^ 5ts — 5. leto. Poštnina pavialirana. Posamezne Številke 1 Din.
V Ljubljani, v soboto 15. iulfta 192?
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 15 D. Letno 180 D.
inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za zntfat 50 para, večkrat popust
JUGOSLA
av,
%
POs?NŽ *a » rr~
m
Uredništvo: Wo!fove ulica 1/L Telefon 300
Uprava:
a
M
Telefon «L
tnCtfo. iiti znamke or.
Državni proračun sprelet.
Govor načelnika fin. odbora DR. VELJKOVICA.
Beograd, 14. jul. (Izv.) Današnjo Bejo narodne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 10.45 dop.
*	?rf' ?ovornik povzame besedo načelnik finančnega odbora dr. Voja ^ovič in ugotavlja, da je finančni odbor napravil vse, da se doseže ravnotežje v proračunu. Ravnotežje, Ki se doseže v proračunu, je merilo *a vrednost dinarja. Danes nima naša valuta kritja, ki obstoja v glavnem y državnih bonih. V kolikor bodo ti Poni dobri in v kolikor jih bo država inogla svojčas honorirati, v toliko bo imel dinar svojo vrednost. Ker so urejene državne finance podlaga za črednost dinarja, bo naša valuta ttalnejša.
RAVNOTEŽJE v proračunu.
Delali smo na tem, da se iz proračuna izpusti vse ono, kar ne odgovarja dejanskemu stanju in kar ovira, da se doseže ravnotežje v Proračunu. Tako more govornik da anuiteta za državno po-jfojilo, ki znaša okoli 40 milijonov tankov, ni bila vstavljena v prora-SVn» ampak v vsoto 105 milijonov Omarjev. Takrat, ko smo izdelovali Proračun, je bil frank vreden približno 7 dinarjev. To bi pomenjalo, da Pi bilo treba za to anuiteto 40 milijonov frankov povišati proračun za okroglih 280 milijonov dinarjev. Te *Paterijalne izpremembe so se napravile zaradi tega, da se izognemo ugo* l°rom, češ da proračun ne odgovarja ttabiJnosti.
načela proračunske sestave
Načela, katerih se je držal finanč-™ odbor pri sestavlanju proračuna, *o bila sledeča: 1. Izvedlo se je šte-denje v osebnih izdatkih, ker imamo v Jugoslavij več uradnikov, ka-Kor jih potrebujemo: 2. materijalno *o bili Izdatki vstavljeni v proračun Prez vsakega zmanjšanja; 3. zaradi nezadostnih dohodkov niso bile le-itos vstavljene v proračun nikakršne Večje Investicije. Ako bi se v prora-feun vstavili krediti za gradbo železnic, cest itd., bi se s tem povečal primanjkljaj in povzročilo padanje dinarja, kar bi zelo kvarno vplivalo Ba naše gospodarstvo.
NAŠI DOLGOVI.
Da smo se postavili na stališče »tedenja, je vzrok tudi v mnogih dolgovih, ki jih mora država poravnati. Predvsem gre za poravnavo Vojnega dolga, ki smo si ga najeli na Angleškem, Francoskem in Ameriki. ^Prožilo se je vprašanje, da bi se čr-«11 ti dolgovi, vendar to vprašanje še ni doslej rešeno. Angleška, ki dolguje zaveznikom in J® tudi upnica, je pristala na ®rtmije vojnih dolgov, ravnotako tu-
Francoska, ki ima več dati nego pobiti. Ker naša država samo dolguje in nima nikakih terjatev iz tega Paslova, ima velik interes na tem, “a se ti dolgovi črtajo. Toda tu je «merika, kateri to ne konvenira in W zaradi tega ni privolila v črtanje dolgov, ker so Zedinjene Države se-Veroameriške le posodile in nič ne Splgujejo. Naša država dolguje Franciji nekaj nad 1.300,000.000 frankov, Angliji približno 25 milijonov funtov, kar odgovarja po današnjem tečaju 1.300,000.000 frankov in Arneriki 56 milijonov dolarjev, to je Približno 3.200,000.000 frankov, ali nvajset milijard dinarjev. Ako bi niorali plačevati obresti samo po ‘odstotkov, bi morali samo na obreda Plačevati letno nad eno milijar-
0 dinarjev. Razen tega moramo po c lr°vnih pogodbah poravnati del p enojnega posojila bivše Avstro-tud e' teh pogodbah moramo
01 Plačevati v reparacijski fond
rednost državne irnovine, kakor železnice, šume, zgradbe itd., in sicer T oni izmeri, kakor je ta imovina Prešla v našo last. Cenitsv še ni izvršena, vendar moremo reči, da bojno morali iz tega naslova plačati Kakih 800 milijonov frankov. Nadalje dolguje naša država Narodni Danki okrog 4.400,000.000 dinarjev, £a ta dolg se mora država brigati, “er je od njegove povrnitve odvisno izboljšanje dinarja. Pride še posojilo x znesku 100 milijonov dolarjev.
DOHODKI PRORAČUNA.
Dr. Veljkovič preide nato na dohodke proračuna in pravi, da je vlada predvidevala za kritje primankla-ja dva nova davka namreč 2 odstotni davek na imovino Ln 100% povišek na vse obstoječe neposredne davke in doklade. Finančni odbor je ta dva nova davka odklonil, in sicer zaradi tega, ker načrt davka na imovino še ni pripravljen in ker bi 100 % povišek na vse neposredne davke in doklade naletel na velike težkoče, ker je nekaj davkov, ki ne vzdržijo več nikakega povišanja. Vlada se je postavila na stališče, da je treba po vojni pospeševati produkcijo in je ne omejevati. Prihodnje leto bo treba gledati na to, da se dohodki povišajo. Iz mnogih razlogov se je uvedel davek na zemljišča.
KMETSKI DAVEK V POSAMEZNIH
POKRAJNAfL
Ugovori, da srbski kmet ne plačuje toliko davka, kak„* seljak v ostalih krajih države, so povzročili ustanovitev ankete, ki je ugotovila sledeče številke: kmet v Sloveniji plačuje na en hektar po 4.55 dinarjev, na Hrvatskem in Slavoniji po 5.56, v Bosni In Hercegovini po 9.71, v Vojvodini po 10.50 in v Srbiji po 11.13 dinarjev Torej niso točne krilatice, ki so bile vržene v javnost o plačevanju davkov, kakor o izvozni carini, katero mora v gotovi ko-njukturi plačevati kmet, ker je iz-uvozna konjunktura taka da izvoznik ne more vzeti te carine nase. Potem se kupna cena uredi tako, da mora to carino plačati kmet. Znižanje cen na domačem trgu pomenja znižanje cen za Izvoz. Istočasno pa to pomenja, da se znižajo cene onim predmetom, ki jih prodajamo doma.
NOVE POSTAVKE ZA ROSEGO RAVNOTEŽJA.
Da se dobi ravnotežje v proračunu, smo ukinili prepoved uvoza luksusnih predmetov in uvedli večjo carino na te predmete, čije dohodki so proračunjeni na 150 milijonov dinarjev. Povišali so se železniški tarifi, vsled česar se je doseglo, da se železnice same vzdržujejo. V proračun je bil vstavljen tudi davek na poslovni promet, proračunjen na 400 milijonov dinarjev, ki ga plačujejo industrijci in v zadnjem času tudi svobodni poklici, trgovci pa ga za enkrat še ne plačujejo. S Še nekaterimi drugimi sredstvi se je doseglo popolno stvarno in resno ravnotežje v proračunu. To je bil najvažnejši problem, ki si ga je stavila vlada, da ga reši.
USTANOVITEV PARLAMENTAR-NEGA ODBORA ZA IZVRŠITEV PRORAČUNA.
Da.se proračun izvede v praksi kakršen je, je potrabna nova institucija, in sicer ustanovitev parlamentarnega odbora. To je lahko obstoječi finančni odbor, ali pa narodna skupščina izvoli poseben odbor za to funkcijo. — Dr. Veljkovič izraža na koncu svojega govora, da bo narodna skupščina uvidela koristi mer, ki jih je vlada podvzela in veruje v boljšo bodočnost državnih financ. — Njegov govor sprejme vsa zbornica z živahnim odobravanjem.
VLADNE DEMIS1JE NI BILO.
Na popoldanski seji naznani predsednik, da narodni skupščini ni nič znanega o de-misiji vlade. Poročevalec poda ie nekatera pojasnila o proračunu in o delovanju finančnega odbora. Finančni minister dr. Kumanu-dl prosi zbornico, naj sprejme predležeči proračun in veli, da bo dal pojasnila pri podrobni debati.
IZID GLASOVANJA.
Pri načelnem glasovanju o proračunu Je oddanih za predlog 164 glasov, proti pa 44. Poslanci samostojne, kmetijske stranke niso glasovali, ker so se pred glasovanjem odstranili iz dvorane. Na dnevnem redu prihodnje seje je podrohna debata o prora-čirnn.
VLADNA KRIZA ODLOŽENA.
Beograd, 14. julija. (Izv.) V sporu, ki Je nastal med radikalci in demokrati zaradi zasedbe ministrstva za notranje stvari in kandidature nekaterih državnih svetnikov, se je nocoj dosegel sporazum. Rešitev vprašanja ministra za notranje zadeva iu držav, nih svetnikov se je odložila, dokler zbornica ne spTejme proračuna ln a/nei iškega posojila.
ITAL. BEOGRAJSKI POSLANIK
MANZON1 ODPOKLICAN.
Rim, 14. julija. (Izv.) Listi poročajo, da je bil italijanski poslanik v Beogradu grof Manzoni pozvan 7 Rim, ker je sprejel v Beogradn bivšega predsednika reške vlade Zanello in se z njim razgovarjal. »Idea Na-zionale« zahteva, naj se poslanik strogo kaznuje, in pripominja, da se ne sme več vrniti v Beograd.
CRNA GORA OFICIJELNO ČRTANA
IZ ZEMLJEVIDA EVROPE.
Pariz, 14. julija. (Izv.) Veleposlaniška konferenca je včeraj pri določevanju končnoveljavnih, mej med Jugoslavijo in Albanijo ugotovila, da tvori Črna gora izza leta 1919 bistven del Jugoslavije. Takrat je mirovna konferenca odklonila ljudsko glasovanje v tej deželi Z včerajšnim sklepom veleposlaniške konference je Črna gora tudi oficielno izginila z zemljevida Evrope.
POŽAR V MARIBORU.
Maribor, 14. julija. (Izv.) Danes proti večeru je na Slovenski Kalvariji izbruhnil iz neznanih vzrokov požar v mladem smrečju v gozdu pivovarnarja Tschellga. Na lice mesta je prispelo mnogo požarnih bramb. Ogenj se je razširil od spodaj prati cerkvi, ki je bila v nevarnosti. Požarne brambe so kmalu ugasnile ogenj.
OLAJŠANJE VOJAŠKE SLUŽBE
V	ČEŠKOSLOVAŠKI REPUBLIKI.
Praga, 14. Julija. (Izv.) V poslanski zbornici je vlada umaknila predlogo glede olajšanja v vojaški službi, ker se stranke niso mogle zediniti o dopustnem odstotnem številu onih vojakov, ki se imajo odpustiti. Vladna koalicija v senatu se Je spovazume-la, naj se skuša nedl.io, ki jo je vlada umaknila, uveljaviti v senatu kot Iniciativni predlog. To so tudi na današu.i seji senata sprejele vse stranke z nekateilml izpreraem-bamL Po novi obliki zakenskega načrta se more razen onih aktivnih /Diakov, kl sc bili asentirani v enem letniku odpustiti po šestmesečni službi največ 4000 mož.
KOMUNISTIČNI ATENTAT V PARIZU.
Pariz, 14. julija (Izv.) Ko so dospeli avtomobili, s katerimi so se vozile oficielne osebnosti od pregledovanja parade čet, ob 11.15 na vogal Avenue de Morigny des Champs Elsee, je izmed mnogoštevilnih množice neki človek oddal dva revolver-ska strela na avtomobilih policijsk. prefekta, ki se je vozil pred avtomobilom predsednika Milleranda. Množica je takoj navalila na storilca, ki bi ga bila linčala, ako ne bi posegla vmes policija. Množica se je nato obrnila proti vozu predsednika Milleranda, ki mu je klicala: »Ne vozite dalje! Streljajo!« Predsednik Millerand, ki atentata ni opazil, je dal znamenje, naj avtomobil nadaljuje svojo vožno. Ko so ga ob prihodu v elysejsko palačo obvestili o napadu, je s toplimi besedami čestital policijskemu prefektu. Policijski prefekt, na katerega strela nista napravila nobenega vtisa, se je zahvalil za čestitko in opomnil, da je bil to ognjeni krst. Atentatorja je prijela policija, kateri je izjavil pri zasliša-vanju, da se zove Gustav Bouvet, imenovan »Juvenis«, da je 20 let star in po poklicu risar v neki avtomobil-ni tovarni. On je znan anarhist in generalni tajnik komunistične omladi-ne. Bil je že dvakrat predkaznovan. Kakor je izjavil, je streljal na policijskega prefekta zato, da bi obrnil pozornost na položaj proletarijata.
STAVKA V GDANSKEM.
Odansko, 14. julija. (Izv.) Vsled stavke v nekaterih panogah v gdanskin ladjedelnicah so bile delavnice zaprte. Delavci so bili odpuščeni.
Etorzha poročila.
Curih, 14. julija. (Izv.) Berlin l il. New-york 522, London 23.16, Pariz 42.h5, Milan •’i.60, Praga 11, BudimrcvU 0.425, Zagreb i.35, Bukarešta 3.30, Varšava 0.095, Dunaj 0.175, avstrijske krone 0.02.
Praga, 14. julija. (Izv.) Dunaj 0 1375, Berlin 9.60, Rim 197.25, Budimpešta 3.275, Pariz 349, London 197.25, Newyork 4395, Curih 858, avstrijske krone 0.1525, italijanske lire 194.25.
Zagreb, 14. julija. (Izv.) Dunaj 022— 0.305, Berlin 17—19, Budimpešta 6.10—6.50, Bukarešta 48.75—49.25, Italija 375—377.50, London 370—375, Newyork 82—83, Pariz 675—680, Praga 177.50—184, Švica lr«00— 1620. Valute: Ameriški dolarji 81—81.75, češkoslovaške krone 173—176, nemške marke 18.50—19, italijanske liro 870—374.
Naša taktika napram Italijanom.
V	predvčerajšnji številki je »Jugoslavija« med dnevnimi vestmi objavita poziv nekega R. P. na Jugoslov. nac. napredno omladino, naj poskrbi zato, da bodo ljubljanski restavraterji, natakarji, izvoščki, postrežniki in sploh vsi javni krogi opozarjali italijanske potnike, naj se obnašajo tišje in bolj ponižno, ker so pripadniki naroda, ki preganja primorske Slovane z ognjem in mečem.
Laško družbo v Unionski restavraciji, ki jo R. P. omenja, sem slučajno tudi jaz imel priložnost opazovati. Tudi meni je, ob njihovem glasnem govor-jenju, vzkipela kri in misli so mi uhajale v naše nesrečno Primorje; toda ravno spomin na grozni položaj naših na milost in nemilost Italiji izročenih rojakov me je uveril, da bi bil največji pogrešek, ako bi mi Italijanom vračali šilo za ognjilo.
R. P. sicer sam pravi, da ne misli na nikako nasilje proti Italijanom; vendar pa je že njegov poziv silno nevaren in ima lahko najstrašnejše posledice za naše rojake. Tudi si ne morem prav predstavljati, kako bi natakarji, iz-voščeki in postrežniki, ki so od tujcev plačani, imeli toliko poguma, da jim prepovejo laško govorjenje.
Vsak tak poskus bi se takoj sporočil v Italijo ln prikazal kat krvavo žaljenje Italijanov in izzval najhujšo reakcijo.
Saj je Ljubljančanom gotovo še v spominu takozvana zaloška aiera, ko so Italijani l. 1919 javili v ves svet, posebno pa na pariško konferenco, da so Slovenci na zaloški postaji napadli s kamenjem vlak, s katerim so se vračab laški ujetniki in begunci in da so strgali z njega tn r Strgali laške zastave.
Ta vest je na konferend tudi v nam prijaznih krogih izzvala veliko nezadovoljstvo in ogorčenje. Konferenca je v Ljubljano odposlala medzavezniško vojaško komisijo, ki je po natančnem preiskovanju dognala, da je vsa stvar od prve do zadnje besede zlagana. In vendar koliko neprijetnosti in ponižanja smo radi tega pretrpeli!
Od kar pa »poslujejo fašisti«, naravnost iščejo povodov za napade na naše rojake in odgovarjajo na vsako našo, četudi popolnoma izmišljeno in zlagano »provokacijo« (kakor oni to imenujejo) s požiganjem naših Narodnih Domov, velikih vasi in pretepanjem naših ljudi.
Tako so na umljivo reakcijo splitskega prebivalstva na nessramna izzivanja laške soldateske junija in julija meseca l. 1920., dne 13. julija Istega leta odgovorili s požigom tržaškega Narodnega Doma in razdejanjem odvetniških pisarn in bančnih prostorov.
Vest, da je neki Furlan, ki so ga prikazali kot Slovenca Izkopal ln prodaftit kosti iz kraških bojišč, vzeli za pretekst, da so zažgali rojanski in svetotvansM Narodni Dom, kmetom v Istri pa požgali kar cele vasi.
In sedaj zopet, ko je bil poškodovan spomenik na Krnu, so zanesli strah tn trepet v kobariški kot in razdejali župnišča in kmetske hiše. Dejstvo, da je sedaj komisionalno dokazano, da je škodo povzročila strela, ne povrne našim nesrečnim rojakom grozne škode.
Vsaka vest, da se je Italijanom v naši državi zgodila kaka resnična, oz. skoraj vedno le zmišljena krivica, povzroča našim rojakom na Primorskem največji strah, ker vedo, da pride barbarsko maščevanje.
Zato je lani dr. Wilfan v odprtem in v privatnem pismu, povodom IzbrtSO laških splitskih odvetnikov, rotil Dalmatince, naj se vendar ozirajo nekoliko na trpljenje primorskih Slovanov in naj zato premagujejo svoja prekipevajoča čustva.
Pri apliciranju staropisemskega načela »oko za oko, zob za zob« bomo vedno mi na slabšem, ker nastopajo Lahi pri nas le sporadično, dočim je našega naroda pod Italijo kakih 600.000.
S tem nikakor nočem reči, naj se napram Italijanom držimo krščanskega nauka, češ, pomoli še drugo lice, če si bil na eno udarjen. Toda naše maščevanje mora biti tako, da ni barbarsko in da Italijana v resnici boli. Kaj smo dosegli, če smo posameznega Italijana ali Italijanko redi laškega govorjenja nahrulili, ko pa naš trgovski in finančni svet dela dan za dnem velike kupčije z Italijo? Ako ne bi Italijani imeli z nemi kupčijskih zvez, ne bi kar v trumah prihajali sem.
Včerajšnji uvodni članek v »Jugoslaviji« nam zelo lepo pove, kje naj primemo Lahe. Skoraj vse poti iz Italije v srednjo in vzhodno Evropo vodijo preko naše zemlje. Te poti so danes, razven južne železnice na Dunaj, vse za Italijan' ski uvoz zaprte. Zaprta jim je pot preko Jesenic v Avstrijo, preko Pragerskega na Ogrsko in preko Sušaka na Balkan. To jih boli, ker oškoduje njihove žepe. Zato zahteva celo fašistovski general Giunta, naj se z nami sklene trgovinska pogodba, ker vidi, da brez zvez z nami propadata i Trst i Reka.
Vsi naši poskusi, da bi na dosedanjih konferencah izposlovali od Italijanov zaščito naših manjšin, so bili brezuspešni: Lahi so nam odgovarjali, da nam ne morejo koncedirati tega, na kar jih ni mogla prisiliti niti pariška konferenca, pa niti sam Wilson. In mi nismo imeli sredstva, da kaj izsilimo. S i.-govinskind in prometnimi zvezami pa jih imamo v roki. Načelo naše politike se mora glasiti, da se jim ne da nikaka koncesija v teh ozirih, da se jim ne odpre nikaka železnica, dokler nista zajamčena obstanek in razvoj našega življa m Primorskem.
Taka politika je bolj uspešna nego nasilstva, ki se naposled vendarle maščujejo nad tistim, ki jih je zagrešil.
Dr. Otokar 'Rybaf.
RaparacUska komisiia za moratorij Nemčiji.
REPARACUSKA KOMISIJA ZA MORATORIJ NEMČIJI.
Pariz, 14. julija. (Izv.) »Petit Journal* poroča o včerajšnjih razpravah delegatov reparacijske komisije o finančnem položaju Nemčije: Sir John Bradbury, ki je od neni-gleške vlade prejel formalna navodila, je predlagal nov moratorij za Nemčijo, ki ne vsebuje le popolno ukinjenje vseh plačil v zlatu za dobo dveh ali celo treh let ampak predvdeva tudi za isto dobo precejšnje znižanje dobav. List pravi, da je to vsekakor zelo čudno in meni, da ta predog vendar ne more biti resen, ker skuša ukiniti izvedbo vviesbadenskega dogovora ravno v tre-notku, ko se ima končno enkrat uresničiti. Ako je vse to res, bo Franclja na ta način oropana plačevanja voine odškodnina do
leta 1925. Delegati Belgije tn Italije so, kaj* kor poroča list, z več ali manj važnimi prir držki sprejeli angleški predlog. Francoski delegat Dubois je stal torej sam s svojim ugovorom in je mogel le doseči, da ne pada odločitev, dokler se garancijski odsek M povrne v Pariz, Zvečer so na Qua^ Or? say o tej stvari razpravljali Poincare, De*. steyrie, Ceibel in Dubois,. »Aere NouvellB* potrjuje, da se je pri oficioznih razpravah v reparacijski komisiji stvorila večina ali celo enoglasnost proti Franciji
Dunaj, 14. julija. (Izv.) Listi pttafo, dt sie je število brezposeinih v Avtttiii * zadnji dobi precei zmanjšalo. Koncsm maj« I« dobivalo brezposelno podpore, 38JJ6# o«t>, koncem iunila vs Vi So itfelffa*-
, 4>tran 2.
‘ir- -----i -
A
Evropska sanitetna konferenca v Varšavi.
Zveza narodov ima svojo posebno Sanitarno organizacijo. Na iniciativo angleške vlade je zborovala Že leta 1919 posebna sanitarna komisija, ki se je posvetovala o raznih vprašanjih, tikajočih se javnega zdravstva. Aprila 1. 1920 je ta komisija zopet zborovala. Ob tej priliki je bila sklenjena resolucija, ki je predlagala, da se ustanovi stalna sanitetna organizacija kot posebni oddelek organizacije zveze narodov. Zborovanje zveze narodov je nato sklenilo, dne 2. oktobra 1921, začasno ustanovo take organizacije.
Januarja 1. 1922 je pričelo prihajati na higijenično sekcijo zveze narodov polno poročil o kritični sanitarni situaciji v vzhodni Evropi, zlasti pa v Rusiji. Nato je razposlalo tajništvo zeveze narodov vsem državam, ki so članice zveze, poročila o tej situaciji. Poljska vlada je
*	ozirom na to poročilo predlagala zvezi, da li se v to svrho skliče posebna konferenca. Na ta predlog je dobila Poljska naročilo, naj sama Skliče tako konferenco kamor je povabiti vse države Evrope. Ta konferenca je zborovala marca meseca v Varšavi.
Glavni vzrok, da se je konferenca sestala, so epidemije, ki se širijo po Rusiji, zlasti v ozemlju gladu. Vsled gladu je skoro popolnoma odnehala odporna sila proti raznim epidemičnim boleznim, ki so se pričele pojavljati v pokrajinah gladu. Vsled pomanjkanja sanitarnih priprav in zdravil so se pričele te epidemije hitro širiti. In oni, ki so bežali pred gladom, so te epidemične bolezni če-sto prenesli tudi v druge kraje. Ker Je blokada onemogočila dovoz zdravil ln sanit. priprav, doma pa se tudi ni moglo to proizvajati, je postal položaj tudi v ostalih pokrajinah telo kritičen. Razven tega pa je širjenju epidemij dosti pripomogla nevednost ljudstva, njegova praznovernost in okornost, kar vse je de* dščlna carističnega režima.
Varšavske konference so se udeležile: Nemčija, Češka, Belgija, Bul-garlja, Estonska, Dancig. Finska, Francija, Anglija, Italija, Japonsko, Jugoslavija, Litovska, Letonska, Nizozemska, Avstrija, Grška, Rumuni-Ja, Rusija, Švedska, Švica, Španija, Turška in Ogrska.
Konferenca je zborovala v treh sekcijah. Prva sekcija je Imela nalo-
fo, da preštudira epidemični polo-aj v vzhodni Evropi. Druga sekcija Je Imela izdelati in predložiti primerne predloge za sanitarno obrambo na podlagi mednarodnih dogovorov. Tretja sekcija pa je imela izdelati konkretni načrt za sanitarno akcijo v epidemičnih centrih. Končno poročilo o delu koneference je bilo Predloženo, svetu zveze narodov.
Pomen Varšavske konference le-il predvsem v tem, da je bila to prva mednarodna konferenca, ki so se je Udeležile skoro vse evropske države, tudi one, ki niso članice zveze narodov, zlasti Rusija in Nemčija. Rezultati te konference bodo tvorili Ibrezdvomno temelj za razvoj mednarodnega sanitarnega prava, ki se bo razvilo v vrsti z mednarodnimi Sanitarnimi dogovori.
Kriza v Nemčiji.
tV poslednjem času je opažati, da *e pričenjajo konsolidirati v zapadni Evropi gospodarske, socijalne in politične razmere. Gospodarska kriza pomalem pojenjuje. Baza te konsolidacije je Versajski mir.
Na drugi strani pa se vrši čisto obraten proces. Premagana Nemčija, razkosana in obremenjena z reparacijami pa se razkraja vedno bolj in pada Iz krize v krizo, katera izpod-kopuje nemški gospodarski red.
Nemčija drvi nasproti razmeram, ki so danes v Avstriji. Mesto konsolidacije — razkroj. Jasno pa je, da mora ta razkroj uplivati tudi na razvoj konsolidacije v zapadni Evropi, da jo mora ovirati, jo zaustaviti In končno potegniti tudi te dežele v Vrtinec. Versajski mir, ki je ustvaril Povojno Nemčijo je slab temelj. Razmere, ki jih Je ustvaril Versajski mir so nevzdržne in morajo nujno voditi v drugo 1. 1848 s seveda čisto drugačnim socijalnlm ozadjem.
Danes je postala kriza v Nemčiji zopet akutna. Izzval Jo je umor Rathenaua. V poslednjih dneh stoji Nemčija predvsem pod utisom katastrofalnega padca marke. V Curihu Je padla pod en centime in dolar je v Berlinu prekoračil 500 mark.
Prvi katastrofalni padec je doživela marka lani oktobra spričo repa-racijske obveznosti Kako katastrofalno upliva Versajski mir na nem-iko gospodarstvo kaže naslednji pregled o kurzu nemške mark* v Curihu:
XL 1918 71.50,
V. 1920	14.—,
1. 1921	9.10,
VIII. 1921	7.60,
18. X. 1921	2.35,
10. VIL 1922	0.95,
Ali pa če pogledamo razvoj dolarja na Berlinski borzi:
XI. 1918	10,
V. 1920	57,
I. 1921	47,
VIII. 1921	80,
X. 1921	181,
VII. 19 22	518.
To katastrofalno	skakanje nem-
ške marke navzdol je dalo že povod angleškemu pralamentu, da je pričel govoriti o plačilni nezmožnosti Nemčije, o njenem bankrotstvu. Deloma se očita politikom, da delajo namenoma na to, da uničijo vrednost marke in na ta način onemogočujejo določbe Versajskega miru glede reparacij. V koliko to tem dejstvom odgovarja, to je pač le težko kontrolirati. Brezdvoma pa je, da pri tej devalvaciji podjetništvo in banke le malo trpijo, dočim pada peza na ramena delavstva in vseh onih, ki so navezani na stalne mesečne plače.
Tej gospodarski krizi se pridružuje težka politična kriza. Umor Rathenaua je poklical plan delavstvo vseh struj, da brani republiko. Pa tudi meščanske republikanske stranke so začutile nevarnost, ki preti od monarhističnih elementov. Iz socialističnih vrst je Izšla zahteva po zakonu za zaščito republike proti monarhistom In reakcijonar-cem. Preiskava o umoru Rathenaua
Pri polnih Žepih so prosjačili I
Včerajšnje »Jutro« nas prostaško napada, ker smo napisali pred nedavnim, da so mladini prosili dr. Tavčarja za denar v strankine svrhe, nakar Jim Je leta res preskrbel 400 tisoč kron. MI smo prejeli to vest od dveh, absolutno verodostojnih oseb, od katerih je ena Izjavila, da JI Je to dejal dr. Tavčar sam. Po Izjavi dr. Tavčarja v »Slov. Narodu« sodimo, da gre za nesporazumljenje. Dr. Ravnihar je namreč v svojem članku »Izzvani odgovor«, priobčenem na uvodnem mestu »Slov. Naroda«, pribil, da so mladini prosjačili za denarna sredstva v času, v katerem so, kot se Je poznej izkazalo, razpolagali pri »Jadranski banki« še s svoto 300.000 K. Morda od tod nesporazumljenje. Čudno, jako čudno se nam pa zdi, zakaj da se »Jutro« toliko huduje nad denarjem, ki naj bi ga mladini dobili poštenim potom od svojega strankinega načelnika, prav nič pa se ne zgraža nad prejemanjem denarja, ki so ga nepošteno in nekorektno jemali Iz blagajn Jadranske ban!: 2.
Se vedno molče!
G. dr. Ravnihar Je v »Slov. Na-r>du« pribil, da o milijonih, ki jih je dal JDS na razpolago za »gospodarske, kulturne In politične« svrhe g. Avgust Praprotnik in o njihovi upoiabi ni vedel ničesar niti posle-vodeči podpredsednik niti blagajnik demciratske stranke. Še na njegovo In g. dr. Trillerja direktno vprašanje so se mladini izognili s smehljajočim vprašanjem, kako da Je mogoče verjeti takim bajkam. G. dr. Ravnihar je javno zaznamenoval tako pc-četje za nemoralno. Pa mislite, da se Je našel kdo od gospodov okoli »Jutra«, ki bi nato vsaj slušal odgovoriti In oprati sebe In svoje tovariše pred to strašno obtožbo politične nemoralnosti izrečene Iz ust poštenega pristaša njihove lastne stranke? Kaj še! Od nekorektno pridobljenega denarja vzdrževano »Jutro« in od istega denarja debeleči se gospodje okolu njega molče še vedno kot grobi Kdor ima dober želodec, marsikaj pogoltne I
Napetost med Jugoslavijo ln Madžarsko.
Budimpešta, 13. Julija. (Izv.) Madžarski korespondenčni urad poroča: Tekom pogajanj, ki jih je imela madžarska vlada v Beogradu v zaščito onih oseb, ki jih je jugoslovanska vlada izgnala na Madžarsko, je
Narodne novine od 11. t. m. so objavile tekst trgovske pogodbe med našo državo In Nemčijo, Iz katerega posnemamo najvažnejše določbe.
Člen 1. določa da se medsebojni trgovski promet ne sme ovirati z ni-kakiml uvoznimi, i:.voznimi prepovedmi, razen v nekaterih izjemnih slučajih.
Člen 2. zabranjuje vsako omejitev uvoza in izvoza za stvarL Id s*
spravlja na dan vedno nove komplote ki so jih organizirali monarhisti, krog sokrivcev se vedno bolj širi, vedno bolj se odkrivajo tajne niti terorističnih organizacij, ki vežejo bivše nemške generale z organizacijo »Consul« in s skrajno desnim krilom ruskih monarhistov ter s Stinnesovo »Deutsche Volkspartek.
Politična kriza, katero je izzval umor Rathenaua, je zopet pokrenila vprašanje vstopa neodvisnih socija-listov v vlado, kar bi pomenilo premoč delavstva v državnih poslih in nevarnost popolne delavske vlade, kakršna obstoja na Saksonskem.
Na drugi strani pa streme zopet meščanske stranke za tem, da pritegnejo v vlado Stinnesovo stranko, ki stoji na monarhističnem stališču. Proti temu pa se upirajo socijalnl demokrati, ki prete z Izstopom iz vlade, če bi vstopili Stinnesovl ljudje. Izgleda pa, da podpira Anglija koncentracijo meščanskih strank in da hoče tako koalicijo podpreti z vsemi silami.
Meščanske stranke hočejo tudi zvodeni tl zakon za zaščito republike in že se govori o razpustu parlamenta In o novih volitvah.
Tudi socijalnl boji pretresajo Nemčijo. Pred kratkem je končal dolgotrajni štrajk kovinarjev v srednji Nemčiji in sedaj preti izbruhniti konflikt rudarjev v Rurskem revirju.
Jasno je, da Nemčija ne pride do konsolidacije, dokler bo visel nad njo Versajski mir, ki razkraja nemško gopodarstvo in daje nemškim monarhistom vedno nove hrane za svojo agitacijo in akcijo.
dobil madžarski zastopnik zagotovilo, da se bo Izgnancem iz trikota Darda dovolil povratek v Jugoslavijo. Povratek se Je tudi v resnici dovolil, Izgnance pa so jugoslovanske oblasti spravile pod vojaškim nadzorstvom zopet na mejo in Jih pri Segedlnu spravile na madžarsko ozemlje. Vprašanje Je seveda, koliko je resnice na teh vesteh.
RESEN POLOŽAJ V AMERIKI VSLED ŽELEZNIČARSKE STAVKE.
Washington, 13. julija. (Izv.) Iz Chicaga poročajo, da postaja položaj, ki je nastal vsled stavke Železničarjev, vedno bolj resen. V New Jerseyu se boje, da utegne priti do nemirov, ker so tam zamenjali stavkajoče železničarje z zamorci in Indijci. Vrhovni državni pravdnik je pooblastil oblasti, da smejo v slučaju potrebe nastopati tudi z nasilnimi sredstvi, da se tako prepreči nadaljnja omejitev prometa.
STROKOVNO GIBANJE RUDARJEV NA ČEŠKEM.
Praga, 13. julija. (Izv.) Na današnji državni konferenci rudarjev so razpravljali o prošnji češkoslovaških krščansko-socijalnih strokovnih organizacij ze sprejem v koalicijo treh rudarskih zvez. Soglasno so sklenili, da se krščansko-socljalno organizirani delavci lahko sprejmejo v vsako teh treh zvez, vendar le kot posamezne osebe, odklonili pa so predlog, da se sprejme v eno teh zvez krščansko-socijalna ali kaka druga rudarska zveza, ki se utegne še ustanoviti.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA NA ŠPANSKEM.
Pariz, 12. Julija. (Izv.) »Journal« poroča iz Madrida: Pri Paragasu se Je pripetila velika železniška nesreča, pri kateri Je bilo okoli trideset oseb ubitih In petdeset ranjenih, večinoma težko. Doslej so potegnili izpod ruševin vagonov 23 trupel.
Madrid, 13. Julija. (Izv.) Pri železniški nesreči pri Paragasu je spalni voz, ki se je razbil, tako stisnil vse potnike, da so bili na mestu mrtvi. Doslej so izpod ruševin potegnili 32 trupel. Število ranjencev je zelo veliko, zlasti hudo poškodovanih. Od neke rodbine šestih oseb sta ostala le oče in najmlajši otrok. TEMELJNI KAMEN PROSTOZIDARSKE LOŽE V BEOGRADU.
Beograd, 13. Julija. (Izv.) Včeraj dopoldne so tukaj na slovesen način položili temeljni kamen za petnadstropno poslopje prostozidarske lože.
prepeljejo v drugo državo v svrho reparature, 2a vreče, sode, zaboje Itd., ki se prepeljejo v drugo državo v svrho polnjenja in za vzorce. Pri tem mora biti dana gotova garancija, da se bo uvoženo blago v določenem času zopet vrnilo v državo, iz katere Je bilo Izvoženo.
ČL 3. določa, da se bo po principu dovoljevanja največje ugodnosti postopalo v sledečih slučajih: 1. Pri uvoznih, izvoznih in prevoznih or*
povedih, določbah in omejitvah. 2. j Pri uvozni in izvozni carini. 3. Pri postopanju napram poslovnim ljudem in njihovim agentom In potnikom, če v trgovskih poslih obiščejo pogodbeno državo. 4, Pri dopustitvi ladij In postopanju napram njihovim ljudem in njihovim agentom m potnikom, če v trgovskih poslih obiščejo pogodbeno državo. 4. Pri dopustitvi ladij in postopanju napram njihovemu moštvu in tozadevnih pristojbinah. 5. Pri prevažanju oseb na suhem in na morju. 6. Pri pridobitvi gibljivega premoženja, če izhaja iz trgovskih poslov, kakor tudi pri odmeri tozadevnih pristojbin in davkov.
Člen 4. omejuje v nekaterih posameznih slučajih člen 3.
Člen 5. določa, da se imajo smatrati za domače izdelke tudi oni izdelki, za katere so se surovine ali polfabrikati uvozili Iz kake tretje države.
Člen 6. dopušča preko člena 1. omejitve In prepovedi medsebojnega trgovskega prometa (izvoza, uvoza in prevoza), dokler trajajo izvan-redne razmere, katere je povzročila svetovna vojna. Pri tem pa se je ozirati na člen 3. in upoštevati tudi razmere druge pogodbene države.
Člen 7. urejuje postopanje pri podeljevanju izvoznih dovoljenj in določa podrobnosti.
Člen 8. dovoljuje pogodbenim državam medsebojn prost prevoz (tranzit) oseb, blaga, železniških vagonov in pošte. Prevoz je prost carine in vseh drugih pristojbin.
člen 9. določa, da morejo državljani ene pogodbene države v drugi uveljavljati vse svoje pravice, ter da lahko vodijo procese kot to-žitelji ali obtoženci. Isto velja tudi za akcijske In zavarovalne družbe.
Člen 10. Poslovni ljudje, ki se Izkažejo z obrtno legitimacijo ene države, smejo v drugi opravljati vse trgovske posle svoje stroke, ne da bi se jih smelo za to še enkrat obdavčiti.
Člen 11. določa, da vzorci niso , podvrženi carini, če se tekom 1. leta zopet Izvozijo.
člen 12. določa, da naj se poštni in brzojavni promet v vsem obsegu čimpreje obnovi. Podrobno se bo ta zadeva uredila direktno med obema poštnima upravama.
člen 13. urejuje medsebojno pravno pomoč in varstvo pred kužnimi boleznimi.
člen 14. določa, da se bo za varstvo Iznajditeljskega prava (patenti, trgovske varnostne znamke) in za socijalno zavarovanje državljanov ene države v drugi državi sklenila posebna pogodba.
V členu 15. se zavezuje država SHS, da bo v svrho gospodarskega In kulturnega zbližanja dopustila v gotovih pravilnih časovnih presledkih uvoz knjig in drugih grafičnih izdelkov v posebnem vagonu iz Nemčije v Jugoslavijo.
člen 16. pušča o ureditvi potnih listov obema pogodbenima državama popolnoma proste roke.
Člen 17. urejuje medsebojni železniški promet po posebni prilogi.
Člen 18. urejuje promet po morju po posebni prilogi. Za promet po Donavi veljajo mednarodne določbe. Ureditev prometa po ostalih rekah sklene vsaka država po svojem lastnem preudarku.
člen 19 dovoljuje uporabo cest In drugih prometnih pripomočkov, kakor tudi vseh rešilnih naprav in podobnega državljanom obeh pogodbenih držav pod istimi pogoji.
člen 20. določa, da stopi v slučaju kake nove uvozne ali Izvozne prepovedi ta prepoved za gotove vrste blaga, ki so navedene v posebni prilogi v veljavo šele po treh mesecih.
člen 21. določa posebno razsodišče za slučaj, Če bi se obe državi kdaj ne strinjali v razlagi kakšnega dela te pogodbe.
Člen 22. določa, da naj se ta pogodba čimpreje od obeh pogodbenih držav ratificira nakar ostane v veljavi, dokler se ne odpove od ene ali druge strani s trimesečnim odpovednim rokom.
Zavarovanje proti nezgodam.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je prejela od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev sledeči
OGLAS.
Soglasno k § 207 zakona o zavarovanju delavcev, dne 4. maja 1922 se privatni dogovori o zavarovanju proti nezgodam, katere so sklenili posamezni delodajalci v korist svojih nameščencev vključno do 30. junija 1921 prenesejo na Osrednji urad za zavarovanje delavcev ako jih delodajalec, ki je izvršil zavarovanje, Prijavi pri ravnateljstvu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v teku prvega meseca poslovanja tega urada.
Ker je Osrednji urad začel pošlo«* vati že dne 1. julija 1922 se vsi delodajalci, ki želijo, da Osrednji urad prevzame za nje dogovore o zavarovanju, poživljajo, naj jih pismeno prijavijo pri Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu (Preradoviceva ulica II.), in to naj-daije do 31. julija 1922. Na prijave, ki pridejo kasneje, se ne bo 02'Iralo.
S	prijavo sc mera vposlati originalna zavarovalna polica in zadnje potrdilo o vplačani premiji.
Ako se polica ne more predložiti, se mora predložiti pozneje, kadar bo to mogoče. Toda v prijavi se mora navesti čim točnejšo vsebino police, posebno ime in sedež zavarovalne družbe (zavoda) odnosno zastopništva pri katerem je bil dogovor sklenjen, katere osebe so se zavarovale, za kateri iznos, od kedaj do kedaj teče dogovor, koliko znaša zavaror valna premija, do kedaj je plačana premija in kje se nahaja originalna polica.
Osrednji urad bo obvestil prija-« vitelje svoječasno o prevzetju - pri-! javljenih dogovorov.
Zagreb, dne 6. julija 1922.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev.
za oMie, inflaslrljce In delodajalce spil
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo dostavil koncem prihodnjega tedna vsem delodajalcem razglas, vsebujoč najvažnejše določbe novega zakona o zavarovanju delavcev za slučaj bolezni in nezgode. Razglasu bodo priložene tudi tiskovine za priglas ln od-glas članov. Ker ni izključeno, da bi pri ogromnem navalu dela, ki ga zahteva provedba novega zakona. In pri velikem številu novih delodajalcev, ki po prejšnjih zakonih niso bili prizadeti, kdo izmed gg. delodajalk cev ne prejel razglasa in tiskovin, se že sedaj opozarja, da se bodo iste dobile tudi pri vseh poslovalnicah okrožnega urada. Razglas bo objav-* ljen tudi v našem listu ter afiširan mesec dni na vseh občinskih deskah in pri vseh političnih oblastvlh v Sloveniji. Kazenske določbe novega za* kona so jako stroge in je torej V lastnem interesu gg. delodajalcev, da razglas natančno prouče ln se po njem ravnajo. Poslej so tudi hišni po-* sli zavarovanju podvrženi.
+ Povračilo diference med maksimalno In minimalno tarifo za bla-< go uvoženo lz Nemčije. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opo» zarja vse interesirane kroge, da imajo po odloku generalne direkcije cadne pravico zahtevati vračilo raz-* like med maksimalno in minimalno carino za vse blago, ki se je uvozilo v dobi med 6. junijem t. L ko je sto« pila trgovska pogodba z Nemčijo v veljavo, in med 22. junijem, ko je bila ta pogodba uradno objavljena, samo one stranke, ki so o priliki za-> carinjenja predložili z deklaracijo; tudi spričevalo o izvoru blaga. Za vse pošiljatve, ki so dospele v ome« njenem času iz Nemčije po pošti, Ima vsak naslovnik brez posebnih dokumentov pravico zahtevati povrnitev, diference. Kolkovane prošnje za po« vračilo je treba vložiti z vsemi po« trebnimi prilogami pri pristojni cari« narnici.
'+> Omejitev avtomobllnega prek meta preko meje. Trgovska In obrt-' niška zbornica v Ljubljani obvešča vse lastnike avtomobilov, da Je fl« nančni minister na podlagi čl. 273 ca« rlnskega zakona, odredil, da se Im« takoj vsak avtomobilni promet pre« ko mej naše kraljevine po suhem preprečiti. Od te prepovedi so Izvzeti samo specijalni slučaji, za katere Iz« da odobrenje generalna direkcija ca« rine. Pošiljatve avtomobilov v In 1* Inozemstva se smejo vršiti samo po, železnicah ali ladjah, a ne po kopnin cestah. Vsled tega imajo carinarnico strikten nalog, da ne smejo dopuščati po cestah ne uvoza ne Izvoza avto« mobilov.
+ Tovarna vagonov v Brodu Je
začela poslovati ter je sklenila z ml«; nistrstvom saobračaja pogodbo, da bo v enem letu popravila najmanj 2500 vagonov. Prvi transport pen pr^ve potrebnih tovornih In oseb* nih voz je že prispel v tovarno. To« varna Ima takoj v začetku čez 1000 delavcev, med temi 800 strokovnih, a v par mesecih se bo število delav* cev pomnožilo na 2000. Upanje Je to« rej, da bo naša država kmalu neod« visna od tujezemstva glede promet* nih sredstev ter si bo mogla ves to^ zadevni materijal doma nabavljat^ Pozneje bo seve tovarna iz deloval« tud! nove vozove In stroje ter bo; sploh največja tovarna take vrste % Srednji Evropi.
-r Naše državne trošarine. VI
mesecu juniju so dosegle državne trošarine .29,817.376 Din. Od prodaje kolkov in na pristojbinah je prispelg v istem času 35,700.666 Diu.
Politične vesti.
Gospodarstvo.
TrjoMa posodila M Joseslavllo in Mio.
*	.Zi yat*ain*1to skrb Slovenit* mora bl-„ * a)’ °a se 2aslgura naša železniška ~„Za ,z mor5em! To je žlvljenske važnosti fr	pari	gospodarski obstoj In razvoj. Ako
0	seoaj ugodno	priliko, se nam
"e	"udi več 100	Jet Pod pritiskom
««	w	j	i	Poslancev Je	vlada obljubila, da
cvaif. Vi	posolila zgradi tud! tako-
iodlč-Horvat-Kavčičeva proga, t J. Podaljšanje obeh dolenjskih vej Iz Kočevja j? Črnomlja preko Severina na Vrbosko. »J* obenem zgradi tudi proga Iz St Janša do Sevnice, bi imela Slovenija od vseh •tranl pristop k morju. Zavedajmo se, da je
Jnn«afnk!iat *?m° obliuba- V na5i skupni E™ e\,d? Pr,silImo vlado, da obljubo tudi Izpolni V ta namen pa je treba solidarnostil
nov Ih11 «n» Ififln r M a M P° n°benih Starltl aIi
spekulacijah! Imenovano progo so
ta ifriinn iSnr,Jal? za najbolj praktično ^	čemur Je vlada tudi pri-
tt »kler «	«	se znova Prerekati, kaj-
!L * !50,?.re.p,irata dva, tretji dobiček
Jtoa."ki bi dniitt kakšna južna pi.kra-Dotrebno Li !a na naS račun dosti manj vroče hrnfi	Kujmo železo, dokler je
Kotom,.1™ ? ?žn!/ da nas ne bodo poz-itvom	P.neldlnjall, da smo s strankar-
Mm da.u,	Priliko, ki se ne povrne. Ro-
od te S* i vs,eh strank, naj ne odnehajo ta «1,* kardinalne zahteve. Dvigne naj slance n°» aSa S1.overilla ter podpre naše po-dustrtuti doseK' važnega postulata. Vse In-•ac.. k ’ trgovske ln gospodarske organi-n«. i0 sv°l E,as* mestne kakor tek«	,e,?e naJ 86 Pridružijo! Ako bomo
mn «?*	J? neizprosni, ne bo mogla mi-
rita «»? zahteve nobena vlada. Celo Slove-Sn» JI? pr,e5!nJa v teh odločilnih dneh le «Unn I i ,uPna zahteva: Dajte nam omenjeno železniško zvezo z morjem!
i	državnega svetnika je predlagala
M«,,?	>?	stranka g. dr. Nika Zupančiča,
to«,	t	muze)a v Ljubljani In bivšega
e**«L JusosI°vanskega odbora v Londonu. d3 • naihrž le pri predlogu.
Princeso Jelena je odpotovala z Ble-
gnrJmii ancosk°- Kralj in kraljica sta jo »Premila do italijanske meje.
«VornHkp»o S,° re,s ^urnl kmetje! Kmetje IDI	* vlaseniškega okraja so zio-
Izročili a,* , »Kradlll bolnico, nato pa Jo RlrffM V Oacku pa so prebivalci Mtanazn-	60J0000	»°n za z«radbo
ten nrter^ ^ar	1 °hdlna obljubila zna-
bre2 Jr«?' 1)0 dobU ktraj svojo gimnazijo ” državne pomoči.
1* r Atentat na lužno železnico? V noči bnvii, 88 I0 Izvršil med postajama Tr-kV i , aeorI° pr! Čuvajnici štev. 578 aten-»krazltom ali dinamitom. Detonacija tu i ? čutilu us 600 m naokrog ter trteiiJ8 Jskp silna, da Je Čuvaja vrglo Iz po-na bližnjih skal se Je rušilo kamenje vloen Skoral Kotovo je igral pri tem mit 7 ?avi0 v Hrastniku ukradeni dina-Preiskuje orožnlštvo. ja CL, ^d.^°Sokletnei in nasilnež. Se ne
E1Š.1 «rfexIJai:skI va)eneo pr- Stefančič Je akov. ? ulerta' na dvorišče gostilne na ne dskni k ye.r 80 88 iErale tri mladolet-taačln I! °! Fubaiin je začel na najostudnejŠI
»adžarslfi h ,.ikakor so tega vaJenl ,0 C	pTl	tem pa J® sunil 13-
tložpm .^?1. ^amotarčan s Čevljarskim leta	„	-0'18’ da se ie morala za-
k zdravniku. Surovi fantalin Je že pred v Pobegnil od staršev. velika taivtna hotelskega perila.
Orllu Tr	‘Uniona« v Mariboru g.
^1.’} Tratniku (sedaj restavrater na drž. 0dy°ru v Zagrebu) so bile ob prilik! sere iz Maribora v Zagreb Iz železniškega voza, alt pa v fasu nakladanja pokradene •jedeče stvari: 68 novih rjuh, 40 brisač, 50 gelih namiznih prtov, 60 prtičev (servijet), TO novih zaves, 24 ženskih srajc Iz batista ■ modra ženska obleka. Skupna škoda se eenl na 150.000 k-on. Oškodovani Je obl ju.
** « v FL000 kron nagrade. m« ~Z.nPror°koymie bivšega cesar la Vile-SmLJI?15«.?"! nlzo2en)skemu poslaniku je ih/ L o 1 ne,n5kl cesar, da so sovra-^ Franca21 krivi le Židje In prosto-K I' T?Sar *?“• da bi se Avstrtja pri-
tted iJi5?*a,iA fre,j 811 8je> mora Priti dn j Jo\ CehoslovaŠko ln Jugoslavijo
tokov«?15? ?r? unIle- s* bodo ta pro-teeu«? ? Izpolnila, kot so se njegova
jsnja, potem te unlJ'e gotovo nikoli ne bo.
ta nA. Osebne vesti. Predsednik rudarske-uorav^t. j v Ljubjanl g. Mohor Pirnat In jvravnlk drž. rudnika v Vrdnlku g. Fr. Rih-^ ^ stalno upokojena. bbovT. Upokojitve v učtteljstva. Stalno so Shojeni; nadučitelj v Sevnici g. Josip Me-kateremu Je pri tej priliki višji šol-iu ?Yft ,izrekel priznanje In zahvalo, nada-SttrDmeIiiclEIiza Klemenčič, Berta Pret-nariM iaI’ herezija Kolarš ter otroški vrt-Krista Ahčin In Sonja Kalan.
Ite jment>vanja učiteljstva. Za nadučite-6sv.l°, iPfnovaul K8.: M. Tschinkel v Ko-Keki, Fr. Štefančič v Ribnici, Albin atpfLVv bmi’ Fr. Košutnlk v Dramljah, vin. Kos prI Sv- Bolfenku, K. Hribernik nfttI?i.onien,Jn Iv- Kržlč za Loče, za nad-j 8J Ico v Ribnici pa Je Imenovana gdč. na £. edel- — učitelja If. skupine ,e8,Canski šoli v Celju sta Imenovana lnci.a 0 Firc in Jože Korošec, za učitelja C?00 Pa g. Slavko Ošteru Za okrajnega Pet?? ?«eiCa učitelja v Celju Je Imenovan g. ten? Mavrič. Nadalje so Imenovani za uči-t ozlr. učiteljice: Simon Vodenik. Josip
Dnevne vesti.
£
s
LiluL ozl.r. učiteljice: Simon Vodenik, Josip U v m1 L Arko na lil. deški osnovni šo-BrZ- maHboru, Marta Oobec na 11.. Berta ški na IH- in Milka Bračič na I. dekli-»snovni šoli, I. Jarčlč In Ana Tomažič ^bohrvaščino Istotam. yuse meščanske šole.. Na meščan-182 „, ah v Sloveniji Je 22 ravnateljev in % n«.n„m°Cl- Sole Imajo 76 razredov In VIh -n « * *• prlhodnla leta bo 16 no-
A ra2rf»r1rtt» I—	 1.11.	_______
nosebn,/>rort domačim kopališčem rujejo
naše občinLHrvatskem tui' agentje> da bl llšča in ,?stv° napotili v Inozemska kopa-
nalK&t in jV,,|SCa- našem najlepšem ko-našam V?.sdr3vlllš5u Rogala Slatina raz-Re^nipa . a vlada tam velika draginja, le živin.,? Vda 80 ccnc skoraj nižle kot ksJ	v ,^aZrebu ali Ljubljani. Vse ta-
v,. ? a?aI° dnevno le 5 Din. Sicer pa so
»tveno določene. v ^ zdravllišc,h obla-
iim Novinarske zbornice v Avstriji. Par-
htT t °dbor dunajske zbornice je za-tevai od vlade, naj sestavi zakonski načrt > ustanovo časnikarskih zbornic.
"“ V krematoriju v Pragi Je bilo mese-lunlja sežganih 110 mrličev, med temi
voslaven in 1 ŽML
— Pasteurjev zavod v Sarajevu se ustanovi v najkrajšem času, ker Je v Bosni In Hercegovini izredno mnogo slučajev pasje stekline. Pokrajinska uprava Je že poslala bakteriologa dr. Ljtibniskega v Inozemstvo, da nabavi vse potrebne predmete.
— Ljubitelji komatov. Pretečeno nedeljo zvečer so v Mavčičah fti v PodreČI neznan! tatovi ukradli trem gospodarjem 6 konjskih komatov.
LlubSIana.
—= Občinski davek na nezazidane parcele. Lastniki takih parcel naj zaradi odmere občinskega davka pošljejo čimpreje po potrebne tiskovine v mestno knjigovodstvo.
100 pribitek k gostaščinl. Pokraj. uprava je potrdila sklep občinskega sveta z dne 30. marca t L, da pobiraj mestna občina od 1. maja t. 1. dalje 100 odstotni pribitek na gostaščino. Ta pribitek se steka v poseben fond za zgradbo stanovanjskih hiš.
s® Tržnim in uvoznlna, ki jo Je nameravala mestna občina pobirati v svrho pokritja proračunskega primanjkljaja, po pokrajinski upravi ni bila odobrena, torej odpade.
= Umrl je Anton Wissiak v najlepši moški dobi 30 let Težko prizadeti rodbini naše Iskreno sožalje.
“ Pri koncertu, ki ga priredi srbska deca danes ob 6. v Narodnem domu se bodo pobirali le prostovoljni prispevki.
— V Gruberjev kanal je skočila dne 13. t. m. slaboumna žena nekega poslovodje. Neki plemeniti vojak Jo je še pravočasno rešil na suho, nato pa takoj odše, ne da bi čakal na zahvalo in priznanje.
=* Apolo kino je naslov novemu vrtnemu kinu v Šiški, ki Je vrejen na prijaznem vrtu g. Brandt na Celovški cesti. Kavarna In slaščičarna na razpolago. Predstave se vrše ob vsakem vremenu samo vsako soboto in nedeljo ter pondeljek in torek vselej ob pol 9. url zvečer. V soboto in nedeljo se predvaja velezanlmlv fim »Hči kralja pros-Jaka«, drama ▼ 5. dejanjih, v glavni vlogi Ester Karena.
*» Na tehniški srednji šolt v Ljubljani bodo v prihodnjem Šolskem letn otvorjenl sledeči oddekl: višja stavbna šola, Elektrotehnična delovodska šola, strugarska In mizarska mojstrska šola, kiparska šola, ženska obrtna In javna risarska šola. Natančnejša pojasnila se dobe pri ravnateljstva.
<»* Žeparstvo. Pretečeni teden je bila na Vodnikovem trgu v Ljubljani ukradena posestniku Jos. Peterlinu Iz Mlake pri Kamniku listnica z vsebino 17.000 kron v bankovcih po 400 kron In več računov ljubljanske konjske bolnice. Ni pa tudi Izključeno, da je mož listnico Izgubil
«*• Napačno agnoscirana utopljenka. Nedavno se ie poročalo, da so prt Mostah potegnili Iz Ljubljanice neko Marijo Prepeluh Policija pa je sedaj ugotovila, da Prepelu-hova še živi. Vsled tega se Še vedno ne ve, kdo Je bila utopljenka, ki je bila 160 cm visoka, 20 do 25 let stara, širokega, močnega života, širokega obraza ln črnih, pristriže-nih las. Truplo je ležalo že kakih 20 dni v vodi ter so jo pokopali v Stepanji vasi.
«• Nesreča v Wolfovi ulici. Ko je Karol Cerar, hlapec pri tvrdki Scagnettl nakladal v \Volfovl ulici hlode, se je naenkrat pretrgala veriga in^lodi so se zvalili nanj tako nesrečno, da se je revežu zlomila desna roka In leva noga. Oddali so ga v bolnico.
Nesreča na državnem kolodvoru. Šofer »Stavbinske družbe« le vozil premog z državnega kolodvora. Ker pa le bil avto premalo namazan, je nastalo trenje ter se je avto pri nakladanju premoga na drž. kolodvoru vnel, ter je začel goreti tudi premog. Ravnodušnosti šoferja, — ki je avto hitro obrnil od vagona — se jo zahvaliti, da ni bilo večie nesreče, kajti v bližini se Je nahajala večja množina bencina.
«= Prepoved kopanja. Mestni magistrat pod strogo kaznijo prepoveduje kopanje na »Splci« (odcep Orubarjeveoa kanala od Ljubljanice), ker je tam zelo nevarno.
» »Dober je bil, le premao ga je bilo*, tako se Je včeraj popoldne vsul precej močan dež, a Je žal le prekmalu pojenjal. Dal Bog, da bi se čim preje zopet pojavil tako pohleven dežek In trajal vsaj en dan In eno noč. Potem bl se rešilo še mnogo poljskih pridelkov, ki sedaj venejo od suše«
Maribor.
Smrtni padec. Pri elektrarni na Fali Je 64 letni Italijanski delavec L Domin v pijanosti padel 5 metrov globoko na železni oder ter se ubfl.
Celje.
Draginja. V zadnjih dneh je r našem mestu zopet pričela rasti draginja. Vse najvažnejše živllenske potrebščine so se zopet povišale v cenah. Mast stane kilogram že 136 K In se obeta, da postane ie dražja, sladkor stane v kockah že 80 K, kristalni 70 K in tako dalje se zvišujejo cene tudi drugemu špecerijskemu blagu. Tudi na trgu so okoličani zopet zvišali cene raznim predmetom kakor fižolu, krompirju in dr. Po rastoč! draginji so najbolj prizadeti oni sloji ljudstva, ki morajo živeti od svojih plač. Tu sem spadajo v prvi vrsti pač ubogi javni nameščenci nižjih kategoril s svojimi maksimiranimi draginjsklmi dokladami, delavstvo itd. Vpraša se človek nehote, ali Je v naši bogati državi res potrebno, da bomo, če se stvar ne obme drugače, morali poginiti gladu in bede ter se vtopitl v lastni masti In zadušiti v domači moki?!!
Pasja steklina se ]e v začetku tega meseca zopet pojavila v celjski okolici v nekaterih slučajih. Poostreni pasji kontumac je še vedno v veljavi. Prebivalstvo pa se v nekaterih krajih ne briga za predpise kon-tumaca, zato celjsko okrajno glavarstvo razglaša, da se bodo v onih krajih, kjer ljudstvo ne bo zadostilo predpisom pasjega zapora pokončali vsi psi razun najpotrebnejših varuhov na stroške lastnikov. Izven tega se bodo zvišale tudi kazenske globe.
Sodnljskl Izpit sta položila pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani gg. dr. Artur Mrevlje ln Anton Radej, avskulanta pri cejskem okrožnem sodišču.
Pozdravimo Sokolstvo! V soboto In nedeljo 15. In 16. tm. s« vrši v Celju zlet celjske Sokolske župe. prvič bodo ob tej prireditvi v velikem številu korakali naši Sokoli po nekdaj »nemških« celjskih ulicah. Danes se jim ne bo treba bati napadov od strani celj9ke nemške poulične druhall, nemških policajev in drugič biričev, ki Jih Se svoj Čas bivši celjski nemški mestni magistrat ob takih prilikah nabobnal v Celje Iz raznih krajev Avstrije. Celjani ln bllinil oko-
ličani! Pozdravimo čile sokolske čete z zastavami in zelenjem na naših domovih In pokažimo da je nekdaj »nemško« Celje danes zaveden slovenski biser ob naši bistri Savinji.
»Vestnik Sokolske župe v Celju«, 4. letnik, je izšel z razno vsebino ob priliki zleta Celjske Sok, župe v Celju. Vestnik obsega 40 strani in stane 5 Din.
Zb sokolsko prireditev, ki se vrši jutri popoldne na Glaziji, se delajo velike priprave. Udeleženci bodo Imeli pri slavnosti po telovadbi mnogo raznovrstne proste zabave. Upamo tudi, da bodo cene zmerne in ne pretirane, kakor je ob takih prilikah navada.
Primorja.
Proti slovenski srednji šoli v Idrlll baje rovarijo nekateri postojnski »Slovenci«, ka baje pravijo, da bi jim bila ljubša italijanska srednja šola v Postojni, kakor slovenska v Idriji. Pribiti Je treba, da prinaša take spletke tržaški »Piccolo«.
—	t Ciril Metod Vuga. V bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici je po daljši bolezni umrl kurat Ciril Metod Vuga. Pokojnik Je bil rojen leta 1875. Bil Je nadarjen mož, publicist in znamenit cerkven govornik. Naj počiva v miru!
Pokrajina.
ClrU Metodova prireditev na Orobel-
nem Je prinesla preko 22.000 K Izkupička. Glavni družbi se Je odposlal čisti dobiček 16.000 K za trudapolno delo gotovo najlepše plačilo ln uspeh! Smelo lahko trdimo, da Je tukajšnja podružnica ena Izmed najbolj agilnih in požrtvovalnih v delu za narod. Krasen poletni dan v nedeljo 2. julija nas je napolnil z najboljšimi upi na obilno žetev. Nismo se varali- veselični prostor se je polnil. Prišlo je domače občinstvo in obilica cenj. gostov Iz bližnjih ta daljnih vasi In trgov. Tudi Celjani in Mariborčani so bili zastopani. Na veseličnem prostoru se Je nudilo udeležencem razna telesna okrepčila v zelenih šatorih. Na prostem pa so prodajale dične mladenke srečke, šopke, razglednice Itd. Dobitki srečolova so bili kaj okusni ter jih Je bilo čez 200, Za duševno razvedrilo Je skrbela godba In vrli pevci. Mrak Je razprostiral svoja črna krila na ta pestri vrvež. Gostilniški prostori so se napolnili do zadnjega kotička ter je veselost trajala do ranega jutra. Vsem se Je čltalo na obrazu zadovoljnost In živahnost. Uspeh prireditve Je bfl res presenetljiv. Vsem udeležencem bodi Izrečena tem potom zahvala ln na veselo svidehje prihodnjič! Prisrčno zahvalo kličemo tudi daroValoem lepih dobitkov, pe-civa in pijače. Iskrena hvala tudi darovalcem lesa ta posestniku travnika! čast ta priznanje še vsem onim, ki so na ta ali oni načm pripomogli, da s« Je slavje tako lepo in uspešno Izvršilo,
Zagorske novice. 2 napeljavo močnega električnega toka do nakjadalnlce premoga na postaji Zagorje se Je že pričelo. Posestniki, po katerih zemljšču bodo postavljeni leseni drogovi za električno napeljavo se pritožujejo čez kruto postopanje s strani ftmkcijonarjev trboveljske družbe pri odme-TJ odškodnine za oddana zemljišča. Mesto j« dobili posestniki zahtevano primerno ociškodnjno, se je izdalo za ponovne ko-mlslonelne oglede tisoče in tisoče po nepotrebnem. Občina teh posestnikov ni ščitila, kakor bi bilo pričakovati. Pretečeni četrtek se v rovih ni delalo. Rudatjl, ki so prišli po dve url daleč na delo, so bili poslani domov pod pretvezo, da se ne bo delalo, ker primanjkuje železniških vozov. To Je bil seveda samo izgovor. Kaj Je v2rok takemu postopanju trboveljske družbe Je skrivnost, ki se bo že svoječasno odkrila. Vsekakor ni krivo pomanjkanje železniških vozov, da S0 delavci ob svoj dnevni zaslužek.
—	Dne 20. avgusta t L se vršijo v Zagorju celokupne občinske volitve. Volilo se bo 25 odbornikov In 25 namestnikov. Obrtniki postavijo svojo listo z Izrazitimi JD3-arji na prvem mestu. NSS postavi popolnoma samostojno listo ta upa na povoljni uspeh pri volitvah._____
eiJZZ?a°Van^,Ivtzf, xa tuiskl promet v
Sloveniji na Bledu. V četrtek dopoldne ob 11. se je v dvorani Zdravlllščnega doma na Bledu zbralo okrog 60 Zvezinlh funkcionarjev, katerim je načeloval pokr. nam. g. Iv. Hribar. Med drugimi Je bilo opaziti tudi Zvezinega konzulenta in organizatorja dr. Val Krisperja, predsednika Trgovske In obrtne zbornice Iv. Kneza, dr. Ribafa, IJub-ljanskeza gerenta dr. Senekoviča, predsednika SPD dr. Tominška, generala Maistra ta druge. Po uvodnem govoru ministra Hribarja Je deputacija blejske zdraviliške občine z županom Tomcem na čelu, Izročila pokraj. namestniku Hribarju krasno diplomo častnega občanstva. Dr. Krisper Je nato novemu blejskemu častnemu občanu v dajšem nagovoru Izrekel primerne čestitko. Nato se je pričelo zborovanje. Omembe vredna je točka, da se za Gorenjsko (to Je Kamnik, Kranj ln Škofja Loka) ustanovi posebno prometno okrožje • posebnim tajnikom a sedežem na Bledu. Govorili so nadalje Se dr. Tičar, duh. svetnik Lavtižar, župnik Aljaž in drugi. Ob 5. url popoldne je priredil župan Tomc zborovalcem v Istih prostorih čajanko, pri kateri Je streglo domače narodno ženstvo. Nj. Vek kralj Aleksander Je obljubil, da bo prihodnji teden sprejel večjo deputacijo Zveze v posebni avdljencl.
Sokolstvo.
Sokolstvo za srbske sirote. V soboto dne 15. julija ob 10. url dopoldne dospe It Rogaške Slatine v Ljubljano 60 Srbskih sirot, dečkov ta deklic, ki so izgubili v svetovni vojni svoje starše. Srbsko deco sprejme na kolodvoru starešinstvo Jugosloven-skega Sokolskega Saveza in sokolski naraščaj ljubljanski In okoliških društev. Naraščaj se zbira v soboto dne 15. Julija ob 9. uri pred Narodnim domom, od koder odkoraka na kolodvor, na Čelu mu godba sokolskega društva II v Ljubljani. — Prosimo vsa bratska društva, da zberejo čimveč svojega naraščaja, da pokažemo svo*o ljubezen in prijateljstvo srbski deci, ki Je osirotela v svetovni vojni. — Srbske sirote se udeležijo v nedeljo dne 16. julija Javno telo* vadbe pokrajinskega zleta v LJubljanL
Železniške legittmactje za pokrajtnsltl zlet dne 16. julija t, l. so veljavne običajne kakor Jih uporabljamo za Župne ta društvene zlete. Te železniške legitimacije upravičujejo do polovične vožnje na vseh železnicah. Društva, ki jih nimajo v zalogi, naj Jih nemudoma naročijo v saveznl pisarni. Vsaka legitimacija stane 10 para. Na Izhodni postaji kupijo člani cel vozni listek, ki Im« veljavo tudi za povratek Iz Ljubljane. Železniške legitimacije Je treba pustiti žigosa-
ti na Izhodni postaj! pri blagajni ln pred odhodom iz Ljubljane v zletnl pisarni.
Sokol I. prosi cenj. stariše, katerih otroci obiskujejo telovadbo, da skrbe zato, da bodo isti že 22. t m. v Ljubljani, ker se vrši 23. t m. Jugoslovanski naraščajev dan In objednem tekma naraščaja. Ker Je ta nastop največje važnosti za duševno povzdigo naše mladine ta jugoslovanskega naroda, pričakujemo od naših zavednih startšev, da sigurno pripeljejo svojo deco k temu velikemu nastopu. Tega slavnostnega dneva se udeleži tudi več tisoč češkega naraščaja ta bo ta nastop eden najlepših v 2letnih dnevih. Uvažujte važnost in pomeni Naraščaj naj se zglas! v soboto popoldne pred nastopom na trgu Tabor pri vodniku oddelka. Zdravo! Prednjačkl zbor.
Sokol I. poživlja vse brate in sestre, ki se nameravajo udeležiti v kroju ali telovadni obleki I. Jugoslovanskega vseso-kolskega zleta v mescu avgustu, da se udeleže polnoštevilno Pokrajinskega zleta obeh ljubljanskih žup, ki se vrši dne 16. t. m. v Ljubljani na zletnem telovadišču. Članstvo se zbira od pol 15. uri na telovadišču Tabor. Udeležba je obvezna. Odbor.
Ljubljanski Sokol. Za sprevod na telovadišče o priliki Pokrajinskega zleta v nedeljo 16. t. m. se zbira članstvo ob pol 3. url pop. na vrtu Narodnega doma, člani v brezhibnem kroju, telovadci, ki nlmalo kroja, v telovadni obleki (s čepico!). Telovadci dobijo podrobnejša navodila v petek ta soboto zvečer v telovadnici. Zdravo!
Vstopnice na telovadišče k prireditvam vsesokolskega zleta v Ljubljani. Z razprodajo vstopnic k vsesokolskim prireditvam predzletnih in zletnih dni, se je pričelo ter se prodajajo vstopnice v Ljubljani, v pisarni Jugoslov. Sokol. Saveza, Narodni dom, v Mariboru v podružnici Ljubljanske kreditne banke, istotako v Celju, v Kranju, v Splitu, Sarajevu ta v Novem Sadu. V Zagrebu se dobe vstopnice v Prvi hrvatskl štedlonicl, v Beogradu v Beogradskl uje-dinjeni banki ta v 09jeku v Jugoslavenskl banki. — Poživljamo vse brate ta sestre, da si Čim preje preskrbe vstopnice, ker je zanimanje za zlet tako veliko, da bodo vstopnice pred zletom popolnoma razprodane.
/. jugoslovanski vsesokulskl zlet. Bratska sokolska društva se opozarjajo, da nemudoma vrnejo prijavne pole, ki jih Je razposlal železniški odsek za vsesokolski zlet Društva, ki ne pošljejo pravočasno svojih prijav ne bodo dobila železniških potovalnih legitimacij ter zaradi tega ne bodo Imela nikakega popusta za vožnjo v Ljubljano ta nazaj. Brez železniških legitimacij ne bo Imelo nobeno društvo ta nobena župa pravice do posebnega sokolskega vlaka. V Interesu društev je torej, da nemudoma pošljejo svoje prijave, ker se na zakasnele prijave železniški odsek ne bo mogel ozirati. 2 zakasnelimi prijavami delajo društva Železniškemu odseku neprilike in zmešnjave ter ovirajo ogromno delo, ki ga ima Izvršiti. Bratska društva naj nujno upoštevajo ta poziv,
Zletnl znak. — Poživljamo vsa bratska društva, da čimpreje naroče zletnl znak, ki se naročnikom že razpošilja. Posameznikom se zletnl znaki od Saveza ne pošiljajo, temveč jih mora vsakdo naročiti pri svojem društvu. Cena zletnemu znaku 20 dinarjev, razven tega mora plačati še vsak 1.50 din. za zavarovalnino v slučaju nesreče med vožnjo ta pri telovadbi na telovadišču. — Članstvo ima z zletnim znakom prost vstop na člansko tribuno k vsem prireditvam na telovadišču, pravico do znižane vožnje, do brezplačnega skupnega prenočišča, pro9t vstop v deželni muzej ter dne 13, 14. In 15. avgusta prost vstop v sokolsko razstavo. Razven tega Imajo člani z znakom 50% popust pri vstopnini v razstavo Narodne galdrije. Pri naročilu mora poslati vsako društvo točen seznam bratov ln sester, ki so naročili znak.
Vrnite prijavne pole. — Vsem bratskim društvom smo razposlali prijavne pole za naraščajskl dan dne 23. julija ta za zletne dni. Dosedaj je vrnilo pole le ma|hcn del društev. Ponovno poživljamo vsa bratska društva, da takoj Izpolnijo prijavne pole ter Jih nemudoma vrnejo Saveztu Bodite točni v poslovanju, ker Je drugače nemogoče izvesti priprave.
Prost vstop na telovadišč* v zlctnlh dneh Ima naraščaj ljubljanskih ta okoliških društev. Sokolska društva se poživljajo, da predložilo Savezu točen imenik svojih naraščajnikov, da Jim Savez izstavi izkaznico,
•	katerimi bodo imeli prost vstop na telovadišče.
Udeležba slavnostnega sprevoda. 2a vsakega Člana v kroju In članico v telovadni obleki Je udeležba slavnostnega sprevoda dne 15. avgusta brezpogojno obvezna. Kogar bi našlo žletno rediteljsvo v času sprevoda Izven sprevoda, mu odvzame sokolske znake ter ga predlaga pristojnemu društvu in žnpl v Izključitev. Isto velja tudi za one, ki bi prišli k sprevodu posamezno ali prepozno. Pri sprevodu se ne sme pu-šlt! niti pri odmoru. Nihče na! se ne spozabi, da bl morda na Kongresnem trgu za-palil cigareto ali cigaro! Tu bo na stotine tujih oči gledalo Sokolstvo; pokazati Je treba, da je Sokolstvo dlscipllniranol
Sokoli ln Sokollce, dokazujte v vsakem primeru in pri vsaki priliki, da ste vzgojeni Sokoli. Obnašalte se dostojno, mirno In vljudno. Pri prehrani, v gostilni Itd. ne bodite nestrpni ali celo nasilni, prt Izpolnjevanju svojih dolžnosti pa bodite vedno vestni ln točni. Vedno ta povsod se zavedajte
da v Ljubljano ne pridete ne zebaro, mo*
več na delo, na naporno delo. NaporofB zletnih dni se žrtvujte rade volje, naša dolžnost Je to — In od tega je odvisen tudi
uspehi
Naročajte razglednicz! Zletnl odbor trne
v zalogi veliko število lepih razglednic; ka» tere naj društva prodajajo med članstvom. Dolžnost vsakega društva Je, da naroči čim vcč'e število teh razglednic. Vplivajte tudi na trgovce, da Jih kolikor mogoče naročajo.
Veliki zletnl plakati, k! Jfli j« po originalu brata Dragutfna lnkiostrlja tehniško dovršeno izdelala »Tipografija« v 2agrebu, so dospeli v Ljubljano in Jih Je začela zletna pisarna razpošiljati širom domovine. Poskrbite, bratje, da pridejo tl plakati na vidna mesta!
Najlepši spomin na I. jagoslovenskt vse-sokolski 2let bodo vsakemu bratu In vsaki sestri zletnl plakati v zmanjšanem merilu (49/32 cm). V okvirju bo ta plakat Izredno lep okrasek vsakega stanovanja.
Šport In turistika.
Tekma v plavmlu, umetnih skokih tn Waterpoolo igri za prvenstvo Jugoslivlje. Jugoslav. pllvačkl saVez razpisuje za dne S. in 6. avgusta t 1. tektnovtmje za prvenstvo Jugoslavije v plavaniu, umetnih skokih ln VVaterpoolo igri v Lieogradu v »Zimrvnl-ku«. Spored tekme Je sledeči: 1. 50 m liinL-orJI. 2. 100 m pr os’! stil, 3. 100 m hrbtno. 4. 10( m dame prosti «tll, 5. 400 m prosti stil, 6 200 m prsno. 7. I >'. 200 m štafeta (prosti stil) 8. 300 m dama prosti »til, 9. 400 m prsno, 10. 1500 n’ pros»i til, 11. 4 A ICO damska štafeta (rroul stil), 12. 100 m stransko, 13. Wajerpori'>, 14. 1,'incinl skoki; 9 predpisanih ta en poliuimi skek: n) skrk na glavo naprej (!i«!.wt;t), h) »kok na slavo naprej s priročentem, c) skok na glavo naorej z prigibom v zraku, d) Salto naprej, e) Svrdlo (Bohrcr) ali vllak. f) skok ne glavo nazaj, g) sknk iu glavo nazaj z prt-gitam v zraku (Delfin,1, h) salto nazaj. I) Aueibaeh, j) poljubni skok (Aueihach-salto) ttc. Frijave do 25. Imija .97?. Vpisnina tt osebo ln točko Din 5, za štafeto ln Watet» poclo Din 25. Prijave je portal! na sav« nega tajnika Boško Lolič, Zagreb, Nikoličev« 14. I. Denar na Savezucgs blagajnika Evgen Mileta, Zagreb, Jugoslovanska bunka, am> itkanskl oddelek. Prijav? brca vpisnih* ne pridejo vpoštev. P ra rt« tekmovanj« Imajo vsi redni člani Jug. P. Sa. Klubi dre-štva, kateri so se Istemu v predpisane® času prijavil! In tlsd, ki s* še naknadno prijavijo, pošljejo vpisnino za J. R S v znesku Dta 15 ln letno Članarino Din 60 ter Isto* časno Izkaz aktivnih plavačav z navedbo rojstnega leta ta pripadnosti Istfh. Zadnje imajo klubi poslati potom pod »a voza t, Ljubljani Način potovanja, popust! pr! Isto* mu, razpisana darila ter vsi drug! deta® bodo pravočasno razglašeni v časopisih In potom podsavezov. Vodstvo rt pridrži
vico, da po potrebi naknadno spremeni p£
edine točke programa. Tekmovanje se vrel po tehničnih pravilih J. ?. S, odnosno PO pravilih mednarodne amaterske plavalne fte deraclje (F. I. N. A.). Upravni odbor Jug«* slavenskog plivačkog Saveza.
Gledališče In glasba.
Prvi letošnji zborovski koncert v Roga-škt Slatini. V soboto, dne 22. Julija L 1. ko«, certira v Rogaški Slatini pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« Iz Ljubljane z vzporedotn Jugoslovanskih narodnih pesmi. Gostom B okoličanom našega lepega zdravilišča priporočamo, da se koncerta gotovo udelež«.
Emil Adamič: 16 jugoslovanskih narod* nih pesmi za moški in mešani zbor. I. det.
V	par dneh bo dotlskan prvi del te znamenite zbirke naših narodnih pesmi, menda * veselje vseh ljubiteljev narodne pesmi. Neto-memo bogastvo melodiko ta ritmike leži v. ;oslovanski narodni pesmi. Skladatelji t*
zaklade dvigajo In poleg Hrvata DobronlČ*. ki je Izdal zanimivo knjigo narodnih pesa* za moški zbor stopa v Javnost z zbirk® umetno harmonlzlranih jugoslovanskih rodnih pesmi naš plodoviti Emil Adai Izdajo Je zalolila Zvezna knjigarna, sprejema tudi naročila. Naslovne ®£«.I* Učno opremil akademičnl slikar g.
Gfesparil Zbori, sezite po teh pareana pesmihl
irrij
Most h motnost.
Zakon o zavarovanja delavcev fl» . Silna naredba. Izdala Tiskovna zadruga * Ljubljani 1922. Str. '62. Cena Din 8. po pošti 40 para več. Zgoraj omenjeni zakon, ki
ie za obrti ta industrije velevažen, Je prev-:ar izšel In se naroča Orl t iskovni zadrugi Li«b!janl, Prešernova nltas 54.
•Razkrinkani Habsburžani*. SptoaB grofica Laiischeva. Izdala in zaicitla 2verna tiskarna v Uubljtnl, Marijini trg R. Cf> na. broširani knjigi o D;n.
Društvene vesti.
•Bratstvo*. Danes zvečer točno ufr t> sestanek vseh članic ln Članov v salonu gostilne »pri Lozarju« r.a Sv. Jakobu trgu. N® sporedu predavani«, govori, petje to godba. Udeležba za vse sestre in brate rhvezoa* Pristop pa imajo tudi prijatelji društva.
POTRTI OD NEIZMERNE ŽALOSH NAZNANJAMO, DA !|E VČERAJ 14. T. M. OB 4. URI POPOLDNE PO KRATKI MUCN1 BOLEZNI, PREVIDEN Z TOLAŽILI SV. VERE; PREMINUL NAS DRAGI SIN IN BRAT GOSPOD
TONČEK VflSSIAk
V 30. LETU SVOJE STAROSTL
POGREB SE BO PRAVOČASNO NAZNANIL.
V LJUBLJANL DNE 14. JULIJA 1922,
mat,! BERTEL, ALEKSANDER, FRITZ, bratje; ALBINA, JOHANA, ŠTEFANIJA, sestro. ŽALUJOČI OSTALI
»
Kdor vporablja
Zlatorog milo
Zlatorog • podaljša trajnost svojega perila. I Celle
Giavno zastopstvo za Slovenijo in zalosa
R. Bunc in drug I
• Ljubljana - Maribor
-M
&	GABOR1AU:
Zločin v Orcivsiu.
(Dalje.)	,
Kakor hitro ie zaprl sobar vrata ca seboj, so Je obrnil i-ecoq k mirovnemu sodniku in vprašal:
»Evo! Kaj porečete?«	_	if
»Prav ste imeli, gospod Lecoq.«
Tajni policist je zaporedoma poduhal vse kozarce In steklenice.
»Vidite!« je vzkliknil ln skomignil i rameni. »Nov da so moja domnevanja prava!«
»Kaj ste spet našli?« je vprašal mirovni sodnik.
»To, kar je na dnu kozarcev, vobče ni vino. Med praznimi steklenicami, ki so stale v omari, Je ena — evo! — v kateri je bilo še nekaj kisa; baš toliko, da so mogli morilci omočiti kozarce.«
To rekš! je vzel kozarec In ga pomolil očetu Plantatu pod nos, rekoč:
»Izvolite poduhatl, gospod sodnik.«
Kis je bil dober in njegova dišava fako krepka, da se ni pilo moči varati. V svoji naglici so ostavili zločinci neovržen dokaz, da hočejo preslepiti zasledovalce!
Toda njih ukana je bila — da govorimo z besedami dičnega Uospoda Courtoisa — sešita z belo nitjo.
Vse napake so bile oči vidno posledica neradovoljne naglice in nenadejanih napotij.
Gospod Lecoq se je zdel ogorčen kakor pravi umetnik, Se mu pokažete sirovo In smešno delo domišljavega učenca.
»Vraga,« je godrnjal, *to presega mejo potrpežljivosti. Ka-nalje! In še kanalja ne ume biti vsak, kdor bi hotel; zlasti spretna kanalja ne. Treba je imeti čednosti, ki spadajo k po*> klicu — hvala Bogu, da jih nima vsaki«
»Gospod Lecoq! Oospod Lecoq!« je mrmral stari sodnik.
»I, gospod, kar govorim* Je sama čista resnica. Ako Je iHovek tako nedolžen, bi moral ostati pošten!«
Od same jeze sl je privoščil pet ali šest sladkorčkov hkrati.
»Nu, nu,« je povzel oče Plantat, »nikar se ne jeziva. Kdo El Jim zameril, da niso računali s spretnostjo takšnega nasprotnika!«
Gospod Lecoq se je zadovoljno namrdnil.
»Bodimo prizanesljivi,« je nadaljeval mirovni sodnik. »Tem bolj,« — premolknil je, da bi dal svojim besedam več veljave, *— tem bolj, ker še niste videli vsega.«
Težko reči, kdaj igra Lecoq komedijo; uiti sam se zmerom ne zaveda tega.
Kakor glasno se je hudoval nad zločinci, je vendar v isti sapi potuhnjeno opazoval očeta Plantata. Pri zadnjih besedah je kar postrigel z ušesi.
»Dobro,« je rekel. »Dajmo, da vidimo še ostaio.*
Sledeč mirovnemu sodniku na vrt, je tožil portretu na bon-bonijeri svoje razočaranje in nejevoljo.
»Vrag naj vzame starega filistejca! S presenečenjem ne Izvabiš temu trmoglavcu ničesar. Kos nama je, prijateljica — se pravi, bil bi nama kos, če mu ne bi nedostajalo vaje. A da je našel tisto, česar midva šele iščeva, mora vedeti stvari, ki jih midva ne poznava!«	.	^
»Evo, gospod Lecoq,« je govoril mirovni sodnik, vodeč detektiva po enem izmed drevoredov, ki sta držala v polkrogu proti Sekvani, »tukajle v travi, baš na tem kraju, so našli copato ubogega grofa; in tam, nekoliko na levo od cvetlične grede, je ležala njegova svilena rutica.«
Ko sta dospela do reke, sta oprezno pobrala deske, ki jih je dal župan položiti, da bi ohranil sledove.
»Po naših mislih,« je rekel oče Plantat, »se je grofici posrečilo uiti; pribežala je dotod, tu pa so jo dohiteli ter jt zadali poslednjo, rano.«
Ali je bilo to mnenje odkritosrčno? Lecoq se ni upal reči da niti ne.	,
»Po mojem računu,« je povzel, »se zdi Izključeno, da bi bila grofica bežala. Ali so jo prinesli semkaj mrtvo, ali pa je enkrat ena dve. Nu, poglejmo.«
Spustil se je na kolena ter jel natanko pregledovati stezo, vodo pri bregu in šopje vodnih rastlin.
Nato Je vrgel v reko kamen, da bi videl, kako učinkuje na blatnem dnu.	7
Po tem poizkusu Je krenil k hiši ter se vrnil k svojemu spremljevalcu preko trate, na kateri so se razločno poznali sledovi bremena, ki so Jih zjutraj ugotovili.
Ne meneč sega. svoje hlače je lazil po vseh štirih, ogledujoč vsako najmanjšo travico In skrbno pazeč na smer potlače-
nih bilk.
»Moji zaključki se potrjujejo,« je dejal po tem ogledu. »Gros fico so prinesli.«
»Ste 11 gotovi, da je bilo res tako?« je vprašal oče Plantaž
Staremu sodniku se je videlo, da sam ne ve. kaj bi mislil
»Zmota je izključena,« je odgovoril tajni policist. *A dvoje mnenj zaleže več od enega. Zato vas prosim nekoliko posluha
— da vidim, kaj poiečete vi.«
»Ne,« je povzel po kratkem molčanju, »gospa Trčmorelska ni ubežala. Da so jo ubili tu, bi padla z dokajšnjo močjo; voda
— in ne le voda, nego tudi blato! — bi pljusnila daleč naokoli, tako bi nedvomno morali najti kake sledove.«	'
»Ali se vam ne zdi, da bi jih solnce od davi že posušilo?«
»Solnce bi posušilo vodo, a blato bi ostalo. Jaz pa, čepratr sem obrnil takorekoč vsak kamenček v drevoredu, nisem na* šel ne duha ne sluha. Morda bi ml kdo ugovarjal, da sta brizgnila voda in blato na obe strani. A poglejte si te perunike in to trstičje: vse njihovo zelenje je pokrito s tenko plastjo prahu, na kateri bi se morala voda tem bolj poznati. Vidite II kje le najmanjšo sled kake kapljice? Ne. Ako pa ni bilo pljuska, tudi ni bilo padca; to se pravi, da grofice niso ubili tu, nego so pri* nesli že njeno truplo in ga položili na kraj, kjer ste ga našli.«
Oče Plantat se še vedno ni zdel prepričan.
»Odkod potem sledovi borbe, ki se vidijo tu na pesku?« je vprašal.
Gospod Lecoq je vzmahnil v narejeni osuplosti:
»Gospod mirovni sodnik se gotovo izvoli šaliti, zakaj tem sledovom ne bi nasedel niti učenček!«
»A vendar se mi vidi.. «
»Zmota je Izključena, gospod sodnik. Da je pesek razko* pan ln razteptan, je seveda dejstvo. A vsi ti sledovi izvirajo pTvič od Iste noge. in drugič napravljeni so brez izjeme s prednjim koncem stopala.«
»Da, res... to vidim ...«
»Nu-evo, gospod sodnik! Kadar pa se vrši boj na tleli, W so zasledovanju tako ugodna kakor tale, opazimo vselej dve vrsti sledov: sledove napadalca in sledove žrtve. Napadaiec. ki Sili naprej, se nujno opira na sprednji koncc stopala. ZrteV pa, kš se brani ter se morda izvija iz pogubonosneza objetja* se trga nazaj in se opira s petami. Oboje nam pripoveduje po-gažena zemlja z nepodkupno gotovostjo. A tu — kaj vidimo?«
POTRTIM SRCEM JAVLJAMO TU2NO VEST, DA JE SAS NADVSE LJUBLJENI SOPROG, OČE, STRIC GOSPOD
JOŽEF MOHAR
POSESTNIK
PO DOLGI, MUČNI BOLEZNI DNE 13. JULIJA MIRNO V GOSPODU ZASPAL.
POGREB DRAGEGA POKOJNIKA’ SE VRSI V SOBOTO, DNE 15. T. M. OB 5. URI POPOLDNE IZ SP. ŠIŠKE, JERNEJEVA! ULICA ŠTEV. 60, NA POKOPALIŠČE K SV. KRI2U.
OHRANIMO POKOJNIKU BLAG SPOMINI
SP. ŠIŠKA, DNE 14 JULIJA 1922.
RODBINI MOHAR-SEIDL
Zoraida
krama.
Po recepta boianstvent lepotice Orientalke Toralde. zvezde turškega harema (bivšega Abdul Hamlda). Cisti rastlinski proizvod. Nalpopolnejše sredstvo moderne kometike za dosego omamllive lepote.
Prtlatellt parfuma dobtlo parfum na dekagrame v sledečih mlrisih: Acacla Ciklame, fiya~ cinthe, HeUotroitt, Lllaflor, Španski bezeg.
Jasmin, Šmarnice. KafamfUl, Reseda. Roia, Orhldla, Otava, Vijolice. Chyprt, Tuba roia Trefle. Incamat, Ideal, Passlon, Mirakle, Peau d6 Espagne, Callfomtau Poppi. Cena za 1 dekagram K 30'— do 40'—
URAN-PARFUMERIJA
Ljubljana, Mestni trs štev. 11. Podružnica:
•*> Zdravilišče Rogaška Slatina.
Vse barvne trakove. The Rex to, LiubUana.
■S
PRODAJA:
11 stavbenih parcel
v velikosti po 300—500 m* v Zg. Si Sto. Dopisi pod šifro »K 1,20:—« na anončno družbo Alotna Cotnp.. Ljnb-lana, Kongresni trg 3.	99
Čisto nova VRTNA UTICA po nizki ceni. Gline* Nova
vas 45.
98
AMER/KANSKI BENCIN-MOTOR 3 HP na vozu s clrkulamo žago v dobrem stanju za 31.500 kron. Ponudbe na poštni predal 103,
Llubllana. ______________96
VEČJA MNOŽINA KADI it hrastovega In mecesnovega lesa različne velikosti po ugodni cen L F. ErManc, Mfrlo Štev. 2.	<	94
SOKOIrSKI KROJ. Glince Sc. 90.	70
Mladi Čistokrvni LOVSKI BRAKI• Vprašanja pod »Hermes« na npravo Usta.
90
SLUŽBE
DELOVODJA parne žage ali tudi skladiščnik lesne stroke želi premen iti službo. Naslov v upravi lista.
  101
DVA KLEPARSKA POMOČNIKA, samostojna delavca, se sprejmeta tako) v trajno delo proti dobii plači. Franjo Dolžan, stavb, in gal kleparstvo, Celje. 95
PISARNIŠKI SLUGA, ki bi bil včasih tudi v Hett zaposlen, (e sprejme tako} Reflektira se samo na trezne osebe. Ponudbe na Franc Čuček, veletrgovina z vinom, Ptuj._________________ 91
ČEVLJARSKI POMOČNIK. boljša moč se sprejme takoj. Poizve se v trgovini Fani Srajer, Oradftče 10.	86
KONTO RISTIN JO? prvo-vrstno moč sprejme lcsn§ družba v Ljubljani. Ponudbo S spričevalu zahtevo plače In čas nastopa Je vposhtl na poštni predat 153 I-iuMfana, ____________________ 84	j
RAZNO:
V	NEDELJO vsi v novo* otvorjeno gostilno v Novem Vodmatu. Društvena ulica št. 61, prej gostilna Peklaj, kjer se točijo pristna d O* mača vina, dalmatinska vina In dobra kuhinja. — Z* prosto zabavo dobro pr#; skrbljeno.	lr~
I
JERMENA. G02E. BlCu, jermena za čevlje in paso« ve izdeluje in razpošilja n* drobno In debelo Franc Po4* boršek, Naklo prt Kranju,
____________________________
500 K NAGRADE dobi, kdo* ml preskrbi že vpeli ano p«* kamo v najem v kakeiB prometnr.n kraju v trgu att na deželL Ponudbe pod »p«* karna« na upravo Usta. al
Sprejme se
3 prikroievalce.
bvežbane, prvovrstne, trezne moči. Ponudbe na pisarno: Konfekcijska tovarna „F R A N D E“, Ljubljana, Emonska cesta 8.
Istotam se odda zanesljivim krojačem proti kavciji delo na dom. Spretni zanesljivi in trezni delavci se pa sprejmejo v tovarno.
Največja izbira
Različnih pletenin, majic, nogavic In rokavic
pri tvrdki
9.8 E. SH9BEBIIE
IM« Mil t| «n. t
Med dobrim najboljše!
Mie sinji. Pid
Pnevmatika in druge potrebščine priporoča po solidnih cenah
TVRDKA
IGH. VOH, specialna trgovina šivalnih strojev in koles
LJUBLJANA, Sodna ulica St 7.
vse sokolske potrebščine
za tlane, Članice, naraščal 1 deco po predpisa JUGOSLOVANSKEGA SOKOLSKEGA SAVEZA Ima V zalOSi
DRAGO SCHWAB(pre]eSchwab*Bb|ak)
LJUBLJANA.
Pod Narodno kavarne. Dvomi trs 3.
Slavnostni kroji po meri se Izdelulelo v najkrajšem časa v lastnem selenu; na iftljo se razpošiljajo posamezni dali In sokolsko sukno ....... -■	■	proti	povzetju.
im i sejmi b vsilili
• e zopet vrle.
Triko oMiIštvo,
PARKETNE
deščice
dobavlja in polaga v mestu in na deželi
Anton Bokal, Ljubljana Slomškova ulica Sta«, 19.
Telefon 527.
[ ? V _ dvonadstropna v •radi masta na
promatnam krate raatfad, aa proda po aalo ugodni cani. Zamanja aa tudi s Mio ali vilo v mestu ali iz-van mesta. Ponudba na aru druibo Aloma Comp. Ljubljana, Kongrasni trg it. S.
RaaJirjaite povsod ..JUGOSLAVIJO"!
iiil—I
Pozor kupci I
Na prooa) 2 posestvi v okolici Novega mesta.
ano a 60 orali avaUv obrastlim geadom, njivami, travniki in lapim goapodaraiim poslop-jfOk Pola* taga Ja
naprodaj bukov sozd. 10 oralov.
Pdm aa:	Plu	ICon-
sresnl trt 7 od 12.—2. are.
«•««
eoe
Kranjske tromice „Tltan“ v Kamniku _ pri Ljubljani _
sprejmejo vel
ključavničarjev in kleparjev
«« a ttomiško delo v trajno službo, w
RUSKI EAU DE COLOGNE
Že 8 let niste dobili tako fino dišeče kolonjske vode.
Cena srednje stekL........................
velike steki.......................
Milo: Rus. Eau de Cologne Savon. Krema za lice: Ruska Eau de Cologne Cream, za osebe katere imajo mastno lice (teint) cena ....
K 120— , 260 ^
60-
Gospodje naj rabijo to kremo pri brijanju.
DMM-PflRFUBERljfl, Ljubljana, Mestni trg 1L
»••t
w
I
Zvezna tiskarna in knjigarna
V L3UBL3ANI - Wolfova ulica štev. 1.
Postni predal 74.	::
:*• t; s Telefon 359:
•*—** **’***—•* »i rt-—••“•••• ■"•••••  ..
Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje
priporočamo.
proračun!
Točna postrežba!
•«©'
»•••OHMOM}*«««
jOlavrd Ul odgovorni urednik Zorko Fakin
Izdaja »Jugoslov, no vinsko d. d.«*
Tiska »Zvezna tiskarna« r IJutilliud.