avgust 17 P Hijaclnt 18 T Helena 19 S Ludovik, škof 20 č Bernard 21 P Ivana Franč. + 22 3 Timotej 23 N 12. pobink. 24 P Jernej 25 T Ludovik. kraljj 26 S Genezij, muč. 27 C Jožef Kal. 28 P AueuStin + 29 S Janez Obglav. SO N 13. pobink. 31 P RajmonU PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Z« vero in narod — ta pravico in resnico — od boja d* imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. _ v , (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 166. CHICAGO, ILL.. PETEK, 21. AUGUSTA — FRIDAY, AUGUST 21, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Španska revolucija je le vidni izraz borbe, ki divja v prin - j mr i D17 T/1 C T i cipu danes po celem svetu, namreč med fašizmom in »Ll {J sJI I i radikalizmom. — Evropske države obdolžujejo druga l drugo sodelovanja v Španiji. — Mussolini mobiliziral zračno armado. — Francija pred odločitvijo. v mehiki ■ London, Anglija. — Evropa danes zopet sedi na žerjavici in s strahom in napetostjo pričakuje, kako se bodo razvili dogodki prihodnje dni. Kakor že ponovno in ponovno prej, je zdaj zopet takorekoč na pragu novega splošne vojne in razumljivo je, da ljudstvo v vseh državah trepetaje čaka, ali bo mogoče odvrniti to najnovejšo nevarnost. Sedanjo evropsko napetost je izzvala civilna vojna v Španiji. Kakor lahko vsak opazovalec razvidi, ta vojna ni navadna revolucija političnega značaja, kjer bi voditelji dveh političnih strank borili za nadvlado v državi; sedanja vojna je borba med dvema* principoma, dvemi nabiranji, ki ste drugo od druge- stavkarsk1 NEMIRI Trdi se, da se mehiško delavstvo oborožuje proti fašizmu. * % Mexico City, Mehika. — Menda zato, da prepreči podobni položaj, kakor vlada v bratski Španiji, se mehikansko radikalno delavstvo pripravlja, da bo fašiste prehitelo in jim onemogočilo morebitni dvig. Tako vsaj poročajo nekateri časopisi, ki dostavljajo trditev, da se delavstvo resno oborožuje. Delavski listi ta poročila odločno zanikajo in kih 2,500 oseb broječa množi- jtrdijo, da socijalne razmere v ca simpatizerjev. Policija je jMehiki niso take. da bi bile te morala uporabiti pilnske bom- ^delavske armade potrebne..... be, da jih je razgnala. Stavka 1 --o- je izbruhnila pretekli ponedeljek, in sicer pod vodstvom Množice stavkarjev napadle tovarno s kamenjem. Pittsburgh, Pa. — Stavkar-ji v tukajšnji Coraopolis je-klarni so v sredo obkolili tovarno in pričeli obmetavati s kamenjem poslopje in stavko-kaze. Pridružila se jim je ka- \ DRAGOCENA MARIJINA KRONA NA RAZSTAVI Chicago, Tli. — V tukajšnji Fair department trgovini je razstavljena izredna dragocenost, katero si je vredno ogle- odbora. Delavstvo zahteva priznanje unije, dalje 40 urni tega oddaljeni kakor poldne od den in 30 odstotno zvišanje plač Polnoči. Ne vrši pa se borba ^ed tema dvema naziranjima s-itho V Španiji. marveč tako-?ekoč celi svet je razdeljen glede iijih v dva tabora; ta notranja, nevidna svetovna borba je našla v Španiji le fizični izhod, kar se ie zgodilo v obliki brutalnega klanja. Ti dve naziranji, namreč levičarsko in desničarsko, se že Amerika, in ki je bila nedav-Uradno odražati v nekaterih no prodana neki družbi ame-svropskih državah. Prvo, kateremu 1 pripadajo takozvani ^adikaldi, "namreč komunisti Jn socijalisti, ima svoje glavno Zastopstvo v Rusiji in Franciji. JUNAŠKI DEČKO Boston, Mass. — Izredni ,ni-Lewisovega organizatoričnega |naški čin je izvršil 13 let stari VLADNI HRANILNI BONDI POPULARNI Washington, D. C. — Kakor objavlja "zakladniško tajništvo, se je doslej prodalo vladnih hranilnih bondov za več kot 500 milijonov dolarjev. Ti bondi so bili postavljeni na trg s 1. marcem 1935 in posameznikom ni dovoljeno, da bi si jih v enem in istem koledarskem letu nabavili več kakor za $10,000. Kljub tej omejitvi se jih je lani prodalo za okrog milijon dolarjev vsak dan, letos pa celo milijon in pol. John O'Grady. V njegovem domu je izbruhnil požar, in sicer v kleti, kjer sta se igrala njegova dva mlajša bratca, stara 5 in 4 leta. V nevarnosti za lastno življenje je John splezal skoži okno v klet, ker vrata je že ogenj zajel, in srečno spravil na varno oba otroka in tudi samega sebe, dati. Ta posebnost je krona, j'na kar je poklical požarno katera je krasila Marijin kip brambo. v Popayan, Columbia, južna riških draguljarjev in pripe- IZREDNA VRTNA RAZSTAVA Chicago, 111. — Svojevrstna Ijana v Zed. države. Izdelana .vrtna in cvetlična razstava se je bila krona leta 1593, in sicer Mariji v čast, ker je bilo gori omenjeno m'esto obvaro- ftrugo naziranje, namreč faši- ivano kuge, in v njej je dragih stično, je ukorenijeno v Italiji in Nemčiji. Razumljivo je, kamenov vrednih več milijo nov dolarjev da je obema strujema velike :payan je s papeževim dovolje važnosti, da se naziranje, ki njem zdaj krono prodal, da bo z izkupičkom lahko ustanovil razne dobrodelne zavode. Ameriški draguljarji, ki so krono kupili, jo bodo razstavljali v Ameriki proti mali &a zastopa posamezna struja, siri in enako tudi, da ne utrpi Poraza. Lahko se torej raz-v'di, s kako napetostjo zasledujejo potek dogodkov v Španiji omenjene štiri države, a 1,6 samo te: vsaka druga drža-Ve je interesirana, kajti v vsaki ste zastopani neuradno, ali manj izrazito, obe nabran ji. Ze skozi celo špansko revolucijo si mečejo države druga "Oti drugi očitke, da sodelu-le.io v Španiji. Sovjeti, zlasti ^a Francozi, obdolžujejo Ita-'.'o in Nemčijo, da pošiljate Pomoč Išlpanskim fašističnim gornikom; v enaki mori pa *°Pet dolžite Mussolinijeva in 'itlerjeva država Francijo in Usijo, da podpirate špansko .udo. Kakor se more razvide-1 iz raznih poročil, je krivda il obeh straneh, in to daje J?°v°d nevarnosti, da se bo boj , Gd fašizmom in radikali-v'rn°m prenesel iz Španije še , . ^''Uge države in bi vojna za- .planov, in zagrozila, da bo od-e'!l končno celo Evropo. jkrito šla na pomoč španskim ^a prepreči to nevarnost, je ^pomikom ter istočasno vrgla , H,1coska vlada pozvala osla- napram Franciji novo obdol- 'G P\r«„„ ..1. .......1 bo vršila v International Amphitheater v dnevih od 12. do 20. septembra. Na razstavi bodo prispevki iz vseh de-|lov sveta in na njej bo tudi Nadškof v Po- jposnetek slovečih visečih vrtov, ki jih je dal kralj Ne-bukadnezar zgraditi svoji ženi. -o- krizemsveja — London, Anglija.— Znana angleška letalka, Mrs. Beryl Markham, namerava podvzeti polet preko Atlantika, in sicer sama in v lahkem aeroplanu. Ženska je stara 31 let in je preletela pot med Afriko in Londonom že trikrat. — Toronto, Ont.— Na mednarodni konvenciji organizacije Kolumbovih vitezov, ki se vrši tukaj, je glavni predsednik izjavil, da je bilo v Mehiki meseca junija pobitih pet katoličanov, dva duhovnika in trije lajiki, in sicer samo zaradi tega, ker so katoličani. — Praga, Čehoslovaška. — Zaloga zdravniških potrebščin za prvo pomoč, vredno okrog $1500, ki jo je neka radikalna organizacija hotela poslati španski vladi, je bila od policije zaplenjena. Tudi so prepovedani shodi za propagiranje pomoči španski vladi. -o- OSEM MAZAČEV ARETIRANIH Chicago, 111. — Državni registracijski in vzgojni department je pretekli torek vojna gre v skrajnost Zgodovinskim poslopjim in spomenikom španska vlada pri obstreljevanju ne bo več prizanašala. Madrid, Španiia. — Španska vlada je v sredo izdala ukaz svojim četam, da se mora prenehati v bojevanju z uporniki vsaka obzirnost. V naprej je vse dovolieno; edini cilj je, da se čimnrpi uporniška armada porazi. S tem bo stopila vojna v novi stadij, ki bo še bolj barbarski od dosedanjega. Vlada je namreč doslej pri obstreljevanju mest, katere imajo uporniki zasedene, prizanašala starodavnim in spominskim poslopjim, ki so zgodovinsko dragocene važnosti. Kakor objavlja, pa so uporniki to njeno obzirnost zlorabljali in se posluževali teh poslopij v vojne namene. Precej očitkov iz lastnih vrst je morala vlada )reslišlati zaradi te svoje popustljivosti in zato ji je napravila konec. Enako se bo morala vlada bržkone tudi ukloniti zahtevam množic in takoj pričeti obravnavo proti uporniškim ljetim častnikom, katero je odlašala celi mesec. Zelo verjetno je, da bodo ti častniki, katerih je okrog 200, izgubili življenje. , -o- ČRNEC PRIZNAL UMOR Il Jugoslavije* Letina na Dravskem polju bo za večino letošnjih pridelkov zelo pičla, a to kar je obrodilo, nima cene. — Šestnajst-letnik, ki je streljal na svojega očeta. — Smrtna kosa. — Še druge vesti in novice. Hude stiske našega kmeta Ptuj, 30. julija. — Bolj slaba bo letošnja letina na Dravskem polju, vendar pa imajo kmetje v teh krajih na razpolago velike množine zgodnjega krompirja, po katerem pa je le neznatno povpraševanje. V prejšnjih letih so ta krompir razpošiljali na razlile strani, letos pa ni bila še nobena pošiljka zabeležena. Le s postaje na Pragerskem so bili, kakor se čuje, odposlani trije do štirje vagoni, kar pa nič ne pomeni spričo tako velike zaloge. Da veletrgovci po zgodnjem krompirju ne povprašujejo je krivda v tem, da Zagreb, ki je bil v zadnjih letih glavni odjemalec zgodnjega krompirja, letos nič ne kupuje, ker ima dovolj pridelka iz okolice. j Zaradi stalnega deževnega jvremena so nastopile na sad-Inem drevju najrazličnejše imarveč je pričel bežati proti državnemu mostu. Stražnik je tekel za njim in ga sredi mosta dohitel. Mladeniča so spravili na stražnico, kjer je izpovedal, da se piše Josip Tra-ferner, star 16 let, in da je v sredo zvečer okoli 22. ure v Ješencih št. 1 pri Račah ustrelil skozi okno svojega očeta, s katerim se je že popoldne prepiral. Puško, staro avstrijsko werndlovko je bil ukradel iz neke železniške čuvajnice v bližini Pragerskega. Prepir je nastal, ker je oče odkazal sinu neko delo, ki ga pa sin ni hotel izvršiti. Fanta so pridržali v zaporu, kmalu nato pa so pripeljali v bolnišnico, očeta, ki je obstreljen na levici in posebno nevarno ra prsih. Tri nove maše Sv. Vidu Pri Sv. Vidu pri Ptuju je daroval noVomašnik Anton ibolezni. Nekaj časa je še ka-'Ogrne svojo prvo nekrvavo zalo, da bo sadna letina pri- daritev na prostem pred cer-lična, toda naenkrat je začelo (kvijo. Nove maše se je na ta 'sadje odpadati. Zato bo sadja način udeležilo nad 3000 ver-,bolj malo. Od zgodnjih vrst so nikov. — V nedeljo 2. augu-|bili doslej štirje vagoni ja- sta sta darovala nove maše | bolk, in sicer beličnikov in Jgg. novomašnika Lesjak iz :astrahanov, poslani v Nemči- .Hajdine in Feguš od Sv. Mar-Jjo. Cene so tem jabolkom po ka pri Ptuju. j 1.50 Din! Povpraševanje po - jteh vrstah je sicer precejšnje, [a žal je tega sadja premalo v Žrtve nesreč Ko je posestnikov sin Jakob IZPREMENLJIVA TEMPE- |Podvzel pogrom proti maza- škim RATURA škim "zdravnikom" v tukaj- Chicago, 111. — Tukajšnje snjem mestu in okolici in jgubil, je policija našla sled za mesto z okolico je imelo pre- izid preiskave je bil, da je bi- njim in po daljšem obotavlja Chicago, 111. — Oblastnih organov ni vzelo dolgo za razrešitev umora, ki je bil izvršen preteklo soboto ponoči! nad Mrs. Mary M. Trammell, | ki je bila najdena mrtva svoji sobi v State hotelu na rasel plevel in je pridelek |zij Ramšak, v Libojah, ki je do-553 So State st. Po mali be-ležnici, ki jo je napadalec iz- naših krajih. jTržan iz Bezovja pri Slivnici v Stalno deževno vreme je bi-^v. Juriju ob južni železnici vo-lo vzrok, da je žito slabo rodi- |zji drva, se je prevrnil nanj voz |lo. Ra-fen tega je žito zaradi ;n ga hudo poškodoval. — Težko | dežja poleglo, da ga je pre- >se je poškodoval posestnik Aloj- odškodnini, od česar pa bo šlo jtekli torek res prav vsake ,Io aretiranih osem oseb, med nju je morilec končno priznal 51 odstotkov za dobrodelje. V .vrste temperaturo. Dočim je (njimi dve ženski. Te osebe so'svoj čin. Bil je to neki črnec, Chicagi bo tega deležno kato- bilo zjutraj ob šestih občutno [imele svoje urade, v katerih so i po imenu Rufo Swain. Ka-liško dobrodelje, združena jhladno pri 65 stopinjah, se je [sprejemale pacijente. Zdravila, kor pravi, je vdrl v hotel, da dobrodelja in judovsko dobro-|Pa temperatura čez dan naglo ki so se pacijentom predpiso- 'dobi denarja, in, ker se je bal, delje. Fair trgovina je prva, dvigala, da je do šestih zvečer ,vala, so obstojala iz različnih da bo ženska zakričala jo je v kateri je krona razstavljena, dosegla celih 96 stopinj.-Dvig zelišč, koreninic, itd. Nekateri zadavil, in ostala bo tu do 15. septembra, 'je znašal torej tekom 12 ur so uporabljali tudi električne _o__ zdaj poln plevelnega semena. ma nesrečno padel. — Dninar Zato naše žito nima nikake Leopold Paradiž je nekega dne cene, čeprav ga je malo. vozil opeko na Polzelo. Pri tem Čebule se v naših krajih je prišel med dva voza, ki sta pridela zmerom dovolj. Pred [ga stisnila, ga nevarno pomečka- LANDON OBIŠČE ROJSTNI KRAJ West Middlesex. Pa. — To malo mesto, ki šteje okrog 1.600 prebivalcev, se pripravlja na najslovesnejši sprejem, ki ga namerava prirediti svojemu domačinu Landonu ob njegovem bližnjem obisku. V tem mestu je bil Landon rojen v letu 1887. 31 stopinj. aparate. ŠIRITE AMER. SLOVENCA V odgovor mobilizirala svojo zračno armado, 1500 aero- be mi to Je evi'opske države, da se skle-Pakt nevtralnosti med nji-8lede gp anije. Odmev r.a ni zadovoljiv. Nemčija s,cer na pol pristala, toda sti*vila i________ Je posebne pogoje, ka- ko g bilo to že včeraj poro-Italija pa je nasprotno žitev, da pomaga španski vladi. V Franciji sami pa radi-kalci dan za dnem zborujejo in zahtevajo od vlade, da mora aktivno poseči v Španiji. Vlado utegnejo končno k temu prisiliti in s tem se bo zanetil splošni požar. HITLER PRI OLIMPIISKIH IGRAH dvema letoma se je iz Ptuja in Moškanjcev izvozilo okrog 600 vagonov čebule po večini v Bosno in po zelo zadovoljivi ceni. Lani se je pridelalo malo jčebule in je zaradi tega bila [cena razmeroma dobra: 1.50 do 2 Din za kilogram. Letos j Pa je cena čebuli zelo nizka (komaj 1 Din za kilogram, a jše za to ceno ni naročil. I Kakor vse kaže, se obeta letos našemu kmetu še hujša stiska, kakor je bila prejšnja leta. Zlasti hudo se občuti slaba letina sadja, saj je prav sadje v zadnjih letih prinašalo našim kmetom razmero-jma lepe dohodke. Ker nas sta-jri odjemalci zapuščajo, bi bi-jlo pač treba najti nova tržišča, toda kje jih naj dobimo v teh časih hude konkurence na vseh tržiščih s poliskimi pridelki. la in zlomila levo nogo. Nazijski diktator Hitler (v vojaški uniformi); ko je v olimpijskem stadiju v Berlinu prisostvoval z drugimi člani nemške vlade olimpij-skim mednarodnim športnim tekmam. Nevredni sin Maribor. 31. julija. — Davi ob pol 4. je korakal preko Kralja Petra trga mladenič, ki je nesel na hrbtu puško. Stražnik, ki ga je opazil, mu je zaklical "Stoj!" Vendar se Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Ivan Hi-eng, podravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in obrt. — V Gradcu je umrl Miroslav Ste-ska, višji knjigovodja Gršake zavarovalnice v pokoju.. — V Mariboru je umrla Neža Masten, •stara 77 let. — V Ptuju je umrl Anton Koser, pesestnik star 48 let. Biserna maša V nedeljo 2. avgusta je v novi leseni cerkvi sv. Družine v Mostah, Ljubljana, daroval svojo biserno mašo g. Jožef Boršt-nar, župnik v pokoju, ki biva že deveto leto v Mostah. ............"~.P . , V1L\IU: OC " ^ mladenič za poziv ni zmenil, |lec in tat. Stroga kazen Tone Krašovec, star 29 let, doma z Radleka na Blokah je bil pred kratkim obsojen v Ljubljani na dve leti robije, ker je na Lanišču ukradel Jakobu Toni ju kolo. Sicer je pa Krašovec že skoraj polovico svojega življenja presedel po zaporih in ječah.' Je namreč nevaren vlomi- 'Strah 2' SAMERIKANSK1 SLOVENEC Amerikanski Slovenec Petek, 21. augusta 1936 j 'Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. N Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaia in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina : Za celo leto ........................................$5.00 Za pol leta ....................................... 2.50 Za četrt leta ........................................ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ........................................$6.00 Za pol leta .......................................... 3.00 Za četrt leta ...................................... 1.75 Posamezna številka .......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 For three months ............................ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months ............................ I "-'1 Single copy .......................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Španska kronika Po versaillskem miru Španija, ki je med vojno doživela približno eno destletje trajajočo dobo gospodarskega procvita, ko je peščica njenih veleposestnikov in njeno tr-govstvo ter od angleškega- kapitala podprta rudniška industrija delala ogromne dobičke, ne more priti do miru. Prvi sunek je prišel od njene maroške kolonije, kjer je poraz Alfonzovih generalov razodel moralno gnilobo monarhije, ki tudi ni bila kos gospodarski krizi, ki se je počasi pripravljala. Vsakdo je vedel, da ta dežela ne potrebuje samo temeljite gospodarske, ampak tudi socialne reforme, toda niti general Primo de Rivera, ki je od leta 1923 do 1930 vladal neomejeno kot diktator, se ni upal lotiti tega vprašanja. Do danes Španija popolnoma sliči staremu rimskemu imperiju, kjer je vse premoženje bilo nakopičeno v rokah peščice latifundistov, katerim stojijo nasproti milijoni poljedelskih delavcev in najemnikov, ki žive globoko poci eksistenčnim minimumom, dočim se je v velemestih razvil delavski proletariat, ki ga je skušala zajeti socialna demokracija, ga pa ni mogla do danes prav organizirati in disciplinirati tako, da je polagoma podlegel vplivu anarhistov in komunistov. Samostojno kmečko prebivalstvo je strogo konservativno, nima pa v politiki veliko pomena, ker že stoletja živi v popolni pasivnosti. Katoliška akcija je s svojim socialnim programom prišla prepozno, da bi bila mogla zajeziti skrajno radikalizacijo delavske množice, pa obenem pridobiti konservativni del prebivalstva za neodložljive temeljite socialne reforme. Leta 1931 so parlamentarne volitve pokazale, da monarhija nima več tradicionalnih korenin v ljudstvu. Radi tega je vlada ministrskega predsednika Aznarja, ki je bil z liberalnim programom sledil diktatorskemu generalu Primo de Riveri, pripravila kralja do tega, da je odstopil, nakar je bila proglašena republika pod predsedstvom Alcale Zamore, vlado pa je prevzel za njim znani svobodomislec, Azana, ki je sicer obljubil dalekosežne socialne reforme, ki pa so še danes samo v začetkih. Leta 1933 mu je sledil liberalec Lerroux, za njim pa je prišel istega leta radikalec Martinez Marrios, ki je pa še istega leta moral predsedstvo zopet vrniti Lerrouxu, za katerim je prišel leta 1934 Samper, ki mu je pa istega leta zopet sledil Lerroux. V tem času so se v Andaluziji uprli marksisti pod vodstvom komunistov, so pa bili poraženi od armade in orožništva, v katerem se je do današnjega časa obdržala zlasti v vodstvu močna konservativna struja. Lerroux, ki je imel v svojenl kabinetu še predstavnika katoliške stranke, je bil primo-ran, da vlada z vojnimi sodišči, ki so krvavo obračunavala z marksističnimi uporniki, nakar je leta 1935 prišla vlada Chapapriete, v kateri je bil za vojnega ministra vodja katoliškega političnega pokreta Gil Robles, ki pa ni več sedel v sledečem kabinetu Valladaresa, ki je razpisal v zakonitem roku leta 1936 februarja meseca druge parlamentarne volitve. Vseh sedemnajst vlad, ki so imele do danes v rokah krmilo Španije, potem ko je bila proglašena republika, ni moglo dati Španiji ničesar pozitivnega. Agrarna reforma se je dosledno zavlačevala. Edino pozitivno delo je bila proglasitev Katalonije za avtonomno deželo. Strankarske borbe niso prenehale, ampak so postajale čedalje bolj 1 jute in krvave. Red in mir je vzdrževala samo oborožena sila orožništva, tako zvane Guardie Civil. Brezdno med desničarskimi in levičarskimi elementi se je čedalje bolj večalo. Kmetski element, ki tvori večino prebivalstva, je ostal popolnoma v ozadju, vladala je samo klika, ki jo je tvorilo naj radikalnejše krilo meščanstva pod vodstvom fanatičnega svobodomisleca Azane, ki pa se je moral opirati na socialiste in na čedalje bolj nasilno komunistično manjšino delavstva. Te brezobzirne politične, oziroma klikarske borbe so onemogočile vsako pozitivno gospodarsko delo in socialne reforme. Parlamentarne volitve, ki jih je razpisala vlada Valladaresa, so prinesle zmago tako zvani ljudski fronti, ki je bila kot koalicija skrajno levega meščanstva in socialističnih ter komunističnih delavcev zamišljena od komunistov, da bi se na ta način počasi polastili vodstva dežele. Njihov zastopnik v Španiji je Lar- go Caballero, ki je odkrito izjavil, da stremi za proglasitvijo republike špan. sovjetov ter je začel notranjo borbo zoper voditelja socialne demokracije Garcia Prieto, ki se sovjetizaciji Španije upira. Pri teh volitvah je bilo oddanih za protisocialistične stranke 5.1 milijonov glasov, dočim je ljudska fronta dobila samo 4.4 milijone, 4 milijone volilcev pa se sploh ni poslužilo svoje volilne pravice, ker ne zaupa ne levici ne desnici, pa so bili nevoljni tudi na Gil Roblesa, ki so mu očitali težke napake za časa Ler-rouxove in Chapaprietove vlade leta 1934 in 1935, ker se je bil preveč nagnil k desničarski reakciji. V Madridu so volilni rezultat potvorili in na krmilo je zopet prišel Azana, ki je sedaj postal popolnoma orodje v rokah levice, v kateri je postal sedaj odločilni element Largo Caballero. Pod pritiskom pristašev tako zvane diktature proletarija-ta je moral odstopiti tudi predsednik republike Alcala Za-mora, katerega mesto je zasedel Azana sam, cločim je vlado prevzel 13 maja tega leta Quiroga. Pod tem režimom, ki je odstranil s poti vse ovire eks-tremnim elementom, so komunistični kolovodje radikalno šli za tem, da postanejo popolni gospodarji položaja. Sklenili so, da se znebijo najbolj nadarjenega vodje desnice poslanca Calvo Sotela, ki je v parlamentu pogumno napadal nasilja komunističnih prvakov, ki so začeli državljansko vojsko v Španiji z zažiganjem cerkva in samostanov. Nedavno so policijski agenti Sotela zvabili iz njegovega stanovanja, ga odvedli na pokopališče in ga tam ustrelili. Ker je bil ta umor samo začetek, kateremu naj bi sledil po-kolj vseh voditeljev desnice, je desnica, ki ima od nekdaj močno oporo v armadi, sklenila, da udari. Španska kolonialna armada v Maroku, ki šteje kakih 18.000 mož, se je pod vodstvom generala Franco uprla in pridobila zase posadke na Kanarskih otokih, na Balearih in v glavnih mestih južnih provinc, predvsem v Sevilli, ki je sedež najbolj ekstremnih levičarjev, oziroma komunistov. Maroške čete so dobile močno oporo tudi v mornarici in, v letalstvu, nakar ie položaj Quirogove vlade postal zelo kritičen. Quiroga je odstopil in predal oblast predsedniku parlamenta, znanemu Martinezu Barriosu, ki pa se ni držal niti en dan in je vlado odstopil mornariškemu ministru Giraldu. V sedanjem trenutku vlada v Španiji ogenj in meč. Levica je oborožila delavstvo in nasprotniki se koljejo po vseh mestih in provincah nesrečne Španije. Najhujše borbe so bile v Madridu in v zadnjem momentu se zdi, da se zmaga nagiba na stran levice in njene vlade. Bodočnost Španije je zavita v popolno temo. Ce zmaga levica, se je bati, da bodo morali stopiti v ozadje vsi, ki zar stopajo še kolikor toliko zmerno strujo in da bo gospodar Španije postal Largo Caballero, ki ga je Trockij v sporazumu s Stalinom, oziroma s III. internaeionalo namenil za prvega predsednika federacije španskih sovjetskih republik. Kakor vidimo, je potek dogodkov v Španiji važen tudi za politično situacijo v Evropi. ŠE SE BOMO VESELILI Joliet, 111. Že precej dolgo se nisem nič oglasil v Amerikanskem Slovencu, zato upam, da bo g urednik že kako dobil kaj prostora za objavo teh par vrstic. — Nahajamo se v sezoni piknikov. Teden za tednom beremo v listu razna naznanila in vabila za te pikni-] e. Pritrdili mi boste dragi bralci, ko vam rečem, da še brati naznanila in vabila na te prijetne prireditve je "lušt-no," kaj šele se jih udeležiti. Že iz teh poročil diha razigrano poletno razpoloženje, a koliko prijetnejše je, če se more človek tudi osebno odzvati takim vabilom in se zabavati v prosti naravi v družbi znancev in prijateljev. Da bo to mnogim mogoče, mo sklenili, da tudi v naši naselbini priredimo v nedeljo 30. augusta velik piknik v korist naše cerkve sv. Jožefa. Piknik bo v Electric parku, blizu Plainfielda, na katerega vabimo vse farane in rojake iz bližnjih ter daljnih naselbin ter vse prijatelje piknikov. Potem imamo v načrtu še drugi piknik, ki bo pa na naš delavski dan, za katerega se pripravljajo naiša društva, 14 po številu. Ta iveliki piknik bo pa na delavski dan, (Labor Day) v Rivals parku. Za ta piknik se obeta, da bo zopet nekaj, kar še ni bilo v na-Ai naselbini, kar bo jako važno za vse moške in ženske, za otroke pa še najbolj. Zato bo pa menda prav, da se vsem naznani, naj se za gotovo udeležijo tega jtako važnega piknika, ker bo to sklep naših piknikov za to sezono. Nič več kot prav ne bo, da se še enkrat prav po domače zabavamo v lepem Rivals Darku. Za piknik bo igrala pa tudi dobro znana orkestra pod imenom Rudy Diechman Bros. ki so daleč znani, kot najboljši muzikanti. Če tega ne verjamete, pa pridite jih omenjeni dan poslušat v Rivals parku, kamor vas vabimo društveni zastopniki in uradniki Zveze slovenskih društev: John Ivetz ml., preds.; Frank J. Wedic prvi podp.; Anna Je-riša druga podp.; John Ne-manich, 800 N. Hickory St. tajnik; George Stonich blagajnik ; Kath. Pozobilski, Mary Korcevec in John GerL nadzorniki. — Ti naši uradniki Zveze so jako aktivni in je prav, da jim pomagamo sedaj za ta veliki piknik v Rivals parku. Ako kdo želi še kakega pojasnila glede tega piknika, naj se obrne na tajnika Zveze. Na članstvo pa apeliramo še enkrat, da bi vsi poskusili pomagati vsak po svoji moči, kolikor kdo more, da bo dan 7. septembra, pravilno in uspešno zaključen. L M. zastopnik V LA SALLE, SMO TUDI VČASIH VESELI La Salle, 111. Kadar se naše slovenske žene ali dekleta za kako stvar zavzamejo, jo tudi imenitno izpeljejo. Tako so lepo presenetile naša dva dobra farana Mr. in Mrs. Andrew Urbanch; dne 12. augusta sta bila "vje-ta," ko sta morala iti na su-prajz party v dvorano šole sv. Roka, pa nista vedela, da je to njima prirejeno za 25 letnico zakonskega življenja. •— Ker je bil pisec teh vrstic sam med povabljenci, je videl, da sta bila ta dva 25 letna zakonca prav vesela. Ljudi je bilo lepo število in g. župnik jima je napravil lep govor. Jaz, pisec teh vrstic vama tudi iz srca častitam in vama želim, da bi čez 25 let slavila zdrava, srečna in zadovoljna še zlato poroko v krogu svoje družine in prijateljev. To naj vama Bog podeli. Že v zadnjem dopisu ste čitali, da Ise bo vršil velik piknik za faro sv. Roka in sicer v nedeljo, 23. augusta. Zato vas danes zopet vse povabim, da pridete na omenjeni piknik in tako s svojo navzočnostjo pomagate do lepega uspeha. Želeti ie tudi, da bi takrat bile vse bližnje naselbine navzoče, ker naše ženske bodo napekle dobrih štrukljev in navijank, da bo kaj za pogledati in za pokusi-ti. Seveda, ne bo samo to, ampak bo še kaj drugega vmes, tako da boste vsi zadovoljni. V slučaju da bi bil dež, se bo vsa stvar vršila doma v dvorani. Naša slovenska pijonirka Mrs. Mary Savrich, ki je bila rojena v vasi Brege, fara Le-skovec, je dosegla lepo starost 83 let. Kljub svoji visoki starosti ženska, ki je vdova, vsa- ki dan dela in sicer pomaga največ pri Mr. in Mrs. Fr. Bruder, st. Ima še eno hčer, ki je omožena z Mr. J. Toma-žinom in živijo s hčerjo skupaj na Charles St., že celih 26 let. Ker pa slovenske ženske to našo pijonirko visoko spoštujejo, so ji pripravile lep večer s suprajz partijem ter ji ob tej priliki častitale, da bi včakala stoletnico. — Tudi jaz, mati, se pridružim ter'vašim častiteljicam in vam želim in častitam k tako lepi starosti. Bog daj, da bi dočakali vsaj še ostala leta, da bi bilo ravno sto. Na naše naročnike se obračam s prošnjo, da bi vsi, katerim je naročnina potekla za Amerikanski Slovenec, prišli k zastopniku ter poravnali zaostalo naročnino, da bi vam ne bil list ustavljen. — Veste, dragi moji, tudi pri upravi lista so vsaki dan stroški, zato bodite toliko dobri in poravnajte zaostalo, pa bo vse dobro. — Vsem našim tukajšnjim zvestim naročnikom Amerikanskega Slovenca najlepše pozdrave in Bog vas živi. Zastopnik NOVICE OD FARE SV. TROJICE Milwaukee, Wis. Da ne bo kdo mislil da smo pri nas zaspali, se moram nekoliko oglasiti in tako boste izvedeli, kako se imamo. Najbolj po pravici povem če rečem, da se imamo dobro. Nikakor ne mislite, da nas je vročina pobrala, ali morda posušila. Kaj še. Kljub vsej vročini se še dobro držimo in po malem tudi napredujemo. Če nas pa žeja le prehudo zagrabi, si pa napravimo piknik, da si tako lahko skupno hladimo žejo. Saj veste, da več žejnih skupaj vedno več spije, ker drug drugemo korajžo daje. Da, — še moja mati so me v starem kraju učili, da več ko je "pohecov," (mladih preši-čev) skupaj, raje jedo. — En tak veseli piknik smo imeli meseca julija, na katerem smo napravili nad $600.00 čistega dobička. Mar ni to lep skupiček v teh časih? Zato smo pa dolžni prav lep zahvalo vsem, ki so k temu pripomogli. Ker je pa od zadnjega piknika preteklo že celi mesec, zato smo seveda že zopet postali nekoliko žejni. To pa ni liaša krivda, ampak je temu kriva le prehuda vročina, ki nikakor noče prenehati. Zato smo sklenili, da jo hočemo "panati" in z drugim piknikom, ki se vrši v nedeljo 23. augusta. To pa v pravem pomenu besede ne bo piknik, ampak nekak prijateljski sestanek na domu, oziroma na vrtu našega dobrega farana Mr. in Mrs. Snader na 336J N. 1st St. Vabljeni ste vsi fa-rani, oziroma vsi naši prijatelji veselih piknikov. Napravili bomo vse prav lepo po domače. da vam udeležbe ne bo žal. Vsaka odrastla oseba plača $1.00, za kar bo dobil dovolj jedi in pijače celo popoldan in še dolgo v noč. — Ka- kor se sliši se naš "Prleški" in "Petuski" pevski klubi kar naprej vesele, ker bodo imeli zopet priliko da skupno pokažejo svoj pevski talent. Pridružite se torei temu domačemu sestanku in obljubim vam, da se boste počutili domače. Kdor nima svoje mašine, lahko vzame poulično karo na So. 2nd St. No. • 19, ali pa vsako karo, ki pelje po No. 3rd. St. do Concordia Ave. Že v naprej vam kličemo dobro-iošli in nasvidenje. Bliža se čas, ko bo treba otroke poslati v šolo. Katoliški starši, storite svojo katoliško dolžnost, katero ste dolžni storiti svojim otrokom. — Pozdrav. Th. Mohorko. ■-o- NOVOMAŠNIK SHUSTER Cleveland, O. Slovenska naselbina v New-burghu si je nadela v ned. 9. ivg. kar najbolj praznično ob-eko, ko je imela čast pozdraviti kot novomašnika svojega lastnega sina iz naselbine v osebi Rev. John Shusterja. Vsa naselbina je bila v nedeljo sijajno slavnostno okrašena z zastavami, cvetlicami in mlaji. Zlasti svečana je bila procesija, ki se je pomikala od župnišča preti cerkvi sv. Lovrenca. Domača mladinska godba, broječa 60 mlade-ničev, je igrala na čela rad tisoč društvenih članov in fara-nov, ki so se udeležili nove maše. V cerkvi je imel gover v slovenščini kanonik Rt. Rev. John Oman, v angleščini pa Rt. Rev. John Sholar, ravnatelj š"! v du-luthski škofiji. Novomasnik je naj prvo osebno podal blagoslov svoji mamici, ki je bila gin j ena do solz, nakar je blagoisovil svoje sestre, brate in druge sorod' nike. Ko se je vrnil k oltarju je blagoslovil vso množico. Po službi božji je množica napolnila Slovenski Narodni Dem na 80. cesti, kjer se je vršil zajtrk in kosilo. Slišati je bilo mnogo pomembnih govorov. Oh 'K popoldne so bile slovesne lifcanije in Te Deum. Vsa slavnosl je naredila globok vtis na vse navzoče. "A. D." NEKOLIKO POPRAVKA V številki 155. Amerikanskega Slovenca je bilo v dopisu iz Pueble poročano o suprajz partyju, katerega so priredile hčere svoji materi Mrs. A. Pire, za rojstni dan. Pri tem je bilo pomotoma ven izpuščeno ime Mrs. Mary Jermene iz Canon City. Nadalje je Mrs. Frančiška Grahek iz Canon City, ne pa iz Kansas City, kakor je pomotoma stalo v dopisu. — Pom. ured. List "Am. Slovenec" je lastnina katoliških Slovencev v \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod pira katoliške Slovence v Ameriki. NA PRODAJ Skupina usnjatih stolov za 'parlor" v dobrem stanju s® proda poceni. Naslov: F. Ros* sow, 1913 W. 21st St.,Chicago, 111. •s « r* J g I tn .ES w C > " 4> O £ O (Z! .PM as O C o> > o m TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (07) (Metropolitan Newspaper Servicb/ Napisal: Edgar Rice BuiTOlIgllS P-07 O O co c .Si © S3 S 4,3 S F- 11 ^ 12 >m O Z! 3 ^ m Vi S c s p— i fl« § -v > .rl w O P o "S ~ ^ © £ 'c& T3 CJ \ >r<" Kako nai pomaga nesrečnim žrtvam, to je bilo trenutno vprašanje Tarzano-vo. Nikoli v svojem življenju še ni popustil česar se je bil lotil, pa naj je pretila še taka nevarnost, toda kako naj pomaga sedaj? Seveda, kaj lahko bi splezal doli in prerezal močno vrv, toda kaj potem? Dobro je vedel kakšna so divja afriška ljudstva, ki so vdana malikovanju. V svoji divjosti prekašajo divjo zver. Da, lahko bi mu bilo skočiti doli 'n one druge rešiti. Za koliko časa bi bili rešeni? Poznal je to divje ljudstvo, ki bi v svoji fanatičnosti poleg njih tudi njega ugonobilo. Komu bi bilo s tem pomagano? Ne onim tam, ne njemu. Zato je pa treba naglo kaj drugega ukreniti, si je mislli Tarzan. Toda naglo, kajti žrtve se še bližajo svojemu koncu, z vsakim trenutkom so bližje žarečega smrtnega stebra. Najprvo kar mu je ukreniti, mora ustaviti vlečenje vrvi. flSSSč- '.. Tarzan se je previdno podal kolikor mogoče blizu in skrbno opazoval, od katere strani je napeljana vrv, s katero vlečejo žrtve. Vzelo ga je precej časa, kajti plaziti se je moral prav ob robu skalovja in se tako izpostavljati nevarnosti, da bi ga tudi oni od spodaj ne opazili. Pek, 21. augusta 1936 AMERHCANSKI SLOVENEC Stran 3 fružba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zedinjenih Državah Iftljnfr 111 lnkorp- v drŽ" Illinois Severne Amerike. ^dCZ. JOlld, HI. 14. maja i915. ' Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N Chicago SU Joliet lll. 1. podpredsednik: Joseph Klepec 901 Wqodruf Rd,.Joliet, 1U. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St Joliet lll Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Mum, Willard, Wis. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, VuO N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St.. Chicago, 111. Jacob Strukel, 1199 N. Broadway St., Joliet lll. Joseph L. Drašler Jr., 66 - 10th St., No. Chicago, 111. POROTNI ODBOR: Anton Strukel, 3rd St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg Station, E. Pittsburgh, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Cnicago, 111. Do dne 1. januarja je D. S. D., izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $144,645.33. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta in so lahko v tem oddelku do 18. leta. Rojaki(inje)! Pristopite k Družbi sv. Družini! CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. - D. S. D. 100% SOLVENTNA. Skupni dohodki ■- Total receipts: Preostanek v blagajni dne 1. jap. 1936 (Previous balance). $75,450.03 Prejeli od društev (Received from lodges) ..... Prejeli od društev v Cent. bol. sklad (Received Sick F.).... Prejeli obresti (Interest received on Notes)........................ ^ • Prejeli obresti (Interest received on Notes)...................----- Prejeli obresti rez. čl. (Interest received reserve memb.) g ^ ^ Skupaj — Total ........................................................................................... .. . $83,970.55 Skupaj — Total ........................•.........""V":.....j V............................................. 3,982.17 Prejeli na Principal (Received on Principal).......................................... _____ ........ $87,952.72 L Skupaj — Total ...........-..................................................... Skupni stroški — Total disbursement: Izplačali za smrtnine (Dea)th claims paid> ................................$3,062.50 Izplačali za operacije, pošk. (Oper. & disability)................................575.00 Izplačali za boln. podp. Sick claims paid)................... - 4482./b Nagrade za nove člane(ice) (Awards for new memb.).... 11.W Zdravniški stroški (Medical fees) ................. ...................................4.W V v nice in vožnja gl. urad. (Per Diem & 1 ravel)........................49.60 Edinost Pub. Co. za glasilo (Sub. official Organ)........................105.52 firžavna dovoljenja (License fees) .............................................25.00 Zavarovalnina proti ognju (Fire Ins. Real Estate)........................17.00 Shramba na banki (Safe Deposit Box)..:..................................................................11-00 Uradne potrebščine (Office Supplies) ..........-•............................................'JJ® Aktuarsko poročilo (Actuary's Report) ................................................................!"0.00 Stroški pri prijem obresti in. princ. (Charges on Int. & Princ, collections) .............................................................................................70.00 Poroštvo gl. uradnikov (Surety Bonds) ....................................73.13 I3avki na čeke (Tax on Checks) ..........................................................................-55 Na kupljene bonde (Bonds over par Value)................................................71.99 Za dotočene obresti (Accrued int.)........................................................................................2.00 Najemnina gl. urada (Rent Home Office) ........................................................6°-00 Telefon (Telephone) ..........................................................................................................................................2110 Članarina (Memb. fee Illinois Fraternal Cong.)................................10-00 Plača gl. uradnikov (Officers salary) ............................................850.00 Skupaj - Total ............................................:............................... $7,780.64 Prodali bonde in prejeli na principal (Bonds sold and Partial Princ. Received) .................................................... 5,360.48 Skupaj — Total ........................................................................................ 13,141.12 Skupna blagajna due 30. junija 1936.................................................... $74,811.60 Pregled skladov — Classification of Funds Smrtninski sklad "A" Mortuary Fund Preostanek dne 1. januarja 1936 ........................................... $27,580.46 društva plačala (Received from Lodges) ............................ 1,996.87 I Skupaj - Total ..................................................................... 29,577.33 "-plačali za smrtnine (Death claims paid) ............................ 1,312.50 Preostanek dne 30. junija (Balance) ............................................................ 28,264.83 Smrtninski sklad "B" Mortuary Fund Preostanek dne 1. januarja 1936................................................ $12,599.50 društva plačala (Received from Lodges) ............................ 1,288.17 Skupaj - Total ................................................................... 13,887.67 ^Plačali za smrtnine (Death claims paid) ............................ 1,750.00 Preostanek dne 30. junija (Balance) ........................................................ 12,137.67 Reservni sklad — Reserve fund ffroostauek dne 1. januarja 1936 ............................................ $35,033.75 '■'»štva plačala (Received from Lodges) ............................ 339.42 fejeli obresti (Interest received) ........................................ 434.81 fcjeli na Principal (Received on Principal)..:..................... 3,982.17 ■ Skupaj - Total ........................................................ ............$39,790.15 'pacali za dotočene obresti; prodani Bond, in prejeli na ft principal (Accrued int.; Bond sold, and Partial prin- Kclpal received) ............................................................................................................................................5,500.99 PfHtanek dne 30. junija 1936 (Balance) ................................................ $34,289.16 Poškodninski sklad — Disability Fund *V'anek dne 1. januarja 1936............................................ $ 2,809.98 Dr":a plačala (Received from Lodges) ............................ 474.30 Sipaj - Total .................................................................... 3,284.28 Izl>luC5. (Claims paid) ... .......................................................... 575.00 Prcostek dne 30. junija 1936 (Balance) ................................................ $ 2,709.28 Stroškovni sklad — Expense Fund Prinianjaj 1. januarja 1936 (Deficit) .................................................. $ 3,885.31 J '"»stvalačala (Received from Lodges) ............................ 1,085.87 ~rKiiniwj sklad (Org. Fund) ................................. 47.03 ^mifika*Certificates) ..................................................................................................1.00 *:i vrho\y;i zdrav. (Med, Fees) .............................................................................50 Iz iS-kl,,5:u- 'r°lal ..................................... $1.134,40 Oiaoali /ipi jivne stroške (Operating expense)................ 1,509.10 priina.......................... f USODNA ZENA Ivan Slivnik. Gospej Sibili se je ob teh besedah silovito potegnil obraz. Odgovor, ki ga ji je dala Romana ji ni ugajal. Romano je Sibi-la v srcu sovražila, saj jo je ta vedno odvračala od razsipnega življenja in to oholi Sibili ni bilo po volji. "Kdo pa je vendar v tej hiši gospodar?" je osorno piknila Romano, "Ste Vi," je odvrnila Romana," samo to kar me tako veže na spomin mojega o-četa, bi pa res rada ne videla, da bi kdo drug tam stanoval, ker vem iz preteklosti, da vse take reči raznesejo, ker jih ne znajo ceniti, ker so od drugih ljudi." Sibila je vstala, ne da bi rekla kaj in je odšla vidno užaljena iz obednice. Romana je sama ostala z Beatriko in Jankom. Raz-govarjali so se še nekaj, nakar je tudi Romana vstala od obeda. Stopila je v toaletno sobo, si popravila lase, se umila in obrošala, nakar je oblekla površno suknjo in odšla nazaj v. tovarno v svoj urad. f J PETO POGLAVJE. v------- I < Za Romano je odšla iz obednice kmalu tudi Beatrika. Šla je za svojo materjo Si-bilo, da bi še kaj več izvedela od svojega strica Viktorja, o katerem so govorili pri obedu. Bila je nekam razburjena. Janko pa je ostal zamišljen za mizo. V srcu mu je vstajal glas: ne pozabi kaj si sinoči Romani obljubil. Ta glas se je v njem večal, kolikor b61j je mislil na dano besedo, da bo prišel ob tretji uri popoldne v njeno pisalno sobo. V njem se je dvigala tudi nasprotna druga misel, da bi ne šel in prezrl dano obljubo, ali prva misel je zmagala in končno se je odločil, da poj-de, da vidi in sliši, kaj ima to pot zanj Romana. Kmalu po 2. uri popoldne je krenil iz hiše elegantno oblečen proti tovarni. Počasnih korakov se je bližal tovarni. Tam je vstopil v pisarno in Romana ga je u-ljudno pozdravila: "Dober dan Janko, prav me veseli, da držiš svojo besedo. Mož si to pot in vreden zato vse pohvale." Janku se je ta pohvala dobro zdela, da je odvrnil: "Lepa hvala za poklon draga sestra, kaj takega nisem pričakoval." Romana ga je ljubeznjivo pogledala naravnost oči ter mu odprla privatno pisarniško sobo, kjer so se navadno vršile razne konference z ponudniki, itd. "Janko pojdi in sedi tu. Vzemi v roke časopis in se zamoti par minut. Takoj bom odpravila še neke malenkosti, nakar bom pri Tebi. Prosim." Janko jo je ubogal in storil, kakor mu je velela Romana. Vzel je časopis in či-tal. Toda že po kratkem presledku se je vrnila Romana. Zaprla je vrata in potegnila stol prav blizu Janka in začela: "Kaj ne, da si hudo radoveden, zakaj sem te povabila na ta le sestanek?" "Nekam čudno je res in tudi radoveden sem, kaj imaš v rokavu zame." "Romana je nekam čudno dvignila pogled proti stropu, kakor, da bi ji manjkalo poguma za nameravani načrt in ali je li pametno, da pove temu svojemu mlademu popolbratu vso zgodbo tako, kakor-šna je. Škoditi ne more nič, se ji je ogla- sil notranji glas, ki je tudi zmagal nad njo. "Janko, najprvo mi povej, če znaš kaj obdržati sam zase kot mož, če ti lahko zaupam zgodbo, ki se tiče mene, Tebe in Tvojega očeta?" Janko je zardel. V njem se je dvignila ob tem vprašanju neka silna radovednost, češ, kaj neki je. In ker ga je Romana gledala tako zvesto in nepremično naravnost v oči ni mogel niti najmanj dvomiti, da bi moglo biti kaj slabega. Zato se je ojuna-čil in odgovoril: "Moja častna beseda, da ne bo nihče znal za to, kar bova govorila tukajle, kakor le Ti in jaz." "Dobro," potem se bova pogovorila. Povedala Ti bom prav vse in upam, da Ti bo to v korist" — je odvrnila Romana. Janko je zdaj še bolj začudeno zrl vanj. Ta uvod in ves Romanin nastop, je dvignil v njem še večjo skoroda nestrpno radovednost. Romana pa je zdaj začela: "Poslušaj me tedaj! In ne misli, da te hočem ponižati s tem, kar ti odkrijem. Le gledati nočem, kako se razvija v tebi od dne do dne krivičnejša jeza name. Treba ti je opore v človeku, ki bi ga mogel spoštovati in se obračati k njemu s svojim poštenim čuvstvom. Tvoje bedarije in ne-rednosti so itak le krinka. Poznam te bolje nego ti samega sebe; zato te hočem pridobiti. Odkar je oče mrtev, mi je tako samotno pri srcu. Čutim, da je tudi tebi tako. Midva bi lahko dala in pomenila drug drugemu mnogo. Toda — kakor sem rekla: v to je potreba, da izpremeniš svoje napačno mnenje o meni ter me nehaš smatrati za odurno skopuljo. Samo zato ti povem sledeče: ko se je tvoja mati poročila z mojim očetom, je bil imovit mož in lastnik tovarne, ki je sijajno uspevala. Tvrdka Hinko Sever je imela dobro podlago in dobro ime. Tvoja mati pa je gotovo precenjevala bogastvo mojega očeta, zakaj od prvega dne zakona ga je obsipala z zahtevami, ki so daleko presegale njegove razmere. Moj oče je ljubil mater preveč, da bi ji bil mogel odreči le najmanjšo željo; ni se ji u-pal niti razodeti, da nikakor ni tako bogat, kakor ona misli. In tako so bile razmere v tem zakonu že od začetka nevzdržne. Govoriti hočem kratko. — Nekega dne se je znašel moj oče pred polomom — bil je uničen — berač — in še huje — bil je tako zadolžen, da si ni mogel rešiti niti dobrega imena. Jaz edina vem, koliko muk ga je stalo to spoznanje. Vrglo ga je na bolniško posteljo, in meni, ki sem videla vse njegove skrbi, se je izpovedal svojega položaja. Tedaj sem pomogla očetu, da mu je bilo laglje umreti. Z imetjem, ki sem ga bila podedovala po materi, sem kupila Sever-jevo tvrdko, prevzela vse dolgove in obljubila očetu, da hočem skrbeti za vas tako, da vam ne bo treba okušati stiske in pomanjkanja. Držala sem to obljubo, moj ljubi Janko, dasi neredkokrat s težavo. (Dalje) Napačna j e miselj- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od." Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, III (Nadaljevanje s 3. str.) vedeti, se naj obrne na predsednika, ali pa na tajnika, kjer bo vse natančno izvedel. — Sobratski pozdrav. John Densa, tajnik P. S. Odbor za letošnje leto je sledeči :Predsednik Andrew Glavach, 1730 W. 21st Place; tajnik John Densa, 2730 Arthington St.; blagajnik Frank Puklavec, 1903 W. 21st Place; vsi v Chicago, 111. -o- IZ URADA SV. DR. LOVRENCA ŠT. 14, DSD. East Pittsburgh, Pa. Dragi člani in članice. Kakor vam je že znano, smo se prav lepo zabavali pri prvem pikniku, ki smo ga imeli. Sedaj se pripravljamo na drugi piknik, ki bo v nedeljo 23. augusta, kateri se bo vršil na Church Hill. Uljudno vas prosimo in vabimo, da se omenjenega piknika udeležite, kakor tudi da pripeljete s seboj svoje prijatelje in znance. To bo zadnji piknik v letošnjem poletju. Dolžnost vsakega člana in članice je, da poseti ta piknik, ker bo v korist društvene blagajne, katera je last nas vseh. — Prijazno vabimo pa tudi sosednja društva, kakor tudi ostale rojake in prijatelje, da se po možnosti našega piknika udeleže, da se tako še enkrat skupno poveselimo v prosti naravi ob zvokih godbe, ki bo pristno slovenska. —< S pozdravom. Društveni odbor --0- IZ URADA DR. SV. TEREZIJE, ŠT. 16 DSD. Chicago, 111. Članicam našega društva se naznanja, zlasti tem, ki niso bile na zadnji seji, da je bil sklep zadnje seje, ta, da bo morala vsaka članica meseca oktobra plačati $1.00 v društveno blagajno. — Kadar -prirejamo veselice, so vedno ene in iste prizadete in tako je društvo sklenilo, da ne bomo prirejali veselice, ampak da vsaka članica prispeva po $1.00. Zapomnite si, da katera ne bo prispevala, se tudi asesment za njo ne bo kolek-tal. Upam, da boste s tem sklepom vse zadovoljne, ker na veselici se še več potroši in zapravi. Zopet opominjam One članice, ki dolgujete na asesmen-tu, da pridete na prihodnjo sejo in poravnate svoj dolg. Ko bi vedele, koliko truda bi tajnici s tem prihranili, bi vsaki mesec sproti poravnali svoje mesečne prispevke. Res je, da so slabi časi, toda nekateri bi pa vseeno lahko plačale, pa so brezbrižne. — Torej cenjene sosestre, upoštevajte ta sklep in opomin. — Pozdrav do vsega članstva DSD in nasvidenje pri prihodnji seji. Amalia Anzelc, tajnica denarne POŠILJA TVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ 2.55............ 100 Din Za $ 5.00........... 200 Din Za $ 7.20............ .100 Din Za $ 9.55............ 400 Din Za $11.70............ 500 Din Za $23.00............1000 Din Lire: Za $ 4.65................ 50 lir Za $ 9.00................100 lir Za $43.00................500 lir Za izplačila v dolarjih: 7.a $ 5.00 pošljite....$ 5.75 Za $10.00 pošljite....$10.85 Za $15.00 pošljite .$16.00 Za $25.00 pošljite. .$26.1 0 Za $40.00 pošljite....$41.25 /,a $50.00 pošljite....$51.50 Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JEP.ICH (V pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cerraak Road. CHICAGO. ILL. PISANO POLJE i i J. M. Trunk Nekaj je. Bila je doba, ko se je smatral vsak, ki se je bavil z velo za ateista, ali so ga smatrali za ateista, če so sploh kaj dali na njegovo — znanstvo. Bila je to 'doba materializma in materialističnega naziranja, kateremu je šlo klasje v bujno rast. Znanstvenik in ateist je bilo istovetno. Ne trdim, da se je materialistično naziranje morda preživelo, nikakor ne, še vse bolj bujno je postalo, ker je iz prejšnjih bolj akade-mičnih krogov prešJlo v širše mase in se tu razširilo na nepričakovan način, ker mase so dosledne, o čemur se pri nekih [znanstvenikih ne more trditi. jV širših masah sta danes ma-jterializem in ateizem res isto-jvetna, pomenita eno in isto, Jkar jasno vidimo pri naših slovenskih materialistih, ki se pri vsaki priliki dušijo, da poleg ust in trebuha ni prav ničesar. V znanstvenih krogih se je pa marsikaj izpremenilo in se izpreminja. Kemiki, matematiki, astronomi, fiziologi so začeli majati z glavami glede nagega ateizma. Smatram samole ze pojav, ako je neki Hastings, ki ni katoličan, spisal brošuro "Atheism and Arithmetic," kjer opozarja na številke v raznih panogah, ki jasno kažejo na vrlo inteligentno delovanje, ki se ne more kot tako zapisati na rovaš narave. Navaja n. pr. vrste na koruznih storžih. Rekel bi, da je na tem nekaj, kakega ateista pa to ne bo prepričalo, ko pozna ta le naravo in pripisuje vse le delovanju narave. Razume , se, da take aritmetične ali matematične številke ne morejo služiti v polnomočen dokaz, dasi lahko služijo kot vrlo zanimivo potrdilo, ko gre za resničen in pravomočen dokaz. To bi bilo nekaj. Pa je še nekaj, in malo več je še. List "The N. Y. Times" je prinesel: "The physist preached the sermon in the University chapel" — fizik je toraj postal — kapucinar in nastopil na leci. Gre pri tem za znanega evolucionista dr. Comptona na vseučilišču v Chicagu, ki je res — pridigal, pripovedal in .govoril o — božjem bitju, nekem takem bitju, ker ne morem zapisati, da bi bil govoril o — Bogu. Ali ni to prava moralična zaušnica za — evolucioni.ste, ki so v isti sapi tudi ateisti? Zaušnica bi to bila pač za materialistično svetovno naziranje, za kakršno se potegujejo tudi nasi slovenski "znanstveniki" na tem polju, ker z vsako idejo o nekem božjem bitju pade krama tega materializma v jarek. Imamo dalje priznane in ■esnične znanstvenike, n. pr. Eddington, Sir James Jeans, dr. Planck, J. W. Sullivan, dr. Millikan, dr. Einstein... iz prav raznih panog znanstvenega raziskovanja. Vsi ti govorijo vsaj o neki višji inteligenci, brez kakršne pade vse res znanstveno pojmovanje in zdrkne raz svoje podlage. V kake podrobnosti se ne morem spuščati. Ali je s tem podan dokaz, da je Bog?Ali res ti znanstveniki govorijo o osebnem in našem krščanskem Bogu ? Ali dokazujejo ekstistenco našega osebnesra Boga ? Zopet pravim In trdim: Nekaj podajajo, o nečem pričajo, ampak od naše era krščanskega Boga so še vrlo daleč oddaljeni, ker ta njih — bog je pač le neki — bog. neko pojmovanje, rekel bi, da so našli po svojem znanstvenem delovanju nekega — znanstvenega boga, niso pa še našli — Boga. Znanstvo naj bi zavzelo angleški molitvenim ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec: THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE. Usnje, zlata obreza............$2.25 Usnje, rdeča obreza ................................................................................$2.00 COMMUNION PRAYERBOOKS. Trde platnice, zlata obreza..$l,00 DEVOUT CHILD. Bele platnice in črne platnice............................ 10c KEY OF HEAVEN. To je najbolj popularen angleški molitve-nik v Ameriki. Fino vezan v koščene biserne platnice, zlata omreza, v platnice znotraj vdelan biserni križec, stane................$2.75 Fino usnje, vatirane platnice, zlata obreza, v platnice vdelan krasen biserni križec ....................................................................$2.50 Koščene platnice s sliko, zlata obreza................................................$1.75 Fino usnje, zlata obreza.................................:......................................$1.50 Fino usnje, lepo vezan ........................................................................$1.00 LITTLE COMMUNICANTS PRAYERBOOK. Platno vezane.. 45c LITTLE CATHOLIC CHILDS PRAYERBOOK. Koščene platnice, zlata obreza ....................................................................................$2.00 MANUAL OF DEVOTIONS. Usnje, zlata obreza..........................$2.50 MY GOD & MY ALL. Molitvenik za otroke. Zlata obr«za............$1.25 VEST POCKET MANUAL. Usnje, zlata obreza............................$1.00 WITH JEZUS..... Usnje, vatirane platnice. Zlata obreza...................$1.00 Koščene platnice z sliko. Zlata obreza............................................$1.25 YOUNG MANS GUIDE. Usnje vezano, rdeča obreza....................$2.00 Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois prav božje mesto in Bi| naj bi zavzel mesto — Znfcstva. Kako daleč so ti "znaiitveni bogoslovci" od pravega Boga, kaže vrlo dobro dejstvi da n. pr. dr. Planck zida voje izvajanje na teorijo mn<$ine, kvantitete, dočim dr. Eintein podira zakonik dosedanji fizike s prav nasprotno teoijo o relativiteti. Umevno je toraj, da je ta "znanstveni bq" zavit še v gosto meglo vlo fantastičnega pojmovanja B-ga, in bo še dolga pot, predei pridejo tudi ti "bogoslovci" d> jasnega pojmovanja osebnegf in krščanskega Boga. Neka.i pa je na tem, in morda co!o precej je na tem, ker materia-; listično naziranje in dozdaj z njim združeni ateizem so s tem zadobili prav smrtni udarec. Ako hočejo tudi naši slovenski materialist! in ateisti zapasti smrti, svobodno jim. ateizem je po teh resničnih znanstvenikih mrtev, ampak do Boga pa s tem niti ti znanstveniki še niso prišli. Poim Bosra je precej drugačen, in dokazi so enako vrlo drugačni. Nekaj pa je. in pri potopu ateizma je tudi nekaj pač le — nekaj, in kdor se potaplja, se prime tudi za kako slamo. Potaplja se, pa — ateizem, ne morda teizem, dasi je teizem hudo pritisnien na steno, pa nikakor ni premagan, da se razumemo. -o- NOVA ZEMLJA V ANTARK-TIDI Eksnedicija Jofena Rymilla v. Antarktido je sporočila, da je eden njenih pilotov preletel 600 km doslej popolnoma neznanega obrežja južne Grahamove dežele. Pri tem poletu je pilot videl orjaški gorski masiv, ki je bil tako visok, da ga ni mogel pregledati, kakor vse kaže, je Antarkti-da dosti bolj gorata, nego so menili do danes. SlRITE AMER. SLOVENCA POZOR! Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kak drug prevoz, tedaj me pokličite na telefon.' JOHN ŽELEZNIKAR Auto Truki za splošni prevo2 2045 West 23rd Street, Chicago, 111. Tel. Canal 4534 DR, J, Ei uiioiiis ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. ROJAK! SLOVENCI! Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne ikiki-bite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam I Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite nq podpisanega za vsa pojasnila in z; cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSI' K 1013 North Chicago Str.-e* JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 Najboljše pivo oote pili na partijah, društvih veselicah, piknikih, če n?čite "MONARCH" pivo od JOHNA KOCHEVARA West Side Distribut of MONARCH BflR 2215 W. 23rd feet CHICAGO, II Telefon Canal 6