Abb- *SSSRygS“ Cena 70 lir - TRST, nedelja, 27. julija 1969 Leto XXV. - St. 173 HI (7367) DANES ODLOČILNA SEJA VODSTVO KRŠČANSKE DEMOKRACIJE PRED ODGOVORNO ODLOČITVIJO *Avanti» o spletkah socialnih demokratov * Longo je poudaril, da so v sedanjem parlamentu možnosti pozitivne rešitve krize, ki naj premakne. Politično os na levo - Dokument treh južnotirolskih voditeljev o «paketu» daljeval J*'_ 26- — Tajnik krščanske demokracije Piccoli je danes naglavnimi voditelji stranke v zvezi z jutrišnjo Po lne’ je- da bl ben 2Tem ražnju bil potre-stian<^St;anelc delegacij demokri--j- . > socialistične in social- ni« .,POSVetovania d. m °?ltva' ki so jo sklicali po obnovil vlado leve sredine. Načelnik skunine socialističnih da _f>rjev Pieracoini je izjavil, (jg . socialisti za obnovitev vla-tlr..,eve sredine s strankami Prejšnje večine. Dodal je, da bi i rij dem^iT’ “odanstične mokratske stranke, da bi pri- ga seste StaKŠČa Te- ^oka. Pa ^ bllo, toda ne socialistov. Dodal je, ori j* Potrebni še nadaljnji • Ce je organska leva sre-„ula m°goča, je še vedno ve-cialdst^16^' demokristjani in eo-tej.1’ ki lahko nadaljuje de-dalii,i„SeStavi vlado, ki lahko na-^ Prekinjeni program. soe±ijtvo gibanja avtonomnih ^ V’ W. ga vodita Taormi-terj Je objavilo izjavo, v ka-ja ?azs°dnikd glede nadaljeva-Prekii dobe. ^a koncu b°daj"ne br®kinitve sedanje zako- *>sjo Pmvi list, da 06 ta- ki Upair,labsti na svojih stališčih vaio . " iboraii t *tjani i^€ -dni. sprejeti demokri- r'^ni°’ bo to stališče vpli-odločitve, ki jih bodo krize. n republikanci za rešitev ** bo sestalo vsedr-b^vijai,, Sl'v° pSIUP, ki bo raz-*iatiju ° sedanjem političnem *®stav0 , neuspehu pogajanj za Gla Vlade lev® sredine. Pratik?1 T ^Juik komunistične 'tištiji a?1*181 Long° Je P° da-bitd rtn, J1 vodstva KPI izjavil bn iste,-81171' da se zgublja čas dih kom dvoumnih in nevarno, (ja Prorhisov, čeprav je jas-'e za anahronističnimi protikomunističnimi pozivi socialnih demokratov volja, da se pripelje socialna in politična kriza v konservativno smer. To se je zgodilo predvsem, ker se je krščanska demokracija skušala izogniti potrebnim političnim izbiram iz strankarskih razlogov. Jasno je tudi, da koncesija izsiljevanju socialnih demokratov samo veča njihove zahteve in spodbuja konservativne sile. Vsekakor je pozitivno dejstvo, da te zahteve niso mogle prevladati. Zatem je Longo izjavil, da komunistična stranka ponavlja, da v sedanjem političnem in parlamentarnem stanju ni nobenega razloga, ki bi lahko opravičil razpustitev zbornic in predčasne volitve. Ce pa bd se razpisale nove volitve, bodo komunisti storili vse mogoče, da bodo volivci izrekli najstrožjo sodbo o krščanski demokraciji in o drugih strankah, Id bi bile odgovorne za tak politični poraz in za tako samovoljo. «To pomeni, je dodal Longo, da so po našem mnenju v sedanjem političnem stanju in v tem parlamentu možnosti pozitivne rešitve krize, ki naj premakne politično os na levo. Ovira, ki jo je treba premagati, je tista, ob katero je zadela Rumorjeva vlada, in njegov poizkus obnovitve leve sredine. Potrebna je namreč vlada, ki bi imela sposobnosti in voljo pogumno upoštevati zahteve delavstva in širokega demokratičnega gibanja, upoštevajoč, da je komunistična stranka bistvena in gonilna sila teh borb in tega gibanja. Jasno je, da take naloge ne more izpolniti ena sama stranka*. Longo je nato dejal, da bi komunisti objektivno kritično ocenili vlado, ki bi delovala v tej smeri, in bi tudi dali svoj prispevek vsakemu dejanju in u-krepu, ki bi težil k rešitvi problemov delavskih množic in dežele. Komunisti bodo še zlasti pozivali vsako novo vlado, naj pozitivno načne nujna vprašanja zaposlitve, draginje, najemnin, svobode v tovarnah in naj s svojo politično akcijo omogoči zadostitev enotnim zahtevam in reformam, ki so jih sindikati že postavili, ali jih oodo postavili. Davi se je začel v Bocnu drugi del poletnega zasedanja izvršnega odbora južnotirolske ljudske stranke (SVP). V načrtu je bilo nadaljevanje diskusije o poročilu, ki ga je podal v soboto Ma-gnago o sedanjem stanju pogajanj o Južni Tirolski. Pričakovali so odgovor iz Rima o 12 spornih točkah «paketa», toda odgovor ni še prišel. Zato so razpravljali o gospodarskih in socialnih problemih bocenske pokrajine. Seja se je zaključila popoldne. Članom razširjenega vodstva pa so razdelili dokument, ki so ga podpisali podpredsednika Brugger in Dalsass ter pokrajinski odbornik Benedikter. V dokumentu zahtevajo .temeljito spremembo taktike* do italijanske vlade gle- de Južne Tirolske. Dokument pravi, da je nova vladna kriza v Italiji zaradi razkola med socialisti in zaradi notranjega stanja v krščanski demokraciji poslabšala in zopet zavlekla nadaljnje poizkuse za rešitev južnotirolske-ga vprašanja po dosedanji poti. Zaradi tega se zdi potrebno vso zadevo znova pregledati. Brugger, Dalsass in Benedikter pravijo, da bi morali Italijo danes pripraviti do tega, da izvede tiste predloge komisije devetnajstih, ki se lahko izvedejo brez ustavnih sprememb, tj. na podlagi vladnih odlokov in navadnih zakonov. Med temi ukrepi so: uvedba etničnega sorazmerja pri sprejemanju v državne in poldržavne urade; prenos pristojnosti za gospodarsko programiranje na pokrajino; objava določb o izvajanju na šolskem sektorju, dodatno k sedanjemu statutu; uvedba uporabe nemškega jezika ali italijanskega jezika na podlagi svobodne izbire; pristojnosti na sektorju ljudskega gradbeništva naj se prenesejo od države na pokrajino; dežela naj pooblasti pokrajino za vse upravne pristojnosti v smislu člena 14; sprejemanje televizijskih oddaj v nemškem jeziku iz sosednih držav; predstavniki nemške etnične skupine naj v deželnem odboru zavzamejo sedeže, ki jim pritičejo. Tega ukrepa naj ne sprejme vlada ali parlament, temveč gre za politično odločitev, ki bi jo morala sprejeti izključno SVP. Zgoraj: Izolirana kabina, v katero so vstopili trije vesoljci, takoj ko so prispeli na ladjo «Hornet» Spodaj: V tem prostoru bodo sedeli družinski člani, časnikarji in drugi, ki se bodo pogovarjali po mikrofonu z vesoljci, ki bodo tri tedne v karanteni V POSEBNI ZAPEČATENI KABINI Trije vesoljci prispejo jutri v Houston Znunstveniki pred vrsto skrivnosti Razstava v Moskvi o poletu ladje «Apollo» - Neuspela izstrelitev satelita «lntelsat 111» HOUSTON, 26. — V laboratorij v Houstonu je prispela še druga kovinasta škatla z geološkimi vzorci Lune. Prva škatla je prispela včeraj. Letalonosilka «Hornet» s tremi vesoljci je prispela nocoj na Havajske otoke. Trije vesoljci so še vedno zaprti v posebni kabini, v katero so vstopili, takoj ko so pristali na Tihem oceanu. Pripeljali • jih bodo s posebnim prevoznim letalom v Houston, kamor bodo italijanskem času. prispeli v ponedeljek ob 8.30 po Vesoljci so povezani s svetom samo po radiu. Njihova naloga je, ves čas ko bodo zaprti v svoji prenosni kabini, posneti na magnetofonski trak vse svoje doživljaje in vtise s potovanja, predvsem pa opažanja med bivanjem na Luni. Njihova opažanja bi morala pomagati znanstvenikom pojasniti nekatere pojave. Kakor je bilo že jaivljeno, je Aldrin, ko se je sprehajal po Luni, opazil 10 metrov daleč predmet, o katerem nd mogel reči, ali je skala ali oblak. Dejal je, da je ta tstvar poskakovala*. Znanstveniki želijo točnejše podatke od Aldrina. Prav tako želijo ugotoviti, kaj je videl Aldrin, ko je opozoril Armstronga na .termalni vpliv, ki ga čuti s svoje desne strani*. Kakor je znano, je vesoljsko oblačilo ščitilo vesoljca pred termičnimi učinki od zunaj. Zato se nap°l (talnega oporišča n« Luni za še$t vesoljcev, pripravila družba General Electric sprašujejo, ali ni morda šlo za; sončno žarčenje. Želeti bi razkriti tudi skrivnost o svetlobnih žarkih, ki sta jih opazila vesoljca na Luni. Šlo je za svetlobni snop, bele barve z rumenim odtenkom, ki je napravil na Lunini površini nenavadno svetel krog. Znanstveniki si belijo glavo tudi s pojavom tik pred koncem predzadnjega televizijskega prenosa, ko se je zaslišal čuden hrup, podoben tuljenju in kričanju. Od vesoljcev želijo znanstveniki tudi kar se da točne podatke o dejstvu, da se je kabina .Columbia*, ko je ponovno prišla na tir okrog Lune, začela nenadoma tresti in se je bilo bati, da se ne bo posrečila združitev. Znanstveniki bodo imeli poleg analiziranja Luninih vzorcev še ogromno drugega dela v prizadevanju, da bi prišli do dna raznim pojavom v zvezi s poletom Apolla 11. Moskovski radio je javil, da so v Moskvi organizirali razstavo o poletu ladje Apollo 11. Na razstavi so razstavljene slike ameriških vesoljcev, slika prvega sovjetskega vesoljca Gagarina, zbirka knjig, map in slik, ki kažejo glavna razdobja v zgodovini ve soljskih poletov. V Cape Kennedy so danes izstrelili nov satelit za telekomunikacije clntelsat III*. Pozneje je NASA javila, da sta prvi dve stopnji nosilne rakete redno delo vali, takoj nato pa so bile vse zveze s satelitom prekinjene. Ne vedo, kaj se je zgodilo. Domneva se, da satelit ni stopil na tir okoli Zemlje. Novi letalski spopadi med ZAR in Izraelom KAIRO, 28. — Egiptovski vojaški glasnik je sporočil, da so danes popoldne izraelska letala ponovno napadla egiptovske položaje na zapadnem bregu Sue škega prekopa. Gre za peti izraelski letalski napad v tem tednu. Glasnik je dejal, da je egiptovsko protiletalsko topništvo sestrelilo dve letali: prvo je strmoglavilo vzhodno od kanala v bližini Port Tevfika, drugo pa je bilo sestreljeno pri Port Puadu. Eno uro in pol po izraelskem napadu so se dvignila egiptovska letala, ki so se nad Sinajskim polotokom spopadle z izraelskimi «mirage» in «sky-hawk». V spopadu, ki se je prenehal ob 18. uri, je bilo sestreljeno še tretje izraelsko letalo. še preden so Izraelci sprožili letalski napad, se je okrog poldne razvil med egiptovskimi in izraelskimi silami silovit dvoboj, pri katerem so sodelovali tanki, težko topništvo in minometalci. Spopad je zajel vse področje Sueškega prekopa in je bil posebno močan na področjih Izmailije, El Kanta re in Port Fuada na Severu, na Jugu pa pri Port Tevfiku in južno od Grenkih jezer. Izraelska verzija o spopadu Je povsem drugačna: telavivski glasnik je povedal, da je izraelsko letalstvo danes popoldne eno uro in pol obstreljevalo egiptovske položaje na področjih Port Tevfika, IzmaiHje in El Kantare. Egiptovsko letalstvo in protiletalsko topništvo — je dejal glasnik — je zaman skušalo ustaviti izraelski napad, ki je popolnoma u-spel. Vsa letala so se vrnila v svoje baze. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiniviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiia Neredi v Manili ob Nixonovem obisku Filipinska policija naj bi odkrila zaroto za umor ameriškega predsednika MANILA, 26. — Ameriški predsednik Nascan je dospel danes v prestolnico Filipinov Manilo, ki je prva etapa njegovega potovanja, med katerim bo obiskal pet držav azijskega jugovzhodna, Romunijo in Veliko Britanijo. Kot se je že zgodilo med Nixo-novim potovanjem po Evropi, je tudi danes dal njegov obisk povod za vrsto protoameriških demonstracij. Policija je baje tudi zatrla zaroto pripadnikov filipinske odporniške organizacije »huk», katere namen je bilo umorita ameriškega predsednika. Nekaj ur prod Nixanovim prihodom v državo je prišlo v središču Manile v bližini hotela alnterContinental*, kjer bi moral imeti ameriški predsednik zvečer sestanek s filipinskim opozicijskim predstavnikom Osmeno, do spopada med šestimi pripadniki organizacije «huik» in policijo. Petim «hukom» je uspelo zbežati, šesti pa je bil ubit. Pri njem Je policija našla tloris mestne četrti, v kateri Je hotel «Intercontinental»: iz tega se je rodila domneva, da se je šesterica pripravljala za atentat proti Nijconu. Glasnik manilske policije je sicer dejal, da ni nobenih dokazov, da bi šesterica pripravljala zaroto, dodal pa je, da bi utegnil biti današnji incident v zvezi s številnimi atentati proti se dežem ameriških družb, do kate- rih je prišlo v filipinski prestolnici v začetku tedna. -Ndxon se je pripeljal v Manilo v spremstvu soproge in državnega sekretarja Rogorsa. Na letališču ga je sprejel filipinski predsednik Mar oos, s katerim se je Nixon odpravil v predsedniško palačo, kjer so bm na sporedu uradni razgovori Prav pred predsedniško palačo pa je prišlo do silovitih protiameri-ških demonstracij, katerih se je udeležilo na stotine študentov. Ti so vzklikali protiameriška gesla in nosili lepake, na katerih je bilo med drugim napisano «Pošljite ga na Luno!*. Ko so demonstranti zažgali ameriško zastavo, je policija navalila nanje in jih razpršila. štirje demonstranti so bili ranjeni. Skoraj istočasno Je prišlo do druge demonstracije pred ameriškim veleposlaništvom, s katerega so demonstranta sneli nekaj ameriških zastav. Razgovor med Nixonotn in Mar-časom je trajal poldrugo uro. Teme razgovorov so bile problemi varnosti na azijskem kontinentu in ameriških baz na Filipinih. A meriški državni sekretar Rogers pa se je sestal s filipinskim zunanjim mdmistram Rommlom, s katerim so je razgovarjal predvsem o gosposkih in vojaških problemih ter o položaju v Vietnamu. Nixon bo odpotoval jutri v Dja karto, kjer se bo sestal z indonezijskim predsednikom Suhartom Bazovica Ob današnji proslavi 70-let-nice pevskega društva Lipa Kolikor je doslej znano, se vas Bazovica prvič omenja v neki listini od 20. aprila 1297 in to v obliki Bisviza. Oblika ni nič čudna, če pomislimo, da prihaja ime od stare slovenske besede bez, ki pomeni isto kar bezga. Vas je torej po vsej verjetnosti nastala na kraju, kjer so rastle številne bezge. Težje je ugotoviti, kdaj je vas nastala. Samo ugibamo lahko, vendar nas to ne privede do nobenih stvarnih zaključkov. Vsekakor je bila Bazovica spočetka zelo majhno naselje. Iz urbarjev izhaja, da je bilo spočetka v vasi le osem kmetij, ki so bile podložne tržaškemu škofu kot zemljiškemu gospodu. Letno mu je vsaka kmetija dajala 4 lire v de narju, dve kokoši, dve pogači, o veliki noči deset jajc, dva voza drv in dva voza sena, od katerih je bil eden pokošen na škofovem travniku. Škof je kot zemljiški gospod prejemal tudi desetino od žita in drobnice, vendar je moral dajati eno četrtino tega žup niku. Poleg vsega tega pa je morala vsaka kmetija opraviti letno še šest dni rabote ali tlake v škofovih vinogradih. Ker so podložniki na tlaki delali bolj slabo, so okoli leta 1600 spremenili tlako v prispevek v denarju, in sicer 1 lire in 10 soldov. Tudi podložni-ške pogače so bile iz leta v leto slabše in so jih zato približno v istem času nadomestili s prispevkom v denarju. Počasi se je naselje razširilo in v začetku 14. stoletja so si vaščani že prvič povečali domačo kapelo, ki je bila posvečena 1. maja 1336. V cerkvenem oziru je vas spadala pod župnijo Dolino oziroma pod njen vikariat Groča-no. Zarodi lege ob poti, ki-jie bila takrat glavna cesta iz Trsta v notranjost, je Bazovcem prinašal zaslužek tudi promet. Že v 15. stoletju se omenja v vasi gostilna. V 16. stoletju so Bazovci že imeli priimke. Leta 1574 so se od sedmih znanih posestnikov trije pisali Marec, po eden pa Slavec, Pereč, Pregarec in Žagar. Vendar je bilo v vasi že takrat znatno več posestnikov, ker so kmetije zaradi delitev že krepko razpadle. Leta 1640 je bilo začetnih osem kmetij že v rokah 16 posestnikov, popis občini podložnih zemljišč iz leta 1647 pa našteva že 40 posestnikov. Zato lahko računamo, da je vas imela 200 do 240 prebivalcev. Med priimki je še vedno prevladoval Marec s 15 družinami. Sledilo je 11 družin Križmančičev, 6 Žagarjev, 2 Križ manov. Priimke Barovina, Juri-čič, Mikula, Savec, Slavec, Valenčič je nosila po ena družina. Oglejmo si tudi tedanja ledinska imena, čeprav so nekatera tako slabo zapisana, da je danes nekoliko težko ugotoviti pravilno obliko. Po vrsti, kot so jih takrat zapisali, se glasijo: Hudole-to, Sušen kal, Gabrje, Krivice, Lesnika, Šubnica (?), Grdove (?), Himnik, Podolen, V stenah (?), Široka njiva, Grivica, Kotlica, Nad stenami, Ogradica pod Kirben dol, Kurben dol, Jezero, Mala Groča-nica, Otnica, Konopnica, Globo-čak, Kalužica, Štirna, Kal, Stajica, Dula, Stani kal (?), Krtovica, Kozle vica, Pod vrhom, Leskovec, Grižica, Podgriža, Suhi kal, Ko-bec dol, Kranjska cesta, Podstra-njovica (?), Stranjovica (?), Gra-diščice, Jamni dol. Stare otave, Gropade vrh (?), Gosta škavna, Petroviča, Pod borštom, Za gav-gami, Lesničje, Kalič, Cerkvenica, Dolga dolina, Gori pri Sopi (?), Auslegagor (?), Mahalevec, Klin-,čica, Jazbina, Jevnik, Boršta dolina (?), Konjske staje, Lanišče, Nežica, Vrenče staje (?), Globoka.. dolina, Ignavica, Gropičevec, Hladni dol (?), Perušavec. V tem času je vas počasi in vztrajno rastla. Že leta 1660 se je baje v vasi naselil eden gro-čanskih kaplanov, ki je od tu oskrboval tudi Gropado in ravnokar nastajajoče Padriče. Vendar poznamo imena teh kaplanov le od leta 1739 dalje. Zaradi cvetočega prometa je leta 1743 občina na novo sezidala gostilno. Leta 1769 pa je vas dobila tudi mitnico in posadko ne kakšnih finančnih stražnikov, ki so jim takrat pravili kordonisti. Ko so novembra 1777 popisali prebivalstvo Bazovice, so našteli že 289 oseb (152 moških in 137 žensk). Po priimkih so bile doma-če družine razdeljene takole: Križmančič 23, Žagar 14, Marec 11, Grgič 2, Gombač, Kalc, Mi-helavec in Murlo po 1. Poleg teh pa so v vasi živele še družine mitničarjev Probsta in Božiča, kordonistov Scobisa in Ozvalda ter najemnika občinske gostilne Peršiča. V naslednjih letih imamo tri po membne dogodke. Leta 1779 je bila odprta nova cesta preko Opčin, imenovali so jo komercialna cesta, in tako je skozi Bazovico šel v glavnem le še promet proti Reki. Leta 1781 so jugovzhodno od vasi začeli kopati premog. Bilo je to v času, ko so v naših krajih komaj začeli uporabljati premog. Prva ga je začela rab’ti leta 1752 rafinerija sladkorja na Rek'. Prav ta tovarna je 17. marca 1781 sklenila z devetimi Bazovci pogodbo, po kateri naj bi izkopali letno 280 ton premoga. Pogodba je bila skenjena za tri leta, m pa znano, ali je bila pozneje obnovljena. Kot delujoč premogovnik je rudnik omenjen še teta 1830. pozneje pa so ga opustili in danes ohranja spomin nanj le še ledinsko ime Šoht. Tretji pomemben dogodek je u-stavitev samostojne kaplanije. V tistih časih je vladaj cesar Jožef II., ki je bil mnenja, da so cerkvene razmere potrebne temeljde preureditve. Zato je zaprl vel ko samostanov, zaplenil njihovo premoženje in z njim ustanovil verski sklad. Dohodke tega sk-ada je namenil za vzdrževan'e samostojnih duhovnikov v krajih, ki so bdi dotlej zelo oddal ieni od središča svoje župnije. Tako je z odlokom od 27. januarja 1785 ustanovil v Bazovici lokalno kaolanijo in k't prvega kaplana nastavil patra Ci-prijana. V naslednjih letih je Bazovica doživela velik razvoj. Medtem, ko je do tega časa število prioival-stva naraščalo prav počasi (nekako 50 oseb več na vsakih itJO let), je začela zdaj doba zelo naglega naraščanja. Leta 1800 je vas štela že 355 prebivalcev leta 1352 že 610 in leta 1880 kar 757 prebivalcev. Bazovcd so tedaj živeli šn pretežno od kmetijstva. Leta ’800 j* bilo v vasi 119 glav goveda in verjetno okrog 470 ovc. Leta 1842 pa 168 glav goveda in kar 670 ovc. Živina je bila s hrano d>e bro preskrbljena, saj so Bazovci imeli tedaj 784 ha pašnikov in 316 ha travnikov. Njiv in vrtov bilo 71 ba, gozdov 544 ha. Ker pa so prav na Bazovskem začeli prvi poizkusi za pogozditev Krasa m je tu nastala tudi ena glavnih drevesnic, se ni čuditi, če se jp to razmerje do konca stoletja precej spremenilo. Travnikov je ostalo še 211 ha, pašnikov še 672, površina gozdov pa je narasla na 741 hektarov. Ker je bilo prebivalstva mnogo več, kat ga je mogla zemlja preroditi, so se Bazovci morali oprijeti raznih nekmečkih dejavnosti. Videli smo jih že kot gostilničarje in rudarje. Okoli leta 1835 so se začeli ukvarjati z led.irstvom. Pozimi so po kalih 'omili ied in ga zalagali v naravne ali umetne jame, poleti pa so ga vozili v mesto na prodaj. Pozneje so si služili kruh tudi z dovažanjem kamenja za zasipanje morja. Ravno v letih, ko je aačelo število prebivalstva tako hitro naraščati, je Bazovica 'inblia tudi šolo. Leta 1804 so srenje Bazovica, Gropada in Padriče zgradile po'eg kaplanije stavbo, v kateri je potem kaplan učil otroke Iz vseh treh vasi. Leta 1827 je vas dobila pravega učitelja in letu 1845 te občina postavila novo šolsko poslopje. Šolski obisk je bij e tistih letih še skromen in reni.-Tnennst je močno prevladovala Leta 1875 je bilo 24% pismenih, 6%t polpismenih in skoraj 70% nepismenih. Nekako v teh letih je bila Bazovica tudi upravno središče Ko je občina leta 1872 odstavite vaške župane in postavila na niihovo mesto capoville, je zgornjo okolico razdelila v dva okraja in '-.brala za središče enega prav Bazovico. V vasi sta se tedaj naselila o-krajni načelnik in okrajni zdravnik. Toda to stanje je trajalo le dobrih deset let. Leta 1883 ie zdravnik umrl in tedaj so na občini začeli razmišljati da bi sedež okraja premestili na Opčine. Res je 13.3.1884 občinski svet izglasoval tak odok in s 1.1.1885 je Bazovica prenehala biti središče okraja. Pri žalostnih kulturnih razmerah, ki smo jih videli v odstavku o šoli, je seveda težko pričakovati krepko prosvetno delovanje. Vendar sta znana dva prav zgodnja poizkusa. Že leta 1870, kp so 15. maja slovesno odprli čitalnico v Boljuncu, je nastopil bazovski pevski zbor, ki je bil »tako lepe izur-' jen, da se je vse čudilo*. Do drugega poizkusa je prišlo skoraj 15 let kasneje, ko je bila spom.adi 1884 ustanovljena v vasi čitalnica. Pobudo je menda dal učitelj Andrej čok, kt pa je že naslednje leto zapustil vas, in poslej ni več glasu o tem društvu. Drugi vzrok za propad društva pa je verjetno kriza, v katero je prav v tistih letih zašla vas, in se kaže tudi v upadanju števila prebivalstva (leta 1890 še 742 prebivalcev), šele pod konec stoletja so se razmere nekoliko izboljšale in tedaj je nastalo društvo Upa. Samo Pahor NA OVINKU PRI TOVARNI ULICI F. SEVERO Eden mrtev in štirje ranjeni pri trčenju avta v tovornjak Za eno od ranjenih potnic v avtu je prognoza strogo pridržana Zloglasni ovinek pri tovarni Masti v Ul. F. Severo je čveraj spet zahteval človeško žrtev ter štiri ranjence, od katerih je stanje enega zelo resno. Bilo je nekaj čez eno uro po polnoči, ko se je v nočno tišino razlegel silen trušč skrotovičene pločevine. Kmalu nato pa se ie prvemu avtomobilistu, ki je privozil do ovinka, prikazal pretresljiv prizor. Avtomobil fiat 600 z registracijo TS 53750 je imel prednji del popolnoma uničen, iz njega pa je bilo sMšatd obupno stokanje ra-njeocev. Nasproti avtomobilu pa je stal velik oestni orjak, tovornjak s prikolico znamke «OM Titano« z registracijo UD 156507, s prednjim delom tudi precej poškodovanim. Voznik tovornjaka, 31-letnd Giordano Stefamitto iz Telia Veneta, pa je vidno pretresen skušal pomagati ranjenim potnikom malega avtomobila. Se prečen sta prispela patrulja cestne policije in rešilni avto Rdečega križa, ki ju je neki avtomobilist obvestil o strahoviti nesreči, so dva najhuje ranjena, voznika fiata, 32-letnega gostilničarja Maria Dussija iz Ulice San Cilino 40/2, ter njegovo sopotnico, 32-letno bolničarko Mario Strah por. Stopar iz Ul. Sara Davis 114, odpeljali v splošno bolnišnico r nekim zasebnim avtomobilom, i-.nalu nato pa so z drugim zasebnim vozilom pre peljali v bolnišnico še ostale tri ponesrečence, 42-letnega Bruna Mo-ratta iz Ulice dede Docce 15, 28-letnega elektromehanika TulIiaMai-nija iz Drevoreda R. Sanzio 22 ter 27-letnega delavca Sergia Perinija iz Ulice detle Docce 15. še preden je prvi avtomobil privozil pred ambulanto za prvo pomoč, je nesrečni Dussi podlegel hudim telesnim poškodbam. Zdravnik je lahko le ugotovil njegovo smrt. ki je nastopila zaradi prebitja lobanje, ter odredil prenos njegovega trupla v splošno mrtvašnico. Bolničarko pa so nemudo- ma prepeljali na nevrokirurški oddelek, kjer so jo pridržali s strogo prognozo zaradi hudega možganskega pretresa ter številnih u-daroev ter globokih ran po obrazu, levi roki in nogi. Tudi otale tri ranjence so spre-rurškem oddelku, jeli na nevrokiru kjer so Morattu ugotovila zlom desne stegnenice ter udarce nad levim očesom in po udih. Zdraviti se bo moral približno štirideset dni. Maini se je hudo udaril v nos prša in kolena z verjetnimi kostnimi poškodbami, drobci razbitega stekla pa so se mu zarili v oči. Tudi Perini je zadobil precej u-daircev in ran po vsem telesu, a so njegove poškodbe lažjega zna čaja. Oba mladeniča se bosta morala vsekakor zdraviti najmanj deset dni. Agenti prometne policije, ki so medtem prišli na kraj nesreča so izjavili, da je do nesreče prišlo verjetno zaradi velike hitrosti avtomobila. Dussi se je namreč s svojimi prijatelji peljal po Ulici F. Severo navzgor. Na omenjenem ovinku pa je zaradi prevelike hitrosti njegovo malo vozilo zaneslo na levo stran cestišča, po katerem je ravno v tistem trenutku prihajal z nasprotne smeri težki tovornjak. Tragedija se je odigrala z bliskovito naglico, saj nista imela voznika sploh časa pritisniti na zavore. Ravno zato pa je bilo trčenje še bolj silovito in je imelo zato hujše posledice. Zaključna prireditev folklornega festivala v Kopru KOPER, 26. - Pred okrog 3000 gledalci je bila nocoj na Titovem trgu v Kopru zaključna prireditev 10. jubilejnega festivala jugoslovan- imuiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiinii mim miiuiiiiiiiiii im im umni muhi 11111111111111111111111111111111111111111 ODGOVOR ODBORNICE ZA SOLSTVO Občina bo pri Sv. Ivanu odprla svoj rekreatorij Prav bi bilo, če bi se pri tem upoštevalo dejstvo, da so pri Sv. Ivanu tudi Slovenci Občinska uprava resno preučuje možnost, da bi se jrfi Sv. Ivanu odprl občinski rekreatorij, podoben onim, ki že delujejo v skoraj vseh mestnih rajonih. Odgovor v tem smislu je dala komunističnemu občinskemu svetovalcu Supancdchu odbornica za šolstvo Faraguna, ki pa je omenila tudi težave, ki jih bo imela občana, ko se bo lotila iskanja primernega prostora, v katerem naj bi se uredil tak rekreatorij. Pri tem je dejala, da bivši krožek ENAL ne pride v poštev, ker je po določilih londonskega sporazuma namenjen Za leu turni dom za slovensko narodnostno skupnost, medtem ko je konjušnica v Ul. delle Cave sedaj last policijskih oblasti. Zato bo občinska uprava najprej preučila vse Obstoječe možnosti in nato izdelala ustrezen načrt. Pobudo občinske uprave lahko samo pozdravimo, če bo ->bčinska uprava pri načrtu za občinski rekreatorij upoštevala dejstvo, da je Sv. Ivan dvojezičen rajon, v ka: terem živijo Slovenci in Italijani in kjer delukjo tako italijanske ks kor slovenske šole. Prav bi zato bilo, da bi se v rekreaitoiriju uredili prostori za ustrezno slovensko sek cijo, knjižnico in sp oh vse. kar pni delu" s tem pride v poštev, še posebej bi morala občinska uprava poskrbeti, da bi z rekreatorijem razpolagale slovenske šole v enaki meri kot italijanske. Dr. Drago Štoka pri šolskem skrbniku jo zdaj hotelo ukinit:. Slovenska javnost konično pričakuje, da bo še letos prišlo do odprtja industrijske šole v Rojanu. DANES V KRI2U Praznik komunističnega tiska Danes bo s pričetkom oh 16. uri praznik komunističnega tiska v Križu, na vrtu ,, Ljudskega doma «Padlih za svobodo« Na sporedu so: «Pe«ni v protest«, ki jih izvajajo u štirje tovariši«, pevsko . glasbena skupina iz Pod-lonjerja in mladinska godba iz Križa. Od 21. ure dalje bo ples. Pozdrav federacije bosta prinesla tajnik inž. An tanimo Cuffaro in de lanski župan Dušan Lavriha. Posloval bo dobro oskrbljen bar z raznimi specialitetami in domačimi vini. Vstop bo prost. Prvo letalo Dl' 9 na progi Ronke-Rim Včeraj je tržaški šolski skrbnik prejel deželnega svetovalca in političnega tajnika Slovenske skupnosti Dr. Stoka je Solsk. skrbnika seznanil z razgovorom, ki ga je imela pred kratkim delegacija Slovenske skupnosti na prosvetnem ministrstvu v Rrinu. Deželni svetovalec Je ponovno opozoril provedltorja na nerešena vprašanja slovenskega šolstva. Posebej pa Je poudarili upravičeno željo in zahtevo slovenske Javnosti, da morajo biti maturitetne in podobne komisije sestavljene Iz slovenskih članov. Provedltor je priznal u-pravlčenoet te zahteve, rekel pa je, da manjka kadrov tn da je zato treba dobiti Solnike, ki imajo pač ustrezne pogoje, da so lahko predsedniki teh komisij. Dr. Štoka je naglasil, da je treba v bodoče premostiti vsakršno administrativno oviro, kajti glavno je, da je dijak povsem sproščen pred komisijo; to pa se zgodi Ie, če je sestavljena lz samih slovenskih članov. Glede slovenske Industrijske šole pa Je provedltor, da ni doslej __nou/vRla • Irn prejel še nikakršnega navodila; ko bo prišlo navodilo s prosvetnega ministrstva, da bo ukrenil po trebno. S tem v zvezi mu je deželni svetovalec Izrazil bojazen slovenske javnosti, da bi utegnilo priti do zaprtja slovenske srednje šole v Rojanu. Skrbnik je izjavil, da on nima nič pri tem, ampak da je odvisno vse od ministrstva ter od sklepov mešane jugoslovansko * Italijanske komisije Politični tajnik Slovenske skupnosti Je odločno ponovil zavzetost Slovenske skupnosti, In vse slovenske Javnosti za srednjo šolo v Rojanu In odločnost za obrambo njenega obstoja, saj je celo predvideno v memorandumu ln bi bilo torej protizakonito, če bi se S prvim novembrom bo letalska družba ATI postavila na progi Trst - Rim prvo letalo vrste DC 9. To vest je sporočil demokrščan-skemu poslancu Corradu Belclju podtajnik ministra za promet senator Remo Sammarltano. Z začetkom delovanja novega DC 9, ki bo dosegel hitrost 850 kilometrov na uro ln bo lahko prevažal 105 ljudi, se bodo spremenili tudi umiki poletov, kajti letalo bo preletelo progo v 50 minutah. Odhod iz Rpnk bo ob 7.30, pristanek v Rimu pa ob 8.20 (sedaj vzletijo letala ob 7. in dospejo v Rim ob 8.40. Za povratek pa bo odhod lz Rima določen za 21. uro, pristanek na letališču v Ronkah pa ob 21.50. ske folklore. Prireditvi so med drugim prisostvovali predsednik turistične zveze Jugoslavije Albert Jakopič, predsednik turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan, predsedniki vseh treh obalnih občinskih skupščin ter številni drugi predstavniki javnega in kulturnega živ-ljenja koprske obale. Med gledalci je bilo tudi zelo veliko domačih in tujih turistov ter precej gostov iz zamejstva. Ob zvokih fanfar se je začela velika revija jugoslovanskih ljudskih plesov in pesmi ob spremljavi starinskih inštrumentov. Nastopajoči so bili oblečeni v slikovite narodne noše. Kolo iz Beograda, Lado iz Zagreba in Taneč iz Skopja so doživljali aplavz za aplavzom in ne samo ob koncu vsake točke ampak tudi med posameznimi prizori. Spored je tokrat obsegal dvanajst točk: Prigorski plesi, Marlovska tresenica, plesi iz pirot-■ke pokrajine, Aramisko, Kreki ta-nac. Plesi iz Vranja, Nevestinsko, Podravski svatje. Banatsko mo-mačko nadigravanje, Osogovska, Posavski plesi in plesi iz Srbije. Po zadnji točki so se na odru še enkrat zbrali vsi sodelujoči, ki so med toplimi ovacijami občinstva prejeli festivalne zastavice lz rok predsednika obalne turistične zveze Jakoba Drakslerja. V 1-menu nastopajočih pa se je zahvalil ravnatelj ansambla Taneč Toma Leov. Ob zvokih fanfar je festival zaiključil predsednik organizacijskega odibora jubilejnega festivala Ivan Mausar. Spored je zaključila tradicionalna festivalna noč z ljudskim rajanjem Danes dopoldne je bila v Kopru še majhna slovesnost, ko so podelili priznanja organizatorjem in nastopajočim v preteklih desetih festivalih. Plakete so prejeli vsi plesalci, ki so nastopili na vseh desetih festivalih, ter muzikologi in koreografi, ki so največ prispevali k festivalnim ustvaritvam. Diplome so prejeli za desetletno nastopanje ansambli Kolo, Lado ln Taneč ter folklorna skupina «France Marolt« iz Ljubljane za petletno nastopanje. Festivalne zastavice pa so prejele za posebno skrb za festivale vse tri občinske skupščine koprske obale ter RTV Ljubljana. Lepa «Madame Butterfly» sinoči na tržaškem gradu Na Gradu je bila sinoči premiera Puccinijeve opere tUadame Butter-fiy» in obdieTn otvoritvena predstava letošnje poletne operne sezone, za katero sta tudi letos dala pobudo in sredstva Avtonomna le toviščarska ustanova in gledališče Verdi. Čeprav je v glavnih vlogah nastopilo nekaj mladih in doslej še manj znanih pevcev, je predstava bila vendarle v celoti na dostojni kvalitetni ravni, pri če mer gre glavna zasluga mladi sopranistki Gianni Amato, ki je bila glasovno in igralsko izredno doživeta in prijetna Butterfly. Njen glas je v vseh višinah mehak, jasen in čustveno tempiran. Brez dvoma je Amato pevka zanesljive bodoč nosti. Tenorist Carlo Bini ima močan, vendar še nedovolj kultiviran glas, je pa zlasti v arijah pokazal do-kgj zanesljive vokalne sposobnosti. Glasovno zelo dober je bil še konzul Gino Orlandi, glasovno prijetna Suzuki Anita Caminada, V manjših vlogah so nastopili še Raimon-do Botteghelli, Vito Susca, Enzo Viaro, Eno Mocchiutti, Lucio Rol-li in Maria Rosa Suban. Orkester gledališča tVerdi» je vzorno vodil Napoleone Apnovazzi in tudi nov orkestralni prostor se je pokazal dovolj akustičnega. Zbor je uvežbal Riccitelli. Zelo lepe so bile scene po osnutkih Tita Varisca. Občinstvo, ki je skoraj do kraja napolnilo razsežno dvorišče, je vse izvajalce nagradilo z močnimi a-plavzi. Opero bodo ponovili z istimi izvajalci v sredo in v petek, v torek ob 21. uri pa bo premiera Verdijeve opere «Rigoletto». ........................imMiiimmimilllliiimimiuimiiilliHimiliilimimimiimmmmiHmmill ODBOJKA ZENSKI TURNIR ZARJE V BAZOVICI Breg osvojil prvo mesto Zarja odkritje turnirja Tehnično najlepšo tekmo zadnjega večera sta odigrala Bor in Breg V zadnjem večeru ženskega odbojkarskega turnirja v Bazovici so odigrali dive srečanji in za obe moramo reči, da sta pripravili številnemu občinstvu obilo šport nega užitka. BREG — BOR 2:1 (16:6, 4:15, 15:13) BREG: Foraius, Turk, Klefojan, Barut, Rapotec, Kofol, Hmeljak, Pavleitič. BOR: Bare j, Raiuber, Pernarčič Sd. in So., Bezeljak, Pečar Rogelja, švagelj, Hrovatin, Artač. SODNIKA: Ban, Pappacoda. To je bilo tehnično najlepše srečanje večera. Obe šesterici sta predvajali res lepo in. borbeno igro s tehničnimi posegi, kakršne smo •videli le v nekaiterih srečanjih B lige. V prvih dveh setih sta ekipi uveljavili svojo premoč vsaka v enem nizu. Tretji set pa je bil izredno izenačen in če bi bil končni izid obraten bi to v bistvu ne bila velika krivica. Zadnji set se je tudi končal z najtesnejšim Izidam, poleg tega pa sta tudi obe ekipi dosegli enako vsoto točk: 34:34. Za Bor moramo reči, da je zaigTal neprimerno bolje od prvega večera, Breg pa je ugnal svoje nasprotnice le z naj večjo težavo. • * * BREG — ZARJA 2:0 (16:14, 15:10) BREG: ista postava kot v tekmi z Borom. ZARJA: So., D., Sa., in M. Križ-mančič, Bandelj, žagar, Fonda, Čufar, čok. SODNIKA: Ban, Pappacoda. če rečemo, da je Zarja odkrlt- tega turnirja, potem povemo malo. Ta šesterica je s svojo igro namreč več kot presenetila, že v prvem večeru proti Boru je zaigrala (v primerjavi z njenimi prvenstvenimi nastopi) kot prerojena (dopingirana, so v šali dejali nekateri). Da pa ta njen nastop ni bil slučajen, (niti ne zgolj posledica dejstva, da bi jih morda borovke podcenjevale), je pokazal zadnji večer tega turnirja, oz. točneje povedano: prvi set srečanja z Bregom. Mlade Bazovke so začele s strahovitim tempom, s katerim so svoje nasprotnice povsem zmedle. Povedle so najprej z 12:7 In nato celo s 14:9. Brežamke so bile povsem brez moči, kajti domačinkam je uspevalo vse, česar so se lotile. Tik pred velikim uspehom, ko so imele set žogo že dvakrat v rokah, pa te prednosti niso anale izkoristiti. Zarjašice so tako dopustile, da so nasprotnice uredile svoje vrste, uveljavile svoje glavno orožje, izkušenost, jim odvzele pobudo Iz rok in tudi set. Toda odkrito povedano, res z največjo težavo. V drugem nizu je kakovost tekme precej padla. Breg je lažje nadzoroval svoje nasprotnice in ni dopuščal večjih presenečenj. Igra je bila sicer precej uravnovešena, vendar ne več tako lepa. Obema ekipama se je poznala utrujenost. Breg je bil seveda zaradi svojih Izkušenih igrailk na boljšem in je tako osvojil tudd drugi set ln s tem tudi končno zmago. Turnir Zarje je vsekakor potrdi! nadaljnjo kakovostno rast naše ženske odbojke. Nad vse razveseljivo pa je, da se je dosedanjim trem «velikim», Boru, Bregu ln Sokolu, pridružila tudi Zarja, ;ako, da se je ta «višji klub« po- •iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiriiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimnuiiiiiiiiiiiii večal še za enega člana. Zarja vsekakor vstopa v ta «fclub» z vsemi papirji v redu. Turnir je v vseh treh večerih obiskalo veliko število gledalcev in j 3 bil dobro organiziran. Da bi pa občinstvu olajšali sledenje razvoja dogodkov na igrišču bi bilo dobro, če bi ob podobni prihodnji priložnosti namestila še semafor. Poktno prvenstvo Slovenije pod Vršičem LJUBLJANA, 26. — Letošnje poletno smučarsko prvenstvo Slovenije bo na plazu pod Vršičem, kjer je še vedno dovolj snega, deluje pa tudi vzpenjača. Prvenstva, ki bo na sporedu v nedeljo 3. avgusta, se bo udeležilo 125 tekmovalcev In tekmovalk. NA NOGOMETNEM IGRIŠČU V STANDREZU Devetdnevna večerna zabavi športnega društva Juventfo1 Danes popoldne tekmovanje v briškoli - V soboto zvečer nastop števerjanskega kvinteta «Briški i$} Ves teden bo trajalo na nogometnem igrišču v štandrežu tradicionalno poletno praznovanje športnega društva Juventina. Ta prireditev je zabavnega in rekreacijskega značaja ter ima namen zbrati denarna sredstva za nemoteno delovanje športnega društva Juventiina, ki vzdržuje dve nogometni ekipi in ki je letos pričelo z vadenjam odbojke, že na prvih tekmah so odbojkarji pokazali precej vneme in znanja v tem športu in osvojili v svoji kategoriji prvo mesto v pokrajinskem merilu. Današnji spored praznovanja obsega veliko tekmovanje v briškoli, ki se bo pričelo ob 17. url. Taka tekmovanja so prišla v modo in so obvezna točka programa vseh poletnih prireditev. Običajno beležimo za prvo nagrado živo tele, »me, razne jedače in pijače. Danes bosta zmagovalca odnesla nagrado 70.000 lir, ki jih bosta porabila po volji. Drugonagrajenca bosta dobila dva surova f^jj tretja nagrada obsega dve tild In dve steklenici vinfc' trta nagrada pa dve sala111 dve steklenici vina. .j Po tekmovanju bo na »J ples ob zvokih modernega str a. Ples bodo ponovili frtjj tri, v sredo, v četrtek, v v nedeljo in prihodnji P011^ V soboto bo v okviru Pf*®^ nja nastopil s samostojni® ^ gramom števerjanski orkest® rodne glasbe «Briški grič*, "J nastop ima naslov «Večer «• j letja«. Igrali bodo v glavne® ke, valčke in druge sloveti* rodne pesmi. . Samo od sebe umevno J bo na nogometnem igr®“ loval dobro založen bife. sv* SANDHAMN, 26. — Na nem jadralnem prvenstvu -j 5,50 v Sandhamnu pa Ie. j.1 gala francoska jadrnica posadko Guillou - Tassin. uiiiiiiiimiiiiimitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimniiiiiiiiiHii!imiiiiiii!mMiiimiiii!iiiiiHiMiiMMiHMimiiiMiiiiMiiimiMiiinMuiMMMMiMMiiHiinitiiiiii»|,,il1 HVALE VREDNA POBUDA PROSVETNIH DRUŠTEV Na goričkem Krasu ustanovili športno združenje «MIadost Pripravljajo se na sodelovanje na slovenskih športnih igrah v Trstu ATLETIKA V FIRENCAH Nad 700 atletov - mladincev na državnem prvenstvu V prvem dnevu nekaj boljših dosežkov FIRENCE, 26. — Nad 700 atletov iz 109 društev ln klubov nastopa na Italijanskem državnem mladinskem atletskem prvenstvu, ki se je začelo danes sjiuitraj v Firencah. Danes je bilo na sporedu tekmovanje v 13 disciplinah. Kljub hudi vročini so bili nekateri rezultati dobri. Tako Je Bergonzoni Iz Rima sunil kroglo 17,29 m, San dra pa je vrgla kopje 40,68 m. V tej disciplini se je uvrstila na 2. mesto Videtnčanka Turus z značko 37,36 m. V skoku v višino je zmagala Rimljanka Land, vendar precej poprečnim dosežkom 154 cm. Zanimivo pa je, da so to višino preskočile kar tri tekmovalke. Se nekaj drugih rezultatov: MLADINCI 400 m ovire: Gicvenardi 54”1 800 m: Leone 1’55”7 troskok: Ferrari 14,88 m 100 m: Rosi 10”9 3.000 m: Quaglia 8’38” višina: Sohivo 204 cm disk: Soroto 51,34 m hoja 10 km: Neri 49’39”3 2.000 m zapreke: Di Nicola 6.03” MLADINKE 100 m: Cattaneo 12”3 disk: De Nard 37,72 m 800 m: Boniolo 2’20”2 JADRANJE Prckojadranska regata SPLIT, 26. — Na letošnji pre-kojadranski jardalni regati bo nastopilo 20 posadk. Trajala bo od 6. do 9. avguata. Tekmovalci bodo morali prejadrati 600 milj dolgo progo. PLAVANJE Včeraj zelo zgodaj je Benito I postajo. Nato je nadaljeval svojo Loggia, ki je bil pred kratkim ob- j žalostno pot v Porto azzurro. «An-sojen na dosmrtno ječo zaradi geli varuhi« so skrbno pazili nanj ogabnega umora mladoletne Iris | in mu bili vedno tesno ob strani, Semenič, zapustil korone.jske zapo- < da so ga celo fotoreporter ti s te-re. V močnem spremstvu karabi- žavo ujeli v svete ».parate S ta-njerjev so ga nekoliko po 6. uri klmi tipi «cveda ni nikoli dovolj pripeljal s taksijem na železniško previdnosti. CARDIFF, 26. — V Cardiffu je v teku mednarodni plavalni še-steroboj z udeležbo reprezentanc Belgije, Škotske, Španije, Walesa, Irske ln Izraela. Po prvem dnevu tekmovanj Je v vodstvu Španija (53 točk), pred Walesom (51), Švico (43), Izraelom (39) Itd. ODBOJKA Ekipa Italije A vodi na turnirju v Faenzi FAENZA, 26. — Na mednarodnem moškem odbojkarskem turnirju v Faenzl so v predzadnjem dnevu dosegli naslednja Izida: Italija A — Italija B 2:0 (15:3, 16:7) Slavija Praga — Kvarner Reka 2:0 (15:10, 15:12). Obe Italijanski ekipi ata predvajali lepo In hitro Igro, s katero pa so se bolj odlikovali člani prvega moštva. V drugi tekmi je češkoslovaška ekipa presenetljivo premagala Še-sterko Kvarnerja, v kateri sta se najbolj izkazala Brožič ln Umaut, ki sicer še čuti posledice včerajš- nje poškodbe, a je kljub temu nastopil. Lestvica Italija A 10 točk Slaivija Praga 6 Kvarner Reka 4 Italija B 0 točk. Pobuda, ki jo je dal pred dobrim mesecem in pol športni odsek P. D. »Jezero« za sestavo širšega športnega društva na Krasu, je začela dajati sadove. Kot je že znano, je športni odsek P. D. «Jeeero» sklical za 13. junija zvečer v svojih prostorih javno zborovanje mladincev vasi In vse okolice z namenom, da se ustanovi novo športno združenje. Udeležba je presegala vsa pričakovanja ln že takrat so bile Izražene prve misli in nekatere glavne smernice za oživitev šport« /Ste vsem goriškem Krasu. Mlehavan je bil tudi odbor, ki Ima nalogo preučiti Izražene možnosti -vseh, ki so posegli v diskusiji) (Sar bi v najkrajšem času apravdli na noge novo športno društvo na Krasu. Po prvotnih ugibanj ih je začasni odbor končno sklical minulo sredo predstavnike vseh kulturnih berdoba, «Kras» iz Dola - Poljan, «Danica» z Vrha ter «S. Kosovel« Iz Ronk. Prisoten je bil tudi Herman Gergolet, predsednik bivšega športnega društva. Prva odločitev je bila ta, da se sprejme statut prejšnjega društva, ki ga hrani Herman Gergolet in ki je še vedno veljaven. Ves čas se je govorilo o imenu, ki bi novo ustanovljenemu društvu najbolje ustrezalo. Po daljšem reše-tanju raznih imen so se odločili za športno združenje «Mladost». Za sadež bodo vprašali odbor P. D. «Jezero», če jim dovoli, da lahko uporabljajo njegove prostore. To naj bi na kraitko bil zaključek daljšega čakanji In podrejanja višjim silam kot so Igrišče, telovadnica ter organizatorji. Hkrati je tudi začetek novega obdobja slovenskega športa na Krasu. Sedaj pa čaka kraške športnike te- društev Icralšlkega goričkega ob- I žavno breme. Najprej je treba močja in jim nakazal smernice, zbrati doraščajočo mladino ln jo Sejo Je vodil Mario Lavrenčič s pripravljati za prve nastope. Pri-POljan, prisotni pa so bili člani reditelji pa bodo morali poskrbeti prosvetnih društev «Jezero« lz Do- I za športno opremo, vpisnine ln razne formalnosti do otvod^ vega športnega igrišča v bu. Prvi trši oreh, ki čai^ ^ ustanovljeni klub « Mladost*,^ slovenske športne Igre 7 < že tukaj bo razvidno, ^ vo športno društvo znalo strti dediščino prosvetnih «Kras», »Danica«, «Jezaro» / sovel«, saj so ta društva j, jamčila, da bo vsako v sV°^ si bodrilo in pripravljal0 * dince za «Mladost». čas boJTs zal, če smo na Krasu še to. ali če se moremo s čitanjem športnih novic, * j hajajo iz drugih slovensk^v v Italiji, ki so nekatere celo še kot na našem Krasu.^J^ upati, da se bo okrog 4 zbralo veliko število atletov % žrtvovalnlh ljudi, ki bodo logi in da sl bodo znali 5* v najkrajšem času toliko n*f’ čev, kolikor je ljudi na K ne bo lahko, vendar pa ie bro voljo dosegljivo. J ...••MimMmiiiii.mu.ii.m..............im...mmimiiimmmmiimiimmiiiiiimmmmimiimmmim.............im...mimmim....nmmiimmm....immimm«1" Glavni pravilnik 11. slovenskih športnih iger - Trsi Organizator, namen, sodelovanje 1. SSI so manifestacija pripadnikov zamejskih Slovencev, ki jih organizira pod pokroviteljstvom vseh sodelujočih društev vsaki dve leti (soda leta) od društev pooblaščen odbor. Igre težijo predvsem za množičnim sodelovanjem vseh zamejskih Slovencev v športu in rekreacijskih dejavnostih in to v čim večjem številu panog Na igrah lahko sodelujejo tudi jiripadniki drugih narodnostnih skupnosti, če primemo obvladajo slovenski jezik. Občevalni jezik na igrah je slovenščina. Prireditelj si pridržuje pravico, da iz organizacijskih ali drugih vzrokov prijavo zavrne. V tem primeru vrne prijavnino. Odbori 2. Organizacijski odbor sestavljajo: a) glavni odbor, katerega sestavljajo predstavniki (po edenI vseh sodelujočih društev; b) predsednik, katerega Imenuje glavni odbor; c) predsedstvo, v katerem je šest članov in sicer naslednji: predsednik, podpredsednik, 1. tajnik, 2. tajnik, blagajnik, gospodar; č) komisije, v katerih je po trebno število članov. Komisije imenuje predsedstvo; vsaka komisija mora imeti predsednika in tajnika, ostale funkcije pa se imenujejo po potrebi; d) razsodišče, ki ga imenuje glavni odbor. Razsodišče ima pel članov, eden od teh mora biti član predsedstva, vendar v razsodišču ne sme opravljati vloge predsednika. Vse seje odborov in komisi) — razen razsodišča — so javne. Vse funkcije v odborih so častne. Prijave ekip 4. V ekipnih športih prijavijo društva le število sodelujočih e-kip, postave ekip pa prijavijo tik pred nastopom. Isti tekmovalec pa ne more nastopiti v isti disciplini ali panogi za več kot eno efcipo. Vsak le za eno društvo 5. Vsafc posameznik lahko na igrah nastopa le za eno samo društvo ali pa tudi brez društvene oznake. C e dve društvi pri javita istega tekmovalca, potem mora prizadeti tekmovalec pismeno izjaviti za koga tekmuje ali pa v nasprotnem primeru odloča prvi nastop. število nastopajočih 6. V panogah ali disciplinah, kjer bi se prijavila le dva tekmovalca posameznika ali eden, ne bo tekmovanja in prireditelj vrne prijavnino. Najmanjše število za nastop je tri, kar velja tudi v primeru, če bi se prijavilo 3 ali več tekmovalcev pa bi se odzvala vabilu za nastop le dva ali manj. V tem primeru se prijavnina ne vrne. Dve moštvi imata pravico do nastopa Ce se prijavi le eno se tekmovanje ne izvede in prijavnina se vrne. Prijave posameznikov 3. Na SSI lahko sodeluje vsak, kdor izpolnjuje določila čl. 1, in je poravnal tekmovalnino. Ta je določena na 200 lir na osebo in jo je treba poravnati ob vpisu. Akt prijave je vpis v prijavno polo in poravnava tekmovalnine. V primeru odsotnosti tekmoval ca ali odstopa se tekmovalnina ne vrne. Sprejemanje prijav 7. Rok sprejemanja prijav bo javljen v dnevnem časopisju. Starostne kategorije S. Nastopajoči so razdeljeni v naslednje kategorije: a) člani (MO) b) članice (ZE) c) mladinci (MI) č) mladinke (ME) d) naraščajniki (NI) e) naraščajnice (NE) f) otroci (O) V skupinah pod c), č), d) in e) je možna v določenih športih podkategorlja «starejši», ati n mlajši«. Te kategorije in podkatego-rije določijo komisije za vsak šport posebej in tudi določijo starostne meje. Pripadniki starejše starostne ka tegorije ne morejo nastopati v mlajši starostni kategoriji, mlajši pa obratno lahko v starejši, vendar le v sosednji. Tako na primer c) lahko nastopa tudi v kategoriji a), ne more pa v d). Toda d) lahko nastopa v kategoriji c), ne pa v a). Tekmovalci pod c), č), d), e) in f) morajo ob prijavi vpisati tudi rojstno leto in ga na zahtevo organizatorja ali sodnika v kateremkoli trenutku tudi dokazati z veljavnim dokumentom. | vico do nadaljnjega nastop^ isti disciplini ali panogi- Sistem tekmovanja 9. Sistem tekmovanja v vsaki disciplini ali panogi določi od govarjajoča tekmovalna komisija sama. Komisije bodo obvezno iz peljale tekmovanja tako, da bo mogoče po koncu nastopov sestaviti prednostno lestvico ia vsa) prva tri mesta, po možnosti pa za vsaj prvih šest. Nosilci skupin 10. Prireditelj si pridržuje pra vico, da za jposamezne panoge in discipline določi nosilce skupin po lastni presoji Panoge II- Organizator določi število disciplin in panog SSI po last ni presoji in uvidevnosti. Urniki 12. Vsi časovni termini (tekmo vanj, nagrajevanja, prijav itd ), bodo pravočasno javljeni v dnevnem tisku. Tekmovalna pravila 13. V mejah možnosti se bodo vsa tekmovanja odvijala po določilih mednarodnih športnih pravilnikov, ki so veljavni pri italijanskih športnih zvezah, včlanjenih v CONI. Točkovanje 14. Prireditelj bo po zaključku tekmovanja v vsakem športu sestavil lestvico za točkovanje. Vsakega zmagovalca posameznika bo nagradil s 6 točkami, drugouvrščenega s 5 itd. Za ekipe se število točk podvoji. Prireditelj bo po zaključku tekmovanja nagradil: a) vse posameznike in ekipe, ki se bodo uvrstile na prva tri mesta v vsaki disciplini ali panogi z diplomami, b) najbolje uvrščen* ekipe ali posameznike z nagradami, ki jih bodo prispevale razne ustanove ali posamezniki. Za podelitev teh nagrad bo veljal jmseben pravilnik. Zamude tekmovalcev 15. Tekmovalec ali moštvo, ki se ob razpisani uri ne bi javilo na kraju tekmovanja sodnikovemu pozivu za nastop, izgubi pra- Kazni 16. Vsak tekmovalec se j. podrediti določilom skega odbora ter je vesti športno in vljudno ““ igralcev, nasprotnikov, so i-uu, A in občinstj* primeru nešportnega organizatorjev . % ali drugih prekrškov, 00 prizadeti v prvi stopnji 0 v drugi pa bo izključen tekmovanj SSI in bo seznama udeležencev 2 posledicami V hujših bo takoj izrečena kazen d ... nraaSj). f. stopnje Kazen izreče or\ ski odbor na predlog 5 „, ali po lastnem preudarku- ' 'jf’ nih športih lahko komisi^ f dejo po lastnem preudarku f odobriti predsedstva tudi ^ denarnih kazni, za katere rjf ra biti sestavljen in obl poseben oravilnik. Pritožbe 17 V primeru tehničnih- (f nizacijskih ali sodniških vilnosti in drugih spornih j šanj, sprejema prireditelj**u' bor pritožbe v prvi štor' i 30 minut po koncu tekh1 'jj-katero se nanaša pritožba. ^ ‘ gi stopnji pa razsodišče J minut po odločitvi organ'^ jev o prizivu Vsaka pritoka . mora biti pismeno obrazio* (< priloženo kavejio 3.000 lir, - e primeru zavrnitve pritožbe J n1 ne. Organizator in razsodil govorita na pritožbo pism^uf ločitev razsodišča ie dokOn Stroški 18. Prireditelj ni dolžan • ^ nobenih stroškov, ki bi F1. društva tn posamezniki stopam na SSI Poškodbe in škod« t> 19. Organizacijski odbOf 1 govarja za nobene more ur lesne poškodbe ali škodo, ki bi jo utrpeli i*^ joči pred. med tekmovanj*, p po njem. Vsakdo nastopa w no odgovornost. Spremembe pravilf*^ 20. Organizator si pravico, da določila 2<0 pravilnika po svoji uri spremeni, če se pokaže ia.ji treba, vendar mora prizo^-g vestiti o spremembi vsaj nut pred začetkom tekih0** Rada Rauberja ni več, ni več dol-®°kefne9a urednika naše kulturne . r',.e' na^e nedeljske tretje stra-J' Njegovih člankov ne bo več, 3 bi nam v njih s kulturno be-• e, °' trezno in razsodno mislijo, iSKreno zavzetostjo za naše narod-e in kulturne probleme izpove-oval svojo radost, zaskrbljenost, ^ah m optimizem, pa vselej to- 0 trdne vere v našo prihodnost. ai nam zato spregovori vsaj še n. ,rat 2 izrečeno in zapisano T5'1!0 S ,e.h stolPcev< ki jim je bil likov'l ureieva^ec 'n vsebinski ob- «Če ne bi bilo žilave vztrajnosti, “'Slovenskega gledališča v Trstu Ibrž ne bilo več. Res so tudi naj-“°'l hude čase lajšali trenutki za- ka- J ^a' k° *e VSal 13 ne' 1 časa pozabljena vsakdanja ne- !?'ela resničnost. Prišlo pa je tu-! obdobje, ko lepih trenutkov °taj ni bilo, ko so se vsi na-°n oko1' gledališča osredotočili bfti USOt*no vprašanje: biti ali ne i..?aj'°9i za drugo varianto so 1 kaj preprosti ter s svojo kru-“ jasnostjo in razumljivostjo vsi-l0'V° nevarni. Potrebno pa je bi-' da razlogi za prvo varianto Prevladajo. Pri tem se je poka-d ,? In dokazalo, da funkcije gle-'i ne more opravljati kak Sl en nadomestek, z vseh stra-' prikrajšan in okleščen. Vesela ugotovitev, da je tako prepri-zmagalo, kakor je priletim Zavest' da Slovensko gledali-,, .. ® Trstu pri svoiem trdnem lsču ni bilo osamljeno.» (Iz Gledališkega lista SG v Trsu na začetku sezone 1964-65 ob otvoritvi Kulturnega doma.) čirt*Tuka'*ni' Slovenci vedno bolj v j1’10' kako nekoristno je, če se “o cepimo in vztrajamo v tej a«epljenosti. Ni ničesar v naši l ,ravi' da bi vsi hodili po istih l e*n'cal’. boječ se stopiti za pol aka na levo ali na desno. To-I i ,z različnih stez pa vendar kat °- pr'^emo na širšo pot, po Ut6ri *allko skupno korakamo k 'emu cilju. Kajti naši cilji — ko s“v°rlmo o slovenstvu — bi le ra] raj*. k*iti isti. In skupna bi moje * h' .,ydi zave*t, kako se nam ti l ran'*' vseh napadov na po-k *vojim ciljem.» (Iz uvodnika v Primorskem dnevniku 9. februarja 1969, Posvečenega Prešernovemu Prazniku.) mo*r"|lme,i svoi® 8'edališče pa bi p a 0 obenem pomeniti vzrok iče * za vse, ki jim je gledali-p0 Predvsem namenjeno. Nič rodn nB9a n*' da 'ma kaka na-iea,a.-man'šina vsaj nekaj svodi^ lka; *udi manjšinske šole ■hanUiaka redko,t- Da pa ima j„ ",,na svoje pravo gledališče, bi !*rav 90tovo redek pojav, ki vese|°ral P°v°d za ponosno zlasti**' k' **• !e mora'° opaziti tev 08 ,ak dan, kot je otvori-5®zone.» (Iz Gledališkega lista za začetek sezone 1968-69) sebnSekakor se nam ni zdelo poti ° “"estno v Trstu poudarja-gatj edvs®m (ali sploh samo) ne- "e pojave med Slovenci v ["etični kaka domov'mi, kot da gre za gre v nova odkritja, medtem ko rimi resn'ci za pojave, s kate-“kvar*8 ,amkajšnja družba resno p0javla' .^SJrešeno je tudi lake cif|{ne Prikazovati kot kako spe-skat; °** ,‘n samo v eni smeri I-sli lanje krivdo. Nihče ne mi-je k IZ BORŠTA IN GODBA NA PIHALA IZ TREBČ. Ob tej priložnosti bo tudi ženski odbojkarski turnir, ki ga prireja športno društvo Zarja s športnim združenjem Bor in športnimi društvi Breg, Gaja in Sokol. Ob tej priložnosti bodo razdeljena Gallusova odličja. Poslovali bodo kioski z jedačo in pijačo. Vljudno vabljeni! CISTI DOBIČEK JE NAMENJEN ZA DOGRADITEV KULTURNEGA DOMA V BAZOVICI POLITIČNO ORGANIZACIJSKI SESTANEK PSI V DEŽELNEM OKVIRU Deželni socialistični voditelji poudarjajo enotnost in kompaktnost članov PSI Slovenci pričakujejo od socialistične stranke vsakodnevno borbo za dosego svojih demokratičnih pravic Ul. Mazzini Na sedežu PSI 32 je bil deželni politično organizacijski sestanek, katerega so se udeležili člani osrednjega vodstva Antonio Landolfi in Lorks Fortu na, deželni tajnik Silverio Giaco-metti ter pokrajinski tajniki iz Trsta, Vidma, Pordenona in Gorice: Giuricin, Volpe, Vazzoler in Dellago. Po u-vodnem poročilu, ki ga je imel tajnik in štirje pokrajinski tajniki, so poudaril! bistveno kompaktnost in enotnost PSI v deželi Furlanija - Julijska krajina, ki sta zmanjšali na minimum škodo zaradi odcepitve, ki jo je povzročila Tamassijeva desnica. Ugotovili so z zadovoljstvom, da so delavci, strnjeni okrog PSI, tudi v naši deželi preprečili premik na desno polotične 06i ln s tem zagotovili demokratični razvoj v državi in deželi, v korist vsega delavskega razreda. Na seji so bili prisotni vsi voditelji federacij, podpredsednik deželnega sveta Amaldo Pibtoni, deželni odbornik De Carli, sindikalni voditelji in socialistični upravitelji, ki so posegli v diskusijo. Diskusije se je udeležil tudi prof. Josip Pečenko, ki je dejal: «Mislim, da z istim zadovoljstvom, s katerim pozdravljamo dejstvo, da so ostali v naši stranki sindikalni predstavniki, ki pripadajo raznim sindkalnim organizacijam, moramo pozdraviti tudi dejstvo, da se niso izneverili naši stranki njeni pripadniki slovenske manjšine. Ne pozabimo, da se naša stranka sklicuje na initemaoianalizem in da je njena slovenska komponenta najboljši dokaz, da naši ljudje glo- boko čutijo vse probleme In borbe za napredek in demokracijo. V sklop te borbe nedvomno pripadajo tudi borbe za priznanje pravic slovenske narodne manjšine, brez ozira na področje na katerem ta manjšina živi. Zavedajmo se, da Slovenci ne pričakujejo od naše stranke samo razumevanje, ampak vsakodnevno borbo za dosego svojih demokratičnih pravic. Ce hočemo, da bo naša stranka boljša, moramo onemogočiti dvoumnosti polpretekle dobe ln o-nemogočiti, da iste osebe zasedajo odgovorne politične položaje v stranki in v javnih upravah. Samo tako bomo lahko preprečili, da bi kdo utegnil izkoriščati strankin aparat za koristi, ki niso ob-čeljudske. V preteklosti so razni dvomi slabili tako notranjo moč kot učinkovitost strankinega dela na terenu. Razpršitev vseh dvomov bo po mojem mnenju mogoča le če ne bomo dopuščali obstoj nejasnosti v političnih in drugih odločitvah«. 24. t.m. je na medicinski fakulteti v Bologni z odliko in pohvalo promovirala za doktorico medicine g. VLASTA POLOJAC ki je zagovarjala svojo diplomsko delo pred profesorjem dr. Posteljem. Sorodniki mlade doktorice čestitajo in ji želijo veliko uspeha v bodočem poklicu. ...lin,,II,minili................................................................................................... dajalka Damiana Di Lenardo, tiskar Aldo Berliafa in delavka Bruna Ger- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. julija 1969 se Je v Trstu rodilo 22 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 81-letna Regina Cer-va; vd. Grego, 75-1 etol Llvio Zay, 81-letna Girolama Brainzza vd. Pe-rini, 76 letna Maria Andriancich vd. Pippa, 83-letna Maria Milic vd. Rupel, 52-1 etna Novell a Alzetta por. Chieppa, 82-letna Antonia Zoreenon vd Viola, 58-letnt Giacinto Simeone, 92-letna Josipih« Vidmar vd. Ben-čina. OKLICI: Industr. izvedenec Nereo Storme m šivilja Mudila Sturm, ka-roserist Romeo Panlsato in delavka Nedda Radovan, uradnik Franco Ten-ze in bolničarka Liana Bogateč, mehanik Bruno Falzari in uradnica Rosanna Zadeu. strojni častnik Giin-ther Meyer in zobozdravnika asi-stentka Ida Maiola, električar Vojko Viičič in delavka Nevia Brodil, tiskar Fabio Buda in tiskarka Lvlia-na Sori »ni, inženir Roberto Chlcco in socialna asistentka Bruna Mlinca, šofer Giuseppe Tesolin in uradnica Eddi Braune, študent Milan Senčar in Marcella Del Vecchio, Stelio Can-dueci in Rosalba Zupin, barist Mario Ulcigrai in frizerka Silvana Marži uradnik Sergio Valentini in knji-govezka M a risa Moscateli:, delavec Primo Man neb In hišnica Adriana Perl-eh poštar Luclano Nicolli in u-radnica Bruna Rosaro, delavec Bru-no Franza in gospodinja Natalia Sa-mitz, delavec Giorgio Plsriv-utta ln gospodinja Anna Maria Grio, ple- Včeraj-danes mani, eltktričar Mario Zottich delavka Ardea Argemti. URARNA ZLATARNA LAURENTI TRSI — Largo San torto 4 — B Tel .723240 Pestra izbira najboljših ur švicarskih znamk in zlatnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve in druge priložnosti - Poseben popust. skar Sergio Angelini in gospodinja Serena Oppici, uradnik Sergio Prez-zi Di Stefano In prodajalka Lll-.ana Zorzenon, fizik Gianfranco Grancin! ir učiteljica Ariella Perionl, mesar Angelo Sulllni in frizerka Noriš Kralj, mehanik Luigi Satta in go spodinja Hosaria Viola, trgovec 1 sacco Česana m uradnica Adriana Pum, uradnik Mario Righi in univ. študentka Maria Vittoria Losa, urad nik Giovanni IJrizlo in uradnica Gunfranca Penso, uradnik Nevio Mi raz in učiteljica Nirvana Bogneri uradnik Franco Gherbaz ln telefonistka Fulvna Chla radia, uradnik E-milio Ban in uradnica Antonia Ma-nuto, uradnik Serigo Cossutta in u-radnica Grazia Trapasso, univ. asistent Pietro Zarattimi in uradnica Laura Štor, uradnik Carlo Clemento In bolničarka Adriana Sferch, industrijski izvedenec Sergio Raseni in prodajalka Fulvla Battacchini, mizar Giuseppe Stok In knjlgovezka Nevea Čušina, kemik Gianfranco Corazza In učiteljica Viviana Orlandi,m, vra-tar Paolo Luigi Donaggio in gospodinja Nelda Turti, slaščičar Giovanni Dambrosi ln gospodinja Liljana Cramar, delavec Carlo Višin ln gospodinja Franca Danieli, industr. Izvedenec Livio Parvizzolo in gospodinja OHvla Valeni, mehanik Rodol-fo Spagnesl in prodajalka Edda Cie-va, inženir Mario Passagnoli in te-karnarica Ltlia Fragiacomo, bolničar Antonio Fazztnt, in uradnica Blanca Schvvettzer, električar Libero An-dreassich in- frizerka Alda Ursic, železničar Celestino Sartoretto ln šivilja Maria Matulich, uradnik Giu seppe Ruffirvi in frizerka Annamaria Stepancich, uradnik Sergio Veechiet in frizerka Majda Kersevan, elek-tromehanik Sargio Bralni in frizerka Francesca Omari, pom. strojnik Gian Franco Damonte ln uradnica Iris Schiavon, mizar Fulvio Smilo-vich in trgovka Anna Vidonis, univ. študent Olaudio NivajoMi In univ. študentka Daniela Perlcoli, dekorater Gianni Botta in delavka Maria-angela Galuppl, električar Fulvio Vatla ln prodajalka Francesca Mo-rettei, karoserlst Romano Bergama-sco in pletilja Marisa Venler, šofer Giampaoio Gherbassi In učiteljica Ingrid Miickodl, delavec Tiberio Fal-cone in gospodinja Maria Strano, u-radnik Germano Englaro in uradnica Luciana Passuello, Fiavio Geronl in Concettlna VRurale, šofer Giuseppe Ceppi ln uradnica Grazia Pam-panin, izvedenec Michele Rlžzl-telli in uradnica Elena Sbisi, univ. študent Vittorno Sbtsš in uradnica A-rlella Gollo, delavec Sebastlano Manni in delavka Maria Pia Cucchi, pek Mario Barbo in analistka Gian-na Sedlacek, upokojenec Vincenzo San-toro -n gospodinja Sabina Franco, ekonomist Giovanni Palm in učiteljica Maria Pia Crisanaz, elektrotehnik Giovanni Pittinl In prodajalka Fulvia Zupin, inženir Leonardo Luzti in študentka Maria Borgia, šofer Benito Pecoraro In uradnica Rosanna Micheli, mestni stražnik E- gidio Malzan ln učiteljica Cor.nna Deseppi, hidravlik Germano Germani dn uradnica Liliana Pečenco, mizar Egidio Calabro in prodajalka Laura Pinzan, pom. častnik Ugo Ca-porizzi in učiteljica Luciana Bislani, železničar Franco Cadenaro in de lavka Lucla DelbeMo, delavec Giovanni Padovan In uradnica Adriana Guamieri, postrešček Alessaodro Ca-roli im prodajalka Rosanna Gioia, prokurator Sergio Giacomelli in u-niv. študentka Daniela Belli, uradnik Nlcola Bizzarri in uradnica Ma risa Godena, uradnik Gianfranco D’Agostini in uradnica Maria Bean, uradnik Eugenio Maddaieni in prodajalka Liliana Pailumbo, Gianpiero Fontanot in prodajalka Renata Sker-lavaj, stražnik Severino Dozzi in gospodinja Anita Bertogna, železničar Gianfranco Chlcco In uradnica Silva Predonzani, uradnik Costantino Appolonia in prodajalka Maristella Toniati, uradnik Giampaoio Deluca ln gospodinja Franca Fornasaro, prodajalec Boris Turchi in blagajničarka Daila Trava,n, šofer Rafko Siro-nič in prodajalka Nada Kufersin, karoserist Walter Pernarčič in pro- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. G.usto 1. Croce Verde, Ul. Settefontane 39. Ra-vasini, Trg Libertž 6. Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do t.3t) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 In Ul. Diaz 2. Alla Salute, Ul. Glulla 1. Picciola, Ul. Oriani 2. Vernari, Trg Valmaura 11. PARK MIRAMARSKEGA GRADU: »Luči in zvoki*. Ob 21.30 «Der Kal sertraum von Miramare« v nemščini : ob 22.45 (iMassimiliano e Carlotta« v italijanščini. Avtobus «M» vozi (z Barkovelj, postajališče tramvaja «6» in od Miramara pred in po predstavi Jutri, v ponedeljek, 14. Julija ob 21.30 «Maximilian of Mexico» v angleščini, ob 22.45 «Massimiliano e Carlotta« v -talijanščini. Grad sv. Justa V torek, 29. julija ob 21. url v organizaciji Letoviščarske ustanove in gledališča Verdi prva predstava opete «Rigoletto». Dirigent Nino Verchl, režiser Dario Della Corte, koreografija Loredana Furno, scene Govanni Grandi, zborovodja Gaetano Riccitelli. Orkester In zbor gledališča Verdi. Prodaja vstopnic pri blagajni UTAT, Pasaža Protti (tel. 36-372). • * * LOTERIJA BARI 30 70 22 39 85 CAGLIAR1 64 20 35 13 79 FIRENCE 7 82 47 30 65 GENOVA 75 78 54 21 7 MILAN 86 77 29 84 25 NEAPELJ 64 7 15 32 67 PALERMO 22 81 16 73 39 RIM 87 61 9 8 50 TURIN 53 81 28 21 60 BENETKE 80 85 ENALOTTO 48 34 37 12 1 2 2 2 I 2 X 2 1 2 Kvote: L točk - - 5.160.000 tar, 11 točk — 281.400 Ur, 0 točk — 16.500 Mr. ZA ZDRAVJE IN VITALNOST ZA DOBRO POČUTJE /ždfmlža. ' »»* EKSKLUZIVNA ZALOGA VEL0X T RIEST E Via Rlsmondo 9 Tal. 761-884 PRIRODNA MINERALNA VODA Nazionale 16.00 «Un pošto alFinfer no» Technicolor. Grattacielo 15.30 «1! gattopardo«. Claudia Cardinale, Burt Lancaster Ala n Delon. Technicolor Fenice 16.00 «Sam Whisky». Burt Reynold, Citat VValcher. Technicolor. Eden 16.00 »Tattooed — Veneri ta-tuate«. Prepovedano mladini pčd 18 letom. Excelsior 16.00 »Maldonne«. Elsa Martnelli, Pierre Vaneck, Robert Hossein. Technicolor. Ritz 15.30 »L’uomo dali 'occhio di vetro«. Horst Tappert, Karin Hub-ner. Prepovedano mladini pod 14. letom. Technicolor. Filod rammatico 15.00 «La battaglia del Sinai«. Assaf Dayan. Alabarda 15.00 «Inghilterra nuda». Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «L’ulaimo volo detle aquile». Technicolor. Cristallo 15.00 «Rosemary baby«. Mia Farrow. Prepovedano mladin; pod 14. letom. Technicolor. Capltol 16.30 «Raccont.l d’estate». A. Sordi, M Morgan. M. Mastro anni, S Koščina Impero 16.00 «Non sl maltrattano cosl le signore«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 15.00 «La tredicesi ma vergine« Lex Baker, Karin Tor. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 15.00 «Assalto finale«. Glen Ford. G. Hamilton, Inge Stevans. Abbazia 15.00 «Le grandl vacanze«. KINO NA OPČINAH danes ob 15. uri Technicolor westem film: l ultimo colpo in canna Igra,jo: Glenn Ford — Dean Jagger i. d. KINO «|RIS» PROSEK danes ob 16. uri Clmemascape barvni dramatični film: I 7 SENZA GLORIA Igrajo: M. Caine, N. Davenport, N. Green. Restavracija ob morju Išče 20 - 25-letne mladince, ki ao pripravljeni se selitd — najiboljšd pogoji. Ponudbe nasloviti na: Ristorante RANCH 45016 Donada dl Rovlgo Gledališča Teatro Stabile Nando Gazzolo, Aroldo Tieri, Glu-liana Lojodice, Adriana Innocent-, Vittorio Congia, Renzo Montagnani in Miarcello Mando bodo danes zvečer spet na pozornid Rimskega gledališča s Plautovim «Anfitrionom» v režiji Maria Ferrera. Scene Lucio Locent-ni, kostumi Ma-urizio Monte-verde. Predstava, ki bo v primeru slabega vremena v Avditoriju, se bo začela ob 21,30, ponovitvi pa bosta v torek, 29. ta v sredo 30. julija. Abonenti na dramsko sezono 1968-1969 imajo znaten popust. Vstopnice so na razpolago v Pasaži Protti (tel 36-372), kjer se lahko tudi rezervi ra vstopnice za predstavo Ibsenove ga «Peer Gynta» z E-leno Zareschl Carlom d’Angelom, Antoniom Šali nesom ta drugimi v glavnih vlogah Opozarjamo vas na oddajo ljubljanske televizije z naslovom «Robert Hlavaty — zdravnik slikar», ki bo na programu v torek, 29. julija, ob 20.25 po ital. času. Oddaja je filmski portret našega uglednega rojaka Roberta Hlavatyja. Kulturna oddaja, v kateri nastopajo ugledni slovenski in italijanski kulturni delavci iz Trsta in ki je bila posneta junija, bo na programu v septembru. Točen datum bo sporočen kasneje. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob prijatelja Rada Rauberja daruje družina Dušan Košuta za športna društva Bor 1000 lir, Prf-morje-Prosek 1000 lir, Vesna-Križ 1000 lir, Sokol-Nabre lir, Sokol-Nabrežina 1000 li,r, za Dijaško matico 1000 lir, za Glasbeno matico 1000 lir. V počastitev spomina pok. Rada Rauberja daruje Milan Jereb 1000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. prof. Rada Rauberja in pok. Josip-ne Benčina roj. Vidmar daruje Valerija Kocjančič-Spela 1500 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar. Ob nabavi venca za počastitev spomina svojega nepozabnega delovnega tovariša prof. Rada Rauberja so darovali člani uprave in uredništva Primorskega dnevnika tudi 36.500 lir za Dijaško mat-co. Ob drugi obletnici smrti nepozabneva Janka Furlana daruje družina Furlan 5000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. V počastitev spomina pok. prof. Rada Rauberja darujeta Franc Lipovec 1000 lir in Ivanka Ukmar 1000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Ljudmile Grnden por Bukovec darujejo prijateljice stare aktiVstke z Opčin 10.000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. V spomin pok. prof. Rada Rauberja daruje družina Ivanka ln Stanka Hrovatin 3000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. Namesto cvetja na grob pok. Maria Stariča daruje družina Rudi Vremec 1500 lir za * spomenik padlim partizanom na Opčinah. Ob prvi obletnjcj smrti našega ne- pozabnega možai.Jn, QČeta Petra Pav-a ruje dr la Čeparja daruje družina 5000 lir Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 2. strani. za Dijaško matico in 5000 lir za P.d. »Slavko Škamperle« V poča-st tev spomina našega dobrega strica Pavla Čeparja darujeta Marjan in Andrejka 5000 lir za Pjd. »Slavko Škamperle«. Namesto cvetja no grob Tončeta Makovca iz Brji na Vipavskem daruje Možina Boris 5000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob dragega brata Alojza Furlana daruje sestra Justina 2500 lir za Dijaško matico. Ob 24. obletnici smrti matere Antonije Milkov č iz Gropade daruje družina Milkovič 1000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok Josipi-ne Benčina so darovali: sin Danilo 5000 lir za P.d. «Ivan Cankar«, družina Albina Orla 1000 i r za Dijaško matico in 1000 lir za P.d. «Ivan Cankar«, Katarina Orel 1000 lir za P. d. «Ivan Cankar«. V počastitev spomina Josipine Benčina darujejo Romana Juriševič, Franc Udovič in Stojan Spetič vsak po 1000 lir in M lan Bolčič 2000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Josipine Benčina darujeta za prosvetno društvo »I. Cankar« Neva Lukeš 1000 lir in Mario Magajna 1000 lir. sporoča cenjenim odjemalcem, da bo od 3. do 17. avgusta zaprta. Zato vabi naročnike knjižnih zbirk, kot tudi druge odjemalce, da se zaradi morebitnega nakupa zglasijo v njenih prostorih čimprej. Mali oglasi FRIZERKO ta 2 VAJENKI išče salon «MARA», Ul. F. Severo 95, tel. 764-306. »CITROEN* — mehanična delavnica Samarittani ta Miceo in prodaja nadomestnih delov. Ulica Rittmeyer 4/a POMEMBNA KNJIGARNA v Trstu išče mladega(o) nameščenca(ko) z dovršeno slovensko višjo srednjo šolo. Pogoj za moške je, da nimajo več vojaške obveznosti. Ponudbe pod »Knjigarna* na upravo Primorskega dnevnika, Ul. S. Francesco 20/1. Tvrdka »LA COMBUSTIBILE* -— Lovrečič — Domjo 38, išče uradnico. Ponudbe osebno ali telefonsko 820331. IŠČEMO POOBLAŠČENCA za nabiranje oglasov izključno za Jugoslavijo za publiciranje »Vodiča dežele Furlanije - Julijske krajine*. — Visoka provizija. Sedež: Via Trento 11 — 34132 Trieste — Tel. 24-316. DRUŽINA brez otrok išče veščo hišno pomočnico — nudijo se dobra plača in pogoji. Pisati na naslov: d’Ambrosio Luigi — Via Cesarotti 17 — 02949 PADOVA. SPDT priredi 13. avgusta M „ liki šmaren izlet v Kamniško strico in nato z žičnico na plantao. Vpisovanje samo do «■ gusta v Ul. Geppa 9-11 TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst - Ul. sv. Frančiškah Telefon 61-792 N o v o s i Franc VOGELNIK: Vodnik po slovenskih gorah lir SOŽALJE Jjfjt Osebje uredništva in uprave morskega dnevnika izreka tov. ^ nilu Benčini iskreno sožalje smrti mame Josipine ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem. W izgu» “ nami sočustvovali ob drage mame in none Frančiške Križman® Posebna zahvala darovalcem ja in vsem, kd so jo sprenuB zadnji poti. Žalujoči hči Marija z drU^j in sin Miro z družin« j Bazovica, Trst, 27. julija Sporočamo žalostno veest, da nas je včeraj za vedno zapustila naša mama in nona MARIJA RUPEL roj. MILIC s Proseka št. 107. Pogreb nepozabne pokojnice bo danes o° 18. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče na Proseku-Žalujoči hčerki Ivanka in Marija, sinovi Franc, Miro in Martin z družinam* Prosek, 27. julija 1969. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage žene in mame ŠTEFANIJE ZLOBEC por. PIŠČANC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvoval Posebna zahvala darovalcem cvetja. Mož Alojz, sin Celestin in hčerka Giget® Po neljubi pomoti jč - thlo včeraj zgrešeno napisano osmrtnici Martin iFerluga namesto MARTIN FURLAN učitelj v pokoju Pogreb je bil včeraj iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Proseku. Prosimo prizadete, da neljubo pomoto oprostijo. Trst, 27. julija 1969. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali« ko nas je zapustil naš dragi MARIO SIMIČ Posebna zahvala č. duhovščini, godbi iz Trebč, darov«*’ rf cem cvetja ter vsem vaščanom m okoličanom, ki so g« tako velikem številu spremili na zadnji poti DRUŽINA SIMIČ Opčine, 27. julija 1969. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti in kakor koli počastili spomin našega dragega FRANA RADA RAUBERJA Posebna zahvala uredništvu in upravi Primorskega dnevnika, Slovenskemu gledališču v Trstu in drugim gledališčem. Slovenski kulturno - gospodarski zvezi, govornikom, pevcem, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nar*1 izrazili sožalje in nam bili ob strani v grenkih urah. DRUŽINA RAUBER Trst, 27. julija 1969 Danes, 27. julija 1969 vsi v Bazovico //j 7 * • 1969- - 5 — 27. julija 1969 PfmuTpflS Tl nov ju iz POTEKU LETOŠNJIH ZRELOSTNIH IZPITOV Odgovarjajo člani komisije trgovskega tehničnega zavoda nedeljo smo obtjavili od- ff* ^rrvTevSvluko“: as,<*«sv!S s™ misij? ?ane maturitetne * tebničn^a : ko- zavo- so istTirS8’ sfno ^ postavili, ;<> __ ^ ^ enkrat objavljamo. Šfesars£$£ in prof^f' A"®, Volpi-Buzečan vZ*: dr- Mara Blazina. so bila sledeča: nojoečk/f’ P0 uašero mnenju, turo in letošnjo ma- tetnih izpitov?1'™ na^nom matu"~ ja? a! ^ letošnja matura laž-SL0* * bila lažja, ali je to rižot?!?,- modernosti kot nekate- se nekoliko bali raz- na°u!t pr‘.. ustnem izpitu, češ da » PrtpraS '^jyaVa bi' sisteJ^,,av^ni, v zastarelem šolskem ■ m da tudi nekateri pro_ zt&i&rs&vz. stifon „ spraševali na nocioni-Potem ?auiln' Mislite, da so dijaki govoru a^a? Pokazali pri tem raz-tsi °twnfSW>,a zrel°st in da so se ga .gg«* otresli nocionistične- ceriiev!!niS0 ,Bast®pite težave pri o-*£“»» ..kandidatov zrelosti po -S, "“"i«, ko je bilo treba 0C671P rrroičnjifi Igt, ZCld- znanje pri , ' °cene prejšnjih let, ■fj-u- šolanja in znanje oceni«,r*?'",so kriteriji pn se kandidatov zrelosti, to sk^Je ni bil Vaš namen izbr-^“»ja kd^- to<%.. kandidatovega s°bnosi; ; J .so b,le njegove spo-ni ?,m njegovo znanje zadost-oznnl da 6 w *2re'»- tošnio e^,a\ert dijaki so gledali le-ročLrturo bolj kot poizkus in P°izku? iia Pooust jivost, ki jo tak Vdelam dfPusca, češ če letos ne Mis(itp ’ P°tem ne bom nikoli več! voz:. ’ da so kandidati res imeli yhla tečjoL'Ju“ so kandidati res ■1 CrS: da- iz^ai°? šem m!!?"0, koi je bilo, po rajaj bo/j Pri letošnji maturi treb° lz$fša‘tVi?° in kaj hi M0 dr. Vladimir Deško t^ničlnV«j? raz*'ke med letošnjo ^:*no«t?atu!‘0 ln P,re-’šnjim uspo-u So n,In izpitom na našem za- £ teta sji P° mojem mnenju: ome-P°;ravnihV- .Predmetov, odprava v,anja, ya 'zpitov in način ocenje-stor0 w j« omogočilo, da so *“ ' kandidati izdeali. Kar »•ft* *&Vora J^°ra^° biti v obliki raz fm*_ »* Se mi • s.. P*e*lo iDe ^ zdi. da se ,ie to 5 sa.TV) ,e jPr' nekaterih predmetih otdatj n°bro pripravljenimi kan- 2, j ^ ic jasno izhaja, (a in tudi fjosnja matura res laž- *® se .j?'.^modernejša., zlasti še, fisija £>s,Lova, da je izpitna koltih ^,ala ugotoviti pri kan-P^dvsem njihovega znanja, 3. Ghjje ni'bovo splošno zrelost. ""n nr„f '‘razgovoru., o kaiterem SiJB gJ8t -ai. i11 povsod izvajati, jjječtil, a l m’ da.se je včasih po-in , G|_ Pri literarnih predane- so dobro snov. Pri & _.......... Ni v fjo:!Jf^ni izpit moral prrte-k r Pa spraševanja. Vseka- Prir^,. kendidat, ki je bil do-h3t' b(Hif jen' 'mel vedno mož-N uS v tej bodisi v oni ob- 6kr> ^ d4^ da P°kaže. ka-^ne pni,! -3*1. in obrazložiti bi-.4. pr- m°_!z izpitnih predmetov, [teti ni' L^donem ocenjevanju zre-, • ker k ? Ppsebmh težav, zlasti n^!ot' Uor»t= z zadovoljstvom “tene UD^avlv,la, da M seJ njene i^^^elostnih izpitih skoro meta, ki sd ga je izbral kandidat sam, in se nadaljeval z razpravo o pismenih izdelkih ter se zaključil z razgovorom o drugem predmetu, ki mu ga je določila komisija. Pri tem izpitu je kandidat pred celotno komisijo lahko dokazal stopnjo svoje priprave in nadarjenosti, svojega znanja in svojih zmožnosti za nadaljevanje študija ali za izvrševanje poklica. Ko je vse to izkazal v zadostni meri, je kandidat dobil oznako «zrel» in »usposobljen.. 6. Mislim, da so kandidati res imeli večjo možnost, da izdelajo; toda ne zaradi »poizkusne, mature, in še manj zaradi »popustljivosti., kar bi bilo tudi neresno, ampak zaradi že omenjene omejitve predmetov in s tem v zvezd zaradi večje možnosti za boljšo pripravo. Brez dvoma je na uspeh vplivalo tudi dejstvo, da ni več popravnih izpitov. 7. Najbolj pozitivno pri letošnji maturi je bilo, po mojem mnenju, dejstvo, da je vseskozi pri izpitih vladalo mirno vzdušje ter da je komisija globalno ocenjevala tako pismene izdere, kot ustne izpite vsakega kandidata. Z veseljem fah ko dodam, da je k lepemu izidu izpitov mnogo prispevala resnost, s katero so se letošnji naši dijaki predstavili k maturi. Kaj bi bilo treba spremeniti in izboljšati? Po letošnji izkušnji bi predlagal: a) da bi bila prva pismena naloga enaka za vse vrste šol in da bi zanjo bile nakazane splošne kulturne teme, ki bi bile vsem dostopne ('etos pa so bile za to vrsto šol dane tri tehnične ekonomske teme iz snovi, ki ni v učnerr, programu, in ena literarna o italijanskem ndsatelju); b) da bi se vedno morala vključiti _ med predmete razgovora slovenščina, ki d?je v prvi vrsti možnost našemu diiaku. da najlažje in najbolje izpriča svojo zrelost; c) da bi se vsi kandidati čim-bolje pripravili za pojasnjevanje bistvenih pojmov iz izpitnih pred metov in se še posebno med zad njim letom vadili v sproščenem razgovoru: č) da bi se v vseh razredih dajala največja važnost znanju jezikov s pogostimi govornimi vajami; d) da bi sedanje učne programe prilagodili tem zahtevam, ki jih postavlja nova ureditev zrelostnih izpitov; e) da bi se ustanovili za profesorje posebni tečaji, na katerih bi prikazali najboljše metode za pripravo dijakov, kot zahteva nova matura. Prof. dr. Ana Volpi ■ Buzečen i',rn’ in tepolnoma ujemale z occ rt J- 2a\fc;ska zbora. V? zrelosti je bila .a aaloga Ntotete najvažnejša pr- kn’.v s’ovJSv°- j° na*' dijaki pi- °.MVe^n,t Kandidat je lah-,'zbrani štirimi naslovi in imaujvi m j Gt™ pokazal svojo spo- mislfZ8nJa iT1 Pres2." »£,&““» K postala mi» med lnlf^a razvoja od-Po Jl.t0 tn Jugoslavijo rnigJ* opni?u,iit.vi materinega je-•tofte0, Jri ? med slovensko jfj? v i0,pJe ne po lastni krivdi torn, * italijanskim učnim s spoštovanjem W aandmo bral. Pdeovorila: o knj1- VL Frančiška 20, ki 'teJoibtf m°Kla nob«m sk)- TvZJj- lahitv. bočiti za novo v napovemo, da bo ’f®Tn* v lastni založbi novo slovnico; v^* bo slavist. Na ta jeia£°'lnoena dolgoletna vJG.*a podobne piiblika-NiS,. Pa Sv Povpraševanje. Na ti ■£***» italijansko slo - atoveosico . italijanskih 2. Za učenje srbohrvaščine se dobi dobra slovnica izpod peresa pok prof. Grande ter raand slovarji. Nedavno je Jugoton iz Zagreba izdal 3 plošče, ld vsebujejo 35 go-vorjenih vaj v srbohrvaščini. Priložene so brl pomožne knjižice: slikovna vadnica, ld ponazarja govorne vaje; kratka slovnica v Italijanščini (ali v drugih jezikih); pri merjalni slovarček med srbo-hrva-ščtno, italijanščino, francoščino, ru ščino, nemščino in angleščino). Ta koimenovani audiovteuadni sistem omogoča, da se kdorkoli in v kratkem času priuči osnovnih elemen tov srbohrvaškega jezika. Bralci Primorskega dnevnika lahko potemtakem ta pripomoček svetuje jo ne samo Italijanom pač pa tudi Slovencem, M bi se hoteli poglobiti v znanju ki v izgovorjavi srbohrvaščine. Zbirka je v prodaji po razmeroma nizki ceni (L. 6.500). Za učenje slovenskega jezika pa je bilk pred izidom pri Slovenski izseljenski matici podoben učbenik slovenščine na gramofonskih ploščah s priloženo ratflago sto venske slovnice v angJeščdnd. Naslov »Zakaj ne po slovensko?« je dovolj vabljiv. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst . Ul« sv. Frančiška 20 tek «1.792 ni gorenjski vasici Zgornje 'Gorje nedaleč od Bleda. Tu bodo ostali še polnih osem dni. Svojim mamicam, očkom in vsem ostalim pošiljajo prisrčen pozdrav in glasno sporočajo: »Tu nam je res lepo!« Pod nadzorstvom upravnice tovarišice Silve in sedmih vzgojiteljev, so si otroci lepo uredili skupno življenje. Po starosti so se uvrstili v razne skupinice in nadeli imena živali in tudi neživ ali. Tako so najmlajše deklice «pikapolončice», dečki pa »Vikingi*, deklice srednje starosti so »veverice*, dečki pa »lisjaki* in «bizonti», najstarejši dečki pa so si nadali ime »Vandali* in ker starejše deklice niso hotele biti nič manj kot oni, so s; še sebi nade e ime «vandalistke». Sicer, naj povemo, da če bi si bili otroci svestni kdo so bili nekoč Vandali, bi si tega imena prav gotovo ne nadeli, marveč bi si izbrali med tolikimi možnimi imeni kakšno lepše, ki bi jim tudi bolj pristoialo. Doslej so otroci spoznala že vso okolico. Bili so na Bledu in na blejskem gradu, na programu pa imajo še daljši izlet z avtobusom v kraj ki ga bodo izbrali starešine. Dnevni so sprehodi v naravo in zaradi vročine, ki je tudi tam neznosna, jih pot pelje še najraje v gozd, kjer si kratijo čas z raznimi igrami, možnimi le v gozdu. Kakor povsod danes med mladino, je tudi v Gorjah športna dejavnost zelo živahna. Že so se zvrstila tekmovanja med dvema ognjema, v badmintonu, namiznem tenisu in seveda v nogometu. V programu imajo še orientacijski pohod v naravo, ki je otrokom še najljubši. Uro ali uro in pol so prepuščeni, da brez nadzorstva o-pazujejo naravo, iščejo in staknejo kar je narava sama oblikovala in ima za njih neki poseben pomen. Taki najdeni predmeti so potem tistih dneh televizijskim prenosom. Tudi knjižnica, ki je letos v Gor-iah obogatena z lepimi knjigami, lepo deluje. ---: —Ji Naši otroci kaj radi segajo v popoldanskem času po lepi slovenski knjigi. Hišni program je res popoln, saj vključuje tudi plesno zabavo. Doslej so se otroci med seboj že štirikrat zavrteli in poskakljaid ob zvoku gorenjske potke. Mlajši in starejši, vsi se radi zavrtijo in nato utrujeni od celodnevnega poskakovanja in tekanja ležejo k počitku. Ob 21. uri in ob 21.30, ko je plesna zabava, se zgrne nad počitniškim domom v Zgornjih Gorjah val miru in tišine, ki traja vse do naslednjega dne, ko je ob pol osmih že zopet vse živo. S p. d. «Tabor» po lepi Dolenjski nagrajeni. Televizija je bila tudi privlačna, sicer za starejše, ko je prva človeška noga pristala na Luni. Starejši fantje so kaj radi sledili v Preteklo nedeljo nas je povedlo naše prosvetno društvo TABOR v dolino gradov, v lirično deželo va tovfedh gričev, v slikovito Dolenj sko. Najprej postanek na Muljavi 2 obiskom kmečke hiše, ki nam je podarila pisatelja Josipa Jurčiča. Dve marmornata plošči slavita njegovo ime. Vendar je zanimive; novejša, postavljena sredi krui borb, v letu 1944. Postavila jo je OF ob 100 - letnici pisateljevega rojstva, a so jo nato odnesli do miobranci. Tudi kamnita miza še stoji pod ldipo, kjer nam je ustvaril Jurčič nesmrtne Krjavljeve like. Vredno sd je še ogledati Jurčičevo sobo v gostilni pri Obr-ščaku. Nato se nam kot na Ulmskem traku pričara Žužemberk, s košatimi razvalinami renesančnega gradu. Edinstven je tu pogled z gradu na koleno temnozelene Kirke. Pohitimo dalje po dolini reke Krke, na levi strand ozaljšane z nepretrgano vrsto vinogradov a značilnimi zidanicami, pa smo že v Dolenjskih Toplicah. Človek dobi vtis, da je nekje v Sesljanu, ali Barkovljah, toliko se tare kopalcev okrog treh bazenov. PREDEN GRESTE NA DOPUST, naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo 15-DNEVNA NAROČNINA L 600 Telefonirajte na št. 37-338 ali 95-823 Naš Toni, vedno nasmejan, nas nato povede mimo slikoviti)' nasadov hmelja db Novega mesta. Občudujemo spomenik talcev in staro kapiteljsko cerkev s Tintoretto-vo sliko Že proti večeru nas sprejme za sanjani Otočec s svojim kozmopolitskim svetom. Čudovite barve zahajajočega sonca, v tako romantični okolici, so nas nato spremljale do doma, sredi kraške planote. mi je, kot da prisegata *nonotu» glasbe zvestobo prosvetni dejavnosti; to je občutila vsa dvorana, ki je navdušeno ploskala temu ganljivemu prizorčku. Po uvodni koračnici «Alte Kamerad», katero si je zaželel slavljenec, se je razvilo veselo vzdušje, med katerim je godba ubrano zaigrala še nekaj komadov, katerim je Ernešto prav virtuozno taktiral s svojim «tamburinom». Naš jubilant se je rodil 18. julija 1889 v Nabrežini ter izvira iz znane zavedne Frlanove rodovine. Kot mlad jant se je izučil krojaške obrti; kmalu ga je povlekla muzikalna žilica v tedanje bujno prosvetno življenje v Nabrežini. S 14 leti se je že izpopolnil v igranju »tamburina* pri domači godbi, katero je tedaj vodil znam dirigent Majcen ter jo dvignil na zavidljivo višino. Koncerti opernih arij z mojstrskim izvajanjem solista Ludvika Grudna, so še sedaj v spominu starejše ge neracije v Nabrežini in okolici. Ernešto Frlanov je bil kot nadarjen mladenič pritegnjen še k tambura-škemu zboru pod vodstvom duhovnika Čarga, kjer se je oprijel obrača* in nato še kot dober tenorist k slavnemu pevskemu društvu, ki je pod spretno taktirko pok. pevovodje Avgusta Tanceja takrat že doseglo višek svojega slovesa. Starejši vaščani se še spominjajo našega «Fr-lanat, ko je pel naslovno vlogo v *Kovačevem študentu*; v prijetnem pogovoru mi je tudi zapel nekaj taktov iz te spevoigre! Prva svetovna vojna je mahoma zamrla vso to bujno rast; mobilizirani Ernešto je že ob napovedi vojne odšel na gališko fronto, kjer je bil že meseca avgusta ranjen in ujet. O novih ruskih gospodarjih ve povedati marsikaj zanimivega; uvidel je lažnivost avstrijskega vojaškega kaplana, ki jih je za fronto plašil, kako strahovito mučijo Rusi ujetnike. V Kijevu so mil operirali in zdravili ranjeno nogo ter je bil deležen vse potrebne bolniške nege. Že tedaj so začeli razlikovati Slovane od Nemcev, katerim ruske oblasti večinoma niso zaupale. Po okrevanju je bil premeščen v okolico sibirskega mesta Omsk. V razmeroma kratkem času se je priučil ruščine ter si s svojim odkritim in veselim značajem kmalu pridobil prijateljstvo tamkajšnjega prebivalstva. Oktobrska revolucija ga že najde pripravljenega za nove naloge; imenovan je bil za komisarja mestne tOhrane truda* (delavske zaščite) ter v tem svojstvu poslan za nadzornika nekih rudnikov na rusko-kitajski meji- V bratskem sožitju s pripadniki raznih sibirskih narodov, so bivši avstrijski ujetniki, Slovenci in Furlani, tedaj že svobodni državljani, pomagali krepiti . _ ML mlado sovjetsko oblast. Med tem časom so bila vsa njegova prizade-nja, da bi kaj izvedel o svojih domačih v Nabrežini, brezuspešna. Ko miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuMnuiniiiiiuiiiiiimiiiitiiiiuaiiiiiiiiiiiiMiiiiMiimuiiiiiiiHiiii Nenadoma nas je zapustil Mario Simič z Opčin L Izreden tempo življenja prinaša sicer blagostanje, na drugi strani pa mori ljudi v letih, ko so še polni življenja, načrtov in volje do dela. Zadnje čase vedno pogosteje beležimo nenadne smrti ljudi, ki smo jih navajena videti sredi dela in poslovanja, sveže, zdrave in živahne. In tako nam je v četrtek kruta 3mrt pobrala na Opčinah Maria Simiča, ki ga niso poznali le Openci, pač pa tudi mnogi Tržačani in Kraševci z onstran meje, skratka mnogi tistih, ki potujejo skozi Opčine, saj je pokojni imel dolgo let sredi Opčin svojo servisno postajo, v kateri je stregel in vedno pomagal sle-memu avtomobilistu, ki se je obrnil nanj. Mario Simič sicer ni bil po rodu Operne, ker se je sem priženil iz Barkovelj. Toda na Opčinah se je 1 kmalu vživel v vaško življenje, ta-i ko da so ga domačini sprejeli za svojega. Pokojni Mario Sirrač se je rodil 19. aprila 1911 pri Cjakih v zavedni slovenski delavski družini. Izšolal se je v Barkovljah, nato pa je začel delati in se izučil za mehanika. Po končani vojaški službi se je leta 1935, preselil na Opčine, kjer se je oženil z domačinko in zavedno Slovenko Bernardo DMJeu, katera mu je v zakonu povila tri otroke, od katerih sta živa sin Marino in hčerka Adriana. Kot no- voporočenca nista bila dolgo skupaj, kajti Mario je bil poklican v vojsko, kjer je moral ostati skoraj osem let. Ker je bil priden mehanik, de.aven in podjeten človek, je takoj po vojni postavil na noge garažo in mehanično delavnico, ki pa je na žalost leta 1953 propadla a s trdno voljo do dela jo je pokojni spet obnovil in razširil, tokrat z velikim uspehom. Skrben gospodar in dober družinski poglavar je vedno delal za svojo družino, hkrati pa so mu tako žena kot otroka vedno delali in z veseljem pomagalu Žena Bernarda pa je poleg vsakdanjega dela tako doma, kot v mehanični delavnici, dolgo let pro- se je pripravljal transport bivših ujetnikov za povratek v domovino, se jim je pridružil naš Ernešto, čeprav so mu sovjetske oblasti v Omsku še odsvetovale pot v negotovost. V Trbižu, tedanji zbirni bazi bivših ujetnikov, tedaj že italijanskih državljanov, se znajde tudi Ernešto Frlanov; zaradi stroge karantene mu ni bilo mogoče sporočiti domov veselo novico o skorajšnjem svidenju. Pobrali so jim vso dokumentacijo in literaturo, njemu so celo odvzeli spisek nekih Furlanov, katere je pustil v Sibiriji. V njegovi 7-letni odsotnostii sta mu umrla mati in brat Filip, že posvečen v duhovnika; vsa prizadevanja družine pogrešanem _ svojcu so bila zaman ter so se že vdali v usodo. Celo mašo zadušnico so opravili za izginulim Ernestom, medtem ko je «po-kojmk* kolovratil preko Leningrada in ščečina proti rojstnemu kraju. Tri mesece je trajalo to potovanje, dokler se tu sredi junija 1921 pojavil na domačem pragu dolgobradali, ruski tmužik* ter začel v tujem jeziku nekaj pripovedovati osamelemu očetu, ki ga je že odstavljal, češ da je sam. reven, šele ko je sin izrekel besedi: asaasnsd!»š9cm^au::::r Veliki Repen 85 Tel. 227-115 Priinor?kI"dnevhlfc — 6 — 27. julija ji g n KD M NEDEUA, 26. JUUJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Liszt, sv. Frančišek Asiški; 10.00 Godalni‘ orkester; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Tisoč in ena noč; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 A. Boccardi: «Lo retin greh* (dramatizacija); 17.40 Orkestri; 18.00 Balakirev in Lja-dov; 18.30 Frank Sinatra; 18.45 Pratika; 19.00 Jazz; 19.30 Klasiki lahke glasbe; 20.00 Šport; 20.30 L. Rehar: Čjer su uotroci, je veselje jen sr ječa; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba. TRST 11.20 Tržaški zbori; 12.00 Plošče; 19.30 Knjižne novosti. KOPER 8.30, 12.30, 15.30, 20.15 Poročila; 8.10 Jutranja glasba; 9.00 Prenos RL; 10.10 Zabavni zvoki; 10.30 Nedeljsko srečanje; 10.45 Pianist Al-drich; 11.00 Nove plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Uspeli motivi; 12.10, 12.45 in 16.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.20 j^ove plošče; 15.00 Domače viže; 17.00 Prenos RL; 20.00 Orkester Schertzer; 20.30 Prenos RL; 23.10 Plesna glasba; 23.35 Športna nedelja; 23.45 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8 00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 10.15 Ura glasbe; 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Fabrizi in Biaggini v avditoriju C; 14.30 in 15.10 Ital. popevke; 16.00 Operna antologija; 16.30 Popoldne z Mino; 18.00 Simfonični koncert; 19.00 Plošča za poletje; 20.20 Glasbeni variete; 21.10 Orkester; 22.20 Zbori z vsega sveta. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila 8 40 Oddaja za ženske; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori 12.15 Glasbeno govorni spored 12.30 Orkestri; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 14.00 Program z Vianellom; 14.30 Preizkušajo se diletanti; 15.00 Orkester; 15.18 Popoldanski spored; 17.30 Glasba in šport; 20.00 Glasbena fantazija; 20.40 Mezzosopranistka C. Elmo in tenorist G. Thill; 21.25 Pantheon minore; 22.40 Franc, nove plošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 12.10 Anatomija kritike; 12.20 Mozartove sonate za violino in klavir; 13.00 Haydn, Viozzi, Hummell, Gounod; 14.00 Folk-glasba; 14.10 Simfonični orkester; 15.30 Girau-doux-Fabbri; La guerra di Troia non si fara; 17.30 Sličice iz Francije; 17.45 Koncert; 18.45 Kulturne novosti; 19.15 Koncert; 20.30 Ob 600-letnici Jana Husa; 21.00 Klub poslušalcev. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Boccherinijev kvintet; 10.10 F. Martin: Athalie; 10.20 Vzporedna glasba; 11.00 Dvorak, Smetana in Janaček; 11.55 Sopranistki Flag stad in Nilsson; 12.30 Koncert dunajskega okteta. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 20.00 Poročila; 7.30, 8.50 Inform. odda ja; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 »Veseli tobogan*; 10.05 Koncert; 11.05 še pomnite, tovariši...; 11.30 Pesmi borbe in dela; 11.50 Poslušalci čestitajo; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Novi ansambli — domače viže; 14.10 Nedeljska reportaža; 15 05 Zabavne melodije; 16.05 Zabavna glasba; 16.30 Lazarček iz Tormesa — humoreska; 17.05 Pevci in godci; 18.05 Športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 »V nedeljo zvečer*; 23.15 Zaplešite z nami; 24.05 Caragiale: Preselimo se; 24.15 Godala v noči. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Angelo Bian-cini; 12.15 Kmetijska oddaja; 16.00 Kolesarske dirke; 17.45 Program za mladino; 18.45 Program pesmi; 19.50 Šport in kronike strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 Nero Wolfe; 22.25 Šport; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.00 Skoki v vodo; 21.00 Dnevnik; 21.15 Začel sem tako; 22.15 Detektivski film «Le vie del Brasi-le»; 23.05 Program prihodnjih dni. PONEDELJEK, 27, JUUJA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Kvartet »Stella Alpina*; 19.20 Znani motivi; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Glasba od vsepovsod; 21.00 D. Defoe: Robinson Crosue; 21.30 Romantične melodije; 22.00 Slovenski solisti; 22.10 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Casamassima; 13.45 Straussova opereta »Netopir*. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.00 in 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Prijetna glasba; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Glasbeni vrtiljak; 10.15 Znani pevci; 10.45 Znane popevke; 11.00 Popevke; 11.30 Znane pesmi; 11.45 Sestanek s pevci; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Športni pone del jek; 14.35 Fumorama; 15.05 Za oddih in razvedrilo; 16.30 Iz operetnega sveta; 17.40 Znani pevci; 18.00 Od opere do opere; 18.30 Plošče; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Orkester; 23.10 Motivi za vsakogar; 23.35 Večerni koncert. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.00 Zvočni trak; 10.05 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka V. Gordoni; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Pisan spored; 13.45 Filmska glasba; 14.fi in 15.10 Plošča za poletje; 16.30 Modeme melodije; 17.05 Program za mladino; 18.55 Umetnost in prireditve; 19.30 Luna park; 20.15 Italijanske narodne; 21.00 Koncert; 22.00 Nove popevke; 22.30 Glasbeno govorni spored. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 10.00 Roman; 10.40 Izbrane pesmi; 11.35 Ansambel tedna; 11.50 Sergio Endrigo in Patty Pravo; 13.00 Poje Aznavour; 14.00 Juke box; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Izbrane plošče; 16.00 Pisan spored; 16.35 Glasbene počitnice; 17.'„9 Pesmi z neapeljskega festivala; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Plošče; 20.00 Glasba po željah; 21.00 Harmonike; 21.30 Glasba iz Južne A-merike; 22.10 Kvizi narobe. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Na sporedu je Haydn; 1L30 Od gotike do baroka; 11.50 Današnja ital. glasba; 13.55 Novi interpreti; 14.30 Na sporedu je Dallapicoola; 15.30 Fioravanti: Le nozze per puntiglio; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 20.30 Se neka-Sanguinetti: »Fedra*; 22.30 Nuova mušica di Palermo. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 10.20 Mendelssohn; 11.00 Bach, Beetho ven, Schubert; 12.00 Folk glasba; 12.10 Simf. orkester; 13.15 Galup pijev koncert; 13.30 Antologija interpretov. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.35, 8.45 Inform. oddaja; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Za mlade radoved neže; 10.20 Orkester Conniff; 10.45 Mladinska glasba; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Gotovac: »Orači*, simf. meditacija; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalni orkestri; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Lepe melodije; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.40 Zbora »Jezero* iz Doberdoba in »Lipa* iz Bazovice; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Iz Massenetove opere «Doij Kihot*; 19.15 »Signali*; 19.35 Lahka glas ba; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel B. Lesjaka; 21.00 Simf. orkester RTV Sarajevo; 23.15 Za ljubitelje jazza; 24.06 France Vur nik; Eno nebo življenja; 24.15 Veliki orkestri. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Album Giocagip; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Napoleon v Austerlitzu; 23.30 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanje 1969; 22.15 Simfonični koncert. JUG. TELEVIZIJA OD 27.-V1I. DO 2.-VIII.-196D NEDELJA, 27. julija 10.25, 21.00. 22.50 Poročila; 10.30 Človek, zemlja, ples — folklorni festival v Kopru; 11.00 Rezerviran čas; 12.05 Disneyev svet; 12.55 TV kažipot; 16.45 Poletna liga avtomobilistov; 18.00 Novotekst, novo mesto — Diolen; 19.15 Vozovnica za Tomahawn — film; 20.45 Cik cak; 21.35 Ljubezen po starem — humoreska; 22.20 Šport. PONEDELJEK, 28. julija 21.00, 23.40 Poročila; 19.35 Medvedov Godrnjavček; 19 50 Človek ne jezi se; 20.20 Odličnjaki; 20.45 Cik cak; 21.35 F. Švantner: V trenutku strahu — TV drama; 22.25 Glasba Luke Sorkočeviča; 23.05 Ansambel Mojmira Sepeta; 23.45 Vaterpolo Jadran (Split) - Mladost. TOREK, 29. julija 21.00, 24.00 Poročila; 19.25 Risanka; 19.35 Po Sloveniji; 19.55 Obrežje — oddaja za ital. narodnostno skupino; 20.25 Robert Hlavaty — zdravnik in umetnik; 20.50 Cikcak: 21.35 Naš človek iz Havane — film; 23.20 Diagnostika srca in ožilja. SREDA, 30. julija 21.00, 24.20 Poročila; 18.45 Oddaja za otroke; 19.30 Naš čas — dokumentarni film! 19.55 Pisani trak; 20.15 Deklica z lanenimi las- mi — baletna lepljenka; 20.45 TV prospekt; 21.30 Vija-vaja; 21.35 Jugoslavija pleše in poje — folklorni festival v Kopru; 22.35 Atletika Evropa : Amerika — posnetek iz Stuttgarta. ČETRTEK, 31. julija 21.00, 23.15 Poročila; 18.45 P. 1. Čajkovski: 12 mesecev; 19.00 Zapojte z nami: Chopin in Liszt; 19.15 Narodna obramba; 19.35 Poljub življenja — reševanje utop ljencev; 19.45 Gostje slov. Popev ke; 20.15 Dokumentarni film; 20.45 Cikcak; 21.35 Turizem; 22.15 O-rion — serijski film; 23.20 Atletika Evropa ; Amerika — posne tek iz Stuttgarta. PETEK, 1. avgusta 21.00, 24.35 Poročila; 19.30 Jane Eyre — mlad. film; 20.00 Po Slo veniji; 20.20 Svet na zaslonu: 21.35 30 stopinj v senci — film: 23.05 Poletni quiz — posnetek oddaje TV Zagreb. SOBOTA, 2. avgusta 21.00, 24.10 Poročila; 9.55 Proslava ob 25-letnici ASNOM; 18.55 Novi ansambli, nove melodije: 19.25 Disneyev svet; 20.15 Znanost in morje; 20.45 Cik cak; 21.35 Za bavno-glasbena oddaja; 22.35 Rezervirano za smeh; 22.50 Inšpek tor Maigret —• film; 23.50 TV ka žipot. ODLOČITEV ZUPANA IN ODBORNIKOV Seje občinskega sveta v poletnih mesecih zaradi staleža občinskih uslužbencev Na petkovi seji je večkrat manjkalo legalno število svetovalcev • Zahteva po ostavki odbornika za davke Petkova seja občinskega sveta v Gorici je potekala v popolnem počitniškem vzdušju. Začela se je s polurno zamudo, ker ni bilo ob napovedani uri zadostnega števila prisotnih svetovalcev, potem pa se je na vsem lepem nekajkrat prekinila, ker so svetovalci zapuščali sejno dvoranp in se zatekali v bar. Podžupan Camdussi je zato sejo prekinil za kratek čas, da so se svetovalci odžejali. Sejo je otvoril župan Martina, ki je uvodoma nakazal, kakšen bo potek sej v letošnjem poletju. Predvidel je sklicanje še kakšne seje do 10. avgusta, potem pa bo sledila cela vrsta sej, začenši z 10. septembrom ter bodo posvečene sta-ležu občinskih uslužbencev. Načelnik skupine svetovalcev KD dr. Cian je uvodoma vprašal župana, če bi lahko poročal, kaj je občinska uprava storila, da bi na Doberdobski planoti zgradili jedrski pospeševalec in pri Vrtojbi mednarodni prehod, kar sodi v okvir prizadevanj za splošni gospodarski razvoj. Župan mu je odgovoril, da bo pripravil poročilo o tem vprašanju ter ga posredoval svetovalcem na prihodnji seji. Odv. Sfiligoj je vprašal župana, kdaj bo prišla na dnevni red resolucija pravicah manjšine, medtem ko je liberalec Chiozza zahteval pojasnila o krizi, ki je nastala v zavodu Le-nassi, kjer sta dva člana nadzornega sveta podala ostavko. Svetovalec nadalje ugotavlja, da vlada v zavodu nerazumevanje in nered, ter se sprašuje, do katere meje aiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiuiiiuuiiiiiiiiiiiii ZARADI IZREDNE VROČINE VODOVOD V BRDIH JE PONOVNO USAHNIL S cisterno so dovažali vodo v rezervoar na Oslav- V' v- je, da bi pritekla v Steverjan in v Sent Maver V Števerjanu vlada med prebivalstvom hudo nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja vodč. Izredna vročina in suša sta povečali potrošnjo in povzročili, da so briške družine spet na suhem. Na Sovenci je voda zmanjkala v petek popoldne, prav tako tudi v drugih krajih. Ponovno je pritekla ponoči, ko je potrošnja manjša. Pozanimali smo se pri mestnem vodovodu, kako je s preskrbo vode v Brdih, in izvedeli, da so včeraj najeli pri občinski upravi cisterno, s katero so kakšnih desetkrat pripeljali vodo v rezervoar na Oslav ju, da bi mogli postreči potrošnikom iz Ste ver jan a in iz Sent Mavra. Povedali so nam tudi, kako na staja jo sedanje neljube težkoče. Iz Pevrae je speljana do oslavskega vodohrama vodovodna cev, na ka tero so priključena vsa oslavska gospodinjstva. V teh dneh porabijo tolikšne kotičioe vode, da priteče v oslavski rezervoar le manjša količina vode, ki ne zadošča za celotno potrošnjo v Brdih. Zato so se odločili pripeljati vodo s cisterno. Ugotovili so, da je takšen način zelo uspešen in da bi docela odstranil nevšečnosti, če se ne bi včeraj popoldne tovornjak s cisterno pokvaril. Proti večeru so ga popravili ter nadaljevali s prevažanjem vode na Oslavje. Danes v Doberdobu zborovanje proti atlantskemu paktu Deželni odbor PSI UP prireja danes popoldne v Doberdobu ljudsko manifestacijo proti atlantskemu paktu, proti vojaškim služnostim, za gradnjo jedrskega pospe-ševataika pri Doberdobu. Sodelovala bo godba iz Turjaka, ob 19. uri bo govoril podpredsednik poslanske zbornice Luoio Luz-zaitto. . Obvestilo Kmečke zveze za vinogradnike Slovenska Kmečka zveza v Gorici obvešča vinogradnike, da morajo od 1. julija t. 1. dalije uporabljati za vpise in izbrise vinskih količin nove vpisne liste (schede di produziane). Za vsa nadaljnja pojasnila in dvig novih tiskovin se lahko vinogradniki obrnejo na Kmečko zvezo v Gorici, Ul. Ascoli 1, v uradnih urah. Odvzeto šofersko dovoljenje Goriška prefektura je za dobo devetih mesecev odvzela vozno dovoljenje šoferju Francu Brunu, bivajočem v Gorici, Ulica Brigata Treviso 21, ker so ugotovili, da je kriv cestne nesreče, ki se je pripetila prejšnji teden v Nabrežini, v kateri je izgubil življenje mlad avstrijski državljan. Tečaj za občinske tajnike V šolskem letu 1969-70 bo v Rimu enoletni tečaj za občinske tajnike. Tečaj bo obsegal lekcije, praktične vaje, enomesečno prakso pri občinah, kd jih bo določilo notranje ministrstvo, Na natečaju lahko sodelujejo Italijanski državljani z univerzitetno diplomo pridobljeno na juriddčni ali na sorodnih fakultetah, ki niso starejši od 30 let. Na natečaju bodo sprejeli le prvih sto najboljše plasiranih prosilcev. Prošnje Je treba dostaviti na prefekturo, kjer se dobijo tudi podrobnejše Informacije, na kolkova-nem papirju najkasneje do 31. avguste L L Smrtna nesreča v Italeantieri Debela pločevina zmečkala delavca V Italeantieri v Tržiču se je včeraj ob 8.20 pripetila smrtna nesreča, v kaiteri je izgubil življenje 24-letni Franco Bertocchi iz Milj, Ul. Doirsello 262. Nanj je padla 6 ton težka pločevina ter mu zmečkala glavo in zgornji del trupla. V znak sožalja so tri sindikalne organizacije proglasile med 10. in 12. uro stavko, v kateri so sodelovali vsi delavci. Bertocchi in 21-letni Edi Pahor iz Tržiča, Ul. Valentinis 92, ki delata za neko zasebno podjetje, sta včeraj zjutraj prišla na ladjo «Esso Augusta*, da bi privarila šest ton težko pločevino na mostu, kjer so gumbi za poganjanje črpalk. Prejšnji večer sta jo za silo pritrdila na par krajih, včeraj sta pločevino hotela dokončno pritrditi Ker je bila izven ravnotežja, se je prevrnila nanju. Medtem ko se je Pahor pravočasno umaknil, je Bertocchija pokopala pod seboj. Poškodbe so bile tako hude, da je umrl med prevozom v bolnišnico. Na opazovanju so v bolnišnici pri držali tudi Pahorja, ker se je pri nesreči hudo prestrašil. Obešenec pod Kalvarijo Pod Kalvarijo se je v petek zvečer obesil 51-letnl Piebro Appolo-nlo, rojen v Kopru ter stanujoč v ljudskih hišah v Ul. sv. Mihaela 275. V petek zvečer je zapustil gorifiko umobolnico, kjer se je prostovoljno zdravil. Od tistega časa dalje je za njim izginila sleherna sled. V akacijevem gozdičku pri Ločnlku ga je včeraj ob 9. uri našel Renato Faimea Iz Brigate Lem-bo 41. O dogodku je obvestil loč-niške karabinjerje. Zdravnik, ki so ga poklicali na kraj dogodka, je ugotovil, da je smrt nastopila pred približno 12 urami. Obešenčevo truplo so nato sneli z drevesa ter ga odpeljali v mrtvašnico na tamkajšnje pokopališče. Appolonio je bil neoženjen delavec, ki je bil umsko nekoliko neuravnovešen ter se je zato odločil za prostovoljno zdravljenje. V Ljubljani umrl prof. Fran Mašera Pred neka) dnevi so v Ljubljani pokapali 93-letnega profesorja Frana Mašero. Rodil se je v Kobaridu v znani narodnjaški in napredni družini. Od leta 1904 je služboval na učiteljišču v Kopru, kjer so se šolali slovenski, hrvaški in italijanski učitelji, nato pa na slovenskem ženskem učiteljišču v Gorici do začetka prve svetovne vojne. V Kopru in Gorici je vzgojil številne slovenske učitelje Ob začetku prve svetovne vojne se je preselil z družino v Ljubljano, kjer je služboval na gimnaziji do upokojitve. Njegov sin, poročnik korvete Sergej Mašera je ob kapitulaciji bivše Jugoslavije sikupaj s tovarišem Spasičem miniral rušilec Zagreb In oba sta bila pozneje proglašena za narodna heroja, saj sta skupaj z ladjo izginila v valovih Jadrana. Profesor Mašera Je bil edini še živeči profesor nekdanjega učiteljišča v Kopru. Umrl Giorgio Padovan sindikalni voditelj CISL Včeraj ponoči je nenadoma umrl 38-letni Giorgio Padovan, član pokrajinskega tajništva sindikalne organizacije CISL. Giorgio Padovan je bil dolga leta sindikalni funkcionar in je bil ponovno izvoljen na vodilno funkcijo v pokrajinskem merilu na nedavnem kongre-su ftindakftta CISL, lahko občinska uprava trpi sedanje stanje. Komunist dr. Battello je želel obsežno diskusijo o vzgojnih me todah, ki jih uvajajo v Lenassiju in ki so že bile predmet diskusije v občinskem svetu. Liberalec inž Sergio Forriasir je nato naslovil na župana interpelacijo, v kateri želi odgovora na nekatera vprašanja, ki so v zvezi z obdavčenjem in istočasno zelo ostro napada občinskega odbornika za davke prof. Bratino in zahteva njegov odstop. V interpelaciji zahteva svetovalec odgovor na naslednja vprašanja: po kakšnih kriterijih je pristojni urad ugotavljal dohodke in kako bo občinska uprava zavračala re-kurze; ali je odbornik za davke prisostvoval sejam davčne komisije; ali ustreza resnici, da je davčna komisija zasedala skoro vsak dan od 15. do 22. junija letos in da je v teh dneh pregledala položaj 1500 - 2000 davkoplačevalcev s po-prečnostjo enega na minuto; ali je res, da je predsednik davčne komisije, trgovec Romeo Bacchetti, prisostvoval le prvim sejam, ne pa nadaljnjim, na katerih je bilo ugotavljanje induktivnega značaja; ah je res, da je odbornik za davke predlagal ta sklep na koncu neke seje občinskega odbora in da je odbor to sprejel, ne da bi o problemu razpravljal; komu pritiče krivda, da so morali nekatera obvestila o davku obnoviti; ali odgovarja resnici, da so uradniki davčnega urada nekaterim davkoplačevalcem dejali, da ni možna sprava, da pa lahko vložijo rekurz. Opozicijski svetovalec ugotavlja, da bodo rekurzi otežkočili delo pristojnega davčnega urada in da bo občina davke lahko izter >la s precejšnjo zamudo, in bo torej u-trpela škodo. Isti svetovalec zaključuje svojo interpelacijo z zahtevo, da bi odbornik za davke, ki je bil verjetno prezaposlen v času delovanja davčne komisije s šolskimi problemi podal ostavko na svoje mesto, ki naj ga zasede drug svetovalec, ki ima več časa na razpolago in ki bi imel zaradi tega možnost bolje voditi tako delikatni oddelek občinske uprave. Po enourni razpravi o ustnih vprašanjih so prešli na dnevni red ter najprej odobrili dodatni strošek v višini 12 milijonov lir za uresničitev načrta sistema cest pred prehodom Rdeča hiša. Prav tako so odobrili prispevek šolarjem na podlagi deželnega zakona. Od prvotnih 7 milijonov je dežela znižala skupni strošek na 4.9 milijona lir, za katerega bo letos prispevala 70 odstotkov (lani 90 odstotkov) odnosno 3.5 milijona lir, medtem ko bo preostali znesek v višini 1.4 milijona lir plačala občinska uprava. Sredstva so namenjena za pot-nine. Predsednik je nato seznanil svetovalce, da je občinski odbor spre jel vrsto sklepov, ki zadevajo javna dela, med katere sodi razširitev Ul. sv. Mihaela v štandrežu, okrepitev moči vodovodne črpalke v šent Mavru, odobrili so stroškovnik letošnje operne sezone ter na tajni seji razpravljali o občinskih uslužbencih. Tajništvo KD polemično do PSU Pokrajinsko tajništvo Krščanske demokracije je včeraj izdalo krajše tiskovno poročilo v katerem poudarja željo večinske stranke obdržati in obnoviti večine leve sredine v goriški pokrajini ob sodelovanju krščansko demokratske stranke «z najbolj kvalificiranimi silami socialističnega gibanja«, in noče slišati o rešitvah, ki bi izključevale sodelovanje KD in PSI. Poročilo izrecno omenja stanje v občinah Tržič in Gradiška. Oči-vidmo so izdajo poročila narekovali nekateri komentarji v tukajšnjem italijanskem tisku, ki so u-gibali o možnosti dvostrankarskega sodelovanja med KD in PSU v Tržiču to Gradiški. Ti komentarji so bili očividno povzeti po mnenju socialdemokratov. Poročilo KD je v zvezi s položajem, ki je nastal v Tržiču. Po socialdemokratskem razkolu so v tržiški krščanski demokraciji sile, kd tri želele obnoviti koalicijo med KD to PSU s ponovno kandidaturo Romanija za župana, v Gradiški pa so socialdemokrati tisti, ki želijo ohraniti mesto župana to odbornika z izigravanjem PSI, v kateri je ostala večina članov socialistične stranke. IZ BENEŠKE SLOVENIJE n Odlično uspela domač «šagra» v Kodermacih M Nastopila sta moški pevski zbor «Idarja», ki g8 vodi Anton Birtič, in pa Birtičev domači ansambel V nedeljo 20. julija je bila v Kodrmacih na Beneškem tradicionalna šagra. V to prijazno gorsko vasico v dolini Idarje so prišli na praznovanje prebivalci iz bližnjih in oddaljenih krajev. Prvikrat v zgodovini je v nedeljo po ozki In slabi gorski cesti pripeljali v Kodnmace avtobus to to veliki jugoslovanski avtobus poln turistov iz Liga. na levem bregu reke Idarje. Vreme je bilo odlično. Domača šagra se je odvijala v najlepšem redu, tako da so bili obiskovalci našega praznika čudovito razpoloženi. še pred tem je z bliskovito naglico tekla od človeka do človeka novica, da se bo na ta dan prvikrat predstavil občinstvu do mači beneški pevski zbor «Idar ja», ki ima redno svoje vaje ’ Podrobu — Molino vecchio. In moški pevski zbor «Idarja» je v nedeljo, 20. t. m. v Kodrmacih NA POBUDO DVEH KMEČKIH ZVEZ Natečaj za izboljšanje kokošnjakov in svinjakov Prošnje sprejema tudi Kmečko društvo v Štandrežu - 62 nagrad v vrednosti 3.750.000 lir Dve kmečki organizaciji, ki delujeta v sklopu «Coltivatori di-retti», sta najavili dva natečaja za izboljšanje prašičjih hlevov in kokošnjakov, katerim se lahko prijavijo kmetje to naše pokrajine. Pokrajinska zveza prašičerejcev je razpisala natečaj z 31 nagradami, ki se ga lahko udeležijo tisti kmetje, ki imajo namen obnoviti svoj prašičji hlev. Prva nagrada je 200.000 lir, tri nagrade so po 150.000 Idr, pet nagrad je v vrednosti 100.000 lir, 5 nagrad v vrednosti 70.000 lir, 7 nagrad v vrednosti 50.000 lin in 10 nagrad po 40.000 lir. Višina nagrade ne bo višja od polovice celptnega stroška. Prošnje je treba vložiti na zgoraj i-menovano zvezo (Gorica, Ul. Boc-caccio 35) najkasneje do 31. julija 1969. Komisija bo prošnje pregledala nato pa dala dovoljenje za začetek del. Ne bodo prišla v poštev že napravljena dela. Obnovitvena dela morajo biti dokončana do 15. oktobra 1969. Pokrajinska zveza kokošerejcev (tudi ta ima sedež v Ul. Boccac-cio 35) razpisuje natečaj za obnovo kokošnjakov. Tudi tu je 31 nagrad. Prva je vredna 100.000 lir. tri nagrade so po 80.000 lir, po 60.000 lir je šest nagrad, po 50.000 lir šest. nagrad, po 40.000 lir pet nagrad, po 30.000 lir deset nagrad. Tudi v tem primeru je treba prošnje z načrti vložiti do 31. julija t. 1. na sedežu omenjene zveze. Tudi tu ne smejo kmetje pričeti z delom predno j'im tega ne dovoli komisija. Delo bodo morali nato končati do 15. oktobra t. 1. Komisija bo upoštevala nVimo-demejšo ureditev hlevov im kokošnjakov. Prošnje sprejem« 'o tudi odborniki Kmečkega društva v štandrežu. Tečaj za popravne izpite v Dijaškem domu V Slovenskem dijaškem domu Gorici bo tudi letos počitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v ponedeljek, 4. avgusta ob 8.30. Starši prizadetih otrok se lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnila to prijave pri upravi doma, ki je zainteresiranim na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure. IIIIIIIMIIIIUIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||||||||||j C Zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bodo imeli goriški grosisti zaprta svoja skladišča v tednu od 11, do 20, avgusta t. 1, ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 20: do 26. julija je bilo v goriški občini 27 rojstev, 10 smrti, 4 poroke to 16 oklicev. ROJSTVA: Riccardo Franzoni. Laura Ghetti, Roberto Bosch, Mi-chele Di Zorz, Paodo Franco, Adriana Esposito, Massimo Canola, Paola Corbatto, VESNA PRIMOŽIČ, A-lessandra Tuzzi, Loredana Cinger li, Silvano Komic, Andrea Miottl, Serenella Trevisan, Massimo Falanga, Francesca Mattioli, Micihele Messina, Elena Morgut, Roberto Lu pieri, Renato Terpin, Luisa Sdrl-gottl, Francesca Slmsig, Francesca Silvestri, Claudio Strizzolo, MARA LEBAN, Daniela Bot, Massimilia-no Buiani. SMRTI: dijak 19-letni Roberto BiH-taz. upokojenec 80-letni Guer-rieri Pellegrino, upokojenec 81-leini Edoardo Novak, gospodinja 79-letna Anna Barbarino, vd. Foladore, upokojenka 87-letna Pierina Basello, vd. Visintin, gospo din ja 86-let.na Stefanta Busich, por. Welz, 9 ur star Renato Terpin, 15-letna Beat.rice Grusovin. gospo- V PRIREDBI DRUŠTVA «BRIŠK1 CRIČ» V Steverjanci na izlet v Kropo, Begunje, na Bled Rekreacijsko delovanje števerjanskih prosvetarjev - V Begunjah bodo položili venec pred spomenikom talcem ................................. dinja 84-letna Giovanna Travag.Ha. števerjansko prosvetno društvo iiBriškd grič« je zelo delavno tako na prosvetnem kot na rekreacijskem področju. Vsako leto priredijo poleg običajnih praznikov Dvoru, ki imajo tako velik u-speh, tudi izlet članov to somišljenikov. Letos bodo obiskali Gorenjsko. Izlet bo 24. avgusta. Program izleta je zelo zanimiv to bo zaradi tega privabil tudi marsikaterega našega rojaka iz kake druge vasi ali iz Gorice. Obiskali bodo staro vas Kropo, kjer že stoletja kujejo železo. V Kropi si bodo ogledali domači muzej to kovačije, ki so stare že 300 let. Nato si bodo ogledali Begunje, kjer je bilo za časa narodnoosvobodilne vojne taborišče, v katerem so streljali talce. V imenu društva »Briški grič« bodo položili pred spomenikom talcem venec. Skupno kosilo bodo po vsej verjetnosti imeli v zelo znanem lokalu, kjer bodo gostje postreženi čisto po gorenjskem običaju. V popoldanskih urah si bodo o-gledali Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, nato pa bodo pustili avtobuse to se bodo peš napotili k slapu Vintgar. Na Bledu bodo nato prebili večerne ure. Domov se bodo počasi vrnili v nočnih urah. Vpisujejo Bruno štekar, Franc Maraž, Milena Koren, Nevina Rožič in Ferdinand Komjanc. Društvo vabi zainteresirane, da sečim-prej vpišejo, da bo moč rezervirati avtobuse, člani to sodelavci imajo popust. Zvečer v Tarčentu folklorna prireditev V Tarčentu bo danes velika mednarodna folklorna prireditev z naslovom «Evropa src«, ki jo prirejajo že več let. Glavna prireditev bo nocoj ob 21.15. Nastopijo folklorne skupine »Vlado Taševski« iz Skopja, iz Ostrave Svtoov na češkoslovaškem, iz Bruslja v Belgiji, iz Petershau-sena v Nemčiji, iz Ploiestija v Romuniji, iz Granade v Španiji. Nastopita tudi furlanski skupini «Chi-no Ermacora« iz Tarčenta in »Dan-zerind di Luctoico« iz Ločnika. Ob 15. url bo na glavnem trgu promenadni koncert godbe «Fan-farenzug Schneckenburg« iz Peter-shausena v Nemčiji. Jutri zvečer ob 21.15 bo velika pirotehnična prireditev. Avgusta poletni urnik v državni knjižnici Od 1. do 17. avgusta bo Državna to občinska biblioteka v Ulici Mameli zaprta. Ob delavnikih bo odprta le od 10. do 11. ure za vračanje izposojenih knjig. Od 18. do 30. avgusta pa bo knjižnica odprta samo v Jutranjih urah, od 9 do 12.30. C V umobolnici bo prihodnji teden vsakoletno praznovanje. Bolničarji to bolniki vabijo sorodnike in prijatelje, da se tega praznika udeleže. vd. Zuccolotto, uradnik '»8-iet.ui Giorgio Padovan OKLICI; prometni stražnik Giuseppe Cristia.no in delavka Anna-mairia D'Aro; delavec Gianpaolo Bosio i.n delavka Anna Martini; tehnik Graziano Cudicio in študentka Angela Becia; mehanik Gio-va.nni Poberaj in frizerka Isabella Padovan; industrialec Giordano Zul-li in gospodinja Verana Vescovo zasebni uradnik Enzr> Lesizza in zasebna uradnica Ciara Momtanarl delavec Luciano Suligoni in šivl-lla Ciara Maria Geronazzo; zidar Sergio Marega in delavka Anna Maria Martinuzzi; prokuratov Franco Obizzi in gospodinja Giulia-na Pais - Becher; zasebni uradnik Domenico Armando Tagltafer-ro in učiteljica Giovanna Nabergoj; delavec Bruno Stecohlna in delavka Janka Koncut; uradnik Gianfranco Pertot in uradnica El-da Giacomuzzi; inženir Leonardo Luzzi In študentka Maria Borgia; finančni stražnik Ferdinando Ma-siello in gospodinja Maria Justu-lin; čuvaj Federtco Dormlente in uradnica Maria Palladdno. POROKE; čuivaj Luigi Medica In gospodinja Laura Zanetti; podoficir Rumeno Dal Zovo to učiteljica Rosa Lucia Goss; karabinjer Antonio Freducci in socialna asistentka Lucia Nalgi; prokurator Giaoluigi Devetag in profesorica Loredana Rossi, Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v avgustu dva izleta in sicer 7. avgusta na Prisojnik, 23. avgusta pa na Jalovec. Podrobnejše Informacije dobijo zainteresirani pri tajnici Smetovi od 1. avgusta dalje na sedežu prosvetne zveze, Ul. Ascoli 1, tel. 24-95. Sekcija bivših deportirancev v nacističnih taboriščih v Ronkah priredi v dneh 15. - 18. september izlet v Nemčijo in Avstrijo z ogledom taborišč Mauthausen in Dachau. Vpisovanja se sprejemajo do 5. avgusta na sedežu Zveze v Ronkah, Ul. Roma 61, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 19. ure. Tam dobe zainteresirani vse informacije. dejansko nastopil. Njegov. Anton Birtič iz Mečana ga J6 > stavil z dokaj bogatim spod* saj so nam ti mladi fantje » slovenske, italijanske in pris®8 neške ljudske pesmi. Poleg moškega zbora je v P beni prireditvi v Kodrmacih deloval tudi domači ansambjgfj tona Birtiča «Beneški dsihjrt, dekleta« s pevci: Gianmd ntjak, Petrom Meclvežorn, čeudon, Renčam Birtičem tn ^ , ko Bordon! Spored ansam®^, bil lep in zelo pester. Ob ljavi Birtičeve harmonike J8 pel skupno 18 beneško-slovei®^ furlanskih, dalmatinskih, sl°' skih to italijanskih pesmi. Pomembnemu kulturnemu. ? stopu v Kodrmacih, na k®10^ so naša mlada beneška pela v celoti 24 pesmi, je 2 stvo ploskalo z velikim njem in izrazilo svoje želj®, bi ti pridni beneški P®vC1 nesli svojo bogato pesem P° J krajih Benečije in tudi izv® J Ob razgovoru s predsednik0®,, tajnikom zbora «Idarja», j vedala, da je ta zbor, ki le J ustanovljen komaj 19. apr«® J bos, že prejel nekatera vab«® g gostovanja Tako je v sobolj julija skupaj z ansamblom *rt na Birtiča ((Beneški fantje ® J kleta» nastopil v Novi »Kekcu« na tradicionalnem niku» ameriških Slovencev, "* na obisku v Sloveniji. V nedeljo 14. septembra beneški pevci in pevke n®*1 5 na domači šagri v Ligu -in > septembra letos v Vižmarjik’ Ljubljani v okviru priredit®? stoletnici «Vižmarskega iabbri*. Po pestrem glasbenem v Kodrmacih se je pričelo ® nje s plesom, kjer se je staro in mlado. Med veselim^, činstvom pa so ljudske d®1 f pesmi globoko odmevale ‘rt pozno v noč. ... Anton BirW Vpisovanje v slov. srednjo šolo V prvi razred slovenske e"J srednje šole se je v prejšnjih , 1 _______1 in r. vpisalo nad šestdeset deklet 91 tov. Vpisovali so tudi dijake G. slednje razrede te šole. VpiSrt še vedno traja. Zamudniki požurijo, da vpišejo svoje »H v slovensko srednjo šolo. CORSO. 15.15—22.00; «Buona V signora Campbell«, G. gida in P. Silvers. ameriški ni film. A VERDI. 15.45—22.00: «Quel}a ;j nata pattuglia«, D. M. Greenvvood; italijanski mascopski film v barvah- JI MODERNISSIMO. Zaprto 28 j počitnic. A V1TTORIA. 15.15-22.00: «11 se?) te«, R. Steiger in L. | meriški film v barvah, 111 pod 14. letom prepovedan j| CENTRALE. 15.30: «11 figh" 5 Godzilla«, T. Takashima hjpj Maeda; jajx>nski kineinaš® I film v barvah. Tržič ,1 AZZURRO. 15.00: <1 S u s ® , e 1 suoi dolci vizi alla c0lLpfl| re», P, Petit, francoski D film. ,iENAR, BO BOLDE, ČE 50 KAŠČE POLNE TISTEGA KON3A.1' Poslušaj ! SENCU'. OSEPLAD KONDA,KI DE 4TA3I IN SE PRIPRAVI NA POT.j ,, ».— -"•»! VSEENO PAD OSEDLATI JEMONO BOM POSLAL SUŽNDA S SPOROČILOM 5 . rikorakali v tabor, XOHCW Ml »»a*#*?* m. SKOP Veljaven do 27. julija od 2. avgusta 1969 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V ljubezen-f sikah zadevah ne i- j nemogočega. Oseba, ki jo imate radi, se utegne o-hladiti nasproti vam, če vas bo primerjala z neko drugo o-sebo. Ce hočete izboljšati svoj položaj v poslovnih zadevah, morate slediti navdihom. Zdravje je izvrstno. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V čustvenih / zadevah se ne sme- \ ] te zanesti na videz, saj bi lahko hudo trpeli zaradi nekih dvomov. Bolje, da zaupate ljubljeni osebi. Na delu organizirajte bolje svojo dejavnost, pa vam uspeh ne bo ušel. Trpeli boste za skmino. Ne predajajte se strastem. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Ce boste hoteli uresničiti svoj ljubezenski sen, boste morali ravnati zelo spretno. Podarite ljubljeni osebi nekaj cvetja. Na delu bodite razsodni in opravljajte vse z občutkom za stvarnost. Kar se zdravja tiče, boste čutili ra- hlo slabost. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Ne pričkajte se v družini ah z ljubljeno osebo. Utegne se zgoditi, da vas bodo spori pretresli in spravili ob vse navdušenje. Ce boste bolje u-redili svoje zadeve na delu a-li pri kupčijah, boste dosegli velik uspeh. Trpeli boste za vnetjem. LEV (od 23. 7. do / \ 22. 8.) Globlja in i- f \ skrena čustva bodo (j prišla, sedaj pa se V J morate zadovoljiti s X----^ tem, kar je. Prejeli boste zelo ugodno brzojavko. Na delu bodo potrebne velike energije, sicer boste nazadovali. Z zdravjem boste v glavnem zadovoljni. Zdravite se s fosforjem. DEVICA (od 23. 8 do 22. 9.) Sodite o svojih čustvenih odnosih trezno in rešite se glede tega vseh predsodkov. Predvsem bi morali biti bolj preprosti. Na delu vas utegnejo ovirati nasprotovanja delovnih tovarišev. Zdravje bo odlično. Preden se česa lotite, morate dobro premisliti. TEHTNICA (od 23 8. do 23. 10.) V čustvenih zadevah bodo nastala razna nasprotja, ki jih bodo povzročile prenagljene sodbe. Bolite velikodušni in popustljivi. Na delu se boste rešili vseh skrbi z neko sijajno zamislijo. Ledvice vam bodo slabo delovale, zato jih zdravite. ŠKORPIJON (od 24 10. do 21. 11.) V ljubezenskih zadevah boste le preveč razmišljali in razmišljanje pomeni hladnost. Priporočamo vam, da zrahljate svoje odnose Na delu se ne bo za sedaj prav nič spremenilo. Najbolje bi bilo, da bi za ohranitev zdravja čim manj pih. STRELEC (od 22, 11. do 21. 12.) V ljubezenskih zadevah ne bo dovolj zagona. Ce hočete kaj doseči, morate biti bolj podjetni in iznajdlji vi. Na delu vas bo predstoj nik močno oštel zaradi neke manjše napake. Za ohranitev zdravja vam bo mnogo poma gala jutranja telovadba KOZOROG (od 21 /'''"X 12. do 20. 1.) Ne f _ k A smete se preveč raz-burjati, ker vas bo ' “ 'y vsaka mrzličnost ze-'s—lo pretresla ter ne boste dosegli potrebnega notranjega miru. V zvezi z de lom ali kupčijami boste mno go zaslužili. Na vsak način ni prevelika darežljivost vedno na mestu. Boste polni energij. VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) Vsi vaši ideali se bodo ures ničili. Čakajo vas pozitivni dogodki in srce vam bo narav nost kipelo od zadovoljstva in sreče. Na delu se bo položaj naglo popravil in vaše odločit ve bodo naletele na podporo Pojdete na poslovno potovanje. Zdravje spremenljivo. RIBI (od 20. t. do 20. 3.) Vedno bolj boste prepričali o-sebo, ki jo imate radi Dosegli boste tudi spoštovanje o-sebe, ki ima zelo važno mesto Na delu boste imeli vedno več odgovornosti. Kar se zdravja tiče, varčujte s svojimi e nergijami. Tudi pred spremembami temperature se pazite. manj pih. © Obisk pri tabornikih RMV v Gozdu Martuljku vnoa v raoor kiviv Avto u^..i J* zavil mimo bivše že-Sfke Postaje v Gozdu Mar-’ °k spomeniku padlim par-Proti reki. Ob vznožju ■Pomenika iz belega kamna je . Krasi ga zvezda iz rde-t_* in sredi zvezde grb j.T* tabornikov: šotor, mor-Z' "febarda... 22. julij, dan vstaji slovenskega naroda so pra-ah le pred nekaj dnevi in tab«5 J*410 boljšega kažipota za RMV, rodu iimodrega va-• Pol kilometra vstran, na tun-1; ■JaS? sredi gozda ob Marto^10* in Savi, ki je tod še po smo se bili na pot zgo-J Zjutraj, toda po poti smo ■Vfickrat ustavliall Namenili smo se, da bomo vstopili v tabor nekoliko po poldne, ko se bo v loncih veselo kadilo in ker smo bili prepričani, da nas bodo — gostoljubnost je tradicija! — povabili na kosilo. Res je bilo tako, toda pričakalo nas je presenečenje: tržaških tabornikov ni bilo doma. Pustili so samo dežurni vod, ki je moral poskrbeti za hrano in stražiti šotore ter o-stalo imovino, medtem ko se je glavnina odpravila na najvažnejši izlet letošnjega taborjenja: na Triglav. Čeprav so taborniško organizacijo zelo pomladili, se vodstvo ni obotavljalo: v dveh tednih tabornega življenja, ki je povezano z vsakodnevnimi težavami »kciiami za nabiranle drvi mukami, dolgimi hojami, nošenjem hrane v tabor in pod., delom torej, se je izkazalo, da so fantje in dekleta pripravljeni tudi na daljšo turo. Red in disciplina, stalna spremljevalca podobnih podvigov, ki sta prav tako važna kot zdrava rast in e-nergija pri vzponu, sta se izkar zala. Iz tabora so odkorakali, ko se je svitalo, v sredo, in še istega popoldne je sedemnajst tabornikov in tabornic gledalo z vrha slovenskega očaka s tremi vrhovi v dolino, mimo sosednih gora v daljna obzorja. «Srečo smo imeli. Drugi vrhovi so bali v megli, Triglav pa ne, videla smo jo v dolini, kopali pa smo se v čistem gorskem soncu in pogled na vse to nam je vdihnil sile, ki so se bile iztrošile po poti.» nam je pripovedovalo dekletce. Se istega večera so se spustili z vrha in prespali v domu pod Kredarico in se naslednjega jutra odpravili domov. V taboru smo bili prepričani, da pridejo pozno popoldne. Dežurni vod, sestra Soča, Sonček in drugi bratje, Hrast, Muc, Jelen so nam pripravili kosilo. Iz kuhinje se je kadilo, a ne preveč. To pa je zelo važno, saj je od tega, kako je kuhinja (izgrajena« odvisno, če bodo sestre in bratje imeli stalno solzne oči zaradi uhajajočega dima, če bodo kosila dobra ali ne. Iz kolov in ((krajnikov« zbita taborna kuhinja je bila tokrat prava mojstrovina. Prepričan sem, da bi se lahko marsikatera taborniška organizacija iz matične Slovenije lahko pri tržaških tabornikih naučila, kaj pomeni živeti v stalnem stiku z naravo in iz nje črpati vse, kaj je za taborniško živlienie neohhnrinn no. trebno. Res bi nam lahko odgovorili bratje iz Slovenije, da je tudi plin v jeklenkah pridobljen proizvod narave tega stoletja, toda — iskreno povedano — izgovor lahko znanstveno drži, logično tudi, toda romantika gozdov-ništva gre pri tem rakom žvižgat. Narava je pač narava in taborništvo zahteva, naj ne bo med njo in mladim človekom vseh tistih ((posrednikov«, ki ji ga odtujujejo in ga spreminjajo v potrošnika in pasivnega sprejemalca dobrin in težav. S slednjimi so se tržaški taborniki, bilo jih je nad trideset, spoprijeli v teh poletnih dneh ob Martulj-ščior in obogatili s tem svoje značaje in svojo srčno kulturo, ki ni nič manj važna od zdravja in izobrazbe. Toda vrnimo se od razmišljanj h kroniki obiska. Ostali smo pri kosilu, ki so nam ga pripravile sestrice v kuhinji. Testenine, zabeljene z maslom in praženimi drobtinicami, solata. Preprosto in okusno. Jedli smo z apetitom in se vmes pogovarjali o tem in onem. Tako smo zvedeli, da ni bil izlet na Triglav edini izlet. Od prvih dni prebivanja v Martuljku so se taborniki odpravili na Srednji vrh v Karavankah, na drugi strani doline, bili so nato — seveda, drugega dne — na Korenskem sedlu, Zelencih in Vitrancu, pri prvem slapu Mar-tuljščdce in nekaj dni pozneje pri drugem slapu, od koder so obiskali Pinžgarjevo kočo na Rajskih livadah. Danes pa, v nedeljo, pešačijo nekje med Tamarjem in Vršičem, nad Planico. Pisal sem o tem, kaj so delali tržaški taborniki, toda resnici na ljubo se vse ni pričelo z izleti. Prvega dne, ko so izstopili iz avtobusa, ki jih je pripeljal v prekrasno dolino pod Karavanke, ni bilo časa za izlete. Treba je bilo urediti tabor, dom, v katerem preživeti tri tedne. Seveda mora biti tak dom čimbolj u-doben in primeren za tritedensko bivanje v njem. Ob jasi, v polkrogu so postavili 14 spalnih šotorov, vodstveni šotor (nekakšno pisarno), ((kulturni dom« in gospodarski šotor (skladišče). Zanimivost je letos, kot nekaj zadnjih let, prav tale novi ((-kulturni dom«, kot ga taborniki t-menujejo. Je to velik šotor, v katerem lahko sedi skoraj petdeset ljudi. V njem se lahko zbirajo v deževnih dneh in redno nadaljujejo s kulturnim in z vzgojnim delom, ki se je tako odpovedalo vremenskemu pogojevanju, Toda o tem pozneje. Ob poti, nekaj metrov vstran, kjer se pričenja jasa so postavili vhod (na sliki) ter pribili ...'>l,l,,'lllllllllllllllll|lll||IU1lliiiifllHIIIM«llll||||lllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllll|||IUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIirfllltllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||llllllllllllllltmillHI|||||||||||||||||||||||| Saša Dobrila SAD MAŠČEVANJA Na tej jati nedaleč od Martuljščice in Save že tretjič taborijo tržaški taborniki «Rodu modrega vala« nanj taborniški grb, sredi tabora pa jambor za zastavo, nekoliko vstran pa prostor za taborni ogenj, osrednje večerno doživetje. V dolinici pod taborom levo so uredili igrišče za odbojko, zraven pa na drevesu «stenčas», na katerega je taborovodja že prvega dne pribil dnevni red, po katerem se je odvijalo njihovo življenje. Prepisali smo ga, naj bralci sami razberejo, kako pestro, hkrati pa vzgojno in lepo je bilo. Vstajanje ob sedmih... žvižg v piščalko. Zadnja nočna straža je zbudila taborovodjo že pol ure ali uro prej. Klic: ((Vstajanje, ven iz šotorov!« in nato lov na zaspance. Deset minut pozneje prvi zbor za telovadbo. Po njej se še zadnje sanje razblinijo in v mišicah se z obnovljeno naglico pretaka kri z novimi nabranimi energijami. Nato umivanje ob reki, pospravljanje šotorov, kajti ob 8.15 stroga komisija ocenjuje pograde in red v platnenih hišicah. Medtem pa se odvije še drug važen dogodek, Spet skliče taborovodja zbor. Dvig zastave, ki bo plapolala do poznega večera In oznanjala daleč naokrog, da so taborniki v tem delu gozda — slovenskega rodu. Taborno vodstvo se ustroji pred vrsto: Skala — prof. Aldo Rupel (starosta), Srnjak (taborovodja), Gams (pod-taborovodja), ekonoma Planika in Bor, blagajnik Javor, tajnica Metuljček, bolničarka Tisa, športni referent Ort, kulturni referent Mirko, gospodar Triglav, poštni referent Galeb. Dežurni so medtem že pripravili zajtrk, ki ga ((bratje« in «se-stre« s slastjo pospravijo ih. se moralno pripravijo na ocenjevanje šotorov. Spet žvižg in prične se čiščenje tabora. Načelo j£, da ne sme biti v taboru in v neposredni okolici niti enega papirčka v travi. V dolgi vrsti se bratje in sestre pomikajo po taboru in odstranjujejo vse (papirčke, cigaretne ogorke, ki so jih pustili nemarni gostje, kajti v taboru nihče ne kadi, druge predmete), kar spada v «jamo za odpadke«, nekaj sto metrov iz tabora. Ko bodo odšli, mora ostati narava neomadeževana, in ohraniti svojo lepoto za naslednje mesece in leta. Ob devetih je ((gozdna šola«. V polkrogu sedečim bratom in sestram spregovorijo starejši bratje ali drugi člani organizacije in se z njimi pogovarjajo o najrazličnejših vprašanjih. Učijo jih taborniških ((umetnosti«, kako pravilno sekati drevo, osnov prve pomoči, kako se v gorah zaščitiš pred mrazom in nevihto, kako... kako... kako. A ne samo to. Pogovarjajo se o zgodovini, narodnoosvobodilnem boju po svetu, odnosih med doraščajoči-mi fanti in dekleti, o življenju sploh. Pri tem jim je nudil vso svojo pomoč brat Perun, ustanovi-telj in dolgoletni starosta taborniške organizacije na Tržaškem, ki je tu na počitnicah a se jim ni vdal in preživlja svoje dneve v taboru, se pogovarja z mlajšimi organizatorji RMV, krega, svetuje, zbira filmski material in... po izročilu — Išče med travo. Po malici gredo vsi po v gozd. Treba je pač skuhati kosilo In dežurni morajo imeti dovolj drvi. Na dnevnem redu je zapisano, da je kosilo ob enih, toda spoštovanje ure je odvisno predvsem od pridnosti dežurnih v kuhinji in kurjačev, od katerih zavisd, če voda vre ali ne. Medtem se v taboru odvija marsikaj: šahovski turnir, peteroboj, odbojkarske tekme, sestanki vodstva in pod. Po kosilu ((tiha ura«, počitek pred izletom ali kopanjem v bližnjem bazenu. Večerja je ob mraku. Medtem pa se taborniki pripravljajo na taborni ogenj. Učijo se novih pesmi, pripravljajo skeče in deklamacije. Ne bom omenjal vseh tabornih ognjev, velja pa omeniti tiste, ki so jim dali ti mladi tržaški slovenski fantje Se poseben pomen. Posvetili so jih slovenskim pesnikom: Gregorčiču, Kosovelu, I-gu Grudnu, Prešernu. Poslušali •o deklamacije njihovih pesmi, peli tiste, ki so ponarodele in se vživljali v njihovo snovanje, Trijubljali njih besedo, duh, ljubezen do svojega ljudstva, ki jih Je navdajala. Na predvečer 22. julija, dneva vstaje, so priredili svečan taborni ogenj, na katerega so povabili vaščane iz sosednih vasi. Ti so se v velikem številu odzivali vabilu in ga obiskali. Spored so taborniki posvetili Kajuhovim poezijam, petju bor- benih pesmi. Kratko je zbranim spregovoril starosta Skala, ki je omenil, da «je slovenski narod tisočletja bil podložen in se končno otresel tujega jarma. To je zgodovina, ki pa je danes dala pridobitve, za katere se moramo boriti, ker jih moramo predati potomcem, za jutrišnji dan«. Pri tem je omenil velike družbene spremembe, ki jih je prinesla NOB in načelo sodelovanja med narodi, ki pomeni ((aktivno sodelovanje prijateljskih vezi«. To je za nas tudi sodelovanje slovenskih partizanov z italijanskimi garibaldinci, zvestoba spominu padlih. Tržaški taborniki so z vaščani navezali prisrčen odnos, ki bo trajal še dolgo. Sicer pa so v Martuljku stari znanci s tržaško RMV, saj je tokrat tretjič, da tabori na istem mestu ob Mar-tuljščici. Naj omenimo, da je tabor RMV obiskalo med drugim tudi več delegacij, najvažnejši pa je brez dvoma obisk predsednika jugoslovanske taborniške zveze Predraga Rafailoviča in člana vodstva ZTS Vilka Frahma. Ti so omenili, da taborijo letos v gorskih področjih Slovenije samo štiri taborniške organizacije, medtem ko so ostali pri morju. Slišali smo sicer, da so se nekje pri Bovcu utaborili tudi tržaški katoliški skavtje, ki so torej, podobno kot to delajo taborniki že od nastanka svoje organizacije, popeljali svoje člane v matično domovino, da jo spoznajo in vzljubijo. Predstavniki jugoslovanske taborniške zveze so člane RMV povabili na jubilejni zlet, ki bo prihodnje poletje pri Lescah. Kaj naj še povemo o letošnjem taborjenju? Morda to, da so na svečanem tabornem ognju sprejeli več novih članov v organizacijo, ki se spet krepi in bo brez dvoma še dolgo imela tisto prvenstveno vzgojno vlogo, katero ji javnost prej ali slej mora priznati. St. S. Pogovor z bratom Peronom, ustanoviteljem RMV Ro se vrnei s Triglava, si lahko tudi truden OPTIKA o FOTO o KINO = ZIGLIO ^ TRST - CORSO ITflllfl 28 - TEL 94-030, 94-095 APARATI ii: FILMI m PAPIR POTREBŠČINE VELIKA UBIRA OČAL NA DROBNO na DEBELO pfm3SET35wmk — 8 — 27. julija lW V AVGUSTU LETOS Ture in izleti S PD Trst Slovensko planinsko društvo Trst je pripravilo za letošnje poletje res pester planinski program. Tri skupine bodo pod vodstvom izkušenih planincev krenile na večdnevne ture preko Kamniških Alp, Julijcev in Dolomitov. Izleti so zamišljeni tako, da se jih lahko udeležijo trenirani planinec ali pa mladinec, ki doživlja svoje prvo srečanje z gorami. Ture bodo avgusta meseca in sicer Od 6. do 17. avgusta — Kamniške Alpe — vzponi na Kočno, Grintovec, Skuto, Turško goro, Brano in Ojstrico. Od 3. do 8. avgusta — Julijske Alpe — tura preko sedmerih triglavskih jezer, Dolič, vrh Triglava s povratkom v Trento. Upoštevajoč leta in pripravljenost udeležencev je možna daljša in zahtevnejša varianta. Od .a. do 24. avgusta — Dolomiti — vzponi na Antelao, ogled področja Tre cime (morebitni vzponi) ; krožna tura Tofane di Rozes z vzponom; področje skupine Sel-la, vzpon na Piz Boe; tura preko skupine Catinaccia, ogled Torri di Vajdet, povratek po prelazu San Pellegrino. To je le izvleček že točno zarisanih programov, za katere bodo zainteresirani dobili podrobnejša pojasnila pri NORČI ZAVADLAL, VI. Geppa 9/111. Točnejša pojasnila bomo objavljali tudi v našem dnevniku. Zaključek vpisovanj — 31. julija. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO — TRST z name-nom da vzbudi med mladino zanimanje in ljubezen do gorskega sveta in narave sploh, razpisuje NATEČAJ za najbogatejšo zbirko razglednic gora in gorskega cvetja, s točno označbo pogorja in slovenskim imenom cvetja. Veljavnost natečaja do 10. oktobra t. 1. Tri najboljše zbirke bodo nagrajene. Na mednarodnem ženskem odbojkarskem turnirju za 3. trofejo Sokola bo prihodnji teden nastopila tudi ekipa reškega Partizana, ki je lani zmagala. Ta ekipa iteje kar pet igralk, ki so nastopile v mladinski državni reprezentanci s skupno 23 nastopi,- to so Dukič (7), Brožič (5), Stojčič (5), Po-ropat (3) in Radulovič (3). Ekipo vodi še sorazmerno mlad trener Bujanič. Nedvomno bo tudi letos ta ekipa navdušila občinstvo, čeprav ni favorit za zmago. Resno se bo potegovala za drugo mesto, njen nasprotnik v tej borbi pa naj bi bil CUS iz Parme. Na sliki (stoje) od leve: Poropat, Forgo, Hre-Ijac, Stojčič, Peršič, Rotar, Pesare-si. Jovič; (čepe) Radulovič, Pulič in Brožič. ODBOJKA v Zenski turnir za 3. trofejo Sokola Ta teden od četrtka do nedelje mednarodna odbojka v Nabrežini V vseh treh ekipah bo nastopilo skupno 10 romunskih, italijanskih in jugoslovanskih reprezentantk Še pet dni manjka do začetka mednarodnega ženskega odbojkarskega turnirja za 3. trofejo Sokola, katerega prireja nabrežinsko športno društvo. Pri prave za turnir so se začele že lani in so sedaj prešle v zaključno obdobje. O ekipah, ki se bodo turnirja udeležile, skoraj nimamo več kaj povedati. Reški Partizan je -tudi letos uspešno nastopal v zvezni ligi, o Sokolu vemo tudi skoraj vse. CUS Parma nam je znana predvsem iz finalnih tekem mladinskega prvenstva, kjer je tako lani kot letos porazila ŠZ Bor. Edina neznanka ostane le še romunska univerzitetna ekipa iz Temišvara. Dovolj je, da pomislimo, da ta ekipa nastopa v prvi ligi, čeprav •MiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimi ZELO USPEL TEČAJ '' * NOGOMETNIH SODNIKOV SŠI V prostorih trebenskega Ljudskega doma so v petek zvečer zaključili zelo uspel tečaj nogometnih sodnikov, ki bodo letos sodili nogometna srečanja na slovenskih športnih igrah. Za tečaj ■e je prijavilo zadovoljivo število kandidatov, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem priznanih slavonskih sodnikov Jakšeta, Sušnika in Podlipnika. Snov je bila zaradi časovne utesnjenosti sicer zelo zgoščena, vendar pa so tečajniki le dobili vsaj osnovne po- glede v skrivnosti dobrega sojenja. Slišali so mnogo novosti in so tako lahko ugotovili, da se človek marsikaj nauči, čeprav meni, da določeno snov, v tem primeru nogomet, dobro pozna. Zato lahko pričakujemo, da bodo možje s piščalko sodili letošnje nogometne tekme SŠI z večjo avtoriteto in boljšimi rezultati, kot v preteklosti, kar bo le v korist celotnega poteka nogometnega turnirja. Na slikah vidimo predavatelja Jakšeta (desno) in ing. Podlipnika (levo) je tam zašedla le deseto mesto. Nekoliko boljšo sliko o njej nam je prikazal trener reškega Partizana, ki nam je na vprašanje o kakovosti te ekipe odgovoril: «Moč-ne so, vsekakor prerppčne za nas!» Spored turnirja bo naslednji: četrtek, 31. julija 1969 20.30 CUS Parma — ŠZ Bor (prijateljska tekma mladink) Petek, 1. avgusta 1969 19.00 otvoritev turnirja 19.30 SOKOL — CUS Parma 21.00 Partizan Universitatea Sobota, 2. avgusta 1969 19.30 SOKOL — Universitatea 21.00 Partizan — CUS Parma Nedelja,, 3. avgusta 1969 19.00 SOKOL - Partizan 20.30 CUS Parma - Universitatea 22.00 nagraditev ekip. 1 ■1 1(1) 'J I 1i \ I ' Prireditelji so prepričani, da se bo turnirja udeležilo veliko število ljudi, ki jim bodo s tem izkazali priznanje za vse organizacijske napore, ki so jih vložili med pripravami za turnir. Obvestila za 11. SŠI Organizacijski va vsa društva, stopiti iger s odbor Sšl pozi-ki nameravajo na-v nogometnem turnirju svojo člansko, mladinsko ali naraščajniško ekipo, naj se udeleže sestanka, ki bo v torek, 29. julija 1969 ob 21. uri v Trstu, Ul. Geppa 9. OO Sšl opozarja, da so določene za nogomet naslednje starostne meje: člani: rojeni leta 1950 ali prej; mladinci: rojeni med leti 1954— 1051; naraščajniki: rojeni leta 1955 ali kasneje. Mladinci bodo verjetno začeli nastopati že avgusta, člani septembra, naraščajniki pa oktobra. • • • OO Sšl poziva vse udeležence sodniškega nogometnega tečaja naj se zberejo na sestanku v sredo, 30. t. m. ob 21. url v Ljudskem domu v Trebčah. Na dnevnem redu bodo podrobnosti v zvezi s sojenjem tekem nogometnega turnirja Sšl. RESTAVRACIJA <* 31.114 A LB E R 6 0 AJŠEVICA žterfe (NOVA GORICA) Raki, ribe in vse specialitete na žaru SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno • potniškimi ladjami: redno Unijo okoU sveta, redno Unijo z Južno Ameriko, redno Unijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosUnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA* Piran • Zupančičeva ul. 24 in na r-še agente po vsem svetu. Telexi: 34-122 Yu Plovba 34-123 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 Restavracija Marinella Trst, V.le Miramare 323 v bližini miramarskega dvorca, tel. 410986 Nudimo gostom vse ribje specialitete. Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste,t birme ter skupinam, dajemo izredni popust. Vsak večer godba s plesom. RESTAVRACIJA UPA Šempeter pri Novi Gorici ima vedno na razpolago izbrane Jedi z domačinu speciaUtetami. pristen Kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA GOSTIŠČI PRI ODDIHU SOLKAN SKALNISKA 10 (Nova Gorica) Vam nudi dobro pripravljene domače in tuje specialitete. Sprejemamo naročila za slavnostne pojedine (poroke, skupinske izlete. rojstne dneve itd.) .. , Konkurenčne cene SUPER MARKET v SEŽANI prehramuene potrebščine Tobačne izdelke NajkvaUtetnejše Tekstu in konfekcijo Obutev tiko Izdelke domače obrti. PRESKRBA SEŽANA priporoča nakup tudi založenih trgovinah na Kozini, v Divači. * tovljab. Komnu in Brestovici. ZA NAKUP INDUSTRIJSKEGA BLAGA NUDI 10% POPUST PRI PLAČANJU V TUJI VALUTI. Galanterijo in igrače Kozme- v svojih bogato Lokvi Senožečah Du Bolti LEV Ljubljani VOŠNJAKOV*) TELEF. 310-55-Telegram LEVHOTEI. Telex 31350 KATEGORIJA «A’ Sodobno opremljene soCe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase Da" cing kavarna Zabavni artistični program Ple na glasba Aperitlv_hsi Razgledna terasa Teras« za sončenje Banketne konferenčne Ivorane ® talnica Frizerski s®101) Menjalnica Taks) služM Lasten parkirni prostor Pristajališče za nelikopts-je Boksi za pse dilnica za divjačino. Obiščite POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18. Hote) in Motel «GRAD OTOČEC OTOČEC ob Krki - Tel. 068/21512-21321 Grad Otočec prenovljen, vse sobe opremljene s stilnim pohištvom Ludvika XV in XVIII. Priznana mednarodna in narodna restavracija €EUTR/U-RIVHRAp™ok, Moderne sobe, mednarodna kuhinja, »GIRL BAR* z mednarodnim program®1® odprt vsako noč Hotei «Grad Mokrice* ob avto cesti Ljubljana - Zagreb 32 konfortnih sob-restavracija — Angleški park — Gostom na voljo jahalni konji — dvo-vprega s kočijo — Dnevno glasba s plesom. Hotel «S0ČA» Moderno urejen notel - Pristna kuhinja s specialitetami na žaru — domača postrv — Lep vrt — Vsak dan glasba in pl®s — Ribolov celo leto — Lastna čolnarna. MOST NA S0CI tel. t PIRAN vas vabi IN VAM PRIPOROČA SVOJE TURISTIČNE USLUGE Mittmr • BireuM tHBVUNBCm OPATHA ^ftfyo5/awja % m HOTEL SLOIV LJUBLJANA m O V A UL. 10. TUL. OU 2064 J IH t 20bi5 n Hotel z modernim konfortom • Priznana mednarodna kuhini8 in narodna restavracija >•- >Nočtrt bar z mednarodnim artistii' nim programom © Kavarna • Bistri) z delikateso, ekspr«' som, snack barom in slaščičarno © Klubski prostori in bab" ketna dvorana • Aperitivni bar IH©' PORTOROŽ PORTOROSE ROULKTTE UH KM IN IJE FEI1 BACKAMA V HOTELU «PALACE» PORTOROŽ Odprlo vse Irtu KVALITETNO SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI. PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI Preko svojih trgovin na ŠKOFIJAH in v KOPRU GEORGE SAND Indiana 28. ^aw;nij!iijSSiS::i;:-!!!!:;ii:::H!!g!giflfflEiiafflBBS5;SiHaBSumuiSažlŽliS8!8a8iS8SffiSa^^ ............ rod. Raymon Je zagovarjal svoj nauk o dedni monarhij1 jj trdil, da rajši prenaša zlorabe, predsodke in krivice, kot zopet stavijo šafote in da teče nedolžna kri. « Polkovnik je skoraj vedno potegnil z Ralphom, KO ' sprožil prerekanje. Sovražil je Bourbonce in povedal s%! mnenje z vso čustveno mržnjo. Toda Raymon ga je ^ spretno potegnil na svojo stran, ko mu je dokazal, v načelu monarhija mnogo bližja cesarstvu kot repub11^ Ralph je imel tako malo daru prepričljivosti, bil je odkritosrčen, tako neroden, ubogi baronet! Njegova od#\J srčnost je bila tako grčava, njegova logika tako suhop^t njegova načela tako brezpogojna! Bil je neprizanesljiv 10 [ omiki nobene resnice. . «Hudiča!» je planil na polkovnika, ko Je preklel 10 jj vencijo Anglije; «kaj pa vam Je storil cel narod, ki 56 \<> pošteno bojeval proti vam — saj ste vendar pameteh j preudaren človek!« A «Pošteno?» je ponovil Delmare. stisnil zobe in zaih®*1^ z berglo. «Pustimo kabinetna vprašanja, naj jih rešujejo sile K seboj,« je povzel sir Ralph, «ko smo že sprejeli vladaj ki nam prepoveduje, da bi se potegovali za naše korist* ^ je narod odgovoren za napake svoje zakonodaje, kateri vam zdi hujše obremenjen s krivdo kot vaš?» ^ j «Tako je, gospod!« je vzkliknil polkovnik, »sramot® Francijo, da je pustila Napoleona na cedilu in prenaša Jtf8U ki so ga ustoličili tuji bajoneti.« * «Ne rečem, da je sramota za Francijo,« je povzel . Ralph; «rečem le, gorjč ji! Zal mi je, da je bila tako slabo1,, in bolna tistega dne, ko so jo rešili samodržca in Je hJ° ^e sprejeti krpo papirja vaše ustave, cunjo svobode, katero začeli spoštovati, ko bi jo morali danes zabrisati in i0r osvojiti popolno svobodo...« (Nadaljevanje sledi) V tem trenutku zmešnjave in blaznenja Je samo Raymon ohranil toliko prisebnosti, da je lahko razumel, kar je videl, presodil Ralphovo ljubezen do sestrične in tehtnost njegove ljubezni do polkovnika. Kar so opazile tudi druge priče prizora, je odločno postavilo na laž Indiarvino mnenje, in Ray-mon si je to zapisal v spomin. Toda Raymon nikoli ni omenil gospe Delmarejevi poskusa samomora, kateremu je bil priča. V tej žaljivi obzirnosti je bilo nekaj sebičnega in sovražnega, kar boste morda odpustili, ker se je ljubosumnost sprožila iz ljubezni. Zelo težavno je bilo prenesti polkovnika po šestih tednih v Lagny; toda minilo je še nadaljnjih šest mesecev, preden je mogel zopet hoditi, kajti za silo ozdravljenemu zlomu stegnenične kosti se je pridružila v obolelem delu huda udni-ca, ki ga je obsodila na krute bolečine in skoraj popolno nepremičnost. Žena mu je stregla z vso nežnostjo, nd se premaknila od njegovega zglavja in brez tožbe prenašala njegovo zajedljivo in trpko slabo voljo, njegove vojaške izbruhe jeze in krivičnost bolnika. Kljub sitnosti takšnega žalostnega življenja se ji je razcvetelo mlado in bleščeče zdravje, in sreča se je naselila v njenem srcu. Raymon jo je ljubil, resnično ljubil. Vsak dan je prihajal, ni se bal nobene težave, da bi jo videl, prenašal je moževo bolezen, bratrančevo hladnost, prisiljenost, ki je vladala sestankom. Ob enem samem njegovem pogledu se je napolnilo Indianino srce za ves dan z veseljem. Ni ji prišlo več na um, da bi se pritoževala zaradi svojega življenja : duša ji je bila polna, mladost zaposlena, moralna moč je dobivala hrano. Neopazno se je polkovnik prijateljsko navezal na Ray-mona. V svoji preproščini je verjel, da so njegovi pogostni obiski dokaz, kako živo se zanima sosed za njegovo zdravje. Včasih je prišla tudi gospa de Ramičrova in s svojo navzočnostjo potrdila to zvezo, Indiana pa se je z navdušenjem in ljubeznijo oklenila Raymonove matere. Nazadnje je ženin ljubimec postal možev prijatelj. V tem nenehnem stiku sta si Raymon in Ralph po sili postala nekako domača in se nagovarjala z »dragi prijatelj«. Zvečer ln zjutraj sta si segala v roko. Kadar sta drug drugega prosila za kako majhno uslugo, sta se navadila začeti z besedami: «Zanašam se na vaše ljubo prijateljstvo itd.« Naposled sta rekla, kadar sta govorila drug o drugem: »Ta je moj prijatelj.« Čeprav sta bila tako odkritosrčna človeka kot je na tem svetu sploh mogoče, se nista imela prav nič rada. V jedru sta bila o vsaki stvari različnega mnenja, nobeno nagnjenje jima ni bilo skupno, In če sta ljubila gospo Delmarejevo, sta jo tako različno, da ju je to čustvo odbijalo, namesto da bi ju zbliževalo. S posebno naslado sta si ugovarjala im kolikor sta le mogla kalila drug drugemu dobro voljo z očitki, ki sta jih vpletala v pogovor na splošno, a niso bili' zato nič manj jedki in bridki. Poglavitna in najbolj pogostna pričkanja med njima so se začenjala pri politiki in sklepala pri morali. Ko so se zvečer zbrali okoli Delmarejevega naslanjača, se je vnelo prerekanje ob najmanjši pretvezi. Na zunaj sta se vedno obnašala dostojno, kakor Je enemu narekovala filozofija, drugemu pa svetovljanstvo; toda z namigovanji sta se trdo dajala, kar je polkovnika le zabavalo; bil je namreč bojevite in prepirljive narave, in ker ni bilo na voljo bitk, je ljubil prerekanja. Mislim, da je v političnem naziranju človeka že ves človek. Povejte mi, kakšni ste po srcu in razumu, pa vam bom povedal, kakšno je vaše politično prepričanje. Naj smo se rodili po naključju v katerikoli dasti ali stranki, prej ali slej bo naš značaj premagal predsodke ali verovanja naše vzgoje. Morda se vam zdi ta trditev preveč absolutna, toda kako naj, se človek odloči napovedovati kaj dobrega o duhu, ki je privržen sistemom, katere plemenitost od klanja? Pokažite mi človeka, ki se zavzema za koristnost smrtne kazni; naj bo še tako vesten in razsvetljen, vam ne svetujem, da bi kdaj poskušali iskati kake simpatije med menoj in njim. če bi me hotel poučiti o meni neznanih resnicah, ne bo imel sreče, ker ne bo odvisno od mene, da mu naklonim svoje zaupanje. V vsaki stvari sta Ralph in Raymon vlekla vsak k sebi, dasi nista imela trdno dognanih mnenj, preden sta se spoznala, A ko sta se spopadla, se je vsak postavil na nasprotno stališče onega, ki je kaj sprožil, in srt ustvarila vsak svoje popolno, neomajno prepričanje. Raymon se je pri vsaki priložnosti bojeval za obstoječo družbo, Ralph pa je na vseh točkah napadal njeno stavbo. Bilo je kaj preprosto: Raymon Je bil srečen, njegova pot je bila z rožicami postlana, Ralph pa je skusil samo gorje In gnus življenja; prvemu je bilo vse kar najbolje urejeno, drugi je bil z vsem nezadovoljen. Ralpha so trpinčili ljudje in okoliščine, Raymona pa bogato obsipali; kakor otroka sta Ralph in Raymon nanašala vse nase, se postavljala za najvišja razsodnika v poglavitnih vprašanjih družbenega reda, čeprav ne ta ne oni ni bil pristojen za te stvari. Ralph je neomajno vztrajal pri svoji sanji o republiki, iz katere bi izgnali vsako zlorabo, vsak predsodek, vsako krivico; ta načrt je bil ves zgrajen na upanju v nov človeški UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 8, II, TELEFON 93-80« ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, TelefoD 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 87-338, 95-823 - NAROČNINA: mnunfno 800 & it vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, oeloletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno ino din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun; Založništvo tržaškeg® B Tret 11-6374 - Za SFRJ- ADIT, DZS. Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoč) račun pri Narodni bank) v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravni 250 osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 50 beseda - Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino ne naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri »Socletk PubUcltk ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo ’ tržaškega m«it» Trst >