. Zakaj je sedanja kriza važna ?
Dokazovali smo uže, da definitivno ministerstvo se bode imenovalo pred vsem v pogledu na obnovljenje pogodbe z Ogersko. To ministerstvo bode imelo zadačo, da pridobi v Dunajskem parlamentu tudi tako večino, ki bi bila sposobna za sklepanje o ponovitvi pogodbe z Ogersko. Vse drugo, kar se bode vršilo ali izpreminjalo v tostranski polovini, je glede na pogodbo z Ogersko le sredstvo za namen ali po pomenu na niži stopinji, nego obnovljenje pogodbe same.
Pri vseh dogodkih, ki se bodo vršili radi pogodbe in pred isto pogodbo, boste se predstavljali dve mehanični sili v obliki volje. Odločilni činitelji bo<Jo hoteli in bodo imeli tudi moč, da*se podaljša življenje duvalizmu ali, z drugimi besedami, da se pravočasno ponovi pogodba z Ogersko. Odločilni činitelji pri tem jedne okolnosti ne bodo hoteli prezreti; ti činitelji ne žele in ne morejo želeti, da bi se pogodba z Ogersko ponovila brez soudeležbe Slovanov.
Ti sestavljajo večino naseljenja cesarstva v vsaki polovini in torej tudi v skupnem cesarstvu. To dejstvo je znano tudi zunanjim «državam, in to poštevajo tudi najviši činitelji.
* Duvalizem predstavlja naše cesarstvo na zunaj pod imenom Avstro-Ogerske, in način podaljšanja te oblike monarhije ne more biti indiferenten tudi glede na zunanje države, specijalno glede na sedanjo trozvezo. Zunanje države opazujejo .natanko, kaki deli naseljenja avstro-ogerskega so za obnovljenje pogodbe z Ogersko, in kateri deli naseljenja se protivijo obnovitvi.
Grof Kalnoky je rekel pred par leti v avstrijski delegaciji, da spravljeni narodi na znotraj pospešujejo ugodno politiko na zunaj, in je on izrecno povdarjal, naj bi narodi delovali na medsebojno spravo na znotraj. S tem je bivši zunanji minister zasvedočil, da ni vse jedno, kako je z narodi na znotraj, a je toliko manj indiferentno, kako se razni narodi postavljajo nasproti obnovljenju pogodbe z Ogersko. Merodavnim mestom je torej do tega, da se pogodba z Ogersko obnovi kar možno pri soglašanju vseh narodov. Ako so razodeli resnico, da celo sedaj uže pokojni koaliciji je bilo do tega, da jo sestavljajo poleg Poljakov tudi drugi slovanski življi, da bi se ne reklo, da se obrača proti Slovanom, je toliko resničniše, da žele na viših mestih pri obnovitvi pogodbe z Ogersko soglašanja tudi slovanskih narodov.
V mednarodni politiki postaje moralni vpliv čim
dalje veči in Madjari, ki so toliko let prikazivali svoje viteštvo nasproti drugim narodnostim, se letos posebno boje jednega kongresa, ki bode v Belgiji, in ki bode razpravljal romunsko vprašanje na Ogerskem. Položenje narodov se ne da več na dolgo prikrivati, in kjer se zagrešajo gospodovalni narodi proti negospodovalnim, tam je strah na mestu, da pa v zunanjih državah izrečejo svojo sodbo in obsodbo o krivičnikih te ali one države. To je za negospodovalne narode v veliko tolažbo, če se ne morejo ganiti sami.
Če je dandanes mednarodni moralni vpliv blagodejen celo nasproti pasivnim, onemoglim narodom, toliko^ bolj se poštevajo narodi, ki se aktivno udeležujejo občdp politike, in zato moramo jemati za resnico, da merodavni faktorji v Avstro-Ogerski niso indiferentni nasproti postopanju različnih narodov, in bodo njih postopanje"* posebe poštevali pri obnovljenju pogodbe z Ogersko.
Tako je jasno, da viši činitelji hočejo pri pogodbi z Ogersko poštevati tudi Slovane. Viši činitelji pa se drže ustave, in ustava dovoljuje, da morejo narodi kazati tudi svojo voljo. Tradicijonalno-ustavno in parlamentarno življenje se je razvilo tako, da si stoji sila nasproti sili ali moč nasproti moči, in da te sile se merijo druga z drugo. Nobena sila se tudi v parlamentarnem življenju ne umika brez protisile; nobena teh sil ne. daje sama ob sebi nič. Razlika med slepim mehanizmom prirodnih in konstitucijonalnih sil je le ta, da tam se strogo vra-vnava vse po kakovosti in kolikosti vsake sile, v tem ko v ustavnem življenju kaka sila zaostaje zaradi nedostatne skupne zavesti te ali one stranke, druga sila pa jo malme naprej, kljubu relativni šibkosti, ker se je sila, t. j. stranka, frakcija pokazala bolj premeteno.
Pri pogodbi z Ogersko bodo viši činitelji predstavljali jedno silo, ki vključuje tudi željo, da bi pri pogajanju Slovani-pozitivno delovali na izvršenje pogodbe. Nastaje vprašanje^Vkako silo bodo predstavljali pa Slovani ? S samo nemškimi strankami in s Poljaki bi merodavni činitelji ne hoteli završiti obnovitve pogodbe z Ogersko. To resnico smo dovolj dokazali. Kakor se torej ostali Slovani postavijo nasproti podaljšanju duvalizma, tako bodo tudi želi svojo odškodnino. Grof Taaffe je mojstersko izvrševal svojo veliko zadačo, da je bil vse slovanske skupine uklonil k poziciji drobtiničarjev za velike usluge, ki so mu jih poslednji delali glede na zunanjo in notranjo politiko. Taaife jih je bil omamil, da so glasovali za podaljšanje duvalizma brez vsake odškodnine. Ako se Slovani niso ničesar naučili odtlej, bodo tudi ob
bližajoči se obnovitvi duvalizma predstavljali silo, ki ne bode — nobena sila! To se pravi, slovanski drobtini-čarji utegnejo zapraviti najlepšo priliko, ki se jim ponuja sedaj. Ako vstopijo slovanske parlamentarne skupine v celoti, ali pa v oddelkih v kako novo večino, kjer bodo Poljaki, zapravijo vse, kar je odločilno za bodočnost, in kar bi mogli doseči. Ponavljal bi se v takem položaju kolobar, v katerem so se sukali za Taaffeja staročeski, hrvatski, slovenski drobtiničarji.
Nasprotno pa, ako bi se slovanske parlamentarne skupine zavedale sedanjega, za nje izredno ugodnega položaja, bi zahtevale najprej spravo za vse narode v tostranski polovini • cesarstva, in potem še le bi stavile uslovja, pod katerimi bi hotele razpravljati novo pogodbo z Ogersko. Merodavni činitelji, ki nimajo le moči zahte-vanja, temveč tudi moč podeljevanja, bi v tem slučaju tudi udali se za podeljevanje, t. j. za primerno spravo tostranskih negospodovalnih narodov. Tu bi se jedenkrat v višem stilu obistinil rek : „Do, ut des", „Dam, da daš".
Viši in odločilni krogi gotovo raČunijo na to in ono vrsto postopanja in bodo gotovo tudi pripravljeni na obe strani. No, grof Hohenwart je tudi uže pri delu, in če se mu posreči, da vlovi v svoj klub konservativcev po cele skupine in odlomke skupin slovanskih zastopnikov, potem vemo uže naprej, da odškodnina ne bode primerna vslugi, temveč bode leča za ustavno odločilno dedščino 1 Slovanski oportunisti, ki se pridružujejo Hohenwartovemu klubu, slovans. narodom zapravijo do nedoločene dobe ustavno fundamentalno pravo do nacijonalne organizacije. Iz tega je razvidno, kakö opasen je bil in je še nadalje državnik grof Hohenwart. On uže sedaj gleda, da bi se sestavila nova večina v zvezi s Poljaki, in to se najbrže posreči. Tako mine ugodno položenje slovanskim narodom, a njih zastopniki bodo pomagali podaljšati življenje duvalizmu, ki tlači slovanske negospodovalne narode obeh polovin cesarstva.
Važna je sedanja kriza; ona vključuje potrebo, da bi Slovani sodelovali pri obnovitvi pogodbe z Ogersko; to krizo bi slovanske parlamentarne skupine mogle naj-vspešniše vporabiti slovanskim narodom na korist. Na jedni strani je moč merodavnih činiteljev, ki noče brez Slovanov podaljšati pogodbe z Ogersko; na drugi strani je moč slovanskih parlamentarnih skupin, katera bi mogla doseči za svojo pomoč primerno odškodnino. Vse je sedaj zavisno od slovanskih zastopnikov, kateri pridejo v parlament, da bodo razpravljali novo pogodbo z Ogersko. Iz tega slovanski narodi morejo pač razvideti, kako pomenljiva in usodna bode kvaliteta novih slovanskih drž. poslancev. Greh nad narodi bode, ako se jim ne priporoče za sedanje položenje sposobni zastopniki. Slovenski inte-
ligenciji v obče pa danes kličemo v novo: Glejte, kaj delate!
-----------
Ustava v Rusiji z let 1861 in 1864.
Odesa, dne 18./30. junija t. 1.
G. Mahnič misli, da stori nekaj nenavadnega v svojo osobno in duhovsko-strankarsko korist, ako zabavlja proti Rusiji. G. Murko, vitez pl. „fremdgiftig", pa meni, da napravlja sebi in celo narodni stvari veliko uslugo, ko zabavlja proti Rusiji in njenemu t. zv. „vse zatirajočemu" centralizmu in absolutizmu — iUrwonob-;	j« 1—"<■->--
narod. Do 99%' slovenske inteligencije je nastalo iz kmet-skih sinov; z gotovostjo skoro je torej možno izvajati iz
tega, da sta tudi gg. Murko in Mahnič kmetska sinova. Z le temi kratkimi črticami o ruski ustanovi hočem dokazati, da nobedna ustava v Evropi ni tako ugodna sosebno kmetu, nego ona v Rusiji. (Človek bi torej mislil, da je slovenska inteligencija rusofilska.) Toda tudi glede na druge stanove ni ruska ustava kar nič slabša, nego ustava marsikatere druge države. Ako torej gg. Murko in Mahnič zabavljata, zapadata Kristovi sodbi: „Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo 1" V tem, da zabavljata proti Rusiji, sta podobna židovskim liberalcem, kateri svojega znanja in mnenja ne morejo z ničemer drugim dokazati, nego da zabavljajo proti veri, duhovnikom in Slovanom. Liberalci so neozdravljivi. Poskusimo pa ozdraviti Murka ali Mahniča naročenega, ali vsaj nekatere njunih pristašev vtepenega rusofobstva.
Ruski narod sestaje iz štirih glavnih stanov: 1. kmetov („krestjanin", primerjaj slov. krščenica — dokaz, da je preprosto ljudstvo prvo sprejelo krščanstvo), 2. meščanov (Kleinbürger, Gewerbsmann), 3. trgovcev (kupcev), 4. plemstva (dvorjaninov). Mej 3. in 4. stoji duhovništvo (duhovenstvo, svjaščenstvo). V osobnem pravu so si vsi štirje stanovi jednaki, samo v avtonomiji so razlike.
Kmetskega stanu je v Rusiji 92 %, za-nj najbolj skrbi ruska vlada od leta 1861, t. j. odkar se je odpravilo robstvo, on je temelj države. Kmetje pa imajo v Busiji mnogo večo avtonomijo, nego povsod drugod. Dokaz! Najmanjši avtonomni organizem je „selo", občina s posebnim občinskim zastopom („seljskij shod"), katerega upravljajo in v katerega volijo svoje zastopnike vsi gospodarji. Le-ti volijo župana („starosta") in občinski sovet („seljskoje upravljenje"), kateri sestaja iz smotritelja hlčbnvh rnaga-zinov (nadzornik žitne zaloge), smotritelja učilišča (šolski nadzornik) in smotritelja boljnicy (nadzornik bolnišnice). Posebe imajo še poljskega i gozdnega čuvaja (polevvj in lesnyj storož). V delokrog seljskega shoda spadajo : 1. vse občinske in sosebno kmetijske zadeve. Tu treba pripomniti, da je dobil leta 1861. vsak polnoletni mož od carja 6—12 oralov zemlje („nadel"). Razven tega je dobila še vsaka občina pašnike in gozdove, ako so seveda bili. Ta zemljišča so odločili od preje obstoječih grajščin, in kmeti so kajpada dobili tem več zemlje, čem bogatejši je bil grajščak ali primerno čem manj kmetov je imel. Razbre-menjenje se mora izvršiti po zakonu v 49 letih. Toda ta dolg so kmetje skoro povsod uže davno poplačali, kar dokazuje, da se kmetom ne godi slabo. Zemlja pa ni naravnost kmetova, temveč občinska, in tvarja staroslovan-sko obščino, zadrugo. Zato je pa tudi prva in najglavnejša točka v delokrogu seljskega shoda: upravljanje in obde-lavanje občinske zemlje. Od leta 1861. semkaj se je kmetsko ljudstvo seveda zelo pomnožilo. Zato se preveč narasli del preseljuje v Besarabijo, Srednjo Azijo, na Kavkaz in tudi — brrr, strašno — v Sibir! Vsakega kmeta kateri se prostovoljno oglasi, presele na državne stroške v Sibir, kjer mu dajo zastonj 80 desetin (120 oralov) zemlje, dvoje volov (ali jednega konja) in les za hišo; 10 let je prost davka, 20 let pa vojaščine on i njegovi sinovi. Te kolonije so ob cestah, rekah in ob železniški progi, katero sedaj napravljajo, da se lehko izvažajo žito in drugi pridelki. Ta Sibir ni torej tako iz-vanredno slaba. Sibirska kolonizacijska komisija, katera vodi vso stvar, poroča vsako leto o stotisočih ljudij, ki
a.	. OlU.i. I£uluL kJV tirivj 1-iVv VfUtUjl lil llUIUllU,
ni državi, ni veri, kakor izseljenci v Ameriko, Afriko in Avstralijo.
Kmetska posestva se ne smejo zadolžiti, kar bi bilo dobro tudi v tostranski polovici Avstrije, kjer je narasel kmetski dolg z jedne na štiri milijarde, od kar obstaja ..konstitucija". Ako res potrebuje kaka ruska občina na deželi denar, je tu državna kmetska banka, katera posodi občini proti 4%' potrebni denar. — Točka 2. v delokrogu seljskega shoda so cestne zadeve. 3. Boljnica. 4. Dobrodeljni zavodi za ubožce in sirote („bogodelnja"). 5. Potni listi. 6. Prvo presledovanje zločinov (hudodelstev), storjenih v občini. 7. Brezprizivna razsodba pri prestopkih občanov. Kazen za te prestopke je dvadnevni zapor ali občinsko delo (pri cesti, reki, cerkvi, šoli in dr.) ali jeden rubelj globe. 8. Policijske zadeve. Kmeti namreč vrše po vrsti stražarsko dolžnost in se imenujejo v tej lastnosti „desjatskij" in „sotskij" (desetnik in stotnik-decemvir in centumvir).
Drugi, uže veči politiško-avtonomni organizem je „volostj" (vlast) *]. Te velike občine imajo 3000 in več prebivalcev in zopet svoj „parlament" — „volostnyj shod". V ta shod voli vsakih 10 kmetij in vsakih 20 delavcev po jednega poslanca. (Zastopstvo delavcev je torej v Rusiji stareji nego kjer-koli drugje v Evropi l). V vojaških zadevah pa imajo besedo na volostnem shodu vsi vojaški novinci in njihovi roditelji. Ta država v državi ima na čelu od shoda izvoljenega „staršino" in vse „staroste" velike občine, kateri tvarjajo vkupe veliko-občinski zastop („volostnoje pravljenje"). Njemu stoji na strani od shoda izvoljeni „sborščik podatej" (pobiralec davkov). V delokrog volosti spadajo: 1. Vse gospodarske in zemljiške zadeve. 2. Policija. 3. Zasledovanje hudodelcev. 4. Upravljanje občinskega denarja. 5. Odprava iz občine vseh škodljivih občanov *). 6. Preskrbovanje sirot. 7. Razdeljevanje občinske (obščinnaja) zemlje. Prvič se lehko spremeni število občanov vsled smrti, izselitve itd. Drugič se lehko obščinnaja zemlja poveča z nakupom nove zemlje. Tu se zopet razdeli zemlja med občane. Nekater-niki trde, da se s to jednakostjo posestva uniči osobno energijo človeka, toda tega ni možno zaslediti, kajti Velikorusi, t. j. 60 milijonov, ostajajo vedno isti podvzetni, hrabri, brate Maloruse, Srbe, Bolgare osvobojujoči narod. Ta jednakost posestva je pa največa obramba proti obubo-žanju. Zapadno-evropske socijalne reforme smatrajo jed-
*] V ruščini se spreminjajo slov. la, ra, le, re, ako stoji pred njimi kak soglasnik v olo, oro, ele, ere.
*) To je v zapadni Evropi tako grozno razupito prognanstvo v Sibir; po našem mnenju je pa posebno koristna in pametna uredba, da se nepoboljšljivega postopača ali zločinca ni prisiljeno pustiti doma profesorjem nemoralnosti in hudodelstva, temveč da se ga lehko iznebi in pošlje po državni oblasti v Sibir, ako to ukrenejo občinski zastopniki. Sibir ima kake 4 milijone izobražencev, kateri so potomci teh prognancev ali poboljšanih zločincev. Ne samo administrativnim potem prognani, temveč tudi od sodišč v prognanstvo v Sibir prognani zločinci, ako se mej kaznijo dobro vedejo, dobe poslej, mnogokrat še pred prestano kaznijo, v Sibiri zemljišče od erarja. Ti so „poseljency" in kolonisti se imenujejo „preseljency". To je pač bolje, nego da se drži človeka zaprtega v zaduhlem zaporu 10, 15, 20 let, da se ga uniči telesno in duševno in potem izroči občini v nadležnost, kjer zopet izvršuje hudodelstva, večkrat radi revščine in, ker ni navajen delati, ter navaja druge k hudodelstvu Ruski hudodelec postane po dovršeni kazni zopet delaven posestnik z zagotovljeno eksistencijo. Mej kaznijo dela na prostem, v rudnikih, zlatih plavnicah, na lovu, nri (il 11' i n slrj ti in d r/ a v n i li 11:i vab 1, :l 1; n r n. p T sedai uri yelilii 8000 km. dolgi sibirski železnici. Rusija bi pac ne trosila milijard za to železnico, ako bi bila Sibir tako mrzel pekel, kakoršnega bi radi naslikali poljski, židovski, nemški in njih posnemajoči slovanski časniki. Tako neumni Rusi niso Sibir ima uže sedaj do 10O milijonov rub. izvažanja in bo s časom cvetoča dežela s 30 milijoni prebivalcev.	Op. pisca.
nakost in skupnost posestva idealom. Sicer je pa vsakomur svobodno, da se sme ločiti od kmetskega stanu ali posvetiti se obrti, trgovini itd. in plačati samo na-nj spadajoči občinski davek. Vlada, kateri je največ za trden kmetski stan, skuša z vsemi možnimi sredstvi povečati občinsko zemljo. Ako pride n. pr. kaka grajščina na boben, jo smejo drugi kupci še le tedaj kupiti, ako je sosedni kmetje nočejo kupiti niti s pomočjo državne kmetske banke, katera da denar proti zavarovanju. 8. Preskrbovanje revežev. 9. Šolske zadeve. 10. Zaloga žita, kjer vsak občan založi del svoje žetve za slučaj bodočega glada. Ako ni glada, se žito proda in denar izroči občini. Iz tega se napravljajo in preskrbljujejo zavodi za reveže, šole, bolnice, plačuje zavarovalnina proti ognju in nezgodam itd. 11. Vojaški nabor. 12. Razdelitev davkov. 13. Prošnje in tožbe na državno vlado.
(Konec pride).
----
Pobirki z Dunaja. V.
Gledišče ob Dunajčici in Karlovo gledišče gojila sta v prvi vrsti opereto. Opereta uže nima več one priljubljenosti, katero sta ji pridobila zlasti Francoza Offenbach in Lecocq, in katero je na najvišo mero dospel slavljeni Dunajčan Iv. Strauss, ki nima tekmecev, pač pa mnogo bolj ali menj nadarjenih naslednikov in po-snemalcev. Najpriljubljenejšim prištevati moramo nedavno umrlega Dalinatinca Suppee-ja in plodovitega Millockerja. — Operete se na Dunaju, žal, predstavlja, dokler „vlečejo", potem pa romajo v arhiv. Marsikaka muzikalno izborna živi na manjših odrih, dočim je tu odmrla uže davno; zato pa „pokoplje-' se tudi vsako leto več novih poskusov. Letos je najnoveja Straussova „Jabuka" dosegla dosti vspeha, ne le tu, temveč tudi drugod. Morda bi ne bilo napačno, pridobiti si jo za slovenski oder, za kateri je po svoji snovi od Straussovih operet najbolj vposobljena. — Gledišče ob Dunajčici pa je pričelo letos vse hvale in priznanja vredno vpri-zorjevanje oper v nedeljskih popoludanskih predstavah in sicer onih znanih in priljubljenih, katero dvorno operno gled , žal, vedno bolj zanemarja zadnje čase. Tako n. pr. Lortzingov izborni „Car in tesar" — Flotow-a nekdaj sloveči „Stradella-1, (in tudi njegovo priljubljeno „Marto"), katera naj bi naš oder skušal vprizoriti, ker ne stavita prevelikih težkoč, a vedno še dobita ljubimcev in ceniteljev. — V Josefstadt predstavljali so še letos same francozke pikanterije. — Poletno gledišče v Pratru prinaša sedaj razne stare in nove dekoracijske igre. Tudi tem (zlasti dramatizovanim Jules Vernejevim romanom) minula je uže svoja doba.
Malega Rudolfsheimskega odra, bolj prav, glediške šole, skoro ne smemo prištevati Dunajskim glediščem.
Med glavne napake glediške uravnave šteti moramo prevlado in nadvlado posamičnih predstavljavcev. — Ako celo dvorno gledišče neguje sosebno Mittervvurzera, in opera zlasti pevko gdč. Markovo, — potem se čuditi ne smemo, da na nekih drugih odrih tiranizujejo posamičniki vodjo, kolege in občinstvo. Tako n pr. ob Dunajčici vlada komik Girardi. Kaka opereta ali spevoigra imeti mora paradno vlogo zanj, a drugi stati morajo vsi v drugi in tretji vrsti, — da mu ne vskratijo ne pičice na slavi. Letos gostovala je ondi zopet nekdaj toliko hvaljena in občudovana g. Palmay, ki je uživala preje isti beneficij. — Na Karlovem, ki ima od vseh gledišč to žalostno usodo, da je najbolj prazno, vladala je tako Madjarka g. Kopačijeva, poleg ravnatelja, komika Blasela. To oboževanje posamičnih močij kar najslabeje vpliva na umetnost. Druga velika napaka je plačana klaka, ki odločuje vspeh, vsaj na videz in za prvi dan; isto tako najeta kritika v mnogih časopisih. Dunajčan je le še vse preveč zaupen v časopisje ter le pre-pogostoma zavisen od njega v svoji sodbi.
Tla. Jnsefst.fl.rit.skn <rledišče seriai kvari dobri vkus in SDod-kopuje moralo, ua torej nikakor ne odgovarja namenu gledišča kot izobraževališča in zabavišča, ni mi treba posebe omenjati. Da pratersko ne pride v poštev, je isto tako naravno. Tudi operete le redko kedaj podajejo res muzikalno vredne stvari, a njih libreto v obče ni dosti vreden. Preostajejo torej še vedno 4 gledišča, ki v istini teže za vzvišenimi cilji, a tudi ta pri tem mnogokrat greše
in zajdejo. — A kljubu temu smo v obče zadovoljni ž njimi, ker sezono programi, ki nam kažejo, da se tudi nadalje imamo nadejati poleg jedne ali druge manj vredne igre podajala so nam ona ven- vestnega in marljivega izpolnjevanja naloge, katero imajo gledišča dar najizborneje užitke. In ravno sedaj naznanjajo se za bodočo kot najvažnejši kulturni zavod.	Severus.
Neznanim junacima.
Hvala vama bezbrojne zviezdice, Što sjajete nebom povjestnice, Vječna hvala, što ste bar vi same Zaboravne prokrčile tame, Uzdigle se nebu u višine, Gdje vam svjetlo nikada ne gine, Odkud Jjude pričom uspomena Podsječate na prošla vremena.
Svaka od vas nad strunulom rakom, Kakvog diva ponosito sjaje, Vjeruje vam ljudstvo vjerom lakom Prem junaka bezbroj nepoznaje; Mnogo ih je, štono krvcu svetu Izciediše po poljanam pustim, Al spomenu nema im na svietu, Pokrila ga prošlost velom gustim.
Slava vami, neznani junaci! U mom rodu nek vam spomen živi, Jer ponajveč iz njega vojaci Vi bijaste, sokolovi sivi! Svi vitezi, jer odlučne volje Boriste se srdčanošču čvrstom, Odbijajuu vjekovne nevolje Budi mačem, bud perom, bud krstom.
Al pravedno nebo ne pritaja Njinu slavu, borbu za slobodu, Pa svakome zviezdu divna sjaja Použgalo na povjestnom svodu. Neka svietu i vieku svjedoče, Kako slava mučenička blista, Nek tu svjetlost bogodanu toče Na sve duše, na sva srca čista.
Ginu ljudi i vjekovi s njima, Al te zviezde ne poznaj u smrti, Život svietom osekne, oplima, Oko njih se postojano vrti, Život „duha", što s zemskih nižina Do njih krilim zanešenja seže, Ideala jer ga postojbina U taj vastrg sileno priteže.
Slava vami! —
Slava vami, neznani junaci! Moja duša preko groba leti, I krilec se gore nad oblači I kraj vaših zvijezda proleti, Pa tu pjeva himnu uzvišenu Punu čuvstva, harnih osječaja, I plete vam milu uspomenu, Sto vas opet sa tim svietom spaja.
Da, i svijet mora za vas znati, A moj narod izmedj svih najbolje, Ta i danas on največe pati, Gdje vlastite ne pozna nevolje, Gdje ko i vi, neznani su njemu Večim dielom živuči junaci, I gdje pred njim vladaju u svemu Tek izlišni, mutni smušenjaci.
nek blagosov sveti
Potomaka vaših vas svedj prati! Pa kad opet kakav jad zaprieti, Vi čete nam svoga žara dati, Da u vaše ime, prem neznano, Izadjemo na razne mejdane, Da s' borimo hrabro, postojano, Ljepše rodu uskorimo dane!
Dinko Sirovica.

OGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
a) slovenske dežele.
Trst. Prošlo nedeljo prirejeni izlet „Tržažkega Sokola" v Dolino je bil jako veličansten. Pridružili sta se mu tudi družtvi „Velesila" in „Slava" ter več zasebnikov, tako da se je nabralo v Dolini na lepo okrašenem prostoru za veselico do 2000 občinstva. Sprejem, veselica, telovadba, sploh vse se je zvršilo z največim vspehom in v najlepšem redu.
Dne 21, t. m. se je vršil prvi občni zbor „Kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico", katerega se je udeležilo 66 članov. Družba, katera šteje sedaj 182 članov, je priredila tekom svojega prvega leta štiri shode, ki so bili dobro obiskani. Obračala je svojo pozornost v prvi vrsti na vinorejo ter storila vinorejcem marsikaj dobrega v tej kratki dobi. Dohodkov je imela 215 gld., stroškov pa 128 gld. 72 kr., torej prebitka 86 gld. 28 kr. Občni zbor je sprejel prenarejena pravila in izvolil do-slejšni odbor s predsednikom g. Iv. Goriupom.
Goriško. Deželni zbor je zaključen. Nove volitve se bodo vršile meseca septembra.
Grof Fran Coronini se je vendar res uže odpovedal državnozborskemu mandatu. Italijani ne žalujejo po njem, ker ni bil ž njimi povsem v soglasju. Govori se, da se pokliče po odpovedi v gosposko zbornico in — na mesto Rinaldinija. Ali je kaj na tem, se kmalu razvidi. —
Oklic glede skupnega potovanja na narodopisno razstavo v Prago. V zlati materi Pragi v prekrasni legi ob bregovih srebrnopene Vltave razprostira se obširen
prostor, na katerem kipi bujno življenje in vrvenje. Z vseh stranij one plodovite pokrajine, katero je vzel v posest praoče Čeh in katera je kasneje združena bila pod sijajno krono sv. Vaclava, shajajo se tam zastopniki vseh stanov neutrudljivo delavnega in vztrajnega češkega naroda. Slikoviti narodni kroji menjavajo se ti pred očmi z bluzo tovarniškega delavca, z vse poezije prazno obleko malomeščana, z uniformami uradnikov in vojakov, s salonsko opravo plemstva in meščanstva in z bizarno obleko praških gizdalinov. Vse je tu praznične volje. In kako bi tudi ne! Vsaj velja obisk vse te množice narodopisni razstavi, katera pomeni šest mesecev praznika za ves češki narod, ki si jo je z lastnimi močmi priredil tako sijajno, da se zavisti vijo njega nasprotniki. Za češki narod je narodopisna razstava praznik; za obiskovalce drugih narodov, zlasti slovanskih pa je to šola, v kateri se morejo nazorno poučiti, koliko zamore iz lastne moči storiti narod, ki si je svest svoje veljave in moči, in ki z jekleno doslednostjo hiti za postavljenim si ciljem. Ako kdo, potrebujemo tacega pouka zlasti Slovenci, da se okrepimo v narodni in politični borbi. Nam bode torej obisk narodopisne razstave v Pragi velike koristi in želeti je le, da si jo ogleda mnogo Slovencev. V ta namen osnoval se je odbor, ki bode vodil skupni slovenski obisk narodopisne razstave češkoslovanske. Udeleženci skupnega potovanja v Prago odpeljejo se dne 1. septembra t. I. s poštnim vlakom, ki odhaja iz Trsta ob 9'55 dopoludne, ¡¿Ljubljane ob2-52 popoludne,iz Celja ob 5"23 popoludne. in iz Maribora ob 7*41 zvečer ter dospe na Dunaj ob 6'40zjutraj. Vožni troški iz Ljubljane v Prago in nazaj znašali bodo v 2. razredu 44 gld. 38 kr.; v 3. razredu pa 27 gld. 84 kr.
V Pragi preskrbela se bodo cena stanovanja tako, da bode — kdor se hoče voziti v tretjem razredu — lahko izhajal s 50 gld. Vsa pojasnila bode drage volje dajal odbor, za katerega naj se pošiljajo pisma jednemu iz podpisancev. Rojaki! Na veselo svidenje v zlati Pragi! — V Ljubljani, dne 17. julija 1895. — V imenu odbora: Ivan Hribar, predsednik; dr. Danilo Majaron, podpredsednik ; Anton Trstenjak, tajnik.
Kranjsko. Dne 24. t. m. se je sešel deželni zbor kranjski h kratkemu izvanrednemu posvetovanju skoro izključno le zaradi po potresu prizadete škode na Kranjskem. Dež. glavar Oton Detela je posebno naglašal zasluge dež. predsednika in kranjske hranilnice za časa potresa. Baron Hein je obljubil vladno podporo pri izvrševanju ukrepov dež. zbora. Izvolil se je odsek 12 članov, da pretrese katastrofne zadeve in predloži zbornici primerne nasvete. Bodoča seja je 26. t. m. in zadnja 27. t. m.
Vlani se je ustanovila po ukrepu občinskega zastopa dijaška kuhinja v Kranju. V njej je dobivalo 19 dijakov hrano o poludne in zvečer. Dohodkov je imela 1294 gld. 82 kr., stroškov pa 584 gld. 96 kr. Prebitek je torej znašal lepo svoto 709 gld. 86 kr.
Občinske volitve v Tržiču so se opetovano vršile v velikem neredu, ker je hotela oblastna manjšina premagati večino. Naposled je vendar zmagala večina, toda manjšina je preprečila z odsotnostjo izvolitev župana. Vsled tega je deželno predsedstvo po Dunajskem vzorcu postavilo vladnega koncipista Rih. Wenedicter-ja za začasno oskrbovanje občinskih opravil na občinske stroške. Lepe razmere!
Klerikalni izgredi po žalostnem vspehu v Starem Trgu se nadaljujejo. „Notranjski Sokol'- je napravil izlet v Cerknico, kateri se je obnesel v pogledu na udeležbo prav dobro, kajti udeležili so se ga tudi nekateri Ljubljanski Sokoli. Uže zabavo so pa hoteli motiti klerikalci, kar se jim pa ni dobro posrečilo. Toda napali in baje težko poškodovali so nekaternike na poti domov. Zaprli so cerkovnikovega sina. — To tolovajsko postopanje bodo gotovo zagovarjali naši latinizatorji kot „katoliško" odločno postopanje in zločince, kateri so bili in še bodo obsojeni radi tega, kot „mučenike za sveto stvar". Uboga vera!
Deželni dvorec naj bi se po predlogu deželnega odbora podrl in na njegovem mestu sezidal drug. Temelj naj bi obsezal 1700 m.2, stal bi pa dvorec po tem načrtu kakih 370.000 gld.
Vodstvo družbe sv. Cirila i Metoda je razposlalo sledeči poziv:
Slovenci! Solze nam stopajo v oči, ko gledamo v podrtine naše ljube prestolnice, bele Ljubljane. Pomagajte, Slovenci, Ljubljani in ljubljanski okolici, poginjajočima ob Velikonočnem potresu letošnjega leta. Kolikor le morete, pomagajte; posebno sedaj, ko ni še minula prva doba silne bede in silnih potreb. A po preteklih treh mesecih se polagoma veuder le že umirja zemlja pod nami — umiijate se torej Vi sami. Zato je zopet došel čas, da se v obilneji meri spominjate družbe sv. Cirila in Metoda, saj je tudi njo do živa pretresla Velikonočna narodna nesreča. Skrčiti hočemo sicer za enkrat svoje potrebe. Toda svojega narodnega poslanja pa nočemo skrčiti niti za trenutek. Pomnite, rojaki, da duševno ohranjamo tisti Vaš rod, kojemu prvostoluje za sedaj nesrečno slovensko sredotočje: naša Ljubljana. Zato pa požrtvovaje se in polno desnico darovaje ljubi Ljubljani
in nje mili nam okolici, delite ob enem vsaj svojo levico drobtinic družbi sv. Cirila in Metoda v pomoč.
Slovenci! posebno Vi izvankranjske Slovenke in Vi izvankranjski Slovenci — tega si bodite svesti vsak čas, da Kranjski potres naše vseslovenske družbe za stalno zrahljati ne sme.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, 20. julija 1895.
Prvomestnik:	Podpredsednik:
TomoZupan.	L. Svetec.
Zborovanje „Zveze slovenskih učiteljskih društev" se bode vršilo dne 4. in 5. septembra v Novem Mestu v prostorih „Narodnega doma". Na dnevnem redu je prvi dan seja upravnega odbora, odposlancev in raznih odsekov, pevska vaja in zvečer „Beseda". Drugi dan bode pa izlet na Grm, glavni zbor, skupni obed in prosta zabava.
v
Štajersko. Celjska gimnazija Nemcem ne da miru. Občine kujejo „proteste", namestništvo v Gradcu jih pa pridno razveljavlja in je celo zapretilo občinskim zastopom z razpustom, ako nadaljujejo z demonstracijo. Vendar kljubu vsemu vrišču se prvi gimn. razred odpre v jeseni, ker prostori so uže pripravljeni.
Plener, kateri se je osobno poslovil v Hetu od svojih volilcev, je rekel, da Nemci niso pripisovali Celju take važnosti iz prva. Iz tega se vidi, da so igrali le žalostno komedijo.
Gospodarska razstava za Spodnje Štajersko se bo vršila vsled ukrepa deželnega odbora meseca septembra. Ta razstava bo, kakor ona leta 1886, v Ptuju. Ona je velikega pomena za Štajersko in Slovence, kateri naj bi pokazali na njej svoj napredek v gospodarskem oziru.
b) ostali slovenski svet.
Delovanje državnega zbora, kojega zasedanje se je zaključilo 20. t. m., je predmet živahnega razpravljanja. Vsi listi se pečajo ž njim, a skozi vse članke se vleče kot rudeča nit Celjska gimnazija. Nemško-narodni časniki v zvezi z antisemitskimi se hudujejo na liberalno levico, katera je večinoma glasovala za proračun. Nemško-libe-ralni vodje se pa opravičujejo. Dr. Russ piše v „N. W. Tagblattu", da ako bi bila nemška levica glasovala proti proračunu, bi bila provzročila zbližanje Mladočehov in drugih Slovanov. Toda levici da je največ na tem, da ne podpira zbližanja slovanskih frakcij, katero se je pričelo zadnji čas. — Baron Chlumecky, kateri prevzame baje vodstvo nemške levice, je tudi opravičaval postopanje svoje stranke v Znojmu, pozival jo k slogi in jo tolažil, da brez Nemcev se itak ničesar ne more storiti v Avstriji.
Posvetovanju državnega zbora se je predložilo v prošlem zasedanju davčno predlogo, o kateri se je razpravljalo v 29 sejah, o tretjem proračunskem provizoriju jedno sejo, o civilno pravdnem redu 6 sej in o državni predlogi 20 sej. Konečno je zbornica razpravljala tudi o 30 zakonskih načrtih vštevši predloge o nezgodah. Stavilo se je v zbornici 92 predlogov, mej temi je bilo 61 nujnih. Na vlado se je stavilo 138 vprašanj, a odgovorila jih je 74. — To je delovanje drž. zbora v zadnjem dolgem zasedanju — v številkah.
Gospodska zbornica se je sešla 24. t. m., da se posvetuje in ukrepa sosebno o proračunu. Prvo zasedanje je trajalo jedva debele pol ure, ker ni bilo nikake debate. Drugo zasedanje je bilo 25. t, m., pri katerem je izjavil dr. Unger imenom ustavoverne stranke obžalovanje, da
se je postavila Celjska postavka v proračun, vendar ne predlaga, da bi se ista izbrisala iz proračuna, ker ga noče zavlačevati. Grof Meran se je pridružil imenom srednje stranke tej izjavi. Grof Falkenhayn je izjavil imenom desnice, da je Celjska gimnazija le pravična želja Slovencev, katera naj se izpolni. Potem se je sprejelo vse zakone, na kar je ministerski predsednik izjavil, da je državni zbor „odložen.
Češko. Dne 19. t. m. se je zgodila grozna nesreča v mestu Most (Brüx). Ob 10. uri zvečer so se nakrät začela pogrezati poslopja v novejšem delu mesta. Nekatera so skoro popolnoma zginila s površja, druga pa zelo razpokala ali se podrla. Pogreznilo se je 25 hiš popolnoma, 18 pa deloma, 39 hiš je nevarno razpokanih, železniški tir je pretrgan 50 metrov na dolgo, 2462 ljudij je brez strehe. Bazen jednega so si ljudje rešili življenje, a ne vse premoženje. Škoda znaša do dva milijona. Pričela se je takoj pomožna akcija za ponesrečence, a ta-mošnji zagrizeniv Nemci surovo odbijajo prošnje za podporo od strani Čehov. Vzrok nesreče so tamošnji premo-gokopi in tanki pesek, kateri se nahaja v zemeljskih plasteh. V ta pesek je prišla voda, ki je potem odtekala se v rove. Vsled tega je nastala praznota provzročila pogrezanje.
Uže dalj časa se govori in piše, da se odpravi izjemno stanje v Pragi. Sedaj se poroča, da je ministerstvo opustilo to misel, baje zato, ker Mladočehi nočejo odnehati od svoje opozicije. Vendar da se pa razveljavi izjemna naredba na cesarjev rojstni dan 18. avgusta. Koliko je na tem resnice, ni možno soditi.
Narodopisno razstavo v Pragi je posetilo do sedaj uže do 800.000 ljudij. — Bolgarski gosti, ki so prišli na razstavo, so bili povsod sijajno sprejeti.
Novi spomenik se postavi Janu Husu v Pragi na Vaclavskem trgu ali namesti, kakor je ukrenil odbor za Husov spomenik.
Češki narodni veleposestniki so ukrenili, da se ne udeleže volitve, katera se vrši 27. t. m. na mesto pokojnega grofa Vratislava. Svoj korak opravičujejo s tem, da se pogajanja s klubom konservativnih veleposestnikov niso dovršila.
Narodni shod ölovakov, Srbov in Bumunov se bode vendar-le vršil dne 10. avgusta v Budapešti. Na njem se bo razpravljalo o skupnem programu nemadjarskih na-rodnostij na Ogerskem. V začasni odbor sta voljena po dva Slovaka, Srba in Bumuna. Dal Bog da bi imel nameravani shod mnogo vspeha in koristi za zatirane narodnosti na Ogerskem!
Hrvatsko. Sredi oktobra pride cesar na Hrvatsko, ker se tačas odprö razni kulturni zavodi. Poročilo o po-setu Nj. V. dostavlja: „Banu, kateri je predložil prošnjo za poset z radovoljnim dovoljenjem ogerske vlade, je obečal tudi Banffy, da pozivu na-nj in ogersko vlado se z veseljem odzove." Ta vpliv ogerske vlade je pa naravnost neumeven, ker „nagodba" pravi v §. 44., da bode le hrvatski minister posrednik med Nj. V. in vlado kraljevine Dalmacije, Hrvatske in Slavonije, ter da on predlaga cesarju banovo prošnje.
Stranka prava izjavlja v svojem letošnjem poročilu, da bode podpirala avstrijsko gibanje proti duvalizmu. Doma se stranka ne bode z nikomer pogajala, torej tudi z „Ozoraši" ne, ker smatra svoj program nespremenljivim. V verskem oziru hoče biti strpna v najširšem zmislu. Predsednikom je izvoljen za vse življenje dr. Ante Starčevič, njegovim namestnikom pa Folnegovič.
Jugoslovanska akademija je poverila uredništvo „Zbornika za povjest književnosti hrvatske u novom vieku" svojemu pravemu članu dru. M. arepelu, vseučilišč, profesorju v Zagrebu, uredništvo „Folklorističkoga Zbornika" pa svojemu članu dopisniku Iv. Milčetiču, prof. na gimnaziji v Varaždinu. Prispevki naj se pošiljajo torej tema urednikoma.
Starinski misal. Ogerska muzejska biblijoteka je pridobila srbski misal, tiskan 1494. v Senju, z glagolj-skimi črkami na staroslovenskem, odnosno srbsko-sloven-skem jeziku. Doslej so poznali v cirilici le Obodski Oktoich od 1. 1493 ; sedaj se je ta popolnil z misalom od 1. 1494, ki ga niso poznali doslej.
Vhranjenje narodnega kroja je namen društvu, zasnovanemu v Inomostu. Vsako leto bode narodna slavnost, katere se udeleži narod v svojem kroju iz vse Tirolske. Društvo zbira vzorce narodnega kroja, čipek itd. Pri Slovencih pa kmalu ne bi imeli ničesar zbirati ne od možkih, ne od ženskih.
Bosna. Bazširja se vest, da je papež Lev XIII. imenoval sarajevskega nadškofa Stadlerja apostolskim pover-jezikom za zjedinjenje rimske in vstočne cerkve.
Namen, katerega ima s tem imenovanjem papež, ni naravnost nedosegljiv, a odvisno je mnogo — mnogo od imenovane osebe, sredstev in — postopanja latiniza-torjev z unijati. — Mesto Sarajevo šteje letos 37.713 civilnih prebivalcev in 3.460 vojakov. Mej temi je 17.074 (leta 1885. jih je bilo 15.787) mahomedanov, 10.473 (oz. 3.326) katoličanov, 5.855 (oz. 4.431) pravoslavnih in 3.994 (oz. 2.619) Zidov. Kakor se vidi, so se Židi, so-sebno pa katoličani ogromno pomnožili. —
Srbija. Sprejemši predlog o konverziji, se je zasedanje skupštine zaključilo. Pri razpravi je prof. Mijuš-kovič rekel, da s to konverzijo pride Srbija pod avstrijski vpliv. Ministerski predsednik Novakovič mu je odgovoril, da konverzija nima ničesar opraviti s politiko, vendar pa če hoče Busija naj le prevzame 40 milijonov novega posojila. Toda tudi kraljevski zastopniki so govorili proti konverziji. Tako dr. Jezdič, najznamenitejši srbski pravnik, označivši konverzijo gmotnim in politiškim bankerotom Srbije. Vendar se je predlog sprejel s 164 proti 54 glasovom.
Črna gora. „Hiac IljpHoropua" objavlja v svoji zadnji štev. poštno pogodbo, katera se je sklenila med Avstro-Ogersko in Črno goro.
Bolgarija. Bolgarski narod je izkazal zadnjo „čast" stambulovu z veliko demonstracijo. Posmrtne objave so marljivo lepili po oglih, a ljudstvo jih je trgalo in na njihovo mesto devalo oklice na narod, da naj pokaže še mrtvemu trinogu preziranje. K pogrebu so ga nesli mimo mesta, kjer je bil napaden. Tu so se vstavili in njegov prijatelj Petkov je začel govoriti: „To je mesto, na katerem so podkupljeni morilci____" Toda naprej ni mogel
krik prisotnega ljudstva mu tega ni pustil. Intervencija vojaštva in policije, krik in preplašenje konj, ki so vozili mrtvaški voz, so napravili velik nered, v katerem je bilo baje več ljudij lehko ranjenih, venci pa večinoma raztrgani, ker so jih venconoše pometali proč. Naposled se je vendar posrečilo napraviti mir, in sprevod se je tiho pomikal proti stolni cerkvi. Toda ko se je sprevod vračal iz cerkve proti pokopališču, nastal je zopet krik in mačja godba, dokler ni zopet policija napravila miru. Na grobeh Milarova, Georgijeva, Karagjuleva in Popova, žrtev Stam-bulova, se je pa med tem zbrala množica, ki je slavila črni petek Stambulova. — Židovski listi seveda še grozo-
viteje rišejo te dogodke in zabavljajo proti Slovanom, Bolgarom in celo Koburžanu, ker se boje porazumljenja Bolgarije z Busijo sedaj, ko je odpadla s Stambulom velika zapreka. — Napadalci Stambulova so sedaj občinstvu še neznani. Dolži se tega in onega, toda z zagotovostjo se ne ve za nikogar, ker to je tajnost preiskovalnega sodnika. Zatrjuje se pa, da je napadalec tajnik pokojnega majorja Panice, Bone Georgijev, in je uže naravnost priznal svoj čin. Tudi Nauma Tufekdžijeva so zaprli baje kot napadalca.
Ferdinand Kobnržki se je trozvezi, oziroma njenim glasilom zelo zameril. Sedaj ga dolže sokrivde pri napadu na Stambulova, nekateri ga pa celo pozivljejo, da naj se odpove, saj je trozvezna in židovska politika tako zgubila mnogo vpliva v Bolgariji, ko je knez odslovil Stambulova ; še veče zlo jej preti pa sedaj, ko Stambulova ni več in Bolgarija prosi Busijo odpuščanja. Strah ima velike oči, zato vidijo ti politiki v najnovejših dogodkih uže priznanje bolgarskih razmer legitimnimi od strani Rusije. Vsled te misli bi bili rajši, da bi se nesrečni Koburžan „odpovedal". A to usodo je Ferdinand zaslužil, pravi „Novoje Vreinja". Vendar pa, kje so izvedeli na Dunaju, da misli Rusija Ivoburžana priznati ? Bolgarska deputacija se je v Petrogradu prepričala samo o tem, da Busija ne smatra ni bolgarskega naroda, ni duhovščine odgovorne za žalostne bolgarske razmere. Tragiška smrt Stambulova ni položenja kar nič spremenila. Če prav bi ne bil Koburžan nič kriv dogodkov zadnjih let, vendar ti so v zvezi z njegovim imenom. Za spravo z Bolgarijo je treba kaj več, nego se misli na Dunaju. Kljubu temu je skrajna krivica, ako se Ferdinanda in njegove sedanje svetovalce dolži sokrivde pri Stambulovi smrti.
Antisemiti in nemški nacijoiialci se kljubu složnemu postopanju pri Celjskem vprašanju precej pisano gledajo. Posebno Schonererjance je dr. Lueger prav pošteno oštel na volilnem shodu v okraju Margarethen na Dunaju. Tu je izjavil, da si upa tudi brez Schiinererjancev dovesti antisemite do zmage. Pri tej priliki je pa omenil tudi Slovanov, rekši: „ Ako hočete, da bo Slovan držal z nami, ne smeste zmerjati njegove matere, kajti to pro-vzroči narodno sovraštvo. Kdor dela to na Dunaju, ta Dunaja ne pozna in ne ve, kako grozni usodi izroča svojo domovino. Čehi, kateri so se tu naselili, so naši dragi prijatelji in naj ostanejo pri nas. Mi jim gotovo nikdar ne storimo kaj žalega." — Čudni so ti krščanski socija-listi! Na Dunaju, kjer potrebujejo Slovanov, so jim „dragi prijatelji". Ko je pa treba glasovati za pravično, malenkostno zahtevo slovenskega naroda, pa uže niso več Slovani „pravičnim" kršč. socijalistom „dragi prijatelji".
Makedonija. Miroslav Hubmajer (Ljubljančan), ki pozna dobro balkanske razmere, piše v „Voss. Ztg.", da vstaja ne] pri nese sedaj nikakega vspeha. Srbi in Bolgari ne morejo nikdar skupno bojevati se s Ivucovlahi (mak. Bomuni, z večine zvani Čincari) in Grki; Albanci ne bodo nikdar bojevali se za jedno stvar s slovanskimi plemeni. Slovansko krščansko naseljenje bi se moglo boljega nadejati le tedaj, ko bi izgubili Albanci nezavisnost, katero imajo pod turško vlado.
Boj med ustaši in turško vojsko se večkrat ponavlja, pri katerem so navadno Turki tepeni. Ustaši so vojaški organizovani in oboroženi z Martinijevimi puškami. Iz Janine je sedaj na potu v Makedonijo jeden turški polk, ker ima Turčija v Makedoniji premalo vojakov. Ustašem so prišli na pomoč nekateri bolgarski častniki. Ti so izdali poziv na bolgarski narod, kateri se glasi med dru-
gim tako-le : „Bratje ! Boj se je vnel! Makedonija je povzdignila zastavo revolucije, zastavo svobode. Naši bratje gredo lačni, nagi, brez orožja pogumno v smrt, navdušeni po sveti ideji svobode. In mi, zvesti svoji častniški dolžnosti in obljubi, dati življenje in kri za svojo domovino, hitimo pomagat svojim bratom in maščevat se za nje. A vi, bratje, bodete gledali hladnokrvno ta boj ? Mislimo, da ne ! Z višine Pinin-Planine vam kličemo: „Svoboda ali smrt 1" Bratje, pojte z nami umret!"
Rusija. Bolgarska deputacija je ostavila 20. t. m. Petrograd. Na kolodvor so jo spremljali tudi v Petrogradu živeči Bolgari, od katerih se je poslovil metropolit Klement, rekši mej drugim to-le: „Sedaj sem razvidel, da sem storil nekaj izvanrednega, ko sem vzbujal v vas čuvstvo hvaležnosti proti naši osvoboditeljici — Busiji. Sedaj vidim, da se mi je posrečilo utrditi ljubezen Bolgarov proti ruskemu narodu, kateri je za nas prolival kri. Ako ljubite svojo domovino in želite, da bi bila mogočna, tedaj se učite od ruskih bratov. Zgodovina prošlosti Rusije je polna nesebične ljubavi proti Slovanom, Rusija je osvobodila mnoga slovanska plemena, razbila okove Bolgarov. A s čem so poplačali Bolgari svojemu osvoboditelju za kri, katero je prolil? Z nezvestobo in nehva-ležnostjo! Vendar pa, ko so stopili Bolgari na ruska tla, takoj jim je Rusija podala svojo bratsko roko. Pozabivši našo krivdo, pokazala se je Rusija velikodušno proti nam. Velik je oni narod, kateri tako dela, kakor Rusija sedaj". — Deputacija se je potem odpravila v Moskvo. Tu je posetila Aksakov grob in položila na-nj venec svežih cvetic.
O zbližanju Rusije in Abisinije živahno razpravljajo ruski listi. „Novosti" priporočajo skupno postopanje Francije in Rusije v Abisiniji, da se omeji angležki in italijanski vpliv v Rudečem morju. V to svrho naj se pomnoži mornarica v Sredozemskem morju. Francija pa naj bi Obok utrdila. Ko se Italijani izpodrinejo, bode imela Rusija prosto pot iz Odese v Vladivostok.
Iz Moskve pošiljajo v Abisinijo več cerkvenih priprav in zdravnik Dvorjašin organizuje prostovoljce iz usmiljenih sester in drugih, da bi šli v Abisinijo in osnovali tam rešilni zavod. Pobedonoscev je pozdravil abisin-sko deputacijo, rekši mej drugim: „Loči nas neizmerna daljava, toda združuje nas jedna vez: vera in ljubezen do cerkve. Pomagaj vam Bog, da shranite vero in nezavisnost svoje domovine na veke!"
-------^--
KNJIŽEVNOST,
Bele noči. Sentimentalen roman. Ruski spisal F. M. Dostojevskij, prevel J. J. Kogej. V Gorici 1895. Tiskala, izdala in založila „Goriška tiskarna" A. Gabršček. Cena 25 kr. — Prevedeni „roman" kaže v malem obsegu sliko večine spisov Dostojevskega. Kritika ga prišteva po času prvim njegovim spisom, ki se štejejo mej dobre. Prelagatelj se je držal originala vestno, tu pa tam še pretesno. Vendar se čita prevod prav gladko.
„Slovenski pravnik" št. 7. ima sledečo vsebino : 1. Dr. Vladimir Pappafava: O početku in zgodovini be-ležniške naprave (dalje). 2. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo §§. 887 in 951. 3. Književna poročila. 4. Bazne vesti. Pregled pravosodstva.
Knjižnica za mladež. Knjiga XXXII. „Ljubičice", Črtice za odraslu mladež. Napisao Dav. Trstenjak. Zagreb. 1895. Broš. 15 kr.
,Öesky Lid", čislo 5, obseza med drugim zanimivi spis prof. Jos. Klvane : „O „pentleni" nevést a družiček na Moravè" z mnogimi slikami, „O pravnich obyčejich lidu v krajine strakonické" Vâcl. Schwarza, „Divadelni hra lidovâ o sv. Janu Nepomuckém" Jos. Krâla, „Predhisto-rické nâlezy na Lounsku" (dalje) F. Kučere. V prilogi ima lepo sliko P. J. Šafafika.
„Naše doba", seš. 10, obseza razven obširnega pregleda znanosti, umetnosti, politiškega in socijalnega življenja : „¿enskâ otâzka a jeji slovanska spisovatelka", „Lidstvo v dobë pfedhistorické" in dr.
Aeronuc Maruše C ¡mate. Izšla je 182 knjiga tega letopisa kot drugi zvezek za to leto. Iz mnogovrstne vsebine naj omenimo izvrstni sestavek Milana Savica Xyiiop ii xyaopiicTe y KihiiaceBnocni cpncKofi", kjer razpravlja pisec o humoru v narodnih pesnih in pripovedkah.
CpncKa KpaJbeecita A/cade.uuja je izdala v 46. Taacy med drugim studijo dra. I. Uvijica „Ilehime ii no^euma xiiÄporpa^iija y iicToqiioj Cpônjii" in Gj. Stratimiroviča „O iipoiuaocTii ii HeiiMapcTBy BoKe KoiopcKe".
„EpaHKOBO kojio", tednik za zabavo, pouk in književnost, izhaja v Sr. Karlovcih in stane 5 gld. (za dijake 3 gld. 50 kr.) na leto. Urednik mu je Paja Markovič Adamov. V prvih dveh izšedših štev. ima mej drugim tole vsebino : JIjôpoBHiiKy, HiiKOJiaja I., povest Ha 3a6aBn, prevod Danilevskega romana IIoa;ap y Mockbii, JByôomip n. HeHaffiOBiih y npiiiaiia in dr.
Ottova Lacind knihovna narodni je završila s 26' seš. roman Charlesa Dickensa „Déd a vnuk". Seš. stoji 10 kr.
Ottova Lacind knihovna narodni. Izšli sta številki 28 in 29. V štev. 28 se končuje roman Ch. Dickensa „Ded a vnuk" ter pričenja in nadaljuje v štev. 29 izvirna povest Bohdana Kaminského „Nocturno". Kaminski je znan kot izvrsten pripovedalec, zato je zanimiva tudi napominana povest, vzeta iz Pažkega življenja, uže koj v začetku. Cena vsaki knjižici je 10 kr.
Der Gang der Germanisation in Ost-Holstein. Mit einer Übersichtskarte über die ehemaligen Slawendörfer. A. Gloy. Kiel, 1894.
C. H. Tepnucopeev (Cepziü Araea), izvestni ruski pisatelj, je umrl 25. junija v Petrogradu. Porodil se je 24. maja 1841. 1. v dvorjanskej družini Tambovske gu-bernije. Svoje življenje, katero je opisal v jednem iz svojih zadnjih proizvodov „iiotpeboaiehhhh tîhii" , je provel doma, na gimnaziji, na vseučilišču in v Petrogradu, kjer je sodeloval pri mnogih novinah, sosebno pri „Novem Vremeni". V zadnjem časniku je spisal več nego 600 zanimivih podlistkov. Važnejša njegova dela so : ^epc/mm ÄOJifl ; KpacHue tihih, ä^tctbo Fopsjioßa ; C.iifiirie ; OcKy-ÂÎHie ; JEejrras Kiinra — CKasame o hoblixt> KHariiHaxi n
CTapr,ix KHjmaxT,; YsopoiHaH necTpaji,i>; Bi pojCTBeHot cpe^t in druga. — Pokojnik je bil oženjen ter ostavil odrasle otroke in vdovo, katera je dobila sedaj 600 rub. letne pokojnine iz carjeve ustanove za učenjake, pisatelje in publiciste.
Pri upravništvu „Slovanskega Svet a" je na prodaj ;
Ru<ko pravopisanje za učeče se. Spisal Al. J. Eljsin, poslovenil dr. Jenko. Ponatis iz „Slov. Sveta". Str. 28. Cena 10 kr. Knjižica obseza fonetiški in raorfologiški del slovnice ter s pravili in z zgledi kaže, kakö je treba izgovarjati in deliti zloge in besede ter prav pisati po ruski. Priporočamo izborno sestavljeno delce ruskega učenjaka vsem, ki se uče ruskemu jeziku.
Das Parteiwesen der Slaven in Böhmen. Von einem oesterreichischen Patrioten. Str. 99 vel. 8. Znižana cena 55 kr. Ta znamenita knjižica državniškega mislitelja, katerega ime je ostalo doslej prikrito, je namenjena v prvi vrsti Cehoslovanom, razpravlja pa v glavnih potezah politiško zgodovino Poljakov, Malorusov, Hrvatov, Srbov in v obče vseh narodov Avstro-Ogerske in po kritičnem razsojevanju razvija Slovanom naše monarhije program in taktiko, ako se hočejo postaviti na trdna tla in vspešno boriti se po pravilni taktiki. Brošura je silno potrebna slovanski publicistiki, slovanskim raznim zastopnikom in voditeljem in vsem tem, ki si hočejo pridobiti jasnost iz prošlosti in sedanjosti sosebno slovanskih narodov Avstro-Ogerske. Naključje je bilo naneslo, da je bilo naše upravništvo pridobilo več iztisov te knjige, ki v politiških spisih nima vrste, in moremo še sedaj oddati nekolike izstisov.
„Slovanski Svet" imamo na prodaj od prvih let nekaj nepopolnih letnikov, od zadnjih 4 let pa popolne. Oddajomo jih brez razlike s poštnino vred po 2 gld. 50 nvfi. Mnogi, ki so začeli citati „SI. Svet" še le v novejši čas, priporočajo tu in tam uredništvu, naj bi razpravljalo različna vprašanja kulturnega programa slovanskega; mi jih moremo opozarjati na prve letnike, in tam dobijo gradiva dovolj za premišljevanja. Svečenike opozarjamo posebe, da so se prva leta razpravljala s strokovno kritiko razna cerkvena vprašanja, in jih more stalno zanimati n. pr. kritika o koledarju julijanskem in gregorijanskem ter v obče vprašanje o koledarju; nad vse važna je kritično-zgodovinska razprava o rimskem obredu katoliške cerkve. V tej razpravi so dobili učeni cerkveni zgodovinarji čisto novih snovij in dosledno novih dedukcij, katerih ni ovrgla doslej nobena nasprotna kritika. Zgodovina o rimskem obredu, kakor je priobčena v „SI. Svetu", more zanimati ves krščanski svet. To ni nobena fraza, ampak dejstvo, ki je priznavajo učeni cerkveni dostojanstveniki viših in nizih stopinj. V obča pa priporočamo prejšnje letnike slovenski inteligenciji, ki ni imela prilike, doslej citati „Slov. Svet".
Pri upravništvu „Slov. Sveta" je na prodaj : „ Maprum Kepuama. Hapojnhiii pa3CKa3i.nepeBo.nT, ct cnoBeHcicaro M. Xoc-THirea. il3janie acyp-Ha.ia „SI.Svet". Cip. 29. Ruska kritika je ta Hostnikov prevod Levstikovega „Martina Krpana" naruski jezikpriznala in pohvalila kot izboren. Knjižica stoji po 15 kr. iztis. Po 10 izstisov skupej po znižani ceni za gld. l-30. Priporočamo ta prevod sosebno srednješolcem.
Jak. Štrukelj,;
Trst, ul. Gaserma br. 16, I
ula~zPiazzaCaserma, \
(naproti velikoj kasarni). 6—12j
Prodaje po neizmjerno nizkim [ cienam svakovrstne englezke bicy- l kle. Zastupstvo dvokolica„Adler" cža i „Viktorija". Ove dvokolice su svietskoga glasa; jamči se za svako kolo godinu člana; nauka bezplatna. Pošilja se u pokrajine i primaju se popravci.
„SLOVANSKI SVET" izhaja vsako soboto -na 8 straneh, slučajno s prilogami. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, četrt leta gld. 1.25. — Za učitelje, uclteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četrt leta 1 gld. — Posamične številke pri upravništvu po 8 kr. - Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna
pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu (ulica Molin grande, št. 2).