153. številka.
IzdanJ« za* torek 22. decembra 1896
(▼ Trstu, t torek zjmtraj dit 22 decembra 18»«.)
TVčaj XXI.
„EDINOST« likaj« po trikrat na tadoa t leatlk la-daniih ob torkih, ć«t*tklh la Robotuh. Zjntranje lidaajo i«.
hoj* ob fi. tri zjutraj, roiirit p* ob 7. ari vučar. — Obojuo iidanj* stan*: »a JfidanMonn« . f. i._	Avetrll« f. 1.5»
»a trt ■«.« . . . 3.- , , .4,* ta Utk , . , 8.-	! * t.—
«a vb« let« . . . 12.— , , .1» — Naračaino J« plačevat? naprej it iiriiki braz priložene narooniaa aa upravi m ozira.
Po*9.«iire iteriik* dobivaj o t pio-daj al niča h tobaka v Iratu po S dt*. iavan Trata po 4 a?č.
GI
Oflaai a« rainno po tarif« t patit«; ta aaaloT« 1 dobellari trkam i an plačajo proetor, kolikor okaega navodnik vrati«. PoaUaa. eamrtniae i u javno zahvale, do« aaali Oflaai itd. ao Tionnajo po pogodbi
▼ai dopini naj 10 pošiljajo urodniStv« alioo Coaormii it. 18. Tnako pipmo atnri biti frankovano, ker uefronkovnn* to nt
aprejoaiaje. Rokopisi te ru vračajo.
Narafaioo, roklamatije in o«ia»e »prejem* upr avniitfo ulic* Molim* pi«> •ele hit. S, II. nadat. Naročnino ia »glase jo plačevati loco Trst. Odprt,- i-«Klf»ras «411« ao proato poštnine.
ko.
«<M««aM Jm mm".
Javni shod
polit, društva .Edinost" dne 13. decembra 1896. na Greti.
(Zrršotok.)
Predsednik M a n d i ć : Ozirom ua pritožbe, iaražene po gg. dru. Pretnerju iu Goduiku in ti-ĆoČe se cerkvenih odnošajev naših in Se posebno poskusov nasprotne stranke, da bi se tudi cerkev zlorabljala za poitalijančevalne namene, želim predlagati resolucijo. Znano vam je, đa imajo patronat nad cerkvami v naši okolici deloma vlada, deloma škofija, deloma magistrat. To je velikega pomena, kdo ima patronat, kajti s tem je zvezano imenovanje župnikov. Najlepši izgled imamo v Rojanu. Moja resolucija teži za tem, da se pozove c. kr. vlada, naj si obdrži to pravico, kjer jo s e i ni a. Prosim, da pritrdite tej resoluciji, kati va.ua je za nas tudi v narodnem pogled«. Važnost učitcIjstVR in duhovščine za duh, ki naj veje v ljudstvu, vedo ceniti na« nasprotniki. Neki viši magistratu! uradnik je rekel kar naravnost: ,Ko bo demo imeli učitelje in duhov n i k e v a r o j i h rokah, potem bode o k o-1 i c a naš a". Tem bolj je nam dolžnost, častiti zborovalei, napeti v«e sile, da se to ne zgodi.
(Pohvala in ploskanje.) Predlagam torej nastopno resolucijo:
Vlada se poživlja, da ne izroči mestnemu magistratu patronata nad ouimi cerkvami, kjer ga sedaj uživa ona sama.
Resolucija se je sprejela soglasno.
Dr. R y b a f : Danes smo slišali tu iz ust voljilcev raznih pritožeb v narodnem in gospodarskem pogledu Iz ust zborovalca Šverce smo čuli obupni vsklik barkovlianskih ribičev, katerim se odreka trdovratno, česar potrebujejo neizogibno za izvrševanje svoje obrti. Iz ust zborovalca Godnika smo čuli, da imajo za nad 3000 duš barkovljan-skih cerkvico, sezidano in proračunjeno za fiOO duš. To je vendar kričeč nedostatek in greh proti dušnim potrebam našega ljudstva. Ali vse zastonj. Barkovljani prosijo in prosijo že leta in leta, toda cerkve ne morejo dobiti. Magistrat se dela gluhega na obe ušesi in se ne zmeni za to. da ravno Barkovlje razmerno jako veliko prispevajo v ob-
P O D L I S T E K
19
, činsko blagajno. Stavim pa svojo glavo da bi magistrat hitro slišal na obe ušesi, ako bi Barkovljani prosili italijanskega otroškega vrtca. (Veselost. Klici: Gotovo!)
Okolico nam uničujeti titnauš in peronospora, a magistrat ne stori skoro ničesar, da bi odvrnil katastrofo, pretečo naflemn vinarstvu Vsa prepušča le posestnikom samim, naj si pemagajo kakor morejo. Toda v okelici imamo še jedno bolezen, ki je Se hujša nego trtna uš in peronospora, in tudi proti tej bolezni se ne stori prav čisto nič. Ta bolezen je italijanska nestrpnost in okuženi poli-tiški vzduh. Kavno te dni smo čuli, kako so mo-rali kaznovati dijake na komunalnem gimnaziju, ker se ne hote učiti avstrijske geografije. V takem duhu se vzgaja tržaška mladina. Zanima se. kaj se godi v Italiji in v Afriki, ali o svoji lastni do-movini ničesar noče vedeti! (Lepe razmere 1 Žalostno !) Na nekem drugem zavodu se je zgodilo tudi te dni še nekaj veliko hujšega, toda o tem nočem govoriti. Oni dogodek je res tako žalosten, da ne kaže govoriti o njem na tem mestu. Morda bode govora o tem kje drugje. Ali ta dogodek nam kaže. kakov duh vlada na naših komunalnih šolah. In taisti duh širi potem mladina v širše
kroge prebivalstva. Tn i« tiot*	i.-.*......—
omenjal popred in proti kateri se nič ne stori.
Tem duhom napolnjeui so tudi nekateri mestni svetovalci. Ti-le so proti naši veri, proti naši narodnosti, proti naši državi. Kako prijazni iu udani so naši veri, so pokazati nedavno, povodom procesije Matere Božje. (Tako je ! Škandal!) Iu kako lojalno so do vladajoče hiše, so pa pokazali se svojim postopanjem o predlogu posl. in svetovalca D o 11 e n z a, da bi se ulica „Corso* prememila v .Corso Francesco Giuseppe", to pa v proslavo ju r bileja cesarjevega. Tega si seveda niso upali, da j bi govorili proti temu predlogu ali ga celo odklonili; ali pomagali so si drugače: izročili so Dolenčev predlog v »študij" (Smnh.), kakor da bi trebalo Bog ve kakega studiranja za premembo imena jedne ulice. (Ponovna veselost.) In taki ljudje očitajo nam Slovencem, da smo proti dinastiji! Ali si je možno misliti hujše drznosti?!
Krivoseška gostilua.
Srbski spisil G j ur o Jakeić; preloi.il A. B.
„Nočno zagrinjalo skriva najino namero", je velel pop. Sedaj nama pomagaj Bog ali pa vrag".
„Bog pa5 ne', je odvrnil sodnik votlo ter se prekrižal. O gotovih trenotkih strepeče tudi naj-trdovratnejši grešnik!
To noč so .%e odrivali po nebu viharni oblaki kakor velikanska črna polja; viharje rjul; v n.iegit lomast je grozno grmelo in nevihta seje vidno bližala Sedaj pa sedaj je že kak blisk švignil doli in s svojim bliščečim plamenom razsvetlil belo krivoseško cerkvico, ki je samotna in priprosta, brez zvonika stala na pokopališču. Železen križ, pred njim majhna, lesena uta za zvonove, to je bilo vse.
Med cerkvijo in »tajnim mestom" je stal velik lesen križ, poleg njega stara cipresa, katere vejevje se j« <i;,ieč širilo na široko iu visoko. Na križu se je gugal še čeden bel robec in venec sveže natrganih cvetic. Pod tem križem so počivale kosti Rakovega očeta, in na grobu je sedaj stal Raka. Na tem mestu je Raka navadno čakal
drage. Nadejal se je, da jo b'»de tudi to noč videl tukaj. Tu se mu je zdelo najbolj varno. Saj je vendar prst, ki ;e krila knsti pokojnikove, morala tudi njemu biti naklonjena! Nekako zvest zaveznik zveste ljubezni njegove 1
Perje je zašumelo nad grobom in on je menil, da prihaja. Blisk je švignil iz neba in on je ugledal daleč tam zadej bel robec. Zdelo se mu je, da mu miga. Siluo mu je bilo srce. „Ona je... Ona mora biti 1"
In v njene prsi hoče vse izliti, kar je njegovo srce, prepolno bolesti, čutilo v tej strašni noči. Povedati jej hoče, da je osamljen na tem svetu, da nima nikogar, na katerega bi bil uave-zan z vsem sicem, razven njo samo, in da mu je ona ves svet 1
A ni je bilo 1 Čedalje bolj je bilo temno, vihar je postajal čedalje bolj grozen, bliski so švigali skozi oblake, grom je stresal zrak. Cerkvena okna so ropotala. Veter, ki je vlekel čedalje sil-neje, je sedaj odtrgal robec z nagrobnega križa Rakovega očeta. Lete se je dotaknil Rakovega obraza. Zganil se je. Zdelo se mu je, kakor da ga je oplazila mrzla roka očetova. Ko se je zavedel nekoliko, je prisluškaval z nova. Sedaj je
Ti ljudje ne zamujajo nobene prilike, da ne bi nam kazali svojega zaničevanja. Zakaj ? Samo zato, ker smo — Slovenci! Dozdaj smo molče prenašali vsa zaničevanja, trpeli smo in molčali Ali kaj smo imeli od tega ? To, da so nas z a n i č e-vali še b o J j I Iu tako se je vedno slabšal naš položaj.
Ali naj bi že bilo, ako bi žalili le posamičnike. To boli dotičnika in drugi se navadno ne brigajo za to. Ali oni žalijo tudi naše zastopnike, in tako žaljenje je naperjeno proti vsem I Tako je zadelo nas vseh razžaljenje, ki se je dogodilo bivšemu poslancu Goriupu! (Živio Goriup 1) In zakaj ae jo zgodilo to? Le zato, ker ie nekaj resnice povedal prav tistemu gospodu, ki je stavil predlog, da se Dolenčev predlog radi krščen j a ulic^ Corso izroči še 1« — v studiranje 1 (Lep gospod to!) Ker je torej gosp. Goriup nekoliko potipa! tistega gospoda, dobil je ukor in so ga nekako prisilili nionllno, da je položil svoj mandat. S tem so razgalili vo-lilce in vso okolico. (Tako je!) Predlagam torej nastopno resolucijo:
„Javni shod četrtega okraja ua tireti protestuje odločno zoper postopanje' večine mestnega zbora proti bivšemu poslancu, gosp. Ivauu Goiiupu . ^ ^ j„ M.1U njiiujLi.i s u j; i n « ii d, ua kar je sledilo dlje časa trajajoče ploskanje, spremljano po živio-klicih.
Predsednik Mandič: Za besedo seje oglasil bivši posl. Ivan Gori upi (Ko je predsednik izgovoril ime Goriupovo, zaorili so živio-klici po dvorani. Bila je to prav prisrčna ovac'ja) I v a n Gori u p je rekel: Dolžan sem, da spregovorim par bnsed do vas. Zahvaliti se moram, da ste se niH spomnili toliko častno. Vem, da ne velja to moji osebi, ampak naši stvari. (Burno pritrjevanje.) Saj tudi res niso žalili mene, Goriupa, ampak žalili so vašega zastopnika. (Tako je!) Stvar je znana in ne treba, da govorim o njej obširno Le na kratko omenjani, da sem v svoj*m poročilu omenil nekega gospoda, ki je najhuji naš nasprotnik in ki je nezaslišano žalil nas iu naše prednike! Iu kaj sem rekel P Da je — Žid I Saj je res bil žid, danes menda ni nič! Ali ta slučaj nam kaže,
bilo res čuti korake, a to ni bila ona. BJisk je razsvetlil dve postavi, ki sta se bližali ceikvi kakor d1, a strahova. Vkljub slepeči svetlobi ju ui mogel spoznati. Videla sta se mu kakor velikana, katerih ogromni senci ste padali daleč čez pokopališče.
Kdo sta bila ta dva nočna potnika ? In kaj sla imela opraviti pri cerkvi o tej uri ? Na vso moč je vlekel na uho. Koraki so se očitno bližali cerkvi. Sedaj je tudi nekaj zarožljalo kakor ključ v cerkvenih vratih. Slišati je bilo, kakor bi se bila vrata zavrtela v tečajih ter se potem ravno tako zaprla. Drugega ni bilo slišali. Koraki so utihnili. Le blisk in grom sta še stresala zrak. Treuotek pozneje so se razsvetila okna — v cerkvi je gorela luč.
Kaj je bilo to ? !
Raka se je po prstih, brez šuma, splazil do cerkvenih vrat, se pripognil ter poslušal. Zdelo se uuu je, kakor bi kdo žagal desko, a pravega šuma ni mogel slišati. Sedaj je pogledal skozi luknjico v ključavnici. Iu zdelo se mu je, kakor bi mu bila kri zastala po žilah ; obraz mu je postal smrtno-bled; oko je obruil proč, še jedenkrat pogledal notri in se prepričal, da ne sanja. (Pride še.)
koliko upliva in moči ima pri iias židovstvo. Jaz sem n. pr., kakor miren človek, še precej priljubljen tudi med nasprotniki. Ali ko je ilo radi besede „žid*, zagnali so se tudi v mene z vso silo. Tu v Trstu žališ lahko vero, žališ lahko različne narodnosti, žaliti smeš oblasti in dostojanstvenik?, le žida se ne smeš d o t a k n i t i 1 Ako bi bil jaz napal Italijane, ne bi bilo toliko zamere ; ali ker sem omenil Žida, navutal je hrup, kakor da se bliža konec sveta. (Smeh..) Ker je šlo za žida, niti preiskovati niso hoteli o mojem .zločinstvu", ampak kar zagrmeli so in — se blamirali. (Pritrjevanje) — Hvala vam torej še enkrat na skazani mi naklonjenosti 1 (Živio-klici!)
Predsednik M a n d i ć : Predragi okoličani! iS tem smo rešili današnji dnevni red. Kakor sem vas z veseljem pozdravil popred, tako prisrčno se vam zahvaljujem sedaj. Vaša zasluga je, da se je današnji shod vršil toli Častno. Tako navdušeno in s«glasno vsprejete resolucije ne ostanejo brez utiša na slavno vlado in meni se zdi, da imponi-rajo že tudi slavnemu magistratu. Pritožeb smo čuli danes mnogo o naših razmerah, hvale pa — nobene. Te razmere so posledica dejstvu, da smo bili dosedaj prepohlevni, preponižni, da smo v strahu ubogali vsakemu beraču. Žalostno je tudi, da nismo znali biti jedini. Ako bi bila vsa okolica sklenjena v trden železen obro8, pritiskal bi isti, da bi rebra pokala italijanskemu radikalizmu. (Veselost. Dobro! Dobro !) Ako bi se vsi okoličani zavedali svoje cene in svojs važnosti, uikdo ne bi smel v okolico z namenom, da bi žalil našo narodnost. Ko bodemo zavedni, boderao tudi močni, a močne spo- ! štuje svet. (Živo pritrjevanje.) Združimo se torej, zjediuimo se, da postanemo — močni 1
Danes smo čuli med drugim, da nam očitajo brezvestne duše, da nismo zvesti državljani. I Mi Slovenci smo že nebrojnokrati s krvjo! dokazali svojo udanost. O naši zvestobi pričajo ' junaška dejanja na bojišči. Ljubezen do domovine ' in do vladarja je zapisana globoko v naša srca in j le odmev iz našega srca je, ako vskliknemo: j Živio naš vladar Fran Josip I. !
S tem je zaključen današnji shod. (Med vi- j harnimi živio-klici jeli so se razhajati zborovalci.) |
Političke veati.
V TRSTU, dne 21. decembra 189«.
Državni zbor. Zbornica poslancev je mi-nole sobote odobrila izvolitve poslancev Wohanka, Erb, Larish in Frachtenberg. Vsprejela je naslov „sol" in vladno predlogo za oddajanje soli za i živino po nižji ceni. Posl. Kaiser je interpeloval i radi trgovine na drobno z žganimi pijačami. Posl. S t e i n e r je izročil nujen predlog proti trgovini I na termine s poljedelskimi produkti. Predsednik je j zaključil sejo izrekši poslancem svoje čestitke za Božič in novo leto. Prihodnja seja bode dne 4. ' jauuvarja 1897. Al i nole sobote je minister za po- i Ijedelstvo odgovoril na interpelacijo posl. Heimanna in Laginje radi varstva produkciji vina pred produkcijo umetnega vina. Minister je rekel, da pomoč mora priti toliko od zakona proti umetnemu vinu, kolikor tudi od zakona o živilih, kateri poslednji zakon je že potrjen od cesarja.
Zoper Crispija. Milanskemu „Secolo" javljajo od dobro poučene strani, da namernje neki j vitez reda Auminzia e vprašati velikega mojstra I tega reda, to je : kralja, da-li sme ta red nositi ! mož, ki je bil na podlagi dokazov, katerih ni ovr- : gel nihče, obdolžen hudodelstva ? To vprašanje se j tiče namreč Crispjja. On bode moral torej sodnij- j skim potom dokazati, da so neosnovane vse ob- j dolžitve, naperjene proti njemu, ako pa tega ne j stori, izključijo ga iz reda Annunziata.
Različne vesti.
Shodi po okolici. Predvčerajnjem smo bili zopet v II, okraju, v onem okraju, katerega zastopa — ali nikar ne vprašajte nas: kako?!
—	gospod P o 1 d o M a u r o n e r I In bili smo na jako kritičnih tleh: bili smo „pri lovcu". — Nekako čudno se nam je zdelo in v nekakem dvomu smo zrli okolo sebe, po lepem številu domačinov
—	do 250 jih je bilo —, ki so stali tu rama ob rami, pazno in vidnim zanimanjem sledeči izva janjem govornikov, — — mirno, trezno, nikjer n ti znamenja kakoga nasprotstva. Ozirali smo se okolo sebe zvedavo: ali smo „pri lovcu* ali nismo?
Kje so fanatični agitatorji iz prejšnjih let, oni agitatorji, ki so nam še ob volitvah pred tremi leti, sovražno sledili korak za korakom, hišo za hišo .... da se skoro oddahniti nismo mogli. Agitatorjev ni bilo predvčeranjem na našem shodu, bilo je pa mnogo mož, ki so o zadnjih volitvah glasovali za gosp. Mauronerja. A ravno ti so se nam omilili najbolj. Kar dobro je dčla človekn tista iskrenost, s katero so pripoznavali svojo prejšnjo zmoto! Tako odkrito in lojalno pri poznavanje storjene zmote je najbolji dokaz — poštenja !
Razprave na shodu „pri lovca" so bile živahne in domačini so se oglašali zaporedoma: vsakdo je hotel podati še en dokaz, kako je »skrbel" za svoje volilce — gospod Poldo Mauroner. Sodba, ali prav za prav obsodba, je bila — soglasna! Vse resolucije so bile vsprejete soglasno in brez prigovora!
Po sbodn smo ostali skupaj pri Saši vina in v prijetni zabavi, za katero je skrbelo nekaj pevcev „Slovanskega pevskega društva" in —domač zbor pevcev. To nas je iznenadilo! V okraju, katerega smo smatrali skoro izgubljenim, goje četica vrlih mladeničev umetno slovansko pesem! Sami so rekli: „nikogar nimamo, ki bi nas poučeval, samouki smo, ne zamerite nam t* Zameriti ? Hvaliti, hvaliti, in tudi na tem mestu moramo pohvaliti vrle mladeuiče, ki so nam mi-nole nedelje klicali v lepi pesmi, da narodna slovanska iskra še ni izumrla v II. okraju! Ta iskra — dovolite nam to sladko nado ! — vsplapola zopet v plamen, kakor hitro se nam posreči odstraniti žnje — popel, ki jo mori in duši.
Napivalo se je seveda tudi. Radostno presenečeni smo bili — in ravno to smatramo kakor posebno „srečno" znamenje — da nam je uprav „k lovcu" došel pozdrav od akademiške mladine dunajske. V imenu akademikov je namreč napil gosp. tehnik Šega, zatrjevaje nam opetovano, da so vse simpatije visokošolcev slovenskih na strani tržaških Slovencev ter da mladina napeto pozornostjo sledi sedanjemu gibanju na tržaškem ozemlji. Zajedno je govornik rekel par jako trpkih o gospo li na Kranjskem. Ta za-
m>toifiin "inu ■»b|>»tijoli inWiono Uvulafnnaljrt V imonil
Tržafianov in okoličanov je odgovoril gospod dr. Gre gori n. Govornik je zatrdil, da lepšega zadoščenja se nismo mogli nadejati, nego je izjava, da mladina, naša nada, naša bodočnost, stoji na naši strani, da sočutstvuje z nami toliko v naši b o r b i proti d r u g o r o d n i m nasprotnikom, k o I i k k o r t u d i gledana navskrižje, v katero smo zašli z brati na Kranjskem. Kjer je mladina, tam je bodočnost — in ker je mladina na naši strani, mora biti tudi zmaga na naši strani !
Obema govornikoma je viharno ploskala vsa zbrana družba. Domačim pevcem je napil g. prof. Mandid toplimi in spodbujevalnimi besedami. Po vsem vedenju domačinov se je videlo, kako so
postajala srca topleja in topleja........in ko
so Tržačani ostavljali dvorano, priredili so jim domačini prisrčno ovacijo.
Shod „pri lovcu" ni bil med prvimi gledć ua število udeležencev, kar pa je naravno v.sled krajevnih razmer in vsled dejstva, da je bil to že tretji shod v tem okraju; ali veseli smo bili tega shoda, ker nam je donesel nepričakovan moralen vspeh
Ptihodnji shod bode dne 1. jauuvarja p. I. v Roja n u.
„Ich melde gehorsamst dass ich nichts za melden habe*. Predvčerajujem snio čitali v vseh nasprotnih listih, liberalnih in konservativnih, nastopni kotuunikč :
„V poslednji seji mestne delegacije je sporočil svetovalec dr. Venezian o sklepu pododbora, ; kateremu je bilo proučiti o tem, da li in kakšne korake naj stori občina v očigled agitaciji, pojavljajoči ne po okolici za osnutje lastnega okrajnega glavarstva. Pododbor je sprevidel, da ni niti i potrebno, niti umestno storiti kakoršnih sibodi kora-! kov, kajti agitaciji nedostaje vsakega temelja pravice j in ozbiljnosti ker ni dovoljeno odcepljenje okolice, j ne da bi se spremenil statut, torej, ako v to ne | privoli deželni zbor"
Ko smo prečitali ta koinuuikč, spomnili smo se onega vojaka, ki je javil gospodu stotniku, „da
nima ničesar javiti* ! — Gospođa so sesešli torej jedino v ta namen, da so sklenili, da nimajo ničesar skleniti. — Tudi to je na vsa zadnje zadnje „sklep", in eeI6 najpametneji, ki so ga mogli storiti. Pametnega itak ne bi mogli storiti ničesar preti naši akciji, le po blamažo p« tudi naši mestni gospodi ne kaže hod ti. — Le tega ne umejemo, zakaj si Italijani toliko razbijajo — naše glave. Čemu tolika skrb, dali ima kaj nade naša akcija, ali je nima ?! Pustite nam to skrb in ne razburjajte se brez potrebe l Pustite, naj se okoličani pobotajo — z vlado, ali je možno ali ni možno, da se za okolico osnuje okrajno glavarstvo!
Vidite, svet se vam le smeje, ako mu javljate resnim obrazom, daste sklenili, da nimate ničesar skleniti. NaS slovenski kmet bi vam rekel, da mlatite prazno slamo!
»Volilni utoki v slovenskem jeziku*. Posamičnega človeka uči skuinja, našemu „liberalnemu" magistratu pa vse skušnje ne pomagajo ničesar. Kljubu vsem mor&lnim zaušnicam, ki jih laška „liberalna" gospdda dobiva poslednji čas, kljubu vsem naredbam in ukazom viših oblastnij, ostala je naša laška gospoda trmasta, ter rije v svoji strastni zaslepljenosti z glavo skozi zid. Najnovejši pojav ' take trme kaže se pri naših „liberalnih" pred-stavljavcih 20 stoletij „latinske* kulture v rešitvi slovenskih utokov gledš nedostatkov v volilnih listinah. Kako hočejo gospoda v tej stvari „z glavo skozi zid", to nam pripoveduje magistratovo trobilo, neslavni židovski „Piccolo". Evo kako: „Kakor je znano, bilo je med utoki proti sestavi prvotnih volilnih listin tudi 341 takih, ki so jih predložili trije slovenski odvetniki, znani zbok žive agitacije, ki jo vzbujajo po okolici, in ki so bili sestavljeni v slovenskem jeziku.
Ker pa je uradni jezik magistrata italijanski, se magistrat s temi utoki ni bavil, in to v smisla sklepov sveta in z ozirom na stoletne tradicije občine. O tem ravnanju so se obvestili omenjeni trije reklamantje, ki so se pritožili namestnistvu. In včeraj (19.) je dobil gosp. župan od namestništva . dekret, s katerim se poživlja mestni magistrat, da takoj pregleda iu razpravlja onih 841 slovenskih utokov, z opomnjo, da ukrene namestuištvo.to, kar se mu Dode vi delu umoatno, ako magistrat ne izvrši te naredbe.
Kakor se vidi, se vprašanje ne kaže v novi obliki. Tu grč za nov naskok, ki ga skušajo slovenski agitatorji na utrdbo italijanstva naše pokrajine. Do danes je municipij mogel odbijati na-skakovalce, kajti moči mu je dajala pravica, ki izvira iz stoletij zgodovine, iz tradicij in običajev, katerih ne odpravi ali ne spremeni jeden dekret.
Ako bi hoteli polemizovati o tem vprašanju, ki je bilo že rešeno vsem onim, ki poznajo zgodovino naše dežele, bilo bi kakor da bi hoteli ulamljati odprta vrata. Omejamo se zatorej nato, da izrazimo svoje osvedočenje, da odgovori občina sitnemu iu drznemu sovražniku tudi to pot s tem, da vporabi vsa sredstva, ki so jej na razpolago, da reši svoje zgodovinsko pravo in da se spoštujejo nje nedotakljive prerogative".
Mi pa dodajemo tej epistoli „Piccolovi" : kdor doživi, ta bode videl, kako se pouči tudi tržaška občina, da tudi ona ne sme radi minolosti prezirati sedanjih z a k o n o v !
O sedanjem gibanju po tržaški okolici piše „Slov. svet" :
„Poleg koroških Slovencev so v cislitavski polovini cesarstva Tržaški Slovenci sedaj v najveći opasnosti, da jim izginejo stara tla in narodnost. Opasnost grozi sosebno doslej se vedno slovenski okolici, katero boče politiška nadsila mestnega italijanstva z vsemi sredstvi uničiti ter tako Trst neposredno po suhem združiti z furlanskim življem, ki pričenja proti zapadu ne daleč od Trsta. Ir rede u ta preži po tem, da bi poleg Tržaške iuke s prebivalstvom v Trstu mogla rekla-movati za Italiji* tudi suho zemljo nkolo Trsta, in zato deluje na poitalijaučenje okolice fje do mejnikov tako zvane Furlanije ali Lahov. Neugodno položenje slovenske okolice nasproti mestnemu gospodstvu Italijanov v Trstu je oslabilo tržaške okoličane materijalno in jih slabi s tujčevaujem v šoli in cerkvi tudi duševno, tako da se sami ae morejo braniti povoljno ne z gmotnimi siedstvi, ne z duševno zavestjo in moralno močjo. Ce kje, po-
trebuje slovenski element gmotne, duševne in nravstvene podpore v Trstu in na prvem mestu v njegovi okolici.
Neposredno gmotno tržaški rodoljubi ne morejo narodu pomagati, ker so prešibki za primerno pomoč. Delujejo torej duševno in moralno, kolikor morejo. Poslednji čas so zasnovali poseben načrt, in da bi dosegli svoj cilj, oživljajo narodovo zavest, da bi premagal vsakatera mamljenja od ital. strani in soglasno zahteval to, kar mu je najnujnejše. Tržaško politiško društvo .Edinost" prireja sedaj od nedeije do nedelje po rasnih krajih okolice shode, na katerih poučujejo rodoljubi prebivalstvo, in to, kakor vidno, si odpira oči in sprejemlje jednoglasno primerne resolucije.
V kako hudih kleščah je slovenska okolica, je razvidno iz tega, da ima trž. magistrat važen del politiške ob asti v svojih rokah v takozvanem prenesenem področju. Magistrat vsled te oblasti je pošiljal tudi sedaj, ob Bhodih slov. pol. društva „Edinost", svoje zastopnike kot komisarje, in jeden teh je dosledno govoril izključno italijanski na shodih in zahteval zajedno od društvenega pred-sedništva, naj ono posluje iu občuje žnjim jedino na ital. jeziku. Ko pa se je predsedništvo zavedalo svojega ustavnega in specijalno tudi dež. narodnega prava, je isti komisar samooblastno zgolj iz tega vzroka razpustil nekaj takih shodov. Šele vsled pritožeb in interpelacije v osrednjem parlamentu, je odvzela dež. vlada magistratu oblast pošiljati svoje komisarje na slovenske shode v okolici, in odtlej prihajajo na ta zborovanja nepo-sreduo vladni poverjeniki.
Resolucije 41a, katere preprosti narod soglasno sprejema na obilo obiskovauih, lepo vršečih se shodih, so n. pr. naslednjega sodržanja*.
(Tu navaja »Slov, svet" tri resolucije, o katerih se razpravlja o naših shodih).
„S 1 o v e 11 s k i 1 i s t" pa piše pod naslovom
„Uzorno delovanje tržaških Slovencev":
„Mala četa vrlih slovenskih mož v iredeutov-skem Trstu ra/^ila je zadnji čas teli živo delovanje, da je obrnila nase pozornost vsega slovenskega naroda ter si vsled svojega mirnega, toda odločnega in složnega postopanja pridobila vsestranskih simpatij. V tej četi so poleg drugih rodoljubov dr. Gregorin, dr. Pretner, dr. Rybaf, pruf. MandM, tajnik Cotič, Dollenc, Vatovec in Goriup, a pridružuje se j 1 m tudi državni poslauci Nabergoj, Spinčic in drugi. V imenu političnega društva .Edinost" ^klicitvali so po vsej tržaški okolici javne shode, na katerih so učili narod nt odiišev-Ijevali ga za narodno stvar. Boreči se za svoj narodni obstoj imajo tržaški rodoljubi, težavno stališče nasproti svojim laškim nasprotni kom. Ven-der priznati moramo, da niso brez uspeha šli med narod, kajti povsod, koder so nastopili, pritrjeval jim je narod jediioglasno in tako sijajno zasvedo-čil, da je ukohca odločno slovenska. V resulucijah so povedali, česa žele in česa jim je treba, da si utrde jezik in narodnost. Borba tržaških Slovencev je borba za njih politiška in narodna prava ter za povzdigo gmotnega stanja. Na svojih shodih so se prepričali tržaški rodoljubi, da imajo trduo zaslombo v narodu, kar jim daje zavest, da njih pravična stvar s pomočjo naroda mora ko-nečno zmagati. To zmago jim od src* želimo, ker s»1 o uverjeni, da je njih zmaga tudi naša zmaga in da so vse njih narodne pridobitne v koriti celokupnemu tiar<>d 11 slovenskemu. Njih složno in res domoljubno delovanje n,ora blagodejno uplivati na vse dežele slovenske.
Zadnji shod je imelo društvo „Edinost* pri sv. Mariji Magdaleni spodnji dne 6. t. m. „Edinost* obširno poroča o tem shodu, kakor o drugih poprejšnjih shodih, in priobčuje resolucije, ki so se tu sprejele. Najvažnejša je resolucija za osnutja posebnega c. kr. okrajnega glavarstva za tržaško okolico. Ker je ta resolucija važna, priobčujemo jo doslovno*.
Tu navaja „Slovenski list" resolucijo za osnutje okrajnega glavarstva za tržaško okolico, nižje doli oni v obrambo bivšega poslanca Goriupa in slovenske duhovščine.
Novi deželni glavarji. Izpraznena mesta dež. glavarjev v Spodnji Avstriji iu Štajerski, so po. polnjena z Najvišim odlokom od 19 t. m Deželnim maršalom v Sp. Avstriji je imenovan grof Gudenm, njegovim namestnikom pa župan dunaj-
ski, Strobach. Dež. glavarjem za Štajersko je imenovan grof Wurmbrand, njegovim namestnikom pa Slovenec Srnec. Grof Wtrmbrand je imenom lastnoročnim pismom cesarjevem v priznanje njegovih zaslug.
Za ,Boži£nico" so nadalje darovali: G. Bald. Mimbelli 50 kron, g. I. Machoe 20 kron, g. G. Pekič 12 m. barhenta, g.a Ljudmila Valenčic 3 majice, 3 deške srajce, 6 robcev, 3 p. nogovic In 3 p. zapestnic, g.a in g.čna Valenčič 2 deški srajci, 12 robcev, 3 p nogovic, 3 p. zapestnic in 2 majici. G. E. K. nadalje 10 voln. tricot Vsem cenj. darovateljem najprisrčneja hvala.
Vellkoduien dar. Naš dični rodoljub in dobrotnik, gosp. veleposestnik Fran K a l i s t e r, je podaril lepo svoto 300 kron za bedne rodbine ponesrečenih Križanov 1 Mi beležimo posebno radostjo ta velikodušni čin uglednega slovenskega moža l Kajti po tem činu je zadobil najlepše potrdilo naš vsklik: Kdo naj sočutstvuje z bratom, ako ne — brat! Ta čin bodi priporočen v posnemanje drugim rodoljubom. Vsakdo naj pomore po svoji moči!
Nesreča ali zločin ? Do danes ni sledu o trojici križkih ribičev in še danes je prikrito v ne-prozorno tajno, kar se je godilo na morju miuole srede. Ne tako italijanskim listom; le ti govorć apodiktično, da je izključena možnost zločina, ampak da se je dogodila nesreča. Naravnost smešen pa je „Piccolo«, ki trdi, da o kakem zločinstvu od strani ital. ribičev niti ne more biti govoia, in sicer zato ne, ker je njemu, „Piccolu", tako zatrdil italijanski konzulat. Oho, kakor ne trdimo mi, da se je dogodil zločin, tako ne more trditi niti ital. konzulat, da se ni dogodil zločin. „Piccolovo" nastopanje je torej jako tendencijozno, ki utegne več škoditi glasu italijanskih ribičev nego pa koristiti.
Občni zbor „Slovanskega pevskega društva" v Trstu se je vršil v nedeljo ob napovedani uri. Udeleženci so pazljivo poslušali obširno poročilo tajnika ter je odobravali ; in ravno tako poročilo blagajnika, katero je v tein letu povoljneje od vseh dosedanjih let, V odbor so bile voljene vnovič z malo razliko osebe, ki so društvo vodile minolo leto in .sicer : Predsednikom : Fran Polic?; odborniki: Kocijan Anton, Kocmur Ivan, PavloviČ Vekoslav, Pavlovič Rajko, Ma^nec pl. Josip, Peli-con Jakob, Loncuer Miroslav, Caharija Josip in Piščanec Josip. Namestniki: Švara Anton, Lukša Davorin, Kiivošić Ivan in Muha Anton. Pregledo-| valca računov: dr. Josip Abram in Ljudomil Na-, l>ergyj.
Iz Sežane nam pišejo dne 20. decembra j 1896.: Danes popoludne ob 3. uri po molitvi je 1 bila v šolskem poslopji razdelitev obuvala iu obleke I ubožnim šolarjem in šolaricam. To velikodušno j delo so preskrbele, kakor lani, dobre gospe Se-i žanske. posebno so veliko darovale v to svrho ' milostne gospe grofinja Schaffgotsch, Scaramauga, i EaJli, baronica Reyuelt in druge. V kra'kem času se je nabralo 107 gld. 50 nč. in za ta denar nabavilo se je 66 otrokom oblačil in oontka; omeniti morava, da deklicam so visokorodne dame same izgotovile oblačila.
Pred razdelitvijo res bogatih daril zbrale so se milostne gospe, gospodičine, gospodje in drugi prijatelji sole ter so z radostjo iu vidno zadovolj-nostjo poručali male otročiče, kako so deklamo-vali, imeli dvogovor, zahvalni govor iu kako so lepo prepevali.
Podpisana se najsrčneje zahvaljujeta v imenu obdarovane ubožne šolske dece vsem p. t. gospem, gospicain iu gospodom, ki so pripomogli t to. Bog jim povrni stotemo!
Krajni šolski svet	ŠoNko vodstvo
v Sežani, dne 20. decembra 1896.
Predsednik:	Voditelj:
Iv. R e 11 č e I j.	M. K a n t e.
Iz Zadra nam pišejo: Gospod uredniki Uso-jam si Va* opozoriti na italijanska časopisa „Dal-mata' 111 „Corriere Nazionale" — Zaia Tiieste — V teh dveh, Dalmaciji posvečenih listih najdete člankov in spisov, jako značilnih za pravicoljubje italijanske gospode. Tu v Dalmaciji kličejo na pomoč Boga in hudiču proti Hrvatom ker vidijo, da jim zmanjkuje tal pod nogami od dne do dne. Tu kriče o krivicah, ki se jim godd baje po vsej Dalmaciji, ob jednem pa nočejo slišati o krivicah, ki jih provzročajo oni Slovanom v Trstu in po okolici..
Taki so Italijani! Silno navdušeni za pravice, kadar zahtevajo iste — zaie! In silni nasprotniki krivice, ako menijo, da je ista naperjena proti njim. Sicer pa je ravno narobe: ni čuti nočejo o pravici za druge, in prijatelji so krivici, ako ista tišči — druge 1 V Dalmaciji kličejo na pomoč vlado in ves svet; v prstu pa grosč vsakomur, da tu so gospodarji oni, tu da nima govoriti nihče drugi r a z u n n j i h 1
Iz Gropads nam pišejo: Dne 11. t. m. okolu 1. ore pop. j« začelo goreti pri nas. Zgorel je namreč senik posestnika Antona Mahniča lišt. 11. Ko je jela biti plat zvona, je hila hitro po konci vsa vas. Zahvaliti moramo tudi sosednje Padričane, ki so prihiteli pomagati tako, da je bilo že vse pogašeno, predno so prišli gasilci iz Bazovice. Ogenj ni napravil druge škode. Uničen je senik nad hlevom in kar je bilo sena v njem. Tudi uek^j opeke je potrte na sosednjih strehah. Posestnik je bil zavarovan pri Feniksu.
Nagla smrt. Včeraj zjntraj je 481etna Uršula M i 1 i č s Prošeka nesla mleko v Trst. Dospevša do barkovljanskega pokopališča se je zgrudila na tla v nezavesti in je takoj na licu mesta izdihnila svojo duSo. Zadela jo je menda kap. Bog nas varuj nagie smrti.
Tedenska statistika tržaška. V tednu od 6. do 12. t. m. rodilo se je v področju mestne občine tržaške 74 zakonskih otrok (37 možkih in baš toliko ženskih) ter 16 nezakonskih (7 možkih, 9 ženskih). Poleg teh bili so 3 mrtvorojeni. — V isti dobi je umrlo 87 oseb (41 možkih, 46 ženskih). Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 7 slučajev čšpic, 7 si. ddvice, 10 si. jetike, 16 si. vnetja sopnih orgauov, 4 si. k&pi, 2 samomora, 1 umor itd.
Legar (ali tifus) v Pulju. Statistiški podatki o stanju epidemije dne 18. t. m. so: Meščanstvo: novih slučajev 30, o dravel 0, umrl 1, skupno število bolnih 632, od katerih 114 v bolnišnici. — — Vojaštvo: novih slučajev 21, ozdraveli 3, umrl 1, skupno število bolnih 485. — V primeri s prejšnjim tednom kaže se manjše število novih slučajev, iz česar se more sklepati, da epidemija pojema.
Naznanilo. Odbor „Delalskega podpornega društva" naznanja vsem društvom v Trstu in okolici, da od sedaj naprej ne bode posojeval ne zastav in tudi ne dramatičnih knjig, ako se ne položi primerna kavcija za izposojene stvari. Toliko na znanje vsem društvom.
Jezuviti v Ljubljani. U Ljubljane poročajo, da so jezuviti tam kupili velik kos zemljišča, da zgradijo soinostan in cerkev.
Trdnjava Osek opuščena. Občinski zastop svobodnega mesta Oseka je sklenil v poslednji svoji seji odposlati deputacijo k Nj. Vel. ce.narju-kralju, da bi prosila, naj se odpravijo tamošnji napisi trdnjave.
Mlada žena. Mestece Jeaneta v Ameriki more se ponašati s tem, da ima v svojem zidovju naj* mlajšo zakonsko ženo — 121etna Caueta Gatt ni zahajala v šolo v poslednji čas. Vs'eil prijave šolskega vodstva podal se je politiški uradnik k njenim starišem, da jih opomni, naj redno pošiljajo v šolo svojega otroka. Tu pa mu je povedala „otrokova" mati ponosno in v njegovo veliko presenečenje, da „Caneta ne more več hoditi v šolo, ker se je — poročila« ! Vzel jo je neki Italijan. Možu je 35 let.
Baratierijeva knjiga. Iz Arka javljajo na Dunaj : Baratieri je zahteval od zalagatelja-kujižarja v Milanu, da mu vrne rokopise, ki mu jih je bil dopoglal Baratieri, da jih objavi. Baratieri je sklenil namreč, da se njegova knjiga o vojni Italije v Afriki, oziroma njegovi spomini, objavi še-le po njegovi smrti.
Turško. Kakor smo sporočili svoječasno, je bil armenski milijonar Apik v Carjemgradu obsojen na 3 leta ječe zaradi veleizdajstva. Kako se temu milijonarju godi v „ječi", o tem poročajo iz Carjegagrada: Poveljnik ječe je smatral kakor svojo dolžnost, da je obsojenemu Apiku stavil na razpoloženje svoje lastno stanovanje (!). Apik sme „izjemno" imeti svojega lastnega kuharja in baš tako „izjemno" sme vabiti goste na sijajne pojedine. Po dvakrat na dan vsprejema Apik svojega pisarniškega upravitelja, da se posvetuje žnjim o tekočih opravkih, kajti „veleizdajalec" Apik je
vedno še dobavitelj u vojsko nj. veličanstva snl-taoa, dasi sedi ▼ Ječi**. Koliko pa stane vae to, o tem ne govsri tnrška zgodovina.
Smeinica Iz dunajska zbornice poslaneev.
Minolega tedna so se prijavili v dunajski zbornici la drjem. Ferjančičem še tile-trijs govorniki: Lan g, Dy k in Kari (Dolgi, Debeli in Kratki). Ker pa je bila zbornica vsprejela predlog za zaključek debate, ti trije oslanci niso mogli govoriti , ampak izvolili so si ob splošni veselosti zbora izmed sebe drja. Kurza kakor glavnega govornika. No, dr. Kurz v svojem govoru ni bil prav nič „ kratek«.
Koledar. Danes (22.): Demetrij in Honorat, mučenca. — Jutri (23.) Viktorija, devica; Nikolaj. — Polna luna. — Solnce izide ob 7. uri 42 min., zatoni ob 4. uri 14 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 12 stop., ob 2. pop. 14 5 stop. C.
Loterijske številke izžrebane dne 19. t. m.: Trst 19, 60, 3, 80, 7. Line 66, 54, 2, 18, 87. Inomost 25, 30, 85, 87, 90.
Književnost.
Pesnik Zamejski je bil nevarno zbolel na zapljučnici; nad 3 tedne je moral ostati v postelji. — Hvala Bogu, zdaj je pa že izven nevarnosti in na potu okrevanja.
Za prihodnje „piruhe" izidejo v »Slovanski knjižiciu njegove izbrane pesmi v lični zunanji opravi. Sloveči naS S. Gregorčič jih je pregledal in ocenil tak6, da to bo lep dar slovenskemu narodu za prihoduje — 'piruhe.
„Slovanska knjižnica" izide 1 5. januarja št. 57-58. — To bo lepa knjiga, na katero opozarjamo že zdaj 3voje čitatelje. Dve odlični pisateljici češki sta živeli nekaj časa na Slovenskem, in sicer Ana fiehakova na Gorenjskem na ;Bledu in v Bohinju, Gabriela Preissova pa na Koroškem. Prva je napisala več obrazov in povestic pod naslovom „Po-Testi s potovanja", druga pa „Korotanske povesti"; jedne in druge so zbudile med čeSkim narodom veliko hvale in občudovanja, a kritika jih je označila kot biserje češke leposlovne književnosti. V jednih in drugih se tako divno opisujejo najlepši kraji slovenske zemlje, naše šege iu navale, da noben Slovenec bi ne mogtl tega lepše storiti. — Prevod Sta oskrbela vi&okošolca v Pragi gg. A. Deruaota in lvau Kunstič. — Knjiga bo v vsakem pogledu krasna; ako bo le mogoče, prinese tudi sliki in življenjepisa obeh pisateljic. — Pri vsakem navadnem založniku bi take knj'g-e ne dobili izpod 80 nč., v „Slovanski knjižnici1' pa jo dtbi vsakdo za 30 nč. v hišo ! Zatecradel te je le čuditi, da ta knjižnica ne šteje nti (iuO naročnikov ! Ako pomislimo, koliko knjig je prišlo že v svet potom te knjižnice, da, ko lahko rečemo, da je to podjetje vsaj deloma pokrivalo mizerijo na knjižnem trgu, tedaj smelo trdimo, da bi moralo slovensko občinstvo uekoliko bolje podpirati založnika, ki vstraja vkljub vsein prevaram m bridkim skušnjam. — Naročnina ssa celo leto znaša le gid. 1.80, ali 15 nč. za snopič. — Doslej je izšlo že 56 snopičev. Razun 1., 3., 5. in 34. so še vsi na prodaj.
„lltistrovani narodni koledarLeto IX. Uredil in iziial Dragutin Hribar v Celju. Ceua broš. 70 nč. eleg. vezanemu 1 gld. — To je krasna knjiga ki dela vso čast naši tiskarski umetnosti in obrti v obče. Tu je barvano slika Ptuja, krasne slike Pfalca ob Reni, Mostarja v Hercegovini, Hude luknje na Štajerskem, vojvode Ivana jame, gradu Ortli i. dr. Dalje so tu slike in kaj mični življenjepisi od ičnih Slovencev dr. V. Oblaka, prof. Jos. Leudovšeka, kanonika Kluna in Kriiana — Znamenit se nam vidi spis „Celjski grofi«. Beletristika je zastopana le po kratki velikomestni črtici „Pisatelj Orlov-'. — Skratka: kdor hoče imeti lično siov. knjigo v hiši, naj si kupi ta koledar.
• Koledar* za goriško nadškotijo je izšel. Poleg navadne koledarske vsebine prinaša dve povesti in drugi del Rutarjevih spisov o goriški deželi. Stranij je nad 200. Cena 50 kr.
Naročniki .Soče" na deželi, ki plačajo do konca t. 1. naročnino za celo prih. leto, dobć koledar brezplačno.
Najnovejše vesti.
Rim 20 „Agenzia Štefani* javlja iz Zeila : Danes je dospel sem major Ner«ziini z 215 ujetniki in odpluje žnjimi jutri v Masavo, od kjer se bode nadaljevalo potovanje v Neapelj.
Reiica 21. V tukajšnjem rudnika >e j t* pri-godila hnda nesreča. Od 125 delavcev je 26 mrtvih, 15 težko ranjenih, a 54 niih se pogrešajo. Za rešitev teh po*lmlnjih se dela neumorno.
Beligrad 20. Danes je bil tabur, katerega sc je udeležilo 4000 Starosrbov iz Makedonije. Vspi e-jela se je resolucija, ohsezjijoČA 6 tof"k J*dna točka se glasi, da je izrtči znhvalo srbski vMdi, cara ruskemu in Črnigori. da no se potonili pri Sultanu in patrijarhatu, od česar	nadejali
vspeba, jedna točka zahteva, da se /,■>pe». zasnujp srbski patrijarhat v Jpeku ; jedna točka določa zopet, da »e je obrniti do javnega meneuja Evrope za podporo.
Ker primanjkuj« popoln« p»vprašava«je, bile ao tudi ponudbe nainatn«. V!-«■«: mUo,
Pri?*. Nerafinirani sUdker fer. 11 93, leromber-i1ac«mber 1197 zopet milini,
'davr«. Kare Hantea gaod avor^K* za deoamber 81*85 %* april 61.50. stalne.
Prugft. Centrifuga! noti, poatavljne v Tr«t « carino vred • jpoftiljatav preoej f, 83 25 —Conoauo
44 50——Cetromi »5'&0*—• —. V gl^Tuli ao.lih 37----•_
Pa*. rg. Santo« jfooit »»<t»c« decembar 50.25 t« v* m ar c I «07. f. 50.50, na »eptember 61.50.
Uutti i; "fccaa bor
«ol<

Trgovinske brzojavke in veeti.
ATlbli • Pior'«"«	—*— —•—	A
spomlad isfih s.14 do 8 15 Oves za spomlail 5-«7—6 89. R* 7a »pomlad 8.74—H.7*. Koruza "i mnj-jnni 18fl? 8 8*-8.8*
'« 5M. decembra •*«
▼fiarcij	daii't
r papirju . . . 101.30	101.85
„nT sr->brn . 101*45	101.80
renta t zlatu . . . 123.25	123.35
, V kronah . . . 100.80	100.80
Kr >,no akcij«....... 871.25	371.95
T,osvj.T JO Lit;........11995	110 95
.........9.53 V,	9.53'/
m fj-fc . . . „ . . . H.78	J1.7«
»1)0 itnli. H- ......4o.45	44.4?.
iMktt^uMMMHHl
S početkom prihodnjega leta prične izhajati v Trstu v zalogi „Edinosti" prvi slovenski ženski list
.Slovenka'
Ta list prinašal bode našemu ženstvu razven koristnih, poučljivih in nabavnih spisov tudi spise o gospodinjstvu, o hiši, modi itd. sploh bavil se bode z vsemi v Ženske stroke spadajočiini predmeti. Ker je ta list važnega pomena za nas Slovence, priporočamo istega vsem, osobito pa naSetnu ženstvu, vabeči na obilo naroS-bo. List bode stal za naročnike „Edinosti" le 2 gld. — za druge naročnike pa 3 gld. — na leto. Rokopise jo pošiljati uredništvu „Slovenke", naročnina pa
Narodnjakinje!
Dovoljujem si Vas opozoriti na i-voje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v utici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza iit Farneto).
Iver izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sera, da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti.
Jamčim za točno postrežbo in pošteno vago ter se priporočam z vso
udanostjo
Vekoslav Grebene*
Tržne oene
(Cene se razumejo na debelo in s carino vred.)
Domači pridelki.
Ftžol: Koks.....
Miimloloni . . . svetloruilooi . . tomnorudeči . . knnnrffk . . .
buliiiijski . . .
beli vnliki . .
a mali . . . zeleni, doljfi . .
„ okrogli . . mešani hrvatski „ štajerski Maslo fino štajersko Ječmen št. 10 ....
:
Zelje kranjsko . . . . Bepa , .... Krompir,	. .
Proso kranjske .... Leča, kranjska . . . .
apob ogi>rski.....
Mast	.....
Kava Mooea.....
* tjjlon Plant. fina......100 K. 172. 173,—
	0(1 for.	do for.
100 K.	9,50	9.75
	9. ~	9.25
■	H.50	8.75
n	—	8 25
«	li —	».VJ.i
M	8.25	8 60
„	9 25	»•60
n	8.75	9 —
n n	7.25	_ r
,	6;Y	70-—
n	8.75	9.
n	9.75	12.
tt	11 ..r-0	11.75
*	6.50	7.-
„	2.(30	2.80
	2.25	2/0
n	8,—	8.25
	611	81.—
n	62. -	
•	185.	Iti«.-
Pori
Portoriooo ..#...
Jhvh Malan?.....
Guntenuila ......
San Doiningo.....
Maiabar Plant .....
„ uative.....
Iiiiu'uayra Plant .... „ native ....
Saiitos fini......
„ srednje fini . . .
„ Brodigi.....
oni i nar.....
Bio oprani ......
n jfiniji......
.. KI i-.'litiji......
Jtrdkor :!t rilM^dl 1. V Pit«
t oiioanM) ......
v glavah ......
razkosani .....
R",z italijanski Qni.....
.	srednji ....
Jajiitri fini AAA.....
„ srednji ..... Haugonn oxtra ......
I.......
II. . . . ... Petrolej mski v sodih. . . .
v zabojih od 2U kil. Olje itaiijaiiHko najlinoji . . .
„ arodnjefino . . bonilmJ.no, aiuorik. . . . • uliiiui i ii«ko ......
Limva 't finski .....
Pomaranče r .....
If.ndbljni Dalmatinski t Kari . . i
Pinjoli ..........
Božiči Dalmatinski novi . . .
Piiljenki .......
okvo Piiljoške .....
„ Urško v vencih,
3 .ta-icr j .......
V ar perli novi.......
0 b be I...... • .
Polono7k« srednjo volikosti . „ voliko .....
, male ......
Slanik: ^ vulikih »odih . . .
182 184.— 167.— 152.- 154,—
154*— 155'--
190-	124—
118.—	120__
112,-	114—
Ki«;.—	108—
zaboj 100 K.
Žveplo
12 \—
no
■ 3 50 Jo.— 8H.75 :i6.—
21.-17.75 Iti 7r,
i:i.— 11 — I L*5 19.75
'5.15 t> 4. — 59. 29 — SI. 4. -3
rt2— e 7,-7 —
r..— 12.—
1 .75 4«
27,-
•18.—
47.—
48.— 12.50
128— 14— «3.75
37.25
25*50 24.50
18.50 11.50 10.60
66,-60.— Ki.-
ca.— 6— 5 .-
«4!— 89,— 7.25 5.25 12.25 13.—
64__
28.-
49!—
48.—
49,-
Lastnik konsorcij lista .Edinost ". Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godaik. - rekama Dolenc t Trstu.