bija, kdor koli more, Gospodarjem bi bilo na  korist, ako bi se tudi ljiuljc po kazenskej poti o resnici podučili. Največa prijatjljica človekova pri uničevanju miši pa je lasiea. Kjer je lasiea, taiD te miši nikdar ne bodo nadlegovale. Lasica celo leto miši lovi; res da velikih niiši zau/.iti ue zamore; ]>omori jib pa tim več, jim kri izpijc, ali jib tako za kratek čas davi. Pa tudi prekoristoa in nježua živalica ima med ljudmi svoje sovražnike. V tej zadevi zainorejo največ pomagati učitelji v tem, da otroke o koristi teb živalic poduče. Gospodarske stvari. Poljske miši. II. Miši zamoremo pokončevati brez strupa ali z strupom. Ako naruerjavamo miši biez stiupa pokoučevati, izkopljemo na njivi globoko luknjo, ki naj bo prav gladka, ali se zakoplje v zemljo pieeej veliki lonec, tako, da le rob iz nje moli; v te luknje ali loncs padajo miši iu se msd seboj zgrizejo ali jih pa poteni clovek pobije. Ako se okoli njive izkojiljejo globoke gladke grabe; tudi iz njib miši pobegniti ne zamorejo, in se lebko pokončajo. V Hildesbeiinu so našli v takem obkopn zjutra 1500 miši. Pokončevanje miši st; strupoiu bi bilo sicer veliko leže in dober kup; ker se pa po strupu dela velika škoda, ker se narareč po njem zamori veliko človeku prekoristnib živali, kakor so mačke, konji, sokoli, lasice in lisice, ne kaže sttupa v ta namen rabiti. Ako bi kdo le vsekako s& strupom miši pokončevati botel, se mu zamore le priporočevati ogleui barit (barita carbouica), ki je posebni strup za glodavce, drugim živalim pa ne škoduje. Ta strup (beli prah) se naj pomeša z rženo moko v krogljice, ki se na pripravneui mestu nastavijo. Proti mišim pouiaga gotovo največ zvirjad, ki se z mišmi hrani. Lisico prištevamo po starej navadi med prav škodljive zviri; vendar bi pa bilo težko dokazati, da več škoduje nego koiisti. Miši so lisici prav priljubljena brana. Mi sicer nočemo lisico zagovarjati, vendar pa tudi oui nimajo prav, ki svojo živad brez varba puščajo, in potem lisico dolžijo, ako je vzela, kar ji je lepa priložnost ponujala. Ako se lisičina duplja ali tudi želodec pregleda se najde pri njej največ mišjih ostankov: da njej pa tudi kuretina disi, kdo bi se temu čudil. Drugi človekov zaveznik pii uuičenju niiši je inišolovec (Mausebabicht) jastrebovega plemena, ker, ako bi botel sošteti miši, ktere v enem letu pokouea, bi jib uabrojii ua tisoče. Kavuo to velja tudi o sovah: veudar pa vidirao, da to žival po- 0 oknliranju. Prižel je čas, da se drugikrat v letu, in sicer kakov pravijo n a spijoče oko, okulira. Ta načiu požlalitnovanja je posebno uspeseu pri vsem koščičastem sadju, pred dragim pa pri breskvah.  Zato svoje čitatelje zdaj tega dela opominjamo in  jitn na kratko v glavnih potez \h cel uaein pred  oči ])iedstaviruo. Vzame se iz žlabtae mladike  oko ali popek, ki bode še le ua leto pognal in ki za letos spi, (toraj okuliranje ua spijoče oko), in se v divjak tako vriue, da se ž njim zraste in  žlabtno mladiko požene. Prereže se namreč ua  divjakovein deblu koža, naj prej po dolgem, potem  pa vrh tega prerezka po čez, blizo v obliki ktiža  y. Koža se varno na oba kraja od zgoraj nav  zdol odlušči iu ščitek, (tako imeuujemo oko z kožo) se v prerezek vrine, da se lub luba prime. Zdaj  je treba obeze, za kar uajbolje služi lipovo ličje,  pa tudi Janeni ali pavolnati traki ali močen pa-  pir, ki je ua uotrajui straui z cepivnim voskom namazan in v tiakovi podobi privezan. Z to obezo se potem rana, v kteri zdaj že ščitek, to je žlahtno oko tiči, varno obeže, vendar tako, da oko  samo ni pod vezjo.  0 bučelah. V krajib, kder se bučele ua ajdo vozijo, se to godi v sedajnem času. Na ajdi imajo najboljšo  pašo in veliko nanosijo, ako je vreme ugoduo. Zdaj si ln-ane za zimo prlpravljajo in satovje z yos-  skom trdno zamažejo. Ko panje ali koše na pol-  nijo, naj se jim da navez ali nadstava ali pa naj se jim satovje izvzame, izprazui in zopet nazaj  da, kar se pri Dzierdzouakih iu s Hruškovo ma- šino lehko zgodi. Treba je tudi zdaj gledati na to, da posainezui panji uiso brez matice kar se spozua, ako so bučele klaverne, malo letajo in tro-  tov ne odganjajo in ne moiijo. Takim uaj se  matica da, in ko se je bodo privadile, bodo zopet  vesele in pridne. Če pa matiee ni, naj se pa  s kakim mladičem zdiužijo, da roparice ne po-  stanejo ali pa same roparicam v pest ne pridejo. Če pa tega ali unega nočeš ali na niore?, jili pa boljše pomoriš, da vsaj uekaj haska od njib ima5.