sloviti slikar Salvatore Rosa, ki je bfl nadarjen tudi kot pesnik in muzik, je nekega dne igral lastno kompozicijo na svoj slabi klavir. Vstopil je neki prijatelj in se pričel smejati klavirju.
»Ni tako slab,« je dejal Rosa, »prepričan sem, da ga lahko prodam za tisoč du-katov.«
Prijatelj se je zasmejal, češ: »Mislim, da jih m vreden trideset.«
»Staviva, c je dejal slikar. j>Ce dobim zanj tisoč dukatov, mi daš še dve sto po vrhu, če dobim manj, ti dam jaz dve sto.«
»Sprejeto.«
Drugega dne Je Rosa naslikal krasno pokrajino na klavir. Nato ga je odnesel k nekemu trgovcu z umetninami, prejel je zanj točno tisoč dukatev — in dobil stavo.
Vsak dan ena
»Sakramiš, to sem pa res kosmat!«
«
Mfcbel Zčvaco:
151
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
»Gorje tistemu, kdor me zdajle krivo pogfeda!« Je renčal sam Prt sebi, ko je stopal po hribu nizdol. »Krvi se mi hoče! Nič me ne bd tako pomirilo kakor občutek, da vtikam jeklo v živo meso!«
A srečal ni nikogar razen vojakov in kmetov, ki so iskali ubitih in njihovih udov. Ti ga niso niti pogledali. In tako je Saetta zaman hlepel po priKkL, da bi si irtolažil živce.
Prišel je bil do križa ob znožju. Tu je zavil na desmo, proti P orehe romskemu gozdu. Pravkar je Ml minil vrata zale Perrette, ko so se vrata odprla.
Pardaillan je stopil na (prag. Obstal je pred vrati ta počakal, da so jih od znotraj zaklenili in zapahnili. Iz stare navade se je oprezno ozrl r.a desno in levo. Zagledal je Saetto, ki jo je z dolgimi ko-sraki ubiral s pozorišča.
»Vraga,« je dejal, *z<8 se mi, da sem hotel tega lopova ustaviti hn mu pretipati ob isti. Zdaj je prilika.«
V nekaj trenutkih je dohitel Italijana m ga s porogljivim glasom ©kliknil:
»Hejo, signor OttMo Lup&ri, nikar tako ne tecite!«
Ko je Saetta tako nenadoma začul svoje najmanj znano ime, se h zasukal na petah, se naježil kakor maček in z iskrečimi se očmi renčal:
»Mene mislite?«
»Koga pa? Saj vMite, da ni razen najti nikogar na cesti!«
»In kalro ste me imenovali?« je z grozečim glasom vprasaJ Saetta.
Kar požiral je neznanca, na vse kriptje se trudeč, da bi se spomnil, kje ga je že videl.
»Guida Lupinija sem vas imenoval,« je hladno odvrnil Pardaillan.
Nato je dodal s hinavsko nedolžnostjo:
»Ali vam ni tako ime? Vsekako vem, da se v raznih kočljivih
okolnostih predstavljate za Guida Lupinija.«
Saetta je divje zasopel. V resnici se je pa njegovo razburjenje prav ta hip poleglo. Hotel se je spopasti s komerkoli: tu je bila najlepša prilika. Mogel si je ohladiti jezo in se obenem rešiti človeka, ki ga sam ni poznal, ki si je bil pa njega, Saetto, očividno še predobro zapomnil!
Po bliskovo se je ozrl po cesti, ali je dovolj zapušoma, in s spačenim obrazom odvrni'
»Čeprav vas ne poznam, gospod, Je vendar videti, da veste o meni stvari, ki jih ne bi smela vedeti živa duša. Izvolite pri tej priči izdreti meč. Držite se dobro, zakaj naprej vam povem, da vas mislim ubiti.«
Tako govoreč je potegnil papir iz nožnice in se enako mirno ustopil za boj, kakor če bi bil stal v vežbalnici.
»Oh, jaz nesrečnež,« je zastokal Pardaillan, »kdo bi si Mi! mislil, da tečem za svojo smrtjo, ko sem skočil za vami, signor Guido Lupini.
In že se je tudi sam postavil, ne manj lahkotno in spretno od bivšega učitelja mečevanja.
Le-ta je takoj naskočil, z očitnim namenom, da ga ubije, kakor mn je bil napovedal. Kar zaporedoma mu je zadajal najnevarnejše
sunke. A Pardaillan jSi je odbijal z mojstrstvom, ki ga Je mora! Saetta nehote občudovati.
»Vsa čast, gospod,€ je rekel med bojem, »pravkar ste prestregli sunek, ki ni doslej še nikoli zgrešil cilja.«
»Precej dobro sučem meč, kaj ne da?« je skromno dejal Pardaillan.
»Samo nekaj opažam: napadat! ne znate.«
»Da, moja moč je v obrambi. V napadu nisem tako velik; posebno tedaj ne, kadar imam posla z nasprotnikom, kakršen ste vi.«
V teh besedah je bilo nekaj čudno hladnega in posmehljivega, česar pa Saetta ni začutil. Čutil je le to, da je meč, ki mu je štrlel naproti, nevarnejši, nego je mislil. In mahoma ga je obšel nemir. Ne da bi ga bilo strah rane aR oelo smrti. Bil je hraber, in zdaj, ko je bil Jehan mrtev in up maščevanja za zmerom izgubljen, mu ni bilo več bogvekaj do življenja. A sam pri sebi je rekel:
»Corpo di Christo, mislil sem, da ga razen Pardaillana ni človeka na svetu, ki bi se mi mogel ustavljati! Kdo .ie neki tale? Pa ne da bi bil Pardaillan? Zakaj ne bi bil? Prav teh let mora biti... A ne, Pardaillan bi me naskočil; ta se pa samo brani — čeprav izvrstno, Bog ve, da je res... Nu, treba je končati!«
Tako misleč je z vrsto mojstrskih fin t pripravil svoj slavni sunek. Z leti ga je bil še izpopolnil, in keT ga ni nikomur pokazal, ga je imel za tem bolj nepremagljivega. Sprožil se je kakor blisk in kriknil:
»Ecco la saetta!« (Na strelo!)
»La paro!« (Odbijem jo!) je mirno rekel Pardaillan, takisto po italijansko.
Saetta Je prepaden odskočfl. Bilo mu je, kakor da bi se svet podiral.
P
Primorje : Čakoveeki SK
jfntri ob 15.30 ob vsakem vremena na igrišču Primorja
Ljubljansko športno občinstvo bo imelo Jutri, priliko, da prisostvuje prvenstveni tekmi, s katero se otvori jesenska nogometna sezona v Ljubljani, in v kateri sodeluje nov klub LNP čakovečki SK.
Omenjeni klub je zaprosil lansko skupščino JNS, da se pripoji LNP, čemur je skupščina ugodila. In odslej deluje CSK ali kakor ga tudi nazivajo- »češka«, v našem podsavezu.
CSK je zanimiv gost, predvsem zaradi tega, ker izhaja iz kraja, kjer se že mnogo let goji nogemet, ki je med prebivalci Pomurja zelo priljubljen in edini šport, ki se v čakoveškem okrožju goji. Zato flteje CSK mnogo članov m pripadnikov, ki so klubu vedno pomagali. Zaradi tega je razumljivo, zakaj ima klub lično igri-Sče z lepo in precej veliko tribuno. Zaradi popularnosti, ki jo uživa klub v trakoven in zaradi gmotne podpore od svojih pristašev in članov je mcgel angažirati dunajskega trenerja, ki je kvaliteto moštva zelo dvignil, kar so pričali rezultati, doseženi v prvenstvenih in prijateljskih tekmah. CSK je bil mnogo let provincij-ski prvak ZNP, tako je tudi letos dosegel prvenstvo svoje župe, a v reprezentanci njegove župe je vedno igralo po sedem igralcev CSK. Ta reprezentanca' je odpravila ono iz Maribora s 6:2. zagrebški pa ie podlegla z minimalno razliko 2:1. l epe in mnogokrat dosti boljše rezultate kot naši klubi je dosegel CSK v tekmah z zagrebškimi vodilnimi klubi.
CSK d-' spe v Ljubljano v najmočnejši postavi, zaradi česar se bodo morali Pri-morjaši zelo potruditi, če bodo hoteli odnesti peritiven rezultat. V borbo bodo morali vležiti do konca tekme voljo, požrtvovalnost in nepopustljivost.
Tekma se bo odigrala na igrišču Pri-tnoria ob vsakem vremenu in prične se ob 35.30. Ob 14. bo predtekma Primorje rez. S Grafika.
Rapid : Svoboda fLfubljaira)
Jesensko podsavezno prvenstveno tekmovanje v Mariboru se otvori jutri z zanimivo tekmo Rapid : Svoboda. Imenovana kluba doslej še nikdar nista pomerila svojih moči, ne v prvenstveni in ne v prijateljski tekmi ter je zaradi tega težko napovedovati, kdo bo izšel kot zmagovalec. Svoboda ie v pomladni sezoni napram mariborskim klubom dosegla lepe rezultate: g-iadko je odpravila železničarje, remizira-la je z Man borom. Rapid pk je mesece izrabil za odigranje več tekem, v katerih je meštvo zelo napredovalo.
Oba. kluba nastopita na igrišča Rapida v najmočnejših postavah. Predtekmo odigrata. rezervi Maribora in Rapida ob 14., glavna tekma pa se bo pričela ob 15.30.
Službene objave LNP
''Seja u. o. z dne 21. in 22. IX.)
Navzoči gg.: Ryfoai\ Stanko, šetina, arh. Schell, Pevalek, Berdajs, Buljevič, Kralj, Malovrh, Vospemik, Logar in Kuljiš, Dor-čec, Novak, Brufovka, Fridl.
Na protest SK Celja zaradi anuliranja kvalifikacijske tekme Celje : Slovan se sklene: za 25. IX. odrejena ponovna tekma Celje : Slovan se sistira. član u. o. g. Drufovka naj takoj na licu mesta s komisijo, ki jo sestavljajo gg. predsednik MO Celje in zastopnik sodnijske sekcije Celje, premeri golove dimenzije, nakar bo u. o. na prihodnji seji definitivno reševal o protestu.
Odobri se po medsebojnem sporazumu preložitev prvenstvene tekme Rapid : Maribor od 2. X. na kasnejši termin, vendar mora biti tekma odigrana do inkl. 20. XI. ISSK Mariboru se dovoli dne 2. X. odigranje mednarodne tekme s SK Nagykanrfzso v Mariboru.
MO Celje sestavljajo naslednji gg.: predsednik g. Svetek, odborniki: Konig, Pai-daseh, Tome, dr. Ivič, Mahkovec, Krell, Šalekar, Zerovc, Jagričntk, Regner, Wi-mer. Predsedniku se nalaga, da takoj' ukrene vse potrebno zaradi konstituiranja.
MO Trbovlje sestavljajo naslednji gg.: Lundar D., Pečar M., Stepišnik R., Božič A., Ravnikar I., Taufer V.. Knez F., Gosak F., Krhlikar I., Žarn T., Hudi I., Grum I.. Lipovšek A., Dolanc S. Najstarejši 61an naj vedi do imen- vanja predsednika predsedniške posle.
Prijava SK Litije se vzame na znanje s pridržkom, da more poizkusne tekme odigrati le z verificiranimi klubi.
Vsi klubi se opozarjajo, da se bodo od 1. I. 1933 dalje k vsem javnim tekmam delegirali le savezni sodniki in se ne bo več dopuščalo sojenje tekem neizprašanim sodnikom. Klubi naj takoj prijavijo sodniške kandidate, da bodo lahko položili sodniške izpite.
(Dalje jutri)
Propagandni nrftžng AS K Primerja in petoboj za prvensvto Ljubljane za L 1932. se vršita danes ob 15.30 in v nedeljo ob 9.30 na igrišču Primorja na Dunajski c. Današnji program obsega discipline ollm-pdjskega petoboja v naslednjem vrstnem redu: skok v daljavo z zaletom, met kopja, tek 200 m, met diska in tek 1500 m. Poleg tekmovalcev v petoboju, ki tedaj nastopajo v vseh teh disciplinah: za ASK Primorje: Putinja Herman, Korče Danijel, SlamiČ Herman, Petkovšek Viktor, Čurda, Raič Milivoj; za SK Ilirijo: Stepišnik, Pukl, Zupančič Lado, Lejka, nastopajo v poedinih disciplinah še specialisti; skok v daljavo z zaletom: Medica, Slapar, Oražem (Pr.), Outrata (II.); met kopja: Slapar (Pr.), Dečman (H.); tek 200 m: Skok, Komčič A., Perovič I., Cepin, žor-ga (Pr.); met diska: Jug Vinko (Pr.), Do-bovšek, Jeglič, Banko (11.); tek 1500 m: Ogrin, Gabršek, Krevs Kovačič L. (Pr.), Osterman (II.). Nedeljski program: tek 100 m: Skok, Kovačič, Slapar, Perovič, Cepin (Pr.). met kladiva: Slarnič, Korče, Perovič (Pr.), Zupan, Stepišnik (II.); tro-skok: Korče, žorga A., Medica, Oražem, Raič, Srakar (Pr.), Outrata (H.); tek 800 m: Srakar (Pr.), Lejka (H.); met krogle: Slamič, Marek E., M ar ©k I. (Pr.), Stepišnik, Jeglič, Dobovšek, Banko (H.); skok v višino z zaletom: Marek E. in I., 2gur. Medica, Putinja, žorga, Jug Fr. (Pr.), Dečman (H.); tek 5000 m: Krevs, Kovačič (Pr ), šporn, Bračan (Ilirija); 4X100 m: 2 štafeti Primorja.
Sodniški zb<>r JLAS, Ljubljana. Za propagandni miting Primorja in olimpijski petoboj za prvenstvo Ljubljane 1. 1932, ki se vrši v seboto 24. t. m. <?b 15.30 in v nedeljo 25. t. m. ob 9.30 dopoldne na igrišču Primorja, Dunajska četa, določam naslednjo jurijo: Vrhovni sodnik: Slamič Lavo; vodja tekmovanja: Grilnfeld; starter za vse teke, skoke ln mete: Luin Mirko; sodniki na cilju in čascmerilci: Windisch, Vidic, Gorjanc, dr. Kuhelj, Cek, Griinfeld, Baltič, Mihel, Kermavner, Kos; sodniki za. skoke in mete: Mihel, Griinfeld, Baltič, Kermavner, Cimperman, Kos; reditelj za start: Raič Dušan; zapisnikar: Bradač; nadzornika tekališča:- Vidic, Baltič; glavni reditelj: Vončina; zdravnik: g. dr. Josip Prodan. Casomerilci: Windisch, dr. Kuhelj, Cek. Griinfeld, Baltič, Mihel in Kermavner naj si preskrbe stoperice. Sestanek sodniškega zbora na Igrišču vsakokrat pol ure pred pričetkom tekmovanja. L. Slamič, predsednik, 1. r.
Iz odbora za delegiranje sodnikov pri LNP. Za nedeljo 25. IX. se delegirajo tile sodniki: na -grišču Primorja ob 14.: Pri-morje H. : Grafika g. Ahčan; ob 15.30: Primorje I. : CakoveSki SK g. Lukežič; na igrišču Ilirije ob 9.; SK Zadruga : Ilirija IL g. Ramovš; na igrišču Hermesa cb 9.: SK Svoboda IL : Svoboda Zalog g. Mahkovec; na igrišču Hermesa ob 10.30: SK Svoboda Vič : Domžale g. Vidic; na igrišču Korotana ob 16.: Korotan : Jadran g. Mahkovec; na Rakeku ob 16.: Javornlk : Hermes g. Kramaršič; v Kranju ob 16.: Korotan : Hermes g. Ramovš; v Domžalah ob 16.: Disk : Reka g. Pevalek; v Hrastniku ob 16.: Rudar • Retje g. Janežič iz Celja; v Mariboru ob 15.30: Rapid : Svoboda Ljubljana g. Dolinar iz Ljubljane; v Trbovljah ob 16.: Dobrna : Trbovlje g. Cim-perman iz Ljubljane; v Zagorju ob 16.: Zagorje : Amater g. Zupan iz Ljubljane.
Nogomet v Kranju. Ljubljanska Grafika se je za svoj nedavni poraz 6:2 temeljito revanžirala prošlo nedeljo. Poraza 7:2 domačini po poteku igre sicer niso zaslužili in ga je kriv vratar in deloma tud' neznanje napada pred golom. Jutri v ne deljo gostuje prvič v Kranju ljubljanska Sparta in igra proti L a moštvu, dočirr gre I. moštvo na Jesenice, da natančneje spozna svojega konkurenta v bližnjem pr venstvenem tekmovanju. V Kranju bo v predtekmi nastopilo tudi juniorsko moštvo Pričetek bo cb 14.
ASK Primorje (lahkoat!etsfra sekcija). Današnje in nedeljsko tekmovanje je odprto za vse klubove atlete. Poleg že v reklami imenovanih naj se oni, ki nameravajo star ta ti, prijavijo pravočasno pri trenerju, vsakokrat vsaj pel ure pred pričetkom tekmovanja.
SK Svoboda (Ljubljana). Jutri ob 19. morajo biti tile igralci v klubski sobi v Delavsiki zbornici: Manojlo, Potekal, Ha-bicht, Bog-me, Starman, Boncelj, Stane, Lave, Rudi. Janežič, Vili; na tekmo v Maribor odidemo z avtobusom, V avtobusu je še nekaj prostih mest. Kdor želi potovati, naj se ja*d danes pri predsedniku kluba v Delavski zbornici. Jutri ob 8.30 morajo biti tile igralci na igrišču Hermesa zaradi tekme s Svobodo, Zalog: Krivačič, Marjetič, JerSelo, Habicbt n., Feliks. Ser-še, Boncelj n., Usmlk, Jakša, Janežič n., šušteršič. Simčič, Prijift, Kržan. Brezposelni lgTflld se prosijo, da bi priSli v ponedeljek dopoldne v klubski lokal, da bodo spisali naslove
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes cb 20. uri sestanek naslednjih igralcev, ki se ga morajo sigurno udeležiti: Mi-kiuš, Burja. Poženei, Zsrur, Ferjan, Prešerni, Klančnik, Sernec, Zivko, Kretič, Si-mončič I. in II., Kerpan I. in H., Primar I., Klingenstein, Barducky, Kos, Močnik, Por, Sterle, Mokorel, Pikič, škrajnar, Kovačič ter vsi juniorji.
SK Grafika. Igralci Stupica H., Mihe-lič, Ncvak, Pungerčar, Mekina, Zinke, Tro-bevšak, Potrato, Bežan. Stupica I., Stro. majer, Kobal, Ploh naj bodo v nedeljo 25. t. m. točno ob 13.30 na igrišču ASK Primorja. Službo ima Brumen. Stranski sodnik Blokar.
SK Reka. Jutri naj bodo ob pol 2. uri na glavnem kolodvoru: Pikdč, Debevc, Ven-turini, Smolnikar, Korle, Teran, Jež, Ceš-nik, Broni, Furlan, Eržen, Jereb. Imenovane se opozarja, da se igra ob vsakem vremenu, kajti tekma je prvenstvena.
SK Javornik, Rakek. Pozivajo se igralci Korbar, Alič, Brišček, Zgonc, škulj, Iglič, Skuk, šušteršič, Perko, Strohsak in Domicelj, da so v nedeljo 25. t. m. najkasneje ob 15.30 v garderobi v Katoliškem prosvetnem domu. Istotačasno in istotam naj prideta tudi Kraševec in Tu-šar.
Sklepi glasbenih avtorjev
Izredna glavna skupščina Udruženja Ju-goslovenskih Muzičkih Autora (UJMA) se je vršila v nedeljo dne 18. septembra 1923 v prostorih pevskega društva »Lisiroski« v Zagrebu. Skupščina je po dolgem poročilu glavnega odbora soglasno sprejela naslednjo resolucijo:
UJMA najodločneje obsoja postopke Autorske centrale (S Bakarčič), ki so bili usmerjeni na to, da uničijo najstarejše m najboljše profesijonalno udruženje jugoslovanskih glasbenih avtorjev. Zato sklene, da se odvzame AC zastopanje avtorskih pravic članov UJMA in prekine kontrakt z AC. Osnujejo se lastne poslovalnice UJMA s sedežem sekcij v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, ki hočejo ščititi interese svojih članov.
UJMA se nadeja, da bo s sodelovanjem udruženja književnikov v Jugoslaviji storila vse potrebno za pravilno izvajanje avtorskega prava v naši državi, odpravila škodljive privatne posrednike ki vzela to stvar v svoje roke na korist domače umetniške produkcije in v polni solidarnosti z udruženji inozemskih avtorjev. Soglasno izglasovano resolucijo so v imenu 128 članov UJMA podpisali sledeči gospodje:
Prof. Emffl Adamič, skladatelj (Ljubljana), Srečko Albini, skladatelj, ravm. opere v pokoju (Zaigreb), Julijo Albini, založnik (Zagreb), N. Ballon, skladatelj (Beograd), Jovan Bandur, skladatelj, dirigent nar. poz. (Beograd), Krešimlr Baranovič, skladatelj, ravm. oipere (Zagreb), Stanislav Bi-ničlci, skladatelj (Beograd), Matija Brav-
ničar, skladatelj (Ljubljana), Vinko Chu-doba, avtor (Zagreb), Blanka Chudoba, li-bretistmja, Samuel Cačkes, skladatelj, Josip Decry, skladatelj, Anton Dobronič, skladatelj, prof. Muzičke akademije (Zagreb), Dragutin Domjanič. književnik (Zagreb), prof. Franjo Dugan, skladatelj, prof. Muzičke akademije (Zagreb), E. Gloz, skladatelj, Jakov Gotovac, skladatelj, dir. Nar. kazal iš ta (Zagreb). Josip Hatze, skladatelj (Split), Žiga Hirschler, skladatelj (Zagreb), B. Joksknovič, skladatelj (Beograd), Oskar Josefovič, skladatelj, dir. Nar. kazal ista (Zagreb), Petar Kretič, skladatelj, insp. min. prosvete (Beograd), Božidar Kune, skladatelj, prof. Muz. akademije (Zagreb), Fran Lhotka, skladatelj, rektor Muz. akademije (Zagreb), Mihovil Logar, skladatelj (Beograd), prof. Framjo Lučič, skladatelj, prof. Muz. akademije (Zagreb\ F. Mačejovski, skladatelj (Sarajevo), Kosta Mamojlovič, skladatelj (Beograd). Ivan Matetič, skladatelj, tajnik Muz. akademije (Zagreb), Josip Molnar, skladatelj, dr. Pavao Markovac. skladatelj in glasbenik, kritik, Ivo Muhvič. višji vojni kapelnik (Zagreb), Lavoslav Novak, skladatelj. Krsto Odak, skladatelj, prof. Muz. akademiie (Zagreb), Dragutin Orel j, skladatelj (Beograd). Svetolik Paščan. skladatelj (Novi Sad). Zorko Prelovec, skladatelj, urednik glasbenega lista »Zbori« (Ljubljana), Večeslav Resndla, skladatelj, višji vojni kapelnik (Beograd). Rihard Rosskamp. založnik (Zagreb), prof Pera Stojanovič, skladatelj (Beograd). Stanislav Stražnicki, prof. Muz. akademije (Zagreb), Lujo §a-franek-Kavič, skladatelj in glasbeni kritik (Zagreb), Rihard Šimaček, skladatelj, L. M. Skerjanc, skladatelj in prof. konserva-
" dr. Božidar Siro-Ivo Tijardovič, elmar Jankovič, književnik m tajnik udruženja dramskih avtorjev (Beograd), Večeslav Vedral. skladatelj (Beograd), Mihajlo Vuk-Dragovič, skladatelj _ in dirigent »Stamkoviča« (Beograd), Danica Zaje, za pravne naal. Ivana pl. Zajca (Zagreb).
Skupščina je pokazala veliko solidarnost, potekla je v najlepšem redu. Priso-stoval ji je tudi predsednik organizacije gostilničarjev in hotelirjev T. Kaufmann, ki je prisrčno pozdravil novo akcijo avtorjev. člani UJMA, ki so iz udruženja izstopili na podlagi napačnih informacij AC. zopet vstopajo. Organizacija bo pod veščim
vodstvom predsednika g. Krešimirja Bara-noviča, marljivim tajnikom dr. P. Markov-cem ter ostalim upravnim odborom gotovo napredovala v prid pravic jugoslovanskih avtorjev.
a d i o
Izvleček iz programov
Sobota 24. septembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče. — 18: Salonski kvintet. _ 19: Gimnastične vaje. — 19.30: Zabavni kotiček. — 20: Prenos opere iz Zagreba. — 22: Cas, poročila, salonski kvintet
Nedelja, 25. septembra. LJUBLJANA 9.30: Cerkvena glasba. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Ob 701etni-ei Slomškove smrti. — 11: Salonski kvintet.
—	12: Cas, poročila, plošče. — 15.15: Slomškova proslava. — 15.45: Prenos koncerta iz Konjic- — 17.15: Citre. — 20: Pester večer. Izvajata gdč. Barbičeva in g. Rasberger.
—	21.15: Salonski kvintet. Vmes napoved časa in poročila.
BEOGRAD 12.30: Orkestralen koncert. — 17: Opereta. — 19: Jugoslovenska glasba.
—	20: Lahka glasba. — 21.05: Pesmi in plesi. — 22.55: Ciganska godba. _ ZAGREB 11.30: Operne arije. — 17.30:: Plesna glasba. — 20.30: Poljuden koncertni večer.
—	21.10: Komorna glasba. — 22: Orkester-
—	PRAGA 19: Godba na pihala. — 20: Operetni večer. — 21.10: Orkester. — 22.35: Godba za ples. _ BRNO 19: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18.25: Klavirski koncert. — 20: Orkester. — 22: Plesna glasba. — DUNAJ 10: Klavir in orgle. _ 11: Simfoničen koncert. — 13.30: Zborovsko petje. — 15.20: Komorna glasba. — 17: Lahka godba. — 19: Orkestralen in pevski koncert — 20: Opereta. — 22.30: Godba za ples. — BERLIN 20: Prenos opere iz Kolna. — Plesna glasba. — K5NIGSBERG 2010: Prenos opere >Gejša«. — Godba za ples. — MCHLACKER 19: Pevski večer. — 20: Poljuden koncertni večer.
Z uporabo
VITEKOVE VAREKINE se prihrani kuhanje perila, se prihrani na kurjavi in času.
OTVORITVENO NAZNANILO!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na Miklošičevi cesti, palača GRAFIKE
FRIZERSKI SALON ZA GOSPODE IN DAME
in posebni oddelek (toaleta) umivalnico za potujoče goste. — Izvrševal bom friziranje, trajno kodranje, manikure, barvanje las, masažo in vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po zmernih cenah. — Se priporoča	11665
Šifakovič Matko, frizer za gospode In dame.
'\fo$Q brada [e Ir4q
kot iglice
To je ie en vzrok več, zakaj morate uporabljati najpopolnejše milo za briti. AH veste, da je Gibbs tenajditelj mila za briti ter da samo stoletne izkušnje omogočajo dosego tolike stopnje popolnosti. Poskusite vsaj enkrat milo »Gibbs za briti« in razumeli boste, kaj pomeni »briti
je užitek«.
JAVNA ZAHVALA.
Moj mož g. Pavel Boruta, ki Je bil kot »JUTItOV« naročnik zavarovan za slučaj smrti vsled nezgode na Din 10.000.—, se je dne 19. maja t. L v Mariboru smrtno ponesrečil in kasneje vsled zadob-ljenih poškodb umrl. Zavarovalnica in pozavarovalnica »TRIGLAV« mi je takoj po ureditvi vseh formalnosti izplačala gornji znesek, vsled česar se ji tem potom kar najlepše zahvaljujem ter jo vsakomur toplo priporočam.	11644 Jarše, dne 20. septembra 1932.
JOSIPEVA BORUTA.
Ivporabliajte

*?>i
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Hinko Mayer I drug, Zagreb.
Oglasi v »Jutru" imajo
siguren uspeta
Preselil se je med angeljčke naš ljubljeni
IINDRIJA
Pogreb našega tragično preminulega edinega sinčka bo v soboto, dne 24. t. m. ob 16. uri pri šmihelu.
Prosimo tihega sočutja.
Šoštanj, Rob pri VeL Laščah, dne 23. septembra 1932.	11663
Žalujoči rodbini:
Kozlevčar In Bregar.
CeiM trudim oglasom
Zenltve Im dopisovanja; vsaka beseda Din 2. > ter enkratna pri• arojblna sa tifro ali sa dajanje naslova Din i-n Oglasi trgovskega m reklamnega tnačajaz vsaka beseda Din L—v Po Oin Z.— m besedo m tm-ačunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, *Auto-moto*, *Kapital*, »F najemo* »Posest*, »Lokali*, movanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, mžtvali*, »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zašlo-tekc, če srn s oglasom nudi zaslužek, oziroma, le se tiče potnika. Kdor al pa pod tema rubrikama tiče zaslužka a/i tlužba. plača ga
vsako besedo 50 par. Pri vseh oginrih, ki se zaračunajo po Dim Ista besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za tifro aH ta dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako besedo trikratna pristojbina ta tifro ali ta dajmje naslova pri oglasih, ki te taračunajo po 50 par ta vsako
besedo, tnala Din 3.—,
NajmanjB znesek pri oglasih po 50 par ta besedo, fe Din 10.—k
^ri oglasih po I Din ta besedo pa Dm 15.—. Vat pristojbine ta male Oglase fe plačati pri predaji naročita, oziroma jih fe vposlati v pismo obenem t naročilom.
Pozor, gostilničarji, restavrater ji!
Bermet vino črnino iz Fruške gore nudi B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermet vina Vaša gostilna ne bo napredovala — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Srem ski Karlovci, Fruška gora.	302

Kdor i i i « zasluika, plač® za vsako besedo 50 par; za naslov ali šrfro 3 Din. — Kdor a a d i zasiužek, pa sa »»ako besedo 1 Din, u dajanj« naslov* »ji sa ii.fr« p« 5 Din. (S)
Dobra šivilja
»prejme vsa dela na dom
Ponudbe na	»glas. oddelek
»Juitra« pod	žifro »Solidno
delo«.	38538-3
Zastopstvo za
mesto Zagreb
nprejmem od torva.ro aii
večjih tvrdik. Vpeljan sean pri špecerijskih, delikates irih. železninsfcih in vinskih tvrdlkah, kakor tudi I>ri drogerijah, apotekah, kemičnih tvomfeah, pivo varnah. založnikih prve in mineralnih vod. Ra®pola gam s prvovrstnimi referencami. Poroudbe na ogl. oddelek »Juitra« pod Kfro »Prvovrstni zastopnik za Zagreb*.	38507-3
Vsako prepisovanje na stroj
prevzamem na dom. Wa-s«ov postiti v oglasnem •ddeEko »Jutra«. 38400-3
Sigurna eksistenca za 1000 Din
Prodam prodajte in lideJa-
vo novoiTraimljemega kemičnega foto-kopir preparata. Amt»ro?lč, Ljubljana, predal 74.	S3968-3
Dober lesorez
fllohsPhmrfiEler)	deio
kot postranski zarfmžek. — Nasltov v oe"i«=o«m oddelka »Jnitra«.	33575-3
Dober zaslužek
»» modi agfttrtai zavorormi. itim zastopnikom. — Ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »SoiMm* zavarovalnica«.	38696-3
Učenko
M ima veselje do Svamja, sprejmem takoj. Naslov v «j»isemem oddedikin »Ju.tro«
Službo dob
1
Vsaka beseda 50 par: ca dajanje naslova aH n litre na 3 Dia. fl)
Klepar, pomočnika
saaožmega saim»oetoim ega dela sprejme takoj Sadnsk ▼ 2aloo.	SSčSO-O.
Mesto hišnika
te odda s 1. novembrom v novozgrajena enodrošin-sfei vili za Rimsko cesto, zakon. pa.ru brea otrok. Stalno zaposleni profesio-iristi, vešči posinževenja ceratrate« ktrrjave ter in-stalocijpikiih del imajo pred-ncert. Ponmdbe na ogiasni oddeiek »Jutra« pod Šifro »Dr. C.«	3S383-1
Izdelovalca modnih rokavic
aprejBftean takoj. Le prvovrstne moči naj pošljejo pcmudbe z zahtevaimi na naslov; L. Kovačevi č, Zagreb, Semoina ulic* 7.
3863^(1
Poslovodja
t kavcijo, dobro vpeljan v trgovini mešainega blaga dobi mesto. Vse prvovrstne moffi naj pošljejo ponudbe na naslov: Jože Seme, Tržič, Metoda ulica št. i, 3836S-J
Izprašan kurjač
dobi s L oktobrom službo
Reflektira se le na mlajšo moč. Ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna sila«. 38351-1
Kuharico
samostojno in pošteno, vajeno reda — tei
mlajše dekle
pridno in pošteno, vajeno šivanja — tudi začetnico sprejmem. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 3S479-1
Kuharico
samostojno, pošteno, marljivo, srednjih let, ki bi opravljala tadi druga deda, ižčeim ta gostilno na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutre«. 38409-1
Prodajalko
mefiai« stroke sprejmem. Ponudbe na ogla«. oddelek »Jutra« pod »Kavcija«.
3S640-U
Korespondente
zaupnike, miajše vpoko-jence, učitelje itd. iščemo za vsa večja im ereska m-esta vse države. Mesto stalno in honorarno. Posel je take vrste, da se da ifz vrševa ti tudi doma. Sa mo resni reflektamta, ki odlšftno poznajo krajevne prilike, trg in okolico mesta, narj se javijo na naslov: »Jugoslovanska odbrana« d. d., Beograd — Poštanekj pret. 264.
S8664-1
Natakarico
pridns in poleno sprejmem takoj v dražbo. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra«.	88573-4
Beseda 1 Dia; n dajanj« naslova ati n šifro 6 Din. Dijaki, ki ižčejo tastrukcije, pia-čajo vsako besed« 50 par; aa šifro aii za dajanje naslova 3 Diru (4)
Nemščhia-
francoščlna
Droicsniraoa oččteijroca je-ziSoov, sprejme odrasle in otrok« (vseh morediov, m. Soi) v temedgat privatni pouk. Ponudbe tu oglasna oddelek »Jato«« pod Šifro »Praksa«.	38306-4
Šoferska šola
dojko Pipenbacher
j« pteseMa na Goepo-avetsk« eesto »tev. 1 (pri Figoven na dvorižfcn).
Pouk v harmoniki
po predPuSera na^x>Ijži metodi. PonudS)« na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro Rudolf Pillioh, Harmonika vtrfcoose«.	385*7-4
Klavir poučuje
po izkofieoii metodi gospodična. Vprašati na Mestnem trgu 12/H. 38651-4
Službe išče
V Mika beeeda 50 par; za da jen je naslova aH ta šifro pa 3 Din. (2)
Trgovski pomočnik
mlad, vojaščine prost, z najboljšimi spričevali, ver-ziran v mamu-fakturni, galanterijski in mešani stroki, išče nameščenje. Ponudbe na oglasni od dedek »Jutra« pod »Zmožen«.
33516-2
Gospodična
ki poseduje osebno pravico iin ima večletno prakso v samostojnem vodstrvu gostilne, išče mesto poslovo-dinje ali plačilne natakarice, event. prevzame gostilno na račun. Dopise na offlas. oddelek »Jutra« pod »Zmožna kavcij e«. 38500-2
Šiviljska pomočnica
začetnica, iŠ« službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-«,	38357-2
Dojilja
ndrtrva, stara 23 let, poročena, išče mesto. — I. Kofiemina, St-re-aioče št. 59 — Kranj.	38262-2
Šivilja
samostojna, išče nameščence v modnem salonu za takoj ajli pozneje. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra«.	38536-2
Absolventka
drž. učit. šole
bi šla v popoldanskih urah k šoloobveznim otrokom. Pripravljala bi za osnovno in meščansko šolo ter vodila otroke tudi na izpre-hod. Plača po dogovoru. Kome!i:a Jugovič, Vegova ulica 8.	38458-2
Gospodična
gospodinjskim tečajem, iSče »liržlbo za pomoč gospodinji. Ponudibe na osrl. oddelek »Jutra« pod šifro Spretna«.	38A10-2
Kakršnokoli službo
em. Zmoten sem več jezikov. Naslov v oglas oddelka »Juitra«. 38600^2
Perfektna kuharica
samost.o:ma, z večletnimi sioričevali, išče poleg sobarice mesto pri boljši diruižini. — Cenj. ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Samostojna 9«.	38692-2
Absolventka
drž. učit. šole
bi 5"» v popo' danskih, urah k šoloo.bveznim otrokom. Pripravljala bi za osnovno in meščansko šo-lo ter vodila otrolke tudi na iznre-hod. Plača po dogon-o.ru. Korne'ija Jugovič, Vn-^ova uilica 8.	38458
Šiviljska pomočnica
začetnica, išče stalno zaposlitev ali z« nar mesecev. Nastopi lahko takoj. Pomidfoe na o?1 as. oddelek »Jmtra« pod šifro »Mariji va«.	38505-2
Gospodična
smoffina sloremiSfine, nem-SStne. šivan ia im ročnih del, louhiteliMc« otrok, išče kjerkoli zaposlitev. — Po-tmdbe na oglasni odde-lek »Jmtrv« r»od »Natančna*.
38689-2
Postrežnlca
fiBe Mporfemj«. Nasl«w ogiasoemi oddelku »Jiutra« 38690-2
Knjgovodja-
bilancist
4vaEia}irfSetitw hm č n s
prakso, milajSi. vera-iram i veeji pisarniških rn blaiEraj nSkiih pool.ih, r do.brim« spričevali rn garancijo do 160.000 Din, išče stalno mest» kot knpgwodiia, blagiajmk al? požloivodja. Ceni. pon-nidlbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Dober srgarazaftor«.
Drivslk! pomočnik
m1«,«. perfffriteo v mo^ki stroki in <iot>er hulbi štm-cer, išče (dn®x> % natst-o-pnm po dogovora. Cenjene potfHidbe ne podmft. Jutra CeJjn pod »Nekadilec«.
384t«£2
DrlrsM pomočnik
fltatfe^i, d<ol>er IreM 8tinc*er, išče naineSčenJ« v boljšem saJortu. Pismen« ponndibe na	štetem MiSknJin
toplice Dobrna.. 383T74-2
Ga. Orfltaberjeva
sprejme še nefcaij otrok za dopoldanski pori nemSči-ne. G-osposvetska 1B, dvorišče. 10—.33; 1(4—00. Isto-tam vodijo koopetentne mc>S tečaj« fra«»ooščiioe, aimgi ešSne ia nemščine za odrasle.	38647-i
Po najboljši
češki metodi
mL JSraneka poačmjem
tla vir jn teorij« na svojem stanovanju. Na ie!je tiodii nemška konveiraaeija. Ref.ektantj (začetoiki im že vežbaai) naj pošljejo svoje naeJoive na oglasni odd-eiek »Jutra« pod šifro »Dobra pedagoginja«, da jih oeeteno obiščein.
3S8BR-4
V tekstilni bombažni tvornici
wjfsn nameščence. DcviSH sean tiefcsrtSimo SfAo rs tkanje v Hooocanetivin. Dopise proatai na PnMieiitas, Zagreto, Bšca 9 — pod br. 3L584.	38586-2
Brfvsfld pomočnik
leta proMt, diotiro inrr-jera v moSkS postrežbi, i56e MBteSSemje. Nastopi lahko tekioj. Ivan Lomča-revič, brivski pc«nočnik, Djakovo, SarvooSja.
38BM-8
Starejša kuharica
gre ko* pounoČ knharfat v
večjo hšdo ali g*ostiil!no. — VipražaM v Gosposki triiet St. 4, prM»je, levo.
38634^2
Edgar Bice Bmronghs:
Tarzan, kralj džungle
0?iajfl trg. enačaja po 1 Din beseda; u da janje naslova ali ca iifro S Din. — Oglasi socialnega roa/aja vaa ka beseda 50 par; ca dajanje naslova ali ea Šifro Pa 8 Din. («)
Ford limuzina
9 štf.rimi vrati, v prav dobrem stanju naprodaj v Piažakovi ulici št. 10/TO.
385o«i-10
Tovorni avto
Chevroleit naprodaj v Ka-piueljiski ulici 3, pisarna 3S674-10
Oglasi trg. enačaja po 1 Din beseda; t* da. janje naslova aii ca šifro 5 Din. — Offlasi socialne^ značaja vsa. ka bese.da 50 par: ta dajanj« naslova aii ta šifro pa S Din. (J)
Večje ogledalo
kupim. Natančne ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »'Ogledalo«. 385111-7
Manufakture
in pletenin
kupim več;e in m.a.n;še partije. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnje p'a čil o«.
38583-7
Šamotno peč
lončeno ali želfi7.no, dobro ohranjeno, kupim. Nasionr v oglasnem oddelku Jufra 38105-7
Parni kotel
od 10 A.tm. pritiska. 50 do 60 m! kttrilline ploskve, malo rabljen, diobro ohranjen. po mogočnosti marke Baceo Vilkox, kupimo. Ponudibe na naslov: Paro-milin »Slavija«, Vukovar.
39578-7
Novo hišo
g J sobama, kuhinjo ta vrtom, pri Mariboru, z« 40.0U0 Din proda Zagorski, Maribor, Frančiškanski ulica 31. 38588-20
Hišo a>' "•»
z ma;hn.im v>r	Mestu
ali Šiški kupi	U-
kojSnjemu plač - Ponudbe na oglasni oddelek »Juora« pod »Cthoslovak«.
38638-20
Novozidano hišo
- 4 -obanii. pritiklinami in vrtom, v Trnovem prodam za 130.000 Din. Na slov pove Tglasni oddelek »Jutra«.	38380-20
Hišo s trgovino
z vso zalogo, v večjem m-esitu Sioveniijfi prodam radi preselitve. Potreben kapital cca 330.000 Din. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prilično«.	37753-20
Novo vilo
s trgovino prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nizka cena«.
38642-20
Otroško košaro
opremljeno, prodam na Glincah, cesta 1/9. 38540-6
Raznovrstne starine
kupuje Jn prodaja anti-kivarjait »Tkian«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4, nasproti hote-la »Soča«.
38306-6
Čevlji »Tempo« na obroke
LjnMja.ua. Gledališka oitea št. 4 (nasproti opere).
23001-6
Vinske sode
prvovrstne po 76 in 80 hI poKVimi proda Gjnjiro Valiok v Mariboru, kino »ITnion 38544-6
Filodendron
9 J4 m visok in 2 m Širok, radi pomanjkanja prostora naprodaj na Mirjiu, Lepi pot št. 15.	38539-6
Otroški voziček
na peresih, dobro ohranjen naprcdaij v vili ».loška-«, podali ©ek Verovgkove nI. Sit. 24.	38671-6
Bakren kotel
1) s peiSjo ugodno pr# dom. Nasloiv v oglasnem oddefflcu »Jutra«. 38688-6
Malinovec
priM-en ta neraven, • čistim sladkorjem vknhan. »e dobi na malo ta veliko r lekarni dr. Q. Pioooli, Ljubljana, Dunaj ska eesta 6.	?26
Vsaka beseda 1 Dim; u dajanje, naslova ali *a Cifra pa 5 Din. fl«)
8000 Din iščem
za dobo 7 mesecev, prott 6ign.nnii garanciji im vrnitvi 10.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Hitro«. 38608-16
50.0Q0 Din posojila
iSčein. Zel« sigurno naložen denar. Vknjižba na jtvo mesto. Vrnitev v te-Icn 2 let. Pomndlbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovima ni potrebna«.
38546-.16
Avio^riiotp
Parni kotel
4—6 m3, kupi Grad. T>'a-
gomelj-Dotn.žale. 38197-7
Skrir.io (kovčeg)
okovan. sredn!e velikosti kupim. Ponudbe na oslas. oddelek »Juitra« pod š;fro »Kovčeg«.	38538-7
Bukove cepanice
oglje, jabolka in kostanj
knipujem. PorrndiVe z nni-nižjo ceno na oc'as.ni oddelek »Jutra« pod značko »Promet«.	38663-7
Pohištvo
Vsaka besed« J Din: » dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (181
Parcele
na Jefcnicah
v len! in solnčni Iejri po tvrodmi ceni naprodaj. — Dobra naložitev denarja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	38839-20
Manjše posestvo
v nnposredrv bMžini Kranja zelo uisr.odino predam. — Informacije daje Fra.nc Sa,:o.vic. posestnik. Gorenje pri Kranju.	3834-5-20
ynajem
Vino prodam
IS hI graščinskega, belega.
sorti.ranega, letnika 1931 po 5 Din. Vino je v Ljubljani. N asi ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3(Ši04-33
Stanovanje
Vsaka beseda t Dto; an dajanj« oaatons al sa iifr« pa ( Du. (31)
Trisob. stanovanje
s plimam in elektriko, 8 1. novembrom odda Bre-zovšek, Komenskega ulica št. 26.	38554-211
Stanov3n»e
sobe. kabineta, kuhinje in
pri.tiklin. v podpritličju oddam za 400 Din v Baragovi ulici 8. 38571-31
Antikvariat
»Tizian«
otvorjen v Ljubljani. Sv. Petra cesta 5t. 4. nasproti hotela »Soča«. Prijatelji starinskih umetnin se vabijo.	38604-31
Dopisi
Gorenjka
Slabo vreme — ob sedmih v slaščičarna »Pretnar« v Gradišču.	38701-24
mJ^UuM
Vsaka beseda 2 Din: sa dajanje naslova ao iifre pa S Din. (X)
Gospod
33 !e<t star, v dobri poziciji, želi poročiti simpatično in inteligentno gospodično, staro do 25 let, ki po mogočnosti poseduje nekaj prerniožetija. Dopise s sliko, katero vrnem, na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Svoje ognjišče«. — Disk r eci je z a 'a mčena.
3S535-35
Enosob. stan*>van'e
s pritiklinami, vodovrd.em elektriko in posebnim vhodom oddam v Skrabč>-vi olici št. 6 — pri Tivoli^.
38509-31
Vsaka beseda | Dim; aa lajanj« aa*o*a al u
«a *fro pa » Din. 07) j
V najem dam takoj
eno veliko in dve manjši, popolnima suhi skladišči pripra™! za kako do mačo industrijo; garažo za. dva a^-tomobila hlev za osem konj; veliko šupo za seno al
domače potrebščine in kozolec-dvojn.ik z 10 okrni Ma-slov v oglasnem oddelku »Jutra«.	38i03-ll(7
Moderno jedilnico
dobro ohranjeno kupim Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šitfTO >Lepa jedilnica«.	38 »;">-. 12
Noto črno jedilnico
in ra«no drugo prihlš:a^> prodam. Naslov v og'a-oddeikiu »Jiuitra«. 3SK97-1S
Obldčila
Trg. oglasi po 1 Din bešeda; za dajanj« naslova ali za šifro 5 Din Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro S Din. (13)
Krznen plašč
svinec (Mnrmel), dobro ohranjen, prodam za 1800 Dim. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra«. 3S572-13
Topel damski plašč
dobro »hram.j en, ugodno proda.m. Naslov v oglas, oddelku »Jniitrac. 38625-13
Krzenski plašč
(Narzmurmel) dobro ohranjen, s skoro novo podlogo ia 3600 Dim naprodaj na Poljanska cesti 13/TI, levo.	384)94-13
	sum
Vsaka beso	da 1 Dta:
aa dajanj*	aasiova di
aa feb« pa i Dta. (10)	
DRUGI DEL
Ko jo je Tarzan žalosten poljubil v slovo, je bila Jane odpotovala na Angleško in obljubila Claytonu, da se tam poročita. Trikrat stil bila v Londonu in trikrat se je izgovorila. Tedaj jo je povabil, naj se na »Lady Alisi« popelje z njim okoli Afrike. Jane je ta ponudba silno ugajala, ker je mogla spet odložiti poroko.
šffirisedežen avto in motor Vanderer
v dobrem starijm, Kuroe-njaan za tovorni avtomobil, pnoti doplačilo v denar jm. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Aii proda«.	36519-J.O
DKW motor
350 cm1, model 30, v brezhibnem stanjm zelo pocemt proda V. Sitar, Jesenice.
38366-39
Avto »Renault«
dvosedežmi, ugodno naprodaj. Vzame se trndi hranilna knjižica. »Slager«. Al eksandrova 4, prehod »Viktorija« palače.
33287-N)
Štirisedežni avto
oeebrut, budi ie rablje«, kupim ev. tadi zamenjam ta istega svoj 1% tonski osebni Ford avto ta gla-sovir znamke »BSsendor-fer«. Ponudbe na kimo K renta, Ormož. 37862-10
štfrlsedežen avto
odprt, nailo rabljen, dobro ohranjen, z majti.no uj>o-tabo bencina, proda Oran, Ljubljana, Mestni trg lfl.
8867340
Gostilno s trafiko
dobro idJočo, v Podstmedn predam	odh oda v
Ameriko. Obstoji k 4 »ob, pri.tik.Iim in vrta. Elektrika Naslov: Framjo Raspolič, Podamsed.	36250-d®
Delavnico
prostorno im a v e ti l«, na
dvoriščni, iščem. Na želj« plačaim za daljšo dobo naprej, ter tudi sam preuredim ta popravim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jiutra« pod »Sredi mesta« 38646d9
Posešt
Vsaka aa dajanj« aa Mira pa 6 Dfa. (80)
tD2
Hišo
prsipre/voo za krojača, mesarja, peko, zdravnika ali •trgovca, na najjprometmejSi točki v primarnem krajm ljniibljamske periferij« taikoj prodam vBled "dpotovanja Dopise na oglo.«ni oddelek »Juitra« pod »Siljaijno«.
38314-30
Posestvo
prodam 20 mimnft od farne cerkve ta 1 uro od Mokronoga. Novejge gospodarsko poslopje, zidana hiša, zraven 60 sadnih dreves, travniki im njive tik hiše. Goji se 4 giave živine im več prašičem. Blisu sta 2 vinograda s 16 M pridelka. Lep bukov gozd. Vse skupaj 48.000 Din v gotovimi, polovica s knjižico. Pojasnila daj« Sb3 Henrik, Mokronog.
98584-20
Restavracijo
dolbro vpeljano, celo leto v obratu, na prometnem prostoru oddam z inven t ar jem takoj v najem ti »temi«, ki ima oseJmo pra vieo, potreben kapital (10 do 1L5.000 Din) in je zrno žen kavcije. Ponudbe na restavraei jo »Jadran« — Selce, TTirv. Primorje.
384T5?,17
Majhno posestvo
blizu zagorskega rudnika oddam takoj v noijem. — Pojasnila daje Ivan Gori šek. Zalog 80 — Dev. M v Poijo.	S8391J7
Trgovino
z meSanim blafrom, v znlo prometnem krajn oddam v najem pod ngodnimi po goji. Pojasnila daje Jože Seme, Tržič, Metova nliea št. "L	38363-17
Vsaka beseda M par: aa dajanje naslona aH aa iUr« S Din. (22)
Sobo
lepo opremljeno ta soinčno oddam 2 gospodečmama
(dijakinjama) a>ld mlaijPiim diijakojn, en-emt. s hramo. Mi-rje, Bogišičeva ulica 4, visoko pritličje. Ob Ri »kom mrtu.	38069-22
Sobo
lep« spremi.jem ta sofaiSno x 1 aJt 2 poeteifama od
dam na Mirjiu, Bogišičeva ulica 4, visok« pritličje. Ob Rimskem zida. 38670-23
Dijaka
spremnem na stamovaoTe
bliz« šole. Naslov v ogl. oddelku »Jut.ro«. 38G0l-^
Vsaka beeeda 1 Din; ta dajanje naslova ali sa iifro pa 6 Din. (18)
Portugalko
(rao6t) ta draga odISSna vina toči goertalma Ražem na 2abjakn.	S8609-iU6
Vsaka beseda 1 Din. ta dajanje naslova ali
aa Šifro pa S Din. (»4^
Breskve
prtaia kg po 2 Dta v vsa-
cj množini razpošilja Postržin, Krško. 38366-34
Pridelki
Vaaka beseda 1 Dui. ta dajanje naslov« ali ta šifro pa 5 Din. (331
Lepe orehe
štajerske, od 50 kg naprej po Din 4.60, orehova jedrca od 6 kg na,prej po 1j5 Din nuzpošilja Josip Verstovšek, Brežice.
38579-33
Portugalke (mošta)
okoli 10 H po zmerni ceni ]>roda HO ni gma®o Ivan,
joče pri Poljčamah. Trganje te dni.	38B®-33
Trisob. stanovanj
visekopritiličmo. s parketom. kopalnico in vrtom oddam /. novembrom v 7.itmikovi n'ici 5 — cesta v Rožno dolino. 38608-31
Brezplačno
starovatiig
ob»toieče iiz velike sobe. kuh:n.ie in pritiklin. z rar-svet.l'rvo in knr-avo dobi »tare-lši zaknm«ki par — na:raje vrvukojenec — proti malenkostmi u^lmci — pol irre od	. Na«lov
v oglasnem oddelku Jutra 38316-31
Tris-oS. stanovanje
s pri^klinami rddnm s 1. nevemiHreim na MiVr."fčevi cesti. Na^ov v ocTa«nem oddelku »Jutra«. SS267-31
Stanovanja
Ponovni loVali
2 trisobna z vsem kom-fortom ter poslovni lokali. v strogem centru mesta, se oddajo takoj, oziroma s 1. novembrom t. 1. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.
37991-21
Trisob. stanovanje
komfortno — popolnoma solnč.na lesra, v vili v neposredni bližini obrtne šole oddam takoj aii s 1. no vembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 38530-21
Vsaka beseda 90 par: aa dajanj* uaalova ali
aa ktfra S Dm. (23-a)
Boljša gosipodična
išče v centru mesta lepo im zračno sobo z uporabo klavirja, event. s hrano. Ponudbe na oglas. oddc'ek »Jutra« pod »Dalmatinka«
Prazno sobo
z vso oskrbo iščem za starejšo gospo. Pismene ponudive na oglas oddelek »Jutra« pod »Polovnik«.
38552-33/a
Sobopdda
® <Veselte O iti zadovoljstvo
je samo, kadar prinesete svojcem fini kamgam ali športni Ševijot za moško obleko, ali fino volneno za damski plašč ali kostum iz trgovine
e£lo Zlender
£iubliana, •Mestni trg St2
©Priznano najugodnejši nakup dobrih kvalitet ^^
Gtobo z 2 posteljama
event. s hraoo oddam v Židovski stezi štev. 61.
SS657-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom odda™ 2 gc.spod.oima ali gospodičnama. Naslo-v pove oglas, oddelek »Jutra«. 386&5-23
Opremljeno sobo
oddaim Miizm g'a<vmega kolodvora. Naslov v oglas, odd ei kai »Jutra«. 38606-2S
Opremljeno sobo
separira.no in čisto, event. s klavirjem oddam 1 ali 2 osebama. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 38650-33
Glasbila
I Vaška bmKIa 80 par; aa dajanj* riailnia aH
aa iiii* 8 Dia. (23)
Veliko zračno sobo
čisto in lepo opremljeno za 2 osebi. = parketom i.n e' ekt.rik o odda B e s t e r. Breg 14/n.	38574-23
Trisob. stanovanje
s pritiklinami takoj oddam mirni stranki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
38408-31
Več stanovanj
tialkoj oddain. Ponudbe na ocrlas. oddelek »Jutra« pod »Nizka cena«. 38511 -"31
Stanovanja
Vaaka beseda 50 par: sa dajanj« naal»»» al
m titf a Dio. (Sl-»)
Komfortno
stanovanje
treh sob ta vseh pritiklin. v eemrc™ mesta išče mirna stranka treh oseb za termin februar aii maj 1933. Ponudbe z navedbo cene pod šifro »Boljša stranka« oglasni oddelek Jutra.
396ai-31/a
Stanovanje
8—0 sob ta pritiklin, iščem 1. oktobrom v cemtru Ljubljane. Vzamem tudi 2 skupni stanovanji navedenega obsiega. Ponmdbe pod »Oimprej« na podruž. Jutra v Mariboru. 38147-31/»
Stanovanje
dvo- ali trisobno, event. s kopalnico im vsemi pritiklinami išče družina odraslih oseb v mesto »ii bližnji periferiji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutro« pod šifro »Opis in naivedba ceoe«.
38431-31/a
Sobico
novoopremljenio za	!f*> Din
mesečno oddam v	Fferber-
ct-cinovi ulici 12,	koncem
Stadiona.	38(114-33
Sobico
i\pTem>l :«nn aii pra«tw» od
dam. NafJov v ojrlasnem oddelku »Ju.tra«. 38570-33
Solnčno sobo
7. elektriko, zajt.rkom in perilom za 350 Dim takoj oddam pet, minnt od banske uipTave — Mir je. R.i-harjeva olliea 4. RS631-23
Opremljeno sobo
s prostfm vhodom in kopalnico oddam s 1. oktobrom 7. a 300 Din na M'-'ti Naslov v ojrlasnem oddelku »Jutra«.	386m -23
Prazno sobico
svetlo, s posebnim vhodom in eflefct.riko za 250 Din oddam na Pnmaiski ceofii. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38483-23
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38036-33
Solnčno sobo
opremil jeno, separirano 1n parketire.no, z maihnim štedilnikom ter vodovodom, oddam brei postrežbe samo učiteljici ali uradnici v vili pod Rožn jk om. Naslov pove og'asmi oddelek »Jutra«.	38307-23
Vsaka beseda 1 Dta: ss dajanje naslova aa
aa SfT<o ps 5 Dš». (2S1
Koncertne citre
proda Brezovšek, Komem-ekt ga ulica 36. 385o<5-26
Vsaka
za

1 Din. lajan>e naslov« al!
za ftifro p* ?! Din. [
2 pletilna stroia
6/80 iti 8/70 prodam. Naslov pove og"asni oddelek »Jutra«.	38813-29
Motor
40 Rs, na sesal™ plin ali Pa bencin, dobro ohranjen, 0<hraV>zm'0žem. kupim. Ponudbe na »Elektrarno Ruše«.	38360-29
Dieselmotor 20 Ks
v dobrem stanju, po zelo uc-odni ceni proda inžemjer-ska pisarna »Ikiiitfls«, $e-ler»burjrova ulica štev. 7T. Posredovalnica za ra.h!;ene stroje. Lastno komisijsko sikladišče.	38703-29
Informacij«
Člane »Vzajemne pomoči«
opozarjamo, da sprejema
»Solidarnost« v zavarovanje svojce Kanov »Vzajemne pomoči« do 70. leta starosti pod izredno ugodnimi pogoji le še do konca oktobra 1932. Po tem roku se uikine vsaka ugodnost-V lastnem interesu naj s« torej Sami zglasijo v pisana »Solidarnosti«, reg. porn. blagajne v Ljubljani,. Kolodvorska ulica 8. čim. prej osebno aii pismeno. Za pismen odgovor je priložiti znamko za 2 I>ln.
38694-31
Vsaka beseda 1 Din: sa dajanje nasJova tli za šifro pa 5 Din. (37)
t-IN-DEC! B L E K E
<
3 <
ž
zd
i Z
5
S S
Vsaka beseda 1 Din: va. dajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din. (31)
Avgust Jeršek
46 let star strojnik, Ljnh-ijanian, »e išče. Kdor da njegov naslov podružnici »Jutra« v Mariboru, de bi 100 Din nagrade. 386Š1-31
Gospoda
sprejmem v prija\trn*> »obo k mlade-mm nradmikn. in na dobro ter okusno domačo hrano. Nasdov pove ogl. oddelek »Jutra«. 383>>4-33
Solnčno sobo
z vso oskrbo takoj oddam 2 gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
38465-23
Dvosob. stanovanje
kuhinjo ta pritiklinami iščem za taikoj ali pozneje Potmdbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dve odrasli o«ebi<. 38548-01/a
Stanovanje
eno- aiS dtvosobno, v bližini Vodnikovega ali Sv. Jakoba trga iščeta za takoj ves dan odsotna zakonca* Naslov v oglasnem oddelku »Ju.tra«. S8608-2H/»
Sobo
Vpe epreenijeno. s Mek-
tr»ke ta parket! oddam. Nasiov v oglasnem oddelkm »Jutra«.	38643-33
Opremljeno sobo
med poŠto ta opero, od-daim boJjSSi osebi. Naslov v oglasnem oddelkm Jutra 38656-33
On remi jen o sobo
na Marijinem trgn oddam 2 osebama. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 38665-33
Za polovično ceno
brzovlaka, se lahko peljete s privatnim avtom preko Dumaja v Prago, začetkom prihodnjega tedna. Prijave na oglasni oddelek Jutra pod »l'<jodma prilika«.
38706 SI
J. L A W MANBtU
Usnje
čevljarske potreh,fM-ne, najboljše in najcenejše pri
Viktor Legan
trgo\"ina in tovarniška zaloga usnja, Ljubljana, Palača »Dunav«.
327
ki krepi in zdravi
ŽELODEC
edini proizvajalec LOVKO SEBKNTK Ljubljana VD.
Komerclfalna moč
z veliko industrijsko, trgovinsko in bančno prakso, prvovrstnimi referencami, samostojen korespondent v slovenskem, hrvatskem in nemškem jeziku, perfekten knjigovodja-bilancist in organizator, verziran v davčnih zadevah, IŠČE mesta z zmernimi zahtevki. Gre tudi kot saldokontist, magaciner, eks-pedijent ali pomožna moč za katerokoli delo oziroma prevzame poldnevno zaposlitev ali delo na ure (tudi večerne). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ko-mercijalno vsestransko verziran«. 11671
Sobo
lepo opremljeno, na MI klošičavi cesti oddam staJ-nemm gospodu. Naslov v oglaanem oddelku »Jutra« 98699-23
Zobozdravnik
v Ljubljani
SPREJME asistenta dr. med. s splošno pravico prakse specijalista ali nespecialista za dobo najmanj dveh let za 1. oktober.
Ponudbe z navedeno višino plače na Alo-ma Company, Ljubljana, pod »200«. 11648
Čitajte tedensko revijo
»ŽIVLJENJE IN SVETcc
Radium-masaža dr. Geraldea vsebuje radium v prahu, kakor kozmetični pudri. Radium nadomešča povsem nedostajanje svetlobe, zraka in solnca. S svojim zračenjem zgoščuje in napenja kožo, nasi-ča in polni s cirkulacijo pomnožena krvna telesca, dalje zglajuje vse pore in zgrbljena mesta, pri čemer izginejo z obraza zajedno tudi vsi madeži, vse koze in vse pege, in pokaže se, da izginjajo tudi znamenja in dlačice. Koža se pomlaja, polt se po-svežuje in postaja napeta in nežna. Cena zavojčku Din 25 in velikemu zavojčku z vsem, ki stane Din 50. Izberite najzanesljivejše in najboljše sredstvo, zahtevajte samo dr. Geralde-ovo Radium-ma-sažo. Dobiva se v vseh boljših drogerijah in parfu-merijah. Glavno skladišče: W. Honig, Zagreb, Rokova ulica 6, L — Telefon br. 5865. — Samoprodajo za večja mesta oddamo.	321
Urejuje Davorin KavJjeo. Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adclt Rihnlftar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiska rnarja Franc Jezeršek. Za Inseratni del jo odgovoren Alojz Novak. Val s Ljubljani.