InseratI se sprejemajo in volj A tristopua vrsta :
H kr., če sa tiska Ikrat,
1 y	9
1 - ii i» n n - »»
ii ij u n 3 ,,
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
ve ne vračajo, nefrankovana pisma se nu sprejemajo.
Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in eksj edicija 1111 tttarem trgu li. št. 16.
Pofitice» lisi za
;i narod.
Po poŠti	prejeman velja :
Za celo leto	. . 10 gl. _ k r
za pol leta	. . 6 ,, _
za četrt leta	. . 2 r>0
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr' za pol lota . . . 4 „ 20 „ za četrt leta	2 „ 10 ,,
V Ljubljani ua dom pošiljau veljd 60 kr. več na leto.
VredniStvo jo v Lin govih ulicah štev. 7.
Izhaja po trikrat na teden iu sicor v torek, četrtek iu soboto
Meščan] e!
Volilci ljubljanskega mesta! Narodni kan-didatje za mestni odbor so:
Z a III. razred, ki bode volil jutri, 12. aprila:
Gosp. dr. Itarl lllciiicis, zdravnik. „ Frane (aoi-Hič, hiš. posestnik. „ Franc ■•etcrca, „ „ „ 1'nso l*eiri£i£, kupec. „ Franc l*o(ot-iiilt, stavb. svet.
Za I. razred, ki bode volil v ponedeljek, 15. iiprila :
(iosp. Franc llnčar, trgovec, i, Mihael 1'aklč, hiš. posestnik. „ Jožef Mrzel Im, „ „
Politika po štoviikali.
Nekoliko smo že zadnjič pretresali gospodarstvo sedaj vladajoče stranke od denarne, loraj vsakemu najobčutljivejše strani. Da je denarno stanje v Avstriji slabo, to je pri-poznal minister Depretis sam, a v Bvojeni govoru je skušal odgovornost tega odvrniti od sebe, češ, da se zamorejo le dohodki povišati, a stroški nikakor ne zmanjšati. Tudi se je skliceval ua dobo od I. 1848 do 1800, rekši, da je ta kriva slabega sedanjega denarnega stanja Avstrije. V zbornici poslancev jih je še
bilo nekaj, ki so mu morda to verjeli, v gosposki zbornici pa mu je šlo trje.
Minister Depretis je hotel s svojimi besedami vreči krivdo od sebe. Ali kam pade ta krivda, če jo on vrže od sebe? Kam dru gam, ko na večino nemško-liberalue stranke, ker je to toliko časa mimo gledala. V drugem parlamentu bi ga bili morda za to hudo prijeli in odločno zavrnili, v dunajskem pa — — saj se ve, kakšna je njegova večina.
V vsaki ustavni državi je vlada , ki ima vse gospodarstvo v rokah; ona mora vedeti, kake stroške zmore država, kterih ne; ona mora preiskati, kje se more kaj prihraniti, in ravno tako , na kak način se dajo pomnožiti dohodki. Parlament sam na sebi, če tudi bi hotel, ne more na drobno pregledati vseh strani gospodarstva ; k večemu zamore odreči pri voljenje davkov ali pritrjenje proračunu in tako vreči vlado, in druge može spraviti na krmilo. To pa ne pomaga vselej, kajti predno se novi ministri vdomačijo po vseh oddelkih gospodarstva, utegne preteči več mescev, in še celo potem nastane vprašanje: so li novi možje svoji nalogi koj in ali vedo, kje se da kaj prihraniti, da je to na pravem mestu? To bi bilo čisto novo, da bi ministri svoje predloge podajali zbornicam in potem, ko bi jih te odobrile, bi oui sami ue bili odgovorni za nobeno reč več!
Knako prazen je izgovor denarnega ministra na prejšnje čase, ki so bili po njegovih mislih krivi, da si Avstrija ne more pomagati iz dolgov, Res, da ue bo kmalu kdo zagovarjal
ravnanja denarnih ministrov Brucka in Larischa vendar bila oba proti poznejim deuimrtn ministrom in tudi baronu Depretisu na slabšem zato, ker sta delala dolgove zavoljo vojska; odkar pa ima g. Depretis državno mošnjo v rokah, ui bilo nobene vojske in dolgovi so se delali iz vse drugih zelo različnih namenov. Naši državniki se drže one starodavne avstrijske politike, po kteri je blagor Avstrije sklop-Ijen s celoto Turč je — z drugimi besedami: da je Avstrija navezana na Turčijo. No, ravno ta politika pa je 1.1854 stala Avstrijo nič manj ko ttOO milijonov w»l<l.. Do zdaj minister Deprtis še ni prišel v toliko zadrego, da bi bil moral tako strašno veliko denarja izdati za vojsko. — Tudi vojski I. 1859 in 1800 ste naklonile Avstriji veliko povišanje državnih davkov.
Ali pa ima naš denarni minister kje kak izgovor za dolgove zadnjih 5 let? Vsaj nam ni znan ne eden tak izgovor, če ne mislimo na službe, ki so se na novo vstanovile in vzdr-žavale kot „stebri" trgovstva in obrtnije, v kterih so bili pa dostikrat ljudje, ki so k večemu le začetniki ali učenci v gospodarstvu.
Razloček med prejšnjim in sedanjim časom glede državnega gospodarstva je tedaj ta: Prej so se delali državni dolgovi le o izvanrednih prmerljejih, o vojskah in puntih ; zdaj pa o najlepšem miru, ko nas ni nihče od zunaj nadlegoval ali nam pretil. Vsaka avstrijska vlada do 1. 1807 se je zavoljo neugodnega denarnega stanja mogla izgovarjati na dogodbe, ki so jo nenadoma in brez njene krivde zadele,
Matične knjige.
I.
Letopis matice slovenske IH77.
a)	Franc Palacki, spisal prof. Fr Huklje. Pisatelj nas seznani z življenjem in neutrudnim delovanjem slavnega učenjaka češkega. Izvemo iz tega spisa, koliko truda je Palackega stala slavna knjiga, ki se imenuje češka povestnica , in ki se zamore imeuovati najimenitnejše iu najtemeljitejše duševno delo, kar jih Slovani imajo. Nehotd se nam vriva želja: da bi osoda dala tudi nam Slovencem moža, kateri bi nam našo zgodovino tako temeljito spisal. Nemarno sicer tako važne in slavne preteklosti , kakor Čehi ; vendar tudi naši pradedi niso bili brez vpliva na dogodbe preteklih časov, in za naše ljudi bi bilo zanimivo vedeti, od kedaj prebivamo v ilirskih (pokrajinah, zanimiva bi bila tudi doba Samova itd, A gosta tema pokriva še našo zgodovino. Kdo jo bo razjasnil, kakor I'alacky češko?
b)	Životopis dr. K t b i n II. Goste, iz-dun v posebnem zvezku, spisal Urbas. Vidimo tu narisano življenje in delovanje učenega, marljivega in nevstrašenega narodnega voditelja slovenskega, dr. K H. Coste. V spisu pogre-
šamo psihologične globočine , najdemo pa v njem zgodovinsko resnost in resnicoljubnost, objektivnost. Jezik je lep in gladek, zunajna oblika knjige okusna.
c)	Životopis N. M. K a r a m z i n a , ruske ga historijografa. Spisal proi'. J. Steklasa. Še le v novejšem času začeli smo se Slovenci seznaujevati s prvaki ruske literature. Se ve, da še ne čitamo njihovih del, niti v originalu, niti v prestavi; in ravno to bi bilo za našo naobraženost potrebno. Za sedaj čitamo še le životopise; pa začetek je storjen; kedar se seznanimo z možmi, postajali bodemo radovedni, čitati njihova dela, in tako se bomo duševno približali slovanskim bratom. Prof. Stcklasa ima zaslugo, da posreduje med ruskim slovstvom in med nami, ter nam kaže slavne može ruske literature. Tako nam tu predstavlja slavnega zgodovinarja N. M. Ka-ramzina, ki je spisal slavno zgodovino „ru-skega goeudarstva", ob enem pa vplival na razvoj ruske literature v vseh strokah.
d)	Slovenski elementi v venet-š č i n i. Spisal Davorin Trstenjak. Učeni pisatelj nadaljuje svoje preiskavanja venetskega narečja, dokazuje, da je v njem mnogo slo-
vanskih korenik, ter hoče na te dokaze sezidati zgodovinsko trditev, da Slovenci niso prišli v Ilirijo še le v šestem stoletji, kakor nemški zgodovinarji trdijo, temveč, da so že davno poprej tu stanovati morali.
e) Izgledi slovenskega jezika n a Ogerskem. Razglaša M. Valjavec.
Pisatelj nas seznani z narečjem ogerskih Slovencev. Vidimo, da to narečje ni mnogo različno od onega, ki se govori na Stajarskem, in ne uvidjamo potrebe, zakaj bi se ta mali oddelek slovenskega naroda moral ločiti v jeziku in pravopisu od drugih Slovencev, kakor to namerava v Budapešti izhajajoči, in Madja-rom laskajoči se „Prijatel" , kateri piše lepo slovenščino z odurnim madjarskim pravopisom, ter ne spozna silne potrebe, da se treba oger-skim Slovencem v jeziku popolnem združiti z nami, ker le ua ta način jim je mogoče na-obraziti se v narodnem jeziku, česar ogersko-slovenski odlomek sam iz sebe ne premore, ker je prepičlega števila. Celemu narodu slovenskemu pa ostaja dolžnost, da ne pusti i/, oči in pameti onega bratovskega odlomka naroda na Ogerskem, ter da ga reklamira pri ugodni priliki za zedinjeno Sloveuijo.!
kterih ni mogla zabrauiti. Kak izgovor pa ima sedaj vladajoča stranka za to? Še celo na „krach" 1. 1873 se ne more naslanjati, kajti državni dohodki so se za tem letom zmanjšali komaj za 7 milijonov, primanjkljeja po imamo zdaj okoli 25 milijonov brez onih 60 milijonov, ki jih je zdaj Andrassy dobil po privoljenji obeh delegacij. Kako je to?
Naš denarni minister je pač že mnogo govoril, a storil je jako malo. Odgovori njegovi so si že štiri leta skoro do pičice podobni. Toda ne vedno enake besede, ampak doslednost v d e j a n j i znači moža, če je prav slučajno minister. V govoru je mož pač ponosen in najhujše napade odbija s tem, „da bi kak drug ua njegovem mestu tudi ne bil bolje.'' Na dalje štrli iz vsakega njegovega stavka, da bo bolje, a vsako leto pove zopet, da je denarno stauje Avstrije slabše, da je primanjkljeja zopet več. Državna zbornica to posluša in njegova liberalna večina to „na znanje" jemlje, a druzega se nič ne zgodi. Obnašanje nemško-liberalne večine je morda edino, kar opravičuje to denarno politiko.
To ministerstvo prav dobro ve, treba, da to zvedo tudi prebivalci cesarstva. Kako škod j ljivo je to početje, se celo ne da povedati še zdaj, in vkreniti v drugo stran bode skoraj že prepozno. Če ostane sedanja stranka na krmilu toliko časa, da poteko mandati sedanjih državnih poslancev, t. j. do 1. 1879 skup, bodo obresti, državnih} davkov, ki so leta 1871 znašali 36% čistih državnih dohodkov, skočile na več ko 4T%, t. j. od 89 milijonov bomo prišli na 120 milijonov.
To bo tudi sad sedanje Bisteme.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. aprila.
Avstrijske dežele. \r ilržnvncin rJlAru so se začeli liberalci med seboj vjedati ter so morali celo predsedniku izreči svojo nezadovoljnost. 5. t. m. je namreč poslanec dr. Graf stavil predlog, da naj se obravnava o davkarskili premembah odloži, ker je čas pred veliko nočjo prekratek, da bi se zamogla tako važna postava vsestransko pretresti. Predsednik dr. Itcchbauer je v daljšem govoru pobijal predlog Grafov, ni pa hotel dovoliti, da bi bil poslanec Krzeczuno-vvicz o njem govoril, rekši, da to po opravilnem redu ne gre. 6. t. m. je poslanec Ilohen
wart s svojimi tovariši predsedniku izročil pismo, v kterem oporekajo proti ravnanju predsednikovemu , ki bi bil moral po §. 54 pred-sedništvo izročiti svojemu namestniku, če je hotel segati v razpravo in proti omenjenemu predlogu govoriti. To ravnanje je zbudilo nevoljo tudi med liberalci in napredovalni klub je poslal k predsedniku posebno deputacijo, ki mu je prijazno razložila, da sme pač kot poslanec, ne pa kot predsednik segati v razpravo. Rechbauer se je izgovarjal, da se po svoji misli ni vtikal v obravnavo, če se je pa po misli drugih to vendar le zgodilo, to obžaluje. 8. t. m. je predsednik poslancem očital, da mora zarad šundra tolikanj rabiti zvonec, kar j>a nič ue pomaga; in ko je poslanec Kr-zectunuNvicz. rekel, da g. predsednika niumel, odgovoril je dr. Rechbauer, da zarad velikega nemira predsednik samega sebe ue sliši. „Va-terland" šaljivo svetuje g. predsedniku, da naj enkrat poskusi prijeti za klobuk in se pokriti, kar bo morda več zdalo, kakor vedno zvone-čkanje. — V levičnem klubu je poslanec Siiss uasvetoval postavo, malo loterijo omejiti in jo polagoma čisto odpraviti. Kar bi država vsled tega zgubila dohodkov, pridobila bi jih nadru-gej strani s tem, da bi se davki večne izbri-sovali in odpuščali. S tem predlogem bo menda vse zadovoljno, to pa se nam ne zdi primerno, da bi se zarad tega davki več ne izbrisovali, ker bi bili potem namesto loterijskih igralcev dostikrat kaznovani najpostenejši ljudje.
\ Oj£Cr*ki zbornici se snuje nova stranka, ki šteje okoli 112 udov iu bode so-stavila svoj program. Dosedanja vlada, ktere večina v zbornici je bila že dosedaj jako pičla, pride vsled tega v nove zadrege, ki jo znajo skoraj spraviti s pota.
Vnanje države.
11, ICiinu se poroča, da papež Leon XIII. vsaki dan sprejemajo romarje, ki od vseh strani dohajajo v večno mesto. 7. t. m. so sprejeli nekaj Poljakov, danes (10. t. m.) pa imajo na vrsto priti romarji avstrijski.
Iz, lliisijc so poročali nekteri listi, da bode Gorčakov odstopil in Šuvalov namesto njega postal vnanji minister. Pa Pol. Corr. ima iz Petrograda naznanilo, ktero tej govorici oporeka. — O Basarabiji poročajo „Times1', da Ghika kneza Gorčakovega glede tega vpra-šauja ni prav razumel. Ruska vlada ne taji, da je vprašanje splošne važnosti za Evropo,
f)	O starem rimskem maliko-slovji sploh. Spisal F. L. Črnogorski.
Tistim izobraženim Slovencem, ki niso obiskovali latinskih šol, bode morda tudi ta Bpis nov in mikaven.
g)Praznikpravoslavnosti.	Po Ilavličku F. II. Obraz iz ruskega verskega življenja, ki nam kaže, kako je tam verska ideja združena z idejo narodne države ruske. Ilavliček govori tu o pravoslavji kot „o domači, narodni" veri, ter govori tudi o , tuji" veri.
Tu moramo pa pisatelju opomniti, da od-rešeuik je prinesel le eno vero za vse narode, da tedaj c narodnih verah ne more biti govora. Ta edina Kristusova vera je namenjena vsim narodom, ter jo imajo v njenem bistvu sprejeti, kakoršna je, pa nikakor nemajo pravice, prenarejati jo po narodnem okusu. Če se pravi, da je za nas „tuja", ker se poslužuje latinščine, treba je opomniti, da latinščine tudi sedajni Lahi in Fancozi ne umejo,
da je tedaj vsem narodom enako „tuja". Narodne cerkve, kakor so angležka in ruska, ka žejo že s iem , da niso prave cerkve , ker se proglašajo za „narodne", Krist pa je govoril o enem hlevu in enem pastirju , tedaj je imel v mislih občno cerkev za vse narode, in ta je katoliška, katera se še nikdar ni imenovala narodno cerkev italijansko ali pa romansko , ampak cerkev za vse pravoverne narode.
To smo omenili ne samo, ker Ilavliček govori o „narodni" in „tuji" veri, ampak ker se tudi med Slovenci taki nahajajo, ki mislijo, da je pravoslavna cerkev naša slovanska narodna cerkev. Tem nasproti pa nikoli ni dostikrat povedano, da „narodnih cerkva" po Kri-stovi volji ne sme biti in ne more biti, ker je le en nauk in ena vera za vse narode odločena, kakor so tudi vsi aposteljni le eno in isto vero učili. Ako bi bil naš učenik hotel ustanoviti res „narodne" cerkve, potem bi bil moral aposteljnom naročiti: „Peter, ti pojdi, in ustanovi rimsko cerkev; Pavel, ti ustanovi grško; Andrej, ti ustanovi nemško,Jaka, tipa
vendar pa tega še ni pripoznala. — Veliki knaz Mihael je z družino 7. t. m. došel v Pe-trograd in je bil od cara in velike množice ljudstva na kolodvoru prisrčno sprejet.
Iz ('iiriffrii<ltt se poroča, da je Rusija zarad proteče vojske z Anglijo Turčiji stavila nove predloge. Egiptovski kralj pa žuga da se hoče proglasiti za neodvisnega , če se Turčija zveže z Rusijo proti Angležem. Egiptovske čete se povrnejo domu, in tudi nekaj ruskih gard se bode te dni vbarkalo v San Štefanu, da se odpeljejo nazaj na Rusko. Ker je vbarkanje v San Štefan o jako nepriličuo, se je Rusija zopet obrnila do Turčije, da bi se ruski vojaki v Bujukderi spravljali na ladije. — Rusi neprenehoma vtrjujejo okraje Čarkioi, K&dikoi in Enikioi, vendar pa zdaj pripoznavajo celo angleški listi, da je čedalje več upanja za mirno razrešitev vzhodnih zadev.
^■rAksi vlada je razposlala vnanjim državam okrožnico , v kteri se pritožuje zarad grozovitosti, doprinešenih od Turkov.
Izvirni dopisi.
1% Kranjskega »kraja 8. aprila. (Mrliški ogled niki.j Neki dopisnik z Go renjskega v št. 71 „SI. Narolu", grozno jadi-kuje, kako da se po Gorenjskem širi nalezljiva vratna bolezen, in to le po nemarnosti in nesposobnosti mrliških ogledov, ki so večidel le cerkveniki.
Dokler so bili učitelji ogledovalci mrličev, pravi g. dopisnik, so skrbeli, da so se v času epidemičnih bolezni precej po smrti mrliči v mertvašnice nosili, zdaj j>a se ta posel prav hlapčevsko opravlja.
Kakor se razvidi iz onega dopisa, je leto le nekako izmišljeno zabavljanjanje čez cer-kvenike ki imajo zdaj ta posel v rokah, kojega so popred učitelji opravljali. Naj bi vendar g. dopisnik premislil, da se je po novih šolskih jiostavah učiteljem na večjih farah odvzel ta posel, kterega ue bi mogli lahko opravljati, ker imajo celi dan dosti posla s podučevanjem v šoli,in jim menda ne ostaja dosti časa za ogledovanja mrličev. In kdo je na deželi za učiteljem bolj sposoben za mrliškega ogleda, kakor cerkvenik? Se bode mar duhovščina trudila z izdelovanjem in pisanjem mrliških listov ? Evo, g. dopisnik, premislite drugokrat malo bolj okoliščine, preden primeteza pero. In da-
slovansko itd.; in moral bi bil vsakemu naročiti, naj ustanovi v svoji narodni cerkvi posebne obrede itd. O tem pa ne beremo nikjer nič, nasprotno pa vedno le o naglaševanji edinoBti v veri.
h.) PismaJar a ikova in Prešernova Stanku Vrazu.
Tu slišimo govoriti tri slavne Slovence ravno kar pretekle dobe: Prešerna, Vraza, Jar-nika. Vsacega narodnjaka bo zanimalo, kako so ti vrli možaki mislili, delovali, ugibali, hrepeneli; kako so se iskreno ogrevali za literaturo našo, katere ledino bo orali, in za bodočnost našega naroda sploh.
i) Cigani na Černej gori;
k) Prisega na Črnej gori;
1) Sok. Vse ta tri razprave nam je priredil po Bogišiču Fr. II., ter nam z njimi podal nekaj novih črtic za izpoznavanje jugoslovanskih bratov.
Ije piše g. dopisnik, da ko se stori noč, se začne pri mrliču še le prava zabava, in da je tudi večkrat ogledovalec pričujoč, ko se gode reči, da se pred Bogom imenovati ne smejo. To je boje g. dopisnik le v svojem kraju enkrat vidil, zato pa še nima vzroka nepošteno grditi vso gorenjsko stran in mrliške ogledo-valce, če so tudi le ubogi cerkveniki.
Ako se pa pokaže nalezljiva bolezen, v fari, dobro ve vsaki ogledovalec, kaj je storiti v takih okoliščinah ; saj so postave tiskane črno na belem. Kar pa g. dopisnik govori o neza služenib 50 in 30 kr., naj se mu pove le to, da jih ogledovalec velikokrat krvavo zasluži, posebno v zimskem grdem vremenu, ko je. treba večkrat uro daleč iti k mrliču. G. dopisnik naj si tedaj v prihodnje poišče kako drugo gradivo za 8vo]e spise, ne. pa da bi pomagal pred sve-tom zarad posameznih nerodnosti grditi vse ljudstvo, kar zamore k večem veseliti le naše nasprotnike.	Fr. F.
1» CU*IJtt, 8. aprila. (Nova podoba.) Naj Vam za danes kratko opišem lepo sliko Matere Božje svetega rožnega venca, ktero smo ravnokar dobili za našo mestno farno cerkev. Izdelal jo je Vaš rojak g. Iv. Franke, slikar v Ljubljani. Je pa tudi res kaj snažno, za hišo božjo dostojno delo! Na sliki vidimo G podob: Marija sedeča držeč dete Jezusa, stoječe na njeni desni nogi; dete ima v roci molek, ki ga ponuja sv. Dom eni k u, kteri kleče molek sprejcmlje.
Te 3 podobe so na oblakih; nad podobami pa 3 angelji, izmed kterih prvi drži v rokah pas z besedami: Gloria in e.vcelsis Deo (slava Bogu na višavah) in s tem naznanja obseg veselega dela sv. rožnega venca; drugi augelj s žreblji in trnjevo krono opominja na žalostni del in tretji s bauderom in na njem besedo surrexit-. vstal je, častiti veličastni del sv. rožn. venca. Jako okusni okvir za to sliko je pa izdelal g. Fr. Krašovič, pozlatar v Celju. Veseli nas, da zamoreuio dobre vesti obadva poštena umetnika, slikarja Franketa in zlatarja Krašoviča priporočati vsem , kteri nameravajo znotranjo upravo svojih cerkev, kakor altarje, podobe itd. prenavljati ali olepšati. Ilvala Bogu, da imamo zdaj že na Slovenskem toliko domačih umetnikov te vrste, da se nam ni treba do ino-strancev ali do drugih domačih mojstrov ska zatve obračati in menim, da naša dolžnost tudi to od nas tirja, da z naročevanjem svoje domače umetuike podpiramo, da jim ne bode treba si dela iskati po vsem svetu, med tem ko mi ptujcem dajemo zaslužek.
t'M Trstu, 7. aprila.*) (XVII. občni, zbor polit, društva „Ediuost". Zadnji dan preteklega meseca je imelo naše politično društvo jako važno zborovanje v mestnej čitalnici, pod predsedništvom gosp. poslanca Jv. Nabrgoja. Znano je, da Trst še zdaj nema šolskih postav in šolske zadeve ima v rokah mestnega zbora odsek, v katerem ni ne enega strokovnjaka. Če to stanje še mestnim šolam ne ugaja, okoliškim gotovo škoduje, ker noben ud omenjenega odseka ni zmožen slovenskega jezika, ki je vendar učni jezik v okoliških ljudskih šolah. Vlada je sicer imenovala dva okrajna šolska nadzornika, enega za mesto, enega pa za okolico, toda mestno starešinstvo ju ne pripoznava... Letos namerava vlada spet predložiti tržaškemu deželnemu zboru šolsko postavo v obravnavo in s tem je dana priložnost , da tudi slovenski okoličani izrečejo svoje misli in želje v tej zadevi. Zato je pol.
*) Zakasnjeuo. Prejšnjega dopisa pa celo nismo prejeli. Vred.
društvo ,,Edinost" sklenilo prositi vlado, naj nasvetuje za okolico poseben šolski svet, v katerem bi sedeli možje, ki poznajo razmere in potrebe okolične. Pri tem obravnavanji se je spet slišal glas o ločitvi okolice od mesta; v tem smislu je govoril g. V. Dolenec; ker pa to vprašanje ni bilo na dnevnem redu, ni se o njem sklepalo. Ločitev okolice, zlasti spodnje od mesta, ne da se tako lehko misliti, še teže pa izvršiti, zato jeza zdaj najboljše, da si okoličani prizadevajo zadobiti vsaj nekoliko samo-stalnosti, in poseben šolski svet bi bila gotovo velika in važna pridobitev. — Ker je mestni zbor sprejel posojilo 1,000.000 gld., sklenil je povišati na davkih mestne priklade. Zoper to se je začela živa agitacija po mestu iu po okolici in nabiranje podpisov za prošnjo, naj se posojilo na v i še m mestu ue, potrdi. Tudi „Ediuost-' je sklenila, naj se napravi taka prošnja, ki naj se v prihodnjem občnem zboru potrdi. — Pri točki: posamesni nasveti, oglasil se je kmet Juri Grdol ter tožil, kako hudo se godi Slovencem, posebno v trž. okolici. — Ker se je isti dan vršil tabor pol. društva „Sloge" v Kviškem, sklenil je občni zbor „Edinosti", da se da onemu zboru brzojavno na znanje, da se Edinost1 vjema z adreso vdanosti, ki jo odpošljejo. Njegovemu Veličanstvu Slovenci na desnem bregu Soče nete se ločiti od Avstrije. — Končno je bila n ivega odbora volitev, pri ka-terej so bili skoro vsi dosedanji odbornki zopet izvoljeni. Gosp. predsednik je novemu odboru priporočil marljivo delavnost v sedanjih važnih časih. — Zbor ni bil obilno obiskovan; vzrok temu sta bila menda neprilična ura in kraj. Mestna čitalnica je nekaterim kmetom pregosposka, da se vanjo skoro ue upajo; zato se prihodnji občni zbor skliče menda v Šče-dno. — Med večino našega mestnega zbora menda ni več prave edinosti, ker nekteri mestni očetje so se častnej službi odpovedali; med njimi tudi drugi podpredsednik dr. Pitteri, ua čegar mesto je b 1 izvoljen dr. Mojzes Luzzatto. Kakor se pri nas gospodari, naj kaže sledeči proračun za tekoče leto: Dohodki redni gld. 1,401 055. izredni gld. 3.500, skupaj 1,404 555 gld. — Stroški redni 1.496.490 gld., izredni 431.240 gld., skupai 1,927.730 gld. — toraj priman-k I jej a 523.175 gld.
Domače novice.
V Ljubljani, 11. aprila.
(t G. M. Fine), obče znani kirurg, je po dolgem bolehanji včeraj umrl. Pogreb bode danes popoludne ob 5. uri.
(Cerkveno orodje.) Č. duhovščino opozoru-jemo na inserat g. Zadnikarja v današnjem listu. Ogledali smo na povabilo njegovo delavnico, ter se prepričali, da se njegovi izdelki sami priporočujejo. Videli smo krasno izdelan kelih, velikansk, pet čevljev visok svečnik itd. Omenjamo še, da je g. Zadnikar naše gore list in pošten narodnjak, ne pa kak nemčursk liberalec.
(KanoniČno obiskovanje s sw. birmo) se bode vršilo: 5. maja dopoludne v Trebnjem, popoludne v Št. Lorencu, G. m. v Čatežu; 7. m. d. pri Sv. Križu, p. na Mirni; 8. m. v Št. llu-pertu; 9. m. v Št. Janžu. 10. pri sv. Trojici; 11. m. v Mokronogu; 12. m. vTrebelnem; 13. m. v Šmarjeti; 14. m. d. pri Beli cerkvi, p-v Šr. Petru; 15. m. d. v Mirni peči, p. v. Pre-čini; IG. m. d. v Šmihelu, p. vBavtavasi; 17. m. d. v Stopičah, p. v Podgradu , 18. m. v Brusnicah; 19. m. v Novem mestu; 20. m. v Topl;cah, p. v Poljanici, 21. m. d. v Čermoš-
njicah, p. v Soteski; 22. m. d. v Žuženberkif, p. v Šmihelu; 23. v Hinjah; 24. m. d. v Do-brničah, p. v Ajdovici; 25. m. v Ambrusu. 1. junija dopoludne v Lašičah, popoludne na Robu; 2. j. d. v Ribnici, p. v Dolenjivasi; 3. j. d. v Sodražici, p. pri sv. Gregorju ; 4. j. d. v Loškem potoku, p. na Gori; 5. j. pri Novi Štifti; G. j. dop. v Dobrepolju, p. v Strugah. Iz Roba smejo birmance peljati tudi k sv. birmi v La-šiče, od sv. Gregorja v Sodražico, iz Dolenje-vasi pa v Ribnico.
(Papirnico v Njivicah pri Radečah) je kupil g. Valentin Krišper ter od deželue vlade kranjske dobil dovoljenje, da sme na pečatu svojem imeti cesarskega orla z napisom : ,,C. k. priveligirana mehanična papirnica v Njivicah pri Radečah."
(Opozornjemo na lanske dr. titerbenČeve „Smarnice",) ktere so se bile povsod, kjer so jih brali, zelo prikupile zarad mikavne tvarine in ganljivih zgledov. Bukovice obsegajo 408 str. v 8", na ktere se zamore vsakdo tudi pri vredništvu „Slov." naročiti in veljajo po različnosti vezanja 95 , 105, 115 ali 140 soldov. Ker se delo samo po sebi hvali in so knjižico od vseh strani hvalili, jo moramo tudi mi priporočati , naj si jo kupi vsak, ki je še nima, posebno ker je le malo iztisov več v zalogi. Zamore se tudi pri Klerru na njo naročiti.
Razne reči.
—	Naosepnicah je zbolela na Reki — kakor nam od ondot piše naš dopisnik — 191etna dekle in ker se tamošnji magistrat boji, da bi se bolezen ne razširila, postavili so pred hišna vrata stražarja, ki ne pusti nobene osobe ni noter ni ven. Ilrano in druge potrebščine dobivajo prebivalci one hiše pri-uešene pred vrata, odkoder si jih mogo potem sami znositi v svoja stanovanja. Ker je hiša precej vel.ka, zvezana je ta okolnost z mnogimi sitnostmi. Dasi se tej naredbi ne dade oporekati, vendar ni Bog zna koliko koristi v njej, kajti ta bolezen se da po zraku razširiti, a tega kratiti nobenemu živemu krstu ne smeš in ne moreš.
—	Duhovske premembe v ljubljanski škofiji: Č. g. Janez Sajovic, dozdaj fajmošter v Mošnjah, je dobil faro Slavinsko na Notranjskem. Č. g. Andrej Šare gre za administratorja v Gojzd pri Kamniku.
—	Neverjetno. Zdravnik: ,,Da ljubi moj, vaša bolezen zdi se mi začetek vodenice." Bolnik: ,,Ni mogoče, že deset let nisem spil ne kapljice vode."
—	Prijazen predlog. Diletantna gosli najel si je bil stanovanje tik stanovanja uecega pisatelja, kadar je imel čas in to ni bilo ravno malokdaj, godel je, ali boljo učeno, škripal je pesem: „V Seviljo!". Ves obupan pisal je pisatelj svojemu sosedu; „Jaz sem tako ginjen od vašega potovanja v Seviljo, da vam stavim predlog, če se hočete že enkrat v resnici od-potiti tje, vam plačati vožnjo prvih deset postaj."
Umrli so:
Od 5. do S. aprila. Frančiška Ueak , kroj, ž. 21 1., za porodno vročico. Marjeta Lunder, hiš. pos. 79 t., vsled starosti. Marija Štefan glasb. uč. v 73 1. vsled starosti. Kozatija Chwatal, tab. nad?., o. 10 m., za božjastjo. V bolnišnici do 2. aprila. Ueinrih Rupnik, ključar 18 1., za jetiko. Franc Palcso, krojač 81 t., vsled starosti. Marija Hak, gostinja 68 1., za vtriplj. možganov. Neža Meden gostinja 51 1., za pljučnico. Jernej Purkart, go stač 59 1., za črnim prisadom. Lorcnc Medved, gostačov sin 27 1., za jetiko. Marija Krajec, del.
24 1.. «a jetiko. Valentin Cerar, berač 72 1., «a pljučnico. Ana Vogelnik, kroj. o. 4 1. za jetiko. Jožef Mervar, hišnik v semenišču, 48 ]., vsled slabosti.
TeleKrallenr denarov cene 10. aprila. Papirna renta 61.65 — Sreberna renta 65.50 — Zlatarenta 73 65. — l860letno državno posojilo 111 — Bsnkin« akcije 788 — Kreditne akcije 208.25— London 122.25 — Srebro 106 80. — Ces. kr. cekini 5.72. — 20 frankov 9.71.
I
L
Uaj "bolj še železo
iz slovečih štajerskih in koroških fužin po 13kr' kil., —ali 77skr. stari funt; kakor tudi vsakovrstno železno blago dobi se po najnižji ceni v moji zalogi že-leznine	(6)
Sp. Pesjak,
v Ljubljani v glediščnih ulicah št.
Šmamice
Marije Device.
Spisal
Luka Jcrasi.
V Ljubljani pri Blazniku 1878. — Založil M. Gerier.
Ta letnik je krajši memo druzib , in obsega na 254 strančh vsak dan: 1. Eno lastnost M. D., obračano na življenje ; 2. tri vprašanja ; 3. sklep; 4. kratko molitvico ; 5. šmarnico za doimt. Pridjana je sv. maša, lavret. litanije in križev pot. — Cena: v pol-usnji 70 kr., v usnji 90 kr., z zlatim obrezkom 1 gld. 10 kr. — Kupujte jih obilno in opravljajte prav pridno: Vam ne bo Žal."	(1)
Najnovejša in najizvrstnejša podoba papeža
Leona XIII.,
oljnotis, v veliki obliki, 68 cent. visoka in 57 cent. široka, v krasnem pravem pozlačenem okviru Be dobiva po 15 gld. (ki se zamorejo plačati tudi v treh mesečnih obrokov) pri Kari Tjll-u,
(3)	knjigarna in prodajalnica umotvorov,
muzikalij in papirja v Ljubljani.
Val. ZačLnikar,
pasar
jv v Ljubljani na Št. Peterski cesti, d se priporoča častiti duhovščini za izdelovanje 'M kelhov, tn onstran c, najlepših, krasno ci- .. tj zeliranih svečnikov, posrebrenih in tudi iz ru- Q (| menega blaga. Izdeluje sploh cerkveno orodje jh
vsake vrste, in z mirno vestjo lahko zagotavlja, ^ da noben pasar v Ljubljani boljši kup (ceneje) ne dela.	(1)
Spričevalo.
Znanstvena presoja
o lekarja gospoda
Wilhel m a
protiprotinskem protirevmatiČnem
čaju za čiščenje krvi.
Dasi Wilhellliov čaj za čiščenje krvi vsled svojih priznanih izvrstnih lastnosti že zdavnej posebno Blovi, sem ga vendar zarad r.nanstvena presojo natančno in strokovnjaško preiskal. lJo takem preiskovanji se namreč prednosti in dobre lastnosti zdravil čedalje bolj spoznavajo in nepristransko določujejo, da se zamore občinstvo čedalje bolj zaupljivo in splošno posluževati Jakih zdravil.
Preiskoval sem protiprotinski protirevma lični čaj /,a čiščenje krvi ki ga napravlja gospod \\ illit-lin lekar v Ncunkirrlicnu pri Dunaji na
analitično-kcmičen, lekarniško - mikroskopičen in dina-miško-fiziologičen način, ki edino zamorejo določiti pravo ceno takega zdravila. Po tej preiskavi nahajajo se v Willii-liiiotcili čaju en čiščenje krvi žlahtne, iz brane, balsamske , primerno dišečo, nekoliko grenke n jako izžmete kri čisteče rastliuske re^i. Noben teh rastlinskih reči s pravim imenom ne more določiti, ker znanstvo še ni doseglo tisto stopinje, da bi so za-mogli posamezni deli kemično - organičnih reči natančno doloi iti, in wika zmes je Wilh<'llllov čaj za čiščenje krvi. Ni pa znanstvu v nečast, če pripozna, česar Še ne zamore. Iz tega pa prav odločno sledi, da niliče ne more ponarejati Willi('llllo> c«a čaja za čiščenje krvi. in da ne ponaredite njegove nikdar z izvirnim ue morejo v jemati, ker nihče njrgotfli delov natančno ne pozna. \Vil-lielntov izvirni čaj za čiščenje kr> i ima veliko takih izžmrtih reči , ki so zdravju neškodljive, vendar pa imajo pri raznih boleznih in trpljenjih človeškega telesa nenavadno zdravilno moč, kakor potrjujejo spisi vseh velikih in slavnih zdravnikov, zlasli pa se je ta čaj vsled svojih izvanrednih zdravilnih delov čez vse obnesel pri sledečih in še mnogih drngili boleznih, namreč: pri spolnih, čutni<kih in raznih krvnih boleznih kakoršne so n. pr. protin, revmatizem, pntika, udne bolečine, spolne slabosti iu bolezni, sptidena kri, pomanjkanje krvi, Skrofeljni. spuščaji, modroni , polueije itd., jetrne, obistue in želodčine bolezni vseh vrst, po manjkanje slasti, slabost želodca, težavno probavanje, zaprtje, zlatenica bledica, težko čiščenje, hipohoudiija, histerija, melanholija itd.
Willu'lniov čaj za čiščenje krvi je tedaj eno (istih zdravil, ki se posebno odlikujejo po svojih izvrstnih lastnostih , iu zasluži prav splošno rabo in čedalje 'ečje razširjevanje in priporočilo, kar s tem nepristransko znanstvu iu resnici ua korist storim in potrdim.
V Berlinu 23. oktobra 1871.
Dr. Iless,
kralj, pruski lekar I. reda preiskovalen kemik in znanstven strokovnjak za zdra-vilue lekarne, tehnične, kemične iu zdravstvene reči raznoteiih vrst.
Edino pravega izdeluje FrasiP IVilllvIm. lekar v Neuukirchenu.
Zavitek za osemkratno rabo, po ukazu zdravnikovem pripravljen, s podukom, kako se rab'-, vraznih jezieih stane 1 gl., kolek in zavi- janje 10 kr.
Kvarilo Vsakdo naj se varuje pred ponarejenim čajem, ter naj zahteva vselej edino le ,,\V illiclllio v protiprotins 1 i protirevmatični čaj Ka čisčečje krvi'* OVilheltns aotiartritisclien an'irhenmatischea Blutrei-nigungsthee), ker so Čaji, ki se nahajajo satno pod imenom protiprotinski protirevmatični čaj za čiščenje krvi samo ponarejene reči, ki naj se nikar ne kupujejo.
Da jo za p i. občinstvo priličneje, prodajajo pravi Wiliclutov protiprotinski protirev- irutični čaj ti le gospodje:
V Ljubljani: 1'etcr Lasnik;v Postojni: Jos. KupIVrsehmidt, lekarničar ; v Z a gr e b u : Sig. Miti bacil, lekar; v Borgu: Giuseppi Bttaniji, lekar; v Brtiku na Muri; Albert Langer, lekar ; Bozenu Franc Waldmuller, lekar; v Bruneku: J. O. Mahi; v Belovaru: Rud. Svoboda, lekar; v Briksenu: Leonb. Staub, lekar; v Plibergu: Jan. Ncusser lekar; v Celji: Baumbaehova lekarna in Fr Rauscher; v Korminu: Hermes Codolini, lekar; v Kortini: A. Cam bruzzi; v Deusch-Ijandsbergu: Miillerjevi dediči; v Oseku: J. C. pl. Dienes, lekar iu Jož. Go-betzky, lekar; v Fii r s t enfe 1 d u: A. Schruckenfux, lekar; v F r o lin 1 e i t e n u: v Blumauer; v Brezah: O. Russheim, lekar in A. Aichinger, lekar; v Gorici: A. Franzoni, lekar: v Gradcu: J. Burgleitner, lekar; v Guttaringu: S. Vatterl; v G rubi Ine m polji; Jos. Malich; v Gospiču: Valentin Vovk, lekar; v Grafendorfu: Jos. Kaiser; v Mohorju; Jos. M. Richter, lekar; v Ilallu (na Tirolskem): Leop. pl. Aichinger, lekar; v Judenburgn: F. SenekoviČ. v Inniehenu: J. Stapf. lekar; v J ms tu: Vilb. Deutseb, lekar; v Ivaniču: Ed. TVlovič, lekar; v Karlovcu: A. E. Katkič, lekar in J. Beuič ; v Celovcu: Kari Klemeučič; v K i n d sbor gu: J. Karinčič; vKapfenbergu: Turner; v JC u i t te Ife ld u: Wilh. Vischner; v Kranji: Kari savnik, lekar; v Liencu: Fr. pl. Erlach, lekar; v L eo b n u: Jan. Pe-ferschy, lekar; v Mariboru: Alojzij Qtiandest; v Metliki: Alfred Matter, lekar; vMiirzzuschlagn: Jan, Danzer, lekar; v Muravu: Jan.Steyier; v Mi trovici: A. Keistenovič; v Malsu; Ludvig Poli, lekar; vNeumarktu (na Stajarskem): Kari Mally, lekar; v O toče u: Edv. Tomaj , lekar; v Mozirji: Jan. Tribuč,- v Ptuju: C. Girod, lekar; v Po-tervar dinu: L. C. Jungingor; v N o v e m mestu: Dom. Rizzoli, lekar; v Roveredu: Rihard Thales, lekar; v Rottenmannu: Franz X. Illing, lekar; v Sam obo-rti: F. Schvvarz, lekar; v Šebeniku: Peter Beros, lekar; v Štrasburgu: J. V. Corton: v Št. Vidu: Julian Rippert; v Radgoni: Cezar E. Andrieu, lekar; v Stainzu: V. Timoušek, lekar, v Zemunn:D. Jovauovičev sin ; v Špl i t u: Venatio pl. Grazio, lokar; v Se hlandersu: B. VVUrstl, lekar; v Trstu: Jak. Seravallo, lekar; vTridentn: Ant. Santoni vTre-
bižu: Eug. Eberlin, lekar; v B el a h u : Matli. Fiirst f v Vukovarn:A Kraicsovics, lekar; v Vinkovcih: Fridr. Herzig, lekar; ▼ Varaždinu: dr A H al ter, lekar; v Slovenjem g rade ti: Jos. Kaligarič, lekar ia g. Kordik, lekar; v81 o venski Bistrici: Adam pl Gutkovski, lekar; v Seuji: Jos. Accurti, lekar; v Zadru: B. AudraviČ lekar, v Zlataru: Jan. Po-spišil, lekar.	(2)
Znanstvena presoja
o Sclmeobergs Kriiuter-Allop-u
leknrja 11 ilheHiiia.
V časnikih priporočana zdravila dandanes sicer jako giajaji) in napadajo, pa to se godi le iz nevednosti in predsodkov in iz pomajkanja zvedenosti v dotični reči, p av pogos oma tudi iz uevošlji-vosli iu zavidnosti. V resnici je namreč za t'peče in bolno čl. vestvo dobro, da se koristna zdravila po časnikih priporočam, ki l> lnik m in trpečim dajejo priliko si zdravi a vs i izbirati. Pa vsa zlravila. tudi ki se po časnikih ponujajo, se morajo opravičenim znanstvenim zahtevam prilegati, ki obstoje v tem, da morajo vsa zdravila biti po« polnoma neškodljiva in imeti res dobre iu zilra-vilue lastnosti. Imel sem priliko, g. hkarja \Vil-helma Schneebergs Kriiifer-Allop lekarniško-dina-miško - fiziologično natančno preiskati, ter sto obširno znanstveno preiskavo prav natanko bistvene lastnosti tega zdravila spoznati in določiti. Po tej preiskavi jo lekarja \Vilhelma Sclit.eebergs Kriiuter-Adop cisto brez vseh Škodljivih reči, kar je najglavnejSa reč, pri vsili po časnikih hvaljenih zdravil. Ravno nasprotno se v AVilhelmovem bchnoeberg.H Kriiuter-A topu nahajajo vseskozi izbrani deli planinskih rastlin, ki so po izreku velikih in slavnih zdravnikov, kakor so litre v do-tienili pismih, najbolj kotistno iu vspesno pri prr-nih, vratnih iu pljučnih bol eznili. Lekarja Wil-helma Schneebergs Kriiuter-AUop se tedaj popolnoma sklada z vsemi znanstvenimi zahtevami, iu vsled izvrstnih svojih lastnosti zaslu ži čedalje veče razširjevauje in priporočilo, kar s tem po svojim mnenji nepristransko le znad zuanstva iu resnice potrdim in ob enotn omenjam, da je g. Franc \Vilhelm v Neuukirchenu že od l. 1855 ulini iz-delovatelj tega rastlinskega Alopa,
V	Berlinu 18. avgusta 1876.
(L. S.J	l>i". Ilesg,
kralj, pruski lekar 1. reda, sodnijski prisežen kemik, znanstven preiskovalec zdravniško-lekarnih kemičnih zdravilni hpriprav razne vrste.
Izvirna flaša velja I gld. 25 kr., iu se dobiva le pri izdeljatelju
lekarničarju v Neunkirchen-u v Dolenjem Avstrijskem.
Zavi'anje se zaračuni 20 kr.
Pravi \Vilchelm-ov Schneebergs Ki iinter- Allop prodajajo 8 am o gospodje, ki ga dobivajo od mene:
V	Ljubljani : 1'etcr l.asnik: vPostojni: J A. Kupfersehmilt , lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mittlbach. lekarničar; v Bozenu: F. Wald-tniiller, lekarničar; v Borgu: Jos. Bettanini, lekarničar; v i runeeku: J. G. Mahi; v Brikso-uu: Lenard Staub, lekarničar; v Celji: Baum-baeh-ova lekarna in Fr. Rauscher; v Oseku: J. C. pl. Dienes, lekarničar; v Fr o hn I eiteuu; Viu-cene Blumauer; v B režah: Ant. Aichinger, lekarničar; v Feldbachu: Jos. Kiinig, lekarničar; v Gospiču: Val. Vovk, ltkarničar; v Glini: Ant. Haulik, lekarničar; v Gorici: A. Franzoni, lekarničar; v Gradcu: Wend. Trnkoczy lekarničar; v Halln na Tirolskem: Leop. pl. Aichinger, lekarničar; v Inšpruku: Franc Winkler; lekarničar; v Inniehenu: J. Stapf, lekarničar, v Ivaniču: Ed. Tolovič, lekarničar; v Jaški: Aleks. Heržič, lekariičar; v Celovcu: Kari Kle-nienčič; v Karlovcu: A. E. Katko', lekarničar; v Koprivnici: Maks Werli, lekarničar ; v Kranji: Kari Savnik, lekarničar ; v Knittelfeldu: \Vilh. Vischner; v Kindbergu: J. K. Karinčič; v Lieneu: Fr. pl. Erlach, lekarničar; v Mariboru: Alojzij CJuandest; v Meranu: AVilh. pl. Permvertk, lekarničar; v Malsu: Ludv. Poti, lekarničar; v Muravu: Jan. Steyrer; v Ptuju: C. Girod, lekarničar ; v P e t er v a rad i u u ; R. Deodattovi dediči; v Radgoni: Cezar E. Andrieu, lekarničar; v Roveredu: Rihard Thales, lekarničar; v Ko vem mestu: Dom. Rizzoli, le-karuiČur ; v Trstu: E. Zanetti, lekarničar ; v Bela k u Ferd. Scholz , lekarničar; v Vukovaru: A. Kraicsovics, lekarničar ; v Vinkovcih: Fr i tirih llerzig, lekarničar; v Varaždiuu: dr. A, Halter, lekarničar; v Slovenjem gradcu: G. Kordik, lekarničar; v Zadru: V. Androvič, lekarničar. Kdor hoče prevzeti zalego, naj se pismeno obrce do mone.	(2)
Neunkirchenu pri Lunaju (na. Dolenjem Avstrijskem) Franc VVillielilielm lekarničar.
I*. J. občinstvo nnJ vselej odločno zahteva Wilhelmov SclinccbfrgH Kriiuter-Allop, ker le jaz sam izdelujem pravega in so zdellii, ki se nahajajo pod imenom: Juliji Hittner-jev Schneebergs Kriiuter-Allop le nevredni ponaredki, pred kterimi posebno svarim. _