m NO. 57 Ameriška Domovina VESTI /IMH?lgaHHHOIWE IN SPIRIT AM ONLY StOVCNIAN MORNINO NCWSPAPfiR CLEVELAND 8. 0.. TUESDAY MORNING. MARCH 22. 1949 LETO LI.— VOL. LI. SLOVE1IUE KOMUNISTIČNA S T R A N- ma nova, tuja, prej neznana ime-■ KA šteje v Sloveniji po stanju na, kot n. pr. Slavomir, Tihorad, z dne 1. novembra 1948 37,959 članov in 7700 kandidatov. Od tega je žensk 11,119. Tako so poročali na kongresu stranke v Ljubljani. POLITIČNI PROCES. — Radi razširjanja Matjaževega Glasu, ki je protikomunističen list, ki podtalno izhaja in se širi po Sloveniji, so bili kaznovani v zadnjem času mnogi, ker jim je ljudsko sodišče dokazalo, da so ta list čitali, pa niso naznanili oblasti, kje so ga dobili. Prav tako so bili nekateri obsojeni, ker so brali tržaško Demokracijo in nekateri radi ilegalnih letakov. Dobili so: Alojzija Stropnik 6 let, Jože Granc, Jože Černe, O. čeme, Jelica Gamberger, Jelica Pirš, po štiri leta, Pavla Komeli 12 mesecev, Jože Komljanec 8 mesecev, Janko Ojster 5 let, Marija Habjan 5 let, Anica Lukman 5 let, Terezija češno-var, 5 let, Minka Mulaček 5 let, Dr. Anton Bartol, Albina Bartol, Franc Bartol vsak po 5 let. če pomislimo, da pri nas v Ameriki lahko vsak vse bere kar hoče in širi kar se mu zljubi, tam v Jugoslaviji pa je kazen za branje hujša kot za rop in uboj in krajo, si lahko malo tolmačimo razmere ki šo tam. .....is Desimir, Samorad, Ostrivoj itd. PRAZNIKE ODPRAVLJAJO IN UVAJAJO NOVE “OBI-ČAJE." — Božični dan 25. dec. ni več praznik v Sloveniji. V Ljubljani so bile trgovine cel dan odprte čeprav nimajo česa prodajati. Komunistične organizacije so za ta dan še posebno pritiskale ljudi na “prostovoljno delo" in “udarniške ure,” da bi ja čim več ljudi odtegnili od cerkve. Kljub temu so bile cerkve kot vedno ta dan nabito polne. Pač pa so komunisti z večjo vnemo praznovali Novo leto. Uvedli so “novoletno jelko.” Na Kongresnem trgu v Ljubljani in v vseh večjih mestih so' pod “novoletno” jelko zbrali šolsko mladino in jo z ogromnim pompom obdarovali z nekaj piškavimi keksi. Vse izložbe so morale biti okrašene z jelko in prikazovati simbolično komunistično nadvlado nad svetom. To opičje posnemanje komunistov je Slovence spominjalo na dobo italijanske okupacije, ko so fašisti zameta-vali Božič in slavili “Befana-fascista.” GONJA ZA PRAŠIČI. — Kakor lansko leto so tudi letos začeli po kmetih pobirati prašiče. Kmetje se branijo, kakor vedo in SEVERNOATLANTSKA POGODBA ZA OHRANITEV MIRU IN VARNOSTI Rev. Ivan Lavrih dopotoval v Ameriko V četrtek 17. marca se je pri- sestrično Mrs. Antonija Stradi- peljal z letalom v Chicago Rev. Ivan Laurih, slovenski begunski 'duhovnik, ki je doslej živel na 'Koroškem. To je prvi slovenski 'duhovnik, ki je uspel priti v Ameriko iz Avstrije. Prišel je k Največja obrambna pogodba v zgodovini -»Vodstvo v svojemu stricu Jožetu Hribarju rokah USA. - F** pomeni politično in «■,’“£ jaško zvezo zapadne Evrope in severne Amerike, svojega nečaka duhovnika k se- |bi. Preskrbel mu je vse potreb-Washington, D. C. — Sever- mu napadu. |ne dokumente ni vneto posredo- no-atlanski pakt je sedaj predmet največjega zanimanja med narodi. Predsednik Truman je prvi govoril o tej pogodbi in rekel, da jo v celoti odobrava. Državni tajnik Acheson je po radiu objavil svetu celotno besedilo'pakta. Obenem je dal razlago in utemljitev. Pakt je obrambna pogodba svobodnih' narodovi proti vsakemu napadalcu. P'akt je izzvala Sovjetska Rusija, ki je preprečila učinkovito delovanje Zveze narodov za ohranitev in utrditev miru. Pakt podpisujejo sledeče države: UISA, Velika Britanija, Francija, Belgija, Kaarada, Luksemburg, Nizo- jot, po domače Logarjeva Tončka. Njen dom je,na 15247 Saranac Rd. Telefon pa GL 5008. Rev. Laurih in Mr. Jože Hribar prideta te dni v Cleveland, da obiščeta sorodnike in prijatelje iz žužem. in št. Vida pri Stični, in še vse druge znance. V sredo zvečer, 23. marca se bodo sešli rojaki iz Žužemberka in posebno ožji sorodniki Mr. Jožeta Hribarja pri Mrs. Antonija Stradijot na Saranac Rd. 15247, Belgijski predsfednik vlade val pri vseh mogočih ohlasteh ki Henry Spaak je dejal, da je ta kakor znano niso doslej puščale da‘Sj7iiT’pogovore!"Vtetr-pakt eden najpomembnejših naših duhovnikov iz Avstrije. ^ zve4er> dne 24. marca pa bodo dogodkov v zgodovm.. Vojna | Mr Hribar je uspel m res pm|rpjaki iz gt vida na Doienj8keln bo rad: tega pakta manj možna dobil svojega rojaka, duhovnika dravili novodošlega gospoda in manj verjetna. v to deželo. Upamo, da bodo se- Komunidtično časopisje oz- j daj imeli kaj lažje delo še drugi, načuje 'pakt kot vojaški blok za^ ki se prizadevajo za svoje sorod-napad preti Sovjetski Uniji in ]nike med begunskimi duhovniki, drugim komunističnim r e ž i- j Rev. Laurih se je rodil v žup-mom v vzhodni Evropi. jniji št. Vid pri Stični na Dolenj-Sovjetsko vojno ministrstvo skem Njegov oče je bil mizar, skliouje važnejše vojaške poveljnike na konferenco v Moskvi. Zato je tja odpotoval tudi matša] Vasilij Sokolovski, najprej sovjetski komandant v Nemči- ‘ji- Kanadski predsednik vlade je slavil ipakt in rekel, da bo po domače so mu rekli Štihov Janez iz Bratenc, mati pa je bila brezjavška Manca od sv. Roka. Njeno dekliško ime je Hribar. Mr. Jožef Hribar v Joliet, 111. je brat matere Rev. Lauriha. Pri- pri njegovih sorodnikih Louis in Mary Ižanec 799 E. 157. St. Tel. LI 6056. Pridite vsi, ki ste poznali gospodove stariše ali morda poznate celo njega samega. Gotovo bosta oba večera zelo zanimiva, saj ima gospod veliko povedati in prinaša mnoga pisma od naših znancev in sorodnikov med begunci. Rev. Lavrihu pa od srca želimo, da bi bil srečen v Ameriki, Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Maka zaduknica— V sredo ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Anton Kolenc. NOVI GROBOVI Louis Novak Pogreb pokojnega Louis Novak bo v sredo ob 1 uri popoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Highland Park. zemska. Povabljene ipa so, da kanadski narod enoglasno odo- kasneje podpišejo pakt: Norveška, Danska, Italija in Portugalska.. Namen 'pogodfbe je združenje sil za skupno obrambo in ohranitev miru in varnosti. Dejansko je to obrambna pogodba M bril to pogodbo, ki oži j ohranjuje mir sveta, ker predstavlja šel je v Ameriko iz Žužemberka ki naj ga bogato nagradi za vse že v zelo mladih letih. Tu v kar je pretrpel v komunističnem Clevelandu pa ima Rev. Laurih preganjanju._______________ Nov grob v Waukeganu Mr. in Mrs. Mike Klemenčič, 1164 Yellowstone Rd., Cleveland, O. sta prejela brzojavno sporočilo od družine Keber iz Waukegana (po dčunp/e od Kužnarjave Johane), da ji je umrli njen soprog Anton Keber, 1717—11th St., Waukegan, lil. Pokojni je bil star 63 let. Zapušča žalujočo soprogo Jennie, sina Anton in Joseph ter več sorodnikov. Pogreb bo v četrtek ob desetih dopoldne. Naj mu bo lahka ameriška gruda, preostalim naše sožalje. tako moč, da je lahko vsak na padalec siguren, d« bo napravil tak konec kakršnega sta imela Hitler in Mussolini. p— Razne najnovejše svetovne vesti Poizvedovalni količek GENEVA, ŠVICA. — Mednarodna organizacija za begufice je objavila svoj novi program o zdravljenju in vežbanju begunskih oseb za nove poklice. Invalidov je med begunci nad 27,000. Rdeči križ prosi, za obvestilo če kdo pozna sledeče: Heinrich Kullman, rojen 1879 in Ivan Cipan. Pokličite Mrs. Wilson, telefon Sl Francka vi pri Ljubljani, Ana štajdohar, Obrh Bela Krajina, Alojzij Sti-plošek, Rogatec, Niko Škofič v Ljubljani Marija Temek v Ve- je morala priti na ponjoč milica. POHODI NA DEŽELO. — Kakor med vojno tako hodijo tudi še danes meščani ob nede- lenju, Anica Guček v Preddvoru ljah na kmete, da nakupijo kaj pri Kranju. Janez Novak v Radovljici, Janko Jagodic v Ljubljani, Julka Jelovšek na Golniku, Urša Puc roj, Kokelj v Ljubljani, Vladimir Pavčič v Ljubljani, Janze Sende, Kranj, Avgust Cimperman, Ljubljana, Darinka Rus v Ljubljani, Anica Žerjal v Ljubljani, Rado Padar v Mariboru, Frančiška Žakelj Litija, Franca Povše v Ljubljani. JUGOSLOVANSKI KOLEDAR. — Poleg nedelj praznujejo v Sloveniji le 27. marec, praznik ustanovitve OF, 1. no-vmeber, praznik ustanovitve nove Jugoslavije. Namesto starih slovenskih krščanskih imen navaja koledarček sa- Trl na dan živil. V mestih manjka vsega, na deželi pa kmetje ne dajo, ker držav-pogodbenic, bodo vse države smatrale za napad proti njim vsem in bodo taikoj nastopile s skupno obrambo. Države - pogodfenice bodo imele skupni odbor, ki bo izdeloval sredstva in načine vsa- deloma nimajo, delamo se boje jemnega nastopanja. Ta odbor ovaduhov. Znani "Dolenjec” je sako nedeljo poln, čeprav ni niti kurjen, niti razsvetljen. Iz Slovenije pišejo, da so prejšnji mesec v Litiji obesili begunca, ki se je vrnil iz begunskega taborišča v Italiji nazaj domov, ker je verjel obljubam komunistov in njihovih trobil, da se mu ne bo nič zgodilo, ker ni nič “naredil.” Tukajšnja koristna budala gonijo vsak dan ljudi nazaj v Titov raj. Kdor jim kaj verjame naj le gre. Večina Francozov glasuje za skrajno desno in komuniste Pariz. — V Franciji so bile zadnjo nedeljo volitve v pokrajinske svete. Volitve so bile čisto lokalnega pomena. Vendar so postale za politično situacijo važne, ker so komunisti po celi državi agitirali s čisto splošno političnim programom. Vodili so volitve v znamenju boja proti Ameriki in proti severno-at-lantskem paktu. “Glasovanje za komunistično stranko pomeni glasovanje za mir,” je bila volilna parola. Istotako so tudi pristaši de Gaullea vodili volilni boj zelo splošno politično. Dosedanji volilni izidi kažejo, da je dobila največ glasov stranka generala de Gaulle-a, drugi po številu so pa komunisti. Stranke sedanje vladne koalicije so dobile razmeroma malo. Volitve ne bodo imele neposrednih posledic za politično in parlamentarno situacijo. bo takoj organiziral tudi obrambno sekcijo. Obramba sekcija bo neke vrste skupen generalni štab vseh držav podpisnic. Države podpisnice smatrajo, da bodo branile ves teritorij v Evropi in severni Ameriki. Značilo j«, da se smatrajo za ozemlje, ki ga podpisniee branijo, tudi tisti deli Nemčije in Avstrije, ki so okupirani po zapadnih silah. Vlk'jučeni so vsi otoki v Atlanskem oceanu Vsi preyidni in pametni naj se pa potrudijo, da bi Louis Ada mič ostal za večne čase pri Titu in Kidriču- in poklical brž iz Amerike vse svoje pridne sotrud-nike in sopotnike iz prevratne organizacije SANS. In še ena: Stavimo, da so vse sopotniške špice v Chicagu in Clevelandu hveležne Adamiču, da jih po Jugoslaviji še omenja ne, ampak hvali samo Roglja in Kuhlja. London. — 7 policistov je bilo ranjenih, 34 moških in žensk aretiranih in 24 jih mora priti pred kazenskega sodnika, ker so motili mir in red in ker so se upirali policistom. To vse je posledica velkie rabuke in pretepa, ki so ga vprizorili komunisti in londonski fašisti, pristaši sir Oswald Mosley-a. Obe skupini sta imeli vsaka svoj politični shod v istem delu mesta, obe skupini sta priredili demonstrativen obhod, ko sta se pa srečali, so se demonstranti stepli med seboj. Policisti, ki so morali vzdrževati red, so bili žrtve. ■o WASHINGTON, D. C. - Predsednik Truman se je osebno zavzel, da bi bil severno-atlantski pakt hitro sprejet. Pisal je pismo senatorju Watkins. V pismu Truman pravi, da je pakt najprimernejše in v sedanjih razmerah naj učinkovitejše sredstvo za dosego trajnega miru. Senator je obljubil, da bo čital pismo na seji senata med razpravo. Doslej sta samo. dva senatorja rekla da bosta glasovala proti paktu. V WASHINGTON, D. C; — V vrsti radijskih oddaj Voice of America sta govorila tudi predsednik Truman in podpredsednik Barkley za oddajo v Iran. Oba sta slavila napore iranskega naroda za ohranitev demokracije. Truman je še posebej izrazil upanje, da bodo te oddaje utrdile prijateljstvo med Iranom in Ameriko podpredsednik pa je rekel, da Amerika upa, da se bodo narodi tudi v bodoče tako močno, če ne močneje kot v preteklosti, borili za svobodno, demokratično javno upravo in vlado. slov' Marija Krmelj c/o Dr. Joseph Doupe, 771 McMillan Ave., Winnipeg, Manitoba, Canada. Frank Kante, 481 Euclid St., Toronto, Ontario, Canada, bi rad izvedeT za naslov svojega strica Frank Kante, ki je doma Mosteca, fara Dobova pri Brežicah, star okrog 70 let. Ce je še živ in če čita te vrstice, je prošen, da se javi na gornji naslov če pa morda kdo drugi ve za njegov naslov, je prošen, da javi gori omenjenemu v Kanado ali pa na naslov Mary Mezna-rich, 801 Joliet St., La Salle, 111. na severni polobli. Zlasti važni so Azori in Grenlandski oto- Pogodlba, ki ,bo podpisana v začetku aprila v Washingtonu, bo stppila takoj v veli j avb, kakor hitro je odobri senat USA, ker so parlamenti drugih držav večinoma že dali (pristanek. Pogodba bo veljala za 20 let. Po tenu roku lahko vsaka dršava-pbdpisnica javi, da izstopa in izstop sme izvršiti 'po enem letu, potem ko je to javila, Ker so voditelji tako demokratske kakor tudi republikanske stran, ke v senatu že izjavili, da odobravajo pakt, ni več dvoma, da bo sprejet. Pred glasovanjem za pakt Washington. — 55 senatorjev se je že izjavilo, da bodo glasovali za severno-atlantski pakt. Za sprejetje pa je potrebno 64 Posebna dovoljenja duhovnikom v deželah za železno zaveso Vatikan.—Papež je dal posebna pooblastila duhovnikom v deželah za železno zaveso in v misijonskih pokrajinah Kitajske, ki so jih zasedli komunisti. Ker je sedaj tam javno preganjanje Cerkve in sv. obredov, 3mejo duhovniki maševati brez posebnih cerkvenih oblačil, brez posebno prirejenega oltarja in brez hostij. Lahko posvečujejo navaden kruh. MOSKVA, RUSIJA. — Rusija je posvarila Finsko, naj se ne da zapeljati od vabil z zapada in naj ne poskuša delati nikakih pogodb z zapadnimi državami. Na drugi strani sovjetska Rusija vabi Finsko naj vstopi v sovjetski blok. Nota obtožuje finsko vlado, da ne izpolnjuje mirovnih pogodb, da poslabšuje odnose s Sovjetsko Unijo ih da je oprostila nekatere vojne zločince. Istočasno komunistično glasilo Pravda napada Finsko in Jo svari naj ne pade v mreže ameriških imperijalistov, ki “skušajo uporabiti to državo za odskočno desko v tretjo svetovno vojno.” narodov ranjena na Javi Batavia, Java., — Dva vojaška opazovalca Zveze narodov, en amerikandki major in en brv Razveljavljen je sovjetski denar v zapadnem Jerlinu NEW YORK. — Državni tožilec je končno dobil besedo, da ugotovi obtožbo federalne vlade proti 11 komunističnim voditeljem, ki so pred sodiščem. Tožilec McGohey je pred vsem rekel, da bo vlada dokazala, da so obtoženi učili in zagovarjali tezo in nauk, da je treba nasilno vreči ameriško vlado in s silo npostavfti v Ameriki diktaturo proletarijata pod Vodstvom komunistične stranke. Učili so, da se socijalizem ne da uveljaviti s mirnimi in zakonitimi sredstvi, niti potom mirnega in rednega razvoja am pak le potom nasilne revolucije, ki jo mora izvesti proletarijat, organiziran v komunistični partiji. London. — Zunanji minister jp(>(tpolkovn^j gta bila Bevin je 'po radiu govoril o y napadu_ ki ^ ga ,nB. lantskem paktu in ga označil pravili up0rniki na njun av- kot odgovor zapada na komu-tistična prizadevanja, da bi vsilila diktaturo Kremlma celi Evropi. Rekel je, da je pakt bdi potreben zato, ker Zveza naro- tomobil. Amerikanec je samo lahko ranjen, britanski podpolkovnik pa se ibori za življenje, o------------------- glasov, če glasujejo vsi senator- dov (prav tako, kakor svoj čas Bolgari zanikajo Sofia, Bolgarija. — Bolgarska vlada odločno zamika, da bi koncentrirala vojaštvo na jugo-slovanski ali griki meji. Liga narodov, ni dosegla namena za katerega je bila ustanovljena. Francoski Eunanji minister je istotako govoril o paktu in rekel, da ima sedaj Francija učinkovito zaščito proti vsake- ton, tri dni pa v New Yorku. WASHINGTON, D. C. — Predsdenik Truman bo poslal takoj, ko bo sprejet atlantski pakt, v kongres predlog zakona o pomoči za oborožitev evropskih držav. Zahteval bo zase pooblastilo, da on odloča kolikšno pomoč bo dala Amerika in za kakšno orožje in municijo. Vse naj služi enemu cilju, da bi namreč bila zapad-na Evropa čim hitreje zadosti oborožena proti vsakemu sovjetskemu napadu. Predsednik Brazilije pride v U. S. A. Rio de Janeiro, Brazilija. — Predsednik Brazilije Eurico Ga-spar Dutra je izjavil, da bo 15. maja odpotoval v Združen« države in ostal pet dni v Washing- Berlin. — Zapadni zavezniki so postavili pravilo, da je sovjetski nemški denar neveljaven v zapadnih conah Berlina. Ob enem so izjavili, da so pripravljeni takoj odgovoriti na vsako sovjetsko proti-odredbo. • Ameriški komandant Berlina je pri tej priliki povdaril, da so zapadni zavezniki še vedno pripravljeni delati sporazumno s sovjetskimi okupacijskimi oblastmi, če bi one sprejele način poštenega, lojalnega sodelovanja. Sedanja mrzla vojna, ki so jo začeli Rusi, ni prinesla njim samim nikake koristi, mestu pa tudi ne. Naj jo končajo tisti, ki so jo začeli in naj priznajo, da je bila brezuspešna. PARIZ, FRANCIJA. — Najnovejša poročila z volišč kažejo, da so komunisti dobili za 5% manj glasov kot pri zadnjih volitvah. To pomeni zanje poraz, ker so napeli vse moči, da bi pokazali novo napredovanje njihove atranke. Najmočnejša poedina stranka je ostala De Gaulle-jeva republikanska unija. Vladne atranke so izšle iz volilnega boja dovolj močne, da lahko nadaljujejo vladne posle. Nobena vladna stranka ni pokazala kakega posebnega nazadovanja in po sedanji parlamentarni situaciji je edino sedanja koalicija zmožna imeti dovolj no večino v parlamentu, da more vladati. Ne odlašafto! Nabavite d BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v na-ii upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete |5.26 v ameriških dolarjih. Ameriška Domovina 6117 St Clair Ava. Cleveland 3, O. U.1A. ..JEJ fi_____________ eptl AmeriSka Domovina /IfVlI UIC-/%(V-l«OV«l (JAMES DEBEVEC, Editor) till St. CUir A ve. HEndenon 0828 Cleveland J, Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays_____ letu. Istočasno pa pravi ista uradna statistika, otni promet tržaške luke kljub temu porastel za MARCH « MB m as IBS m tar 1 1 J 4 S 678 9 K) II 12 1314 15 16 17 18 19 20 21 22 23 1425 26 27*8293031 NAROČNINA Za Zed. države' $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879____________________________ No. 57 Tues., March 22, 1349 Ob drugi obletnici svobodnega Trsta kov v enem da pa je celotni promet tržašl . _ „ 30 odstotkov. Torej ravno nasprotno temu kar trdi gospod genferal. Ta nesrečni Anglež niti toliko objektiven ni, da bi vsaj poročila, ki jih sam v svojem zagovoru italnanstva v Trstu uporablja soglašala. Na eni strani trdi, da Trst ne bi mogel živeti, če bi se prekinile njegove zveze z Italijo, na drugi strani pa pove, da se je delavnost vseh pridobitnih panog v Trstu lepo dvignila sedaj ko je Trst samostojna država pod zavezniško upravo. Isti poroča, da je tržaška luka zaposlena predvsem z dobavami iz Amerike za Avstrijo. Isti vidi tudi to, da bi tržaška luka' bila najprirodnejši dostop zapadnega dela Jugoslavije na morje in da samo sedanje politične razmere ne dovoljujejo, da bi se Jugoslavija Trsta posluževala. Vse to vidi in ugotavlja, zraven pa za lase vleče razloge naj Trst gre k Italiji nazaj. Slovenci pričakujemo, da bo nova demokratična Evropa potrebovala neodvisno in nevtralno tržaško luko in mesto. Mislimo, da naj bi general pustil pri miru savari, ki niso njegov posel. miiinHiiHiiiiii rmm KIDA IZ NARODA ............mini*** Angleški komandant vojaške uprave svobodnega mesta Trst hoče Trst z vsem svobodnim ozemljem vrniti Italiji. To je ponovno jasno povedal v svojem petem poročilu Varnostnemu svetu Zveze Narodov. Zato je treba, da se nanovo pečamo s tem za Slovence tako važnim vprašanjem. Ponovno ugotavljamo: Za vsakega razsodnega človeka je Trst sredozemska luka Srednje Evrope. V gospodarskem in promtenem oziru nima Trst nič pomena za Apeninski polotok in ne za Italijo. Srednji Evropi pa je Trst neobhodno potreben. Na Trst so navezane slovenska, avstrijska, brvatska, madžarska, češka in slovaška trgovina in industrija, pa tudi deloma bavarska. Tej svoji najvažnejši nalogi bo Trst najlažje in najboljše služil in jo izpolnjeval, če bo neutralna, neodvisna drža.-va. Na vsak način pa bi bil Trst zelo oškodovan, če bi bil zopet priključen Italiji, ki ima narodnostno politične spore z Jugoslavijo in posebej s Slovenci, ki bi dosledno tržaško luko bojkotirali, če bi bila italijanska. Trst v Italiji nikoli ni v preteklosti prosperiral, ker ima Italija drugih luk dovolj in preveč. Trsfje vedno to čutil in se vedno branil italijanskega državljanstva. Kolikor so danes Tržačani za Italijo, so samo zato, ker so Italijani, ki se bodo izselili iz Trsta kakor hitro bo tam življenje težko, ker so tja prišli samo radi nacionalne italijanske propagande. Trst je narodnostno kozmopolitsko mesto in je najbolje, da'lepo ostane zase. Zemlja okoli Trsta, tista zemlja, brez katere mesto ne more živeti, pa je čisto slovenska in je v narodnostnem oziru Trst nekak otok v slovenski zemlji ali pa med slovensko zemljo in jadranskim morjem. Sedaj je Trst v začasni upravi zavezniške vojske, ker se zavezniki niso mogli sporazumeti glede governerja in političnega sistema v javni upravi Trsta. Med tem so Italijani izrabili proti komunistično stališče anglosaških demokracij in začeli zahtevati naj se Trst vrne Italiji, ki ga je imela nekaj nad dve desetletji med dvema svetovnima vojskama. S tem, da so zavezniki izjavili, da nameravajo italijanski želji ugoditi, mislijo nekateri, da so veliko pomagali protikomunistični moči političnih .strank v Italiji in zato še vedno to stališče vzdržujejo. Je pa misel na vračanje Trsta Italiji najslabša rešitev, najbolj nevarna za evropski mir, najbolj krivična za Tržačane in za Slovence, Italijanom pa nekoristna, ker jim samo daje nepotrebno skrb za mesto in luko, ki kot del Italije nima kaj opraviti. Krivična in slaba je taka rešitev za vse narode srednje Evrope, ki bi tržaško luko radi uporabljali, če bi ostala nevtralno, samostojno pristanišče in mesto kakor bi po pogodbi morala biti. Sodimo, da Amerika ne bi smela zastopati drugega stališča. Storiti moramo kar je v naših močeh, da to stališče prodre. V Trstu samem se Slovenci organizirani v Slovenski demokratski zvezi že od vsega začetka bore za samostojnost in neodvisnost Trsta in ozemlja. Doslej je njihova borba imela malo uspeha. Zavzeniki so se odločili za pristransko iatlijansko stališče v vseh vprašanjih javne uprave v Trstu. Demokracija, glasilo demokratičnih, protikomunističnih Slovencev v Trstu in Gorici pravi: V mučnem razpoloženju obhajamo vsi resnično demokratični Slovenci in Italijani Svobodnega tržaškega ozemlja drugo obletnico ratifikacije mirovne pogodbe med zmagovitimi Zavezniki in poraženimi Italijani. Mirovna pogodba pa iz raznih formalnih, za lase na dan privlečenih razlogov ni še stopila v veljavo in se za njeno uveljavljenje morajo krčevito boriti vsi tržaški demokratični krogi ob pomilovalnem zasmehovanju komunističnih pustolovcev na eni strani in šovinističnih iredentistov na drugi strani. Ne bomo odnehali od te poštene borbe, ker se zavedamo, da se borimo za bodočnost Trsta in za blaginjo vseh Tržačanov! Prepričani smo v svojo zmago, ker smo prepričani v poraz mednarodnega komunizma in nacionalnega šovinizma ne samo na našem ozemlju, temveč na vsem svetu. Posebno hudo je prizadelo vse resnične prijatelje Trsta in miru v Evropi zadnje, peto poročilo generala Aire Varnostnemu svetu Zveze Narodov. To ni poročilo, to je političen program imenovanega generala glede Trsta. Napisano je samo zato, da je general spravil na'papir vse mogoče razloge za svoje priporočilo, naj se Trst priključi ponovno Italiji. General se pa v tem poročilu poslužuje tudi neverjetnih netočnosti, ki jih je treba ugotoviti in obsoditi. Tako n. pr. Airey pripisuje povečanje trgovine v Trstu v zadnjem času dejstvu, da je porastla trgovina z Italijo. To pa ni res. Uradna statistika tržaškega pristanišča pravi, da je promet z Italijo padel od 361,000 ton v letu 1947 na 111,000 ton v letu 1948. To je strašen padec za celih sedemdeset odstot- Opazke in pripombe Cleveland, O. — Z današnjim dopisom sem imel nenavadno smola. Najprej sem napisal ndkaj o veri in neveri in komunistični lokavosti, potem sem pa presodil, da se stvar bere tako, da bi me moji progresivni prijatelji najbrž napak razumeli in taka je šlo pol ure dela v potu mojega obraza in. dve poli poipirja v koš pod mizo (o da, tudi jaz imam takšno pošast pod pisalno mizo, da mi žre zavržen popir). To je ustvarilo potrebo po novem umotvoru,, kajti srce mi ne da, da bi pustil svoje progresivne tovariše na cedilu, da bi ves teden zaman brskali za menoj po Ameriški domovini. Ampak o čem pa naj pišem? V filmskih novicah sem videl, da ga sovjetski mazač Lisenko še lamerom krona s svojo “teorijo” in žanje aplavz znanstvenih ignoramusov v Kromliiiu. Am- on urednik in nihče drugi, Mene namreč nič ne mika, boksati se s sencami, kakor sem se—neve. de, a vendar—boksal zadnje čase, koi sem omenjal “urednika E. Boštjančiča.” Se reče, če je sploh kakšen Boštjančič pri “nervozni stari devici," da bo mera naših medsebojnih dvomov polna. Kdo mi namreč more garantirati, da si ga nisp kujoni kar na celem izmislili? pak moji čitatelji se rta j brž požvižgajo na znanstvene teorije, katerih še vsak znanstvenik ne razume. O naših sopotnikih se mi tudi ne lj ubi vedno pisariti, sicer si bodo začeli domišljati, da so velike in važne glave (iz ušje perspektive bi to držalo). O vremenu pa še -govorim nerad, zlasti, kadar se začenja kisati. Kaj torej? Pa sem se naposled domislil tovariša Boštjančiča in njegovega razgrajanja in skakanja po strnišču stare tetke E. “Pa se pozabavaj z Boštjančičem,” sem zaključil ter začel: “Urednik ‘nervozne stare devičice’ E. Bošt—’ “Holt!” mi tedaj odnekod nenadoma zagrmi v ušesa. “Stoj, Peter! Ali ne misliš, da delaš možu vnebovpijočo krivico, ko ga dolžiš 'nečesa, česar mu pod milim soncem ne moreš dokazati — namreč odgovornosti za pisarjenje tetke E.? Saj ni nikjer zapisano, da bi bil on urednik!” Popraskal sem se izia ušesom. Xej ga, šmenta, saj res nič ne vem o tem. Pri “nervozni stari devici” imajo že dolgo navado, da ne navajajo imena urednika —menda zato, da si takšna u-redniška para ne bi začel domišljati, da je dejanski urednik, ali pa zato, dia ne bi bilo treba spreminjati imena, če bi se zgodilo, da bi predsednik tiskovne družbe slučajno potreboval novo službo, kar seveda ni izključeno. Bilo tako ali drugače, fakt je, da je E. uradno brez odgovornega ali kakršnegakoli urednika in odgovornost za vse, kar ugleda luč dneva v E. naravno pade na tiskovno družbo, ki j|G izdaja in njenega pred-sedmika. Mr. Boštjančič je tem potom prijazno prošen, da mi oprosti mojo zmoto. V zameno mu ob- Odkar Je začela “nervozna stara devica” pucati iz svojih lončenih kanonov na “dvojčka” Jcmteza in name, se je dvignila moja popularnost med čitatelji A. D. 63 in sedem desetink odstotka, dočim je med tetkinimi progresivnimi čitatelji narastlo zanimanje za poper in koprive Petra Koprive za celih 397 tri petine odstotka. To statistiko ja skolektai in zvagal in zanjo odgovoren Šenklerski inštitut za merjenje javnega mne- niSih volitvah previdno molčal ter si tako -prihranil blamažo in ohranil sloves -točnega mnenje-merca. (Molčal je pa zato,,ker ga še-ni bilo.)' Zahvala darovalcem za Ligo katoliških slov. Amerikancev Objavljamo seznam darovalcev, ki so se odzvali našim prošnjam v zadnjem času. To so naslednji: Mrs. Johanna Gornik, sinovi in hčere, 6217 St. Clair Ave., — $50.00. St, Frncis Soliety No. 236 KSKJ , San Francisco, California $15.00; Knights of Trinity, Ridgewood 27, N. Y., $10.00; Slovenian Womens Union No. 33, Duluth 8, Minn. $6.00. Po $5.00: St. Barbara Society No. 40 K. S. K. J. Hibbing, Min.; St. Stephen Society No. 224, KSKJ, Cleveland, O.; Our Ladies Sodality of St. Vitus, Cleveland, O.; Slovenska moška zveza št. 3, Cleveland, O,; Slovenska moška zveza št. 4, Girard, O.; St. Cyril and Methodius No. 114 KSKJ, Soudan, Minn.; Slovenian Womens Union No. 2, Chicago, 111.; St. Joseph Society No. 2, KSKJ, Joliet, 111.;.St. Mary of Help Society No. 190 KSKJ, Denver, Colo.; Dr. čistega Spočetja št. 160 KSKJ, Kansas City,. Kans.; Mr. Anton Rudman 719 E. 157 St., Cleveland, O. in Neimenovana, izročila po Mrs. Baraga. Po $1.00: Mr. Charles Benevol in Mr. Martin Valetich. Skupno je bilo nabranega $143.00. V prejšnjem poročilu je bilo pomotoma izpuščeno, da so darovali: Clairwoods št. 40 SDZ $5.00, Blessed Virgin of Help št. 196 KSKJ, Gilbert, Minn $2, Miss Johanna Gornik je darovala $50.00. Končno smo prejeli tudi od od bora za slovenske begunce, sta ga vodila Frank Mervar in Anton Grdina, naknadno nabra- ti AL' PA NE Ko Sem tako ugibal kaj bi, sem segel v žep in napravil vesten računski pregled mojega premičnega premoženja. Dognal sem, da je nekaj malega manj kot 10 kanadskih dolarjev vse premoženje, ki ga lahko brez kazni imenujem za svojega. Potem sem začel računati na prste in po hudih primerah izračunal, da imam dovolj gotovine, da bi brzojavil domov po denar in da bi se ta čaš, ko bom čakal na denar, za silo tudi preživel, če bi imel enkrat na dan en paj in tri skodele kave. Prej ko v enem tednu bo denar iz Ljubljane, saj mi je brat Jože to obljubil. Pa si bom kupil vozni listek nazaj proti Menišiji, pa niti s kolodvora ne bom stopil v Regini, da bi vsaj na uro pogledal. Pokazal jim bom tistim mojim “prijateljem,” ki so me zvabili tu sem, potem se pa porazšli, kot bi zagnal kamen v jato vrabičev. Ko bom prišel domov, ne bom nikdar ve^zapustil ljubega domka, sem.skm sebi obljuboval. Ampak, mi je rekel nek glas, kaj boš rekel ljudem, ki te bodo spraševali, Itako je kaj po Kanadi, ki boš tako naglo nazaj. In kaj bo rekla Blažonova Mica, je naglo 'pristavil drug glas. Da, kaj bo rekla Blažonova Mica 1 Do golih kosti me bo obrala in se sklice- Tako sem si govoril in se končno pregovoril, da začnem v Kanadi na svojo roko. Kar bo, pa bo. Močno sem se pri tem zanesel na besede Ribničanov: Bog Kranjca ne zapusti! Do RibnU čanov sem imel vedno veliko spoštovanje in jih smatral za' hudo pametne ljudi. Pri tem sem previdno obdržal za3e samo polovico stavka. Drugo polovico, ki govori: če ni lačen, je pa žejen, sem izpustil, ker šc ne vem, kako bo. Kdo pa ve, če bom lačen ali žejen, a? Kar nekako zadovoljen sem bil sam s seboj, ki sem tako odločen človek in pogumno sem stopil v svet s kolodvora. Regina je bila takrat še dokaj novo mesto. Kolodvor je bil lep in nekaj hiš okrog ali blizu kolodvora prav čednih. Ceste tam okrog so bile tlakovane, toda samo .nekaj cest v bližini, drugo je bilo pa še vse v delu. Obsodil sem tiste netlakovane ceste in dognal, da je glavna cesta, ki vodi skozi Menišijo na vse kraje sveta, dosti lepša in trdnejša. Ob strani cest so bili leseni hodniki, kakršnih še nisem nikjer videl. V Ljubljani smo imeli vse močne in kamenite. Saj me nihče ne sliši, če bom nekoliko pozabavljal, sem si rrjislil in rekel, da je našš Ljubljana vse bolj pripravno vala, kako da je uganila, ko mi j mesto. Dokler se ljudem ne pri-je prerokovala, da bom tako naglo iz Amerike, da bom samega Sebe srečal še tje grede. To mi je bilo pa zadosti, en- vssweaa. & Finski socialistični časopis Sosiaiktemokraatti pravi o finskih komunistih tole: “Človek ne sme zahtevati od (takih) ljudi več kakor dovoljujejo njihove možganske zmožnosti.”’ Jaz i bil sprva pod vtisom, da nekdo ipiše o naših sopotniških intelektualcih.” * Iz Wa&hinigtona prihajajo govorice o skorajšnjem polnem a-merišikem priznanju španske, fašistične vlade generala Francisca Franca. Obenem se poroča, da je bilo v naj višjih krogih sklenjeno, da se nudi Titu vsa potrebna goisad&rSka opora, vključivsi posojila za nove stroje, čim se toliko poniža in vpraša zainje. To. bo še lepo dišalo v izlaipadnem demokratu nem hlevu—»po totalitarskih ko. zlih! Tito. in Franco pod istim “de-kadantnim” 'pokroviteljstvom “imperialistične vojne hiujskač-ke” Amerike — ubogi naši tito-potniki, khko jih bo še vilio po črevih! Kajti brez ozira, kako se bodo obračali in če bodo zabavljali ali molčali, bodo vseeno pljuvali v—lastno skledo! * Tako, pa se je navsezadnje vendarle nabralo en venček pri-stniji domačih kopriv in nekaj zrnc popra za dobro mero. Peter Kopriva. Sovjeti nočejo pozdravljati zastave USA Lewes, Del.—Sovjetska mornarica je sedaj vrnila naši mornarici križarsko Milwaukee, ki ljubljam, da se iposlej ne bom j jo je USA posodilla Sovjetom več pečal z njegovo osebo in ga med vojino. Pri tej priliki je bi-dolžil odgovornosti za neslano- lo Bnačilno, da sovjetska mor- j krati moremo in kar največ mo-sti in razgrajanje v E. — vsaj narska posadka ni hotela po- remo. Darujmo, dokler ne bo tako dolgo ne, dokler ne vidim zdraviti ameriške zastave. La- j' sak slovenski begunec na svo-zapisano na zglavju (mast- |djo so Sovjeti vrnili v skrajno i jem novem mestu pri delu toliških Amerikancev in v imenu vseh tistih, ki so deležni dobrot slovenske begunske organizacije, ki jo darovalci Lige vzdržujejo, ponovno izražamo najtoplejšo zahvalo vsem prejšnjim in sedanjim novim darovalcem. Sprejmite izraze najgloblje hvaležnosti. Naj Bog blagoslovi vaše dobro delo! B(ti dobrotljiv v srcu in dejanju je posebna milost božja. To milost je klical nad nas sv. Oče, ko je o Božiču in sedaj za postni čas zopet govoril, da je sedanji dobi najbolj nujno podpirati tiste, ki radi svojega katoliškega prepričanja preganjanji trpe, posebno tiste, ki trpe preganjanje v deželah za železno zaveso, kjer se katoličan-stvo sedaj namenoma in na veliko zatira z najkrutejšimi sredstvi. Zato naj se nikomur ne zdimo nadležni, če vselej ob zahvali zopet prosimo za nove darove za begunce. Tudi to pot ponav Ijamo: prosimo še novih darov. Naši prošnji, ki smo jo razposlali koncem leta na vse strani med Slovence v Ameriki, so se odzvali mnogi. Posebno številna slovenska društva so darova, la. Toda še veliko je takih, ki še niso nič odgovorili m našo prošnjo. Upamo', da tudi pri teh nismo prosili zastonj in da bodo kaj darovali ob prvi priložnosti. Naj nam ne zamerijo, da še vedno čakamo nanje. Sedaj v postnem času, ko božje trpljenje premišljujemo, ko nam je trpeči Jezus posebno blizu, naj nas gane njegov nauk c ljubezni do bližnjega. Naj nas gane poročilo o trpljenju naših bratov v Kristusu in bratov po slovenski krvi. Saj vemo, kolikim smo že pomagali in koliko jih je še, ki- jim je pomoč nujno potrebna. Zato: darujmo vselej, kolikor jezik. Dokler bom imel dvoje zdravih rok in dvojo zdravih nog, že ne. Samo da bosta ta dva para pri volji, drugo bo že šlo. Enkrat za vselej, Japček, sem si rekel: dokler ne boš šel za svoje, toliko časa ne boš šel domov. Sram te bodi, pravkar si vojake dolužil, zdaj se pa tukaj obiraš, kot otrok, ki gre prvič v šolo. Svet je velik iri za enega ponižnega Meniševca se bo še dobilo nekoliko prostora. Samo sam boš moral začeti, ker v Kanadi r.ajbrže nimajo navade, da bi ljudem pečene ali pa vsaj pohane piske v usta metali. Le stopi malo po mestu, boš vsaj videi, kakšno je in kakšni so ljudje. Nič se ne boj, ne bodo te snedli head) E. črno na belem, da je zanemarjenem stanju. ‘kruhu, svoboden človek, ki mogel vzdrževati samega sebe. Sedaj jih je kakih 8000 že preseljenih in naseljenih v zapad-nem svetu, kakih 7000 pa še vedno čaka na dragoceno priliko da se preselijo iz evropskih taborišč. Nekaj stotin se jih pripravlja, da bodo prišli sem k nam v Ameriko. Darujmo osebno, nagovarjajmo naša društva, da darujejo, uporabimo vsako prireditev, da nekaj zberemo za begunce'. Za kampanjski odbor podružnice Lige Katoliških Slovenskih Amerikancev: Ivanka Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio. Dva madžarska poslanea aretirana m zaprta Dunaj. — Dva (poslanca madžarske krščanske stranke, ki jima je komunistična večina vzela pred nekaj tedni poslansko imuniteto, sta sedaj aretirana in zaprta. Niti komunistično, niti drugo časopisje ni objavilo nobenega vzroka in nikake obtožbe proti njima. Samo to je javno znano, da sta bila oba dobra prijatelja kardinala Mind-zsentija. vadim, tega sicer ne bom naglas govoril, da bi ne bilo zamere. Po Ljubljani' celo tramvaj vozi in fijakarji podijo svoja kljuse- sem in tje, tukaj ni pa ^sega •a nič. Z velikim zadoščenjem sem dognal, da se zgubiti ne morem, ker bi lahko vrgel kamen od srede mesta na katero koli 3tran, pa bi kamen že skoro padel zunaj na prerijo. Ampak kam naj jo pa mahnem, sem se vprašal tam pred kolodvorom. Nikogar ni, ki hi ga ustavil in pobaral: kam drži na levo cesta, kam drži na de-^ sno pot? Okleval sem in nisem si prav upal vzdigniti noge in jo umeriti ne tje, ne tje. Morda ne bo prav, če grem sem, morda ne bo prav, če grem tje. Prav tedaj pa pride mimo nekaj veselih ljudi. Med njimi sem spoznal enega izmed mojih številnih znancev, s katerimi sem potoval v to obljubljeno deželo. Nesel je poln naročaj razne obleke in perila, kar so mu nakupili sorodniki po trgovinah. Ta je že preskrbljen, sme si milil in skušal sem mu biti na vse mile viže ne-vošljiv. Tudi on me ugleda in me nagovori: “No, kaj pa ti stojiš tukaj sam? Daj, preskrbi si kaj. Vidiši meni so že nakupili obleke in perila od nog do glave. Zdaj bom šel pa v kopelj in se preoblekel. Tudi tebi svetujem, da se preoblečeš, ker zdi se ml, da smo vsi prinesli s seboj dokaj domače živine.’” Povem mu, da nikogar ne poznam in da ne vem, kam bi se obrnil, kje bom dobil stanovanje, kje delo, kje hrano. Moj znanec se nekaj pogovori z ostalimi, potem mi pa svetuje, naj grem po cesti naravnost se nekaj blokov, da bom prišel do velikega hleva, kjer okoliški farmarji spravljajo konje, kadar pripeljajo kaj na trg. Vedno jih, je dosti tam. Naj se kar pred hlev postavim in gotovo me bo kateri vprašal, če hočem iti delat na kmetijo. Naročal mi je, naj vzamem prvo ponudbo, ker v mestu zdaj ni drugega dela kot s krampom in lopato ob cestah, kjer kopljejo za odvodne kanale. Posebno mi je še enkrat poudarjal, naj gledam, da sc kje preoblečem. A Irf* KANADSKA Ameriška Domovina znam že piafcti. Nu> mrcina ko- kotičku” im zato ga prinašamo ____i. »jni „u? AaIa danes.* Pozdravljeni. AMCRICAN IN MIRIT KMMN IN UNOUAM ONLY HORNIH« NfWMANR »mata, boi zdaj sit? Skoraj ae mi je “inaku atur-lu,” ko si me v zadnjem kotičku spomnil, kako amo na »v. večer avto rinili in potem pa (fazili smog čez. kolona v “šolnikih.” Tisočkrat hvala Indijancu tam v Owen Soundu, ki nam je dal vina in piva, sicer ne vem kako bi šlo, tako smo bili pa kar dobre volje, dasi nas je že kar za- Obvestiio Slovencem v Kanadi! Sporočam vsem Slovencem v Kanadi, zlasti tistim, ki bivajo v Torontu in njegovi bližnji in daljni okolici, da bo sv. maša za Slovence v nedeljo 27. marca in na Cvetno nedeljo 10. aprila, in sicer v poljski cerkvi Marije čenstonovske (Gillespie St. No. 1 Davenport Rd.) Na veliko noč, dne 17. aprila, pa bo sv. maša za Slovence v italijanski cerkvi Karmelske Matere božje (202 St. Patrick's St. — Vzemite Dondas ali Harbord care). Vse navedene nedelje bo 3V. maša ob 10 uri. Vsakikrat pa bo tudi prilika za sv. spoved. Vabim zlasti vse Slovence iz okolice Toronta, da porabijo to priliko in opravijo velikonočno sv. spoved. Kdor pa hoče priti pravočasno na vrsto, mora biti v cerkvi že ob 9 uri. Pridite zlasti na velikonočno nedeljo v obilnem številu, da bomo zopet zapeli naše lepe velikonočne pesmi. Dr. Jakob Kolarič, slovenski misijonar. SEM IN TJA PO KANADI Poroča Janez Dobemo« DRUGA SVETOVNA VOJ- ko posadko na otokih in zadovoljni s tem, kar je Muse-lier napravil z njimi. Uspeh plebiscita je bil ta, da je 98 odstotkov ljudi glasovalo za “Svobodno Francijo” in s tem za zaveznike, pa proti Hitlerju in Petainu. Vse je torej kazalo, da je stvar rešena in celo zelo ugod. no rešena. Pa ni bila. ŠESTO POGLAVJE. — Doli v Washingtonu sta bila dva moža na visokih mestih, ameriški državni tajnik Cordell Hull in francoski poslanik, ki je zastopal francosko vlado v Vichy-ju. Ta dva sta bila neizmerno razjarjena nad. tem, kar je dal napraviti De Gaulle. Francoski poslanik že itak, to se razume, ameriški državni tajnik pa radi “spodobnosi,” ki je zmerom zelo zelo gledal nanjo v diplomatskem svetu. Kako naj se zdaj vi biti tarča javne kritike. To- Kolarič rekel nikomur, kam naj skem svetu. Kako naj se zdaj ijubu izgovori pred poslanikom vlade bi hil Roosevelt to grožnjo izvr-ir' i— • i • • u:i .. nxn ik; Kilo va Hnitffič. nastala ne- JA seveda ni popolnoma prjza-lesla Kanadi, vendar se na nje-li zemlji ni prelila nobena kap-ja krvi. Pa je nekoč že maio nanjkalo, da bi vsaj nekaj krvi eklo. Ne sicer na kanadskem [ontinentu, pač pa prav v bliži-li. Irt če bi v tisti “bližini” bi-a začela teči kri, kdo ve, kako )i se bile stvari zasukale? Do-;odki, ki jih imam v mislih, so ;e zelo pozabljeni in mi, ki smo lili takrat v Evropi, sploh nismo nič vedel j o njih. Ko pa :lovek stopiš na kanadska tla, ti nehote prihaja na misel, kašo srečna je ta dežela, da ni divjala preko nje.vojna kot je div-'aia preko naše drage Sloveni' ' sami vzeli v roke oddajno postajo. DRUGO POGLAVJE. — Takrat je bil po Evropi že zelo znan francoski gen. De Gaulle kot voditelj “Svobodne Francije,” ki se ni hotela podrediti vladi v Vichy-ju. V Ameriki je bil De Gaulle še zelo malo znan, pa tudi njegova “Svobodna Francija” ni veliko pomenila Amh-rikancem in Kanadčanom. Dobro je pa poznal De Gaulia Churchill in ta se je zavedal, da se je treba z generalom sporazumeti za prevzem otokov St. Pierre in Miquelon. Brez primernega sporazuma bi De Gaulle smatral okupacijo otočkov za sebi narejeno krivico. K i kaj več zvedel, kako se je Ka-adi godilo med vojno. In tako em naletel na popis dogodkov, i jih hočem tu opisati. izjavil Churchillu, da bo že on zasedel otoka in ju iztrgal iz oblasti Vichy-ja. Toda Churchill mu je krepko odsvetoval, pa tudi , J AAA UUV^Ul Alf Ll JC IVACJ/1U/ wuwivku.u., UVOD. — Na južni obqii No- dobil od njega zagotovilo, da za- e Fundlandije, ki je pred kratim postala deseta kanadska 'rovincija, gledata iz morja va majčkena otočka, ki sta m emljepisnih kartah (mapah) omaj .označena. Enemu je i-le St. Pierre, drugemu Miqu-lon. Pomembna sta za ribo jv, drugače nič posebnega. Po ebno je le to, da sta last — i’rancije. Ostanek pač iz sta-ih časov, kakor na primer tuli otok Martinique v'Srednji A-neriki. Ko je pod Hitlerjevo.o-iupacijo francoska vlada s. sta-■im Petainom na čelu odšla iz Pariza v Vichy, sta tudi otočka 3t. Pierre in Miquelon prišla jod njeno oblast. Vladi v Vi-;hy-ju zvesti governer na otoku Martinique je imel oblast tudi nad tema dvema otočkoma, čeprav sta oddaljena okoli 2000 milj od Martinique. PRVO POGLAVJE. Precej časa se nihče ni zmenil za to, da spadata otočka pod oblast vlade v Vichy-ju. čegrav je svet vedel, da Vichy posluša Hitlerja in bi Hitler lahko zasedel ta dva o-točka, če bi se mu zdelo vredno, se zavezniki niso zmenili za tako nevarnost. Kaj naj pa napravi Hitler s teh otočkov? Res bi na njima sedel tik pred no- da Hull ni odnehal. Hodil je za Rooseveltom in mu dokazoval, kako nevarno je, če se igrajo s Petainom. Kolikor bolj ga bosta Amerika in Anglija odrivali, toliko bolj se bo podal Hitler-, ju in mu pomagal — na veliko škodo zaveznikov. Tudi od drugod so prihajala Rooseveltu taka svarila. Končno je začela vsa reč tudi Rooseveltu presedati in je postal ravno tako siten kot Hull. Zdaj je moral Churchill tolažiti — oba. .Nekoč je bil Roosevelt tudi Churchilla že sit in mu je zabrusil nazaj: — “Veš kaj, kar bojno ladjo Arkansas bom poslal proti tistima otokoma in bom dal “svobodne Francoze” pognati, odkoder so prišli.. . DESETO POGLAVJE. —Če v Vichy-ju, ki je bil v Washing tonu pripoznan in prav tako ve Ijaven kot poslanik Anglije ali kdorkoli drugi? Hull je odločno zahteval, da se uradna Amerika in Kanada in seveda tudi Anglija jasno izjavijo proti De Gaullu in njegove mornarje za-pode z otokov St. Pierre in Mb quelon. Dal je objaviti svojo misel, da bodo v Ottawi že poskrbeli za izgon “tako zvanih svobodnih Francozov” z obeh o-tokov. SEDMO POGLAVJE. — V Ottawi so pa za to reč jako slabo “poskrbeli.” Kmalu po Božiču je šel v Ottawo Chrurchill in je imel tam velik govor, ki je ujem silno napadel Petaina, — šil, Ibi bila že drugič nastala nevarnost, da bi tik ob kanadski obali - tekla kri. “Svobodni Francozi” bi se ne bili brez boja podali, tudi Ameriki ne. K sreči, je pa bilo kmalu ipotem tol- vem, ]iko drugih in mnogo večjih.do- devo, godkov po svetu in tako se je ta ",m“ reč nekoliko pozabila. Samo Hull' je ni nikoli ‘pozabil in Roosevelt je zmerom vedel, d« mara “lepo ravnati” s svojim državnim tajnikom, ali bo pa spet zažugal z — odstopom. In tako je Hull polagoma stvar tako izpeljal, da sta na videa oba otočka le prišla nazaj pod oblast Patainove vlade, radio postajo so pa clbdriali v svojih ro- se kedo vpiše. Ravno nasprotno! Vedno nam poudarja, da je on samo in edino naš dušni pastir in nič drugega, in nam je to tudi že dejansko dokazal. Vest, da bi gospod dr. Kolarič hodil okoli s tem namenom, da bi pridobival člane za K. S. K. Jednoto pa je grda laž in obrekovanje. Vsi tisti, ki tol govorij o, in gospod Grebenc z objavo takšnega članka, so njemu, ki je res dober duhovnik in se za drugo ne briga kot za naše duše, storili veliko krivico, katere se niti ne zavedajo. Dobro vemo od kod to izvira, zato se čudimo gospodu Grebencu, da naseda takšnim govoricam. 1 Prav bi bilo, da bi tisti, ki širijo takšne vesti stopili na plan in dobili toliko korajže, da bi povedali, kedaj in kje je gospod dr. Kolarič koga nagovarjal, naj se vpiše v to ali ono pcdporno organizacijo. Zato ne vem, zakaj njega mešati v zadevo, za katero se on niti ne zanima. Ali je mogoče komu od več, če imamo v svoji sredi svo j ega duhovnika, da nam je v tolažbo in oporo, da se ne zgu bimo v vrtincu sveta, kakor se D i c vvijc, naa jc »c VJUeDGCtt lil mi našala — burja, malo pa tudi j^j zanimivega iz življenja in iKknlin IrolnliiAOi ’* If a i TV a IU> hu J _ 1 _ nnn nlli nnnnii oa_ ‘'božja kapljica^” Kaj pa ne bo, saj smo prvikrat- v Kanadi pili saj fflliu i/ivuvicfb v nnirnui Jm) JZ AlOCrVe pa Ul III IU iw^i vino in nj čudno, da smo bili že ^ d molči ter sanja. Janez! Sedaj je čas, da vam zidamo rita Žid in Židovka, on v ju-'Greben, šibak dečko, zaprt vase novo klet pod vašo hišo. Na že-dovski nemščini, ona ruski. “In 'Je zaključil, da se bo dalo ži- Ijo damo proračun. Pokličite 'poceni: samo pelt dollarjev me-!veti z njimi. |Ray Foundation, telefon; RA , r, - -'"Bigpi* - - DA: sprejema naročila za mo-Ideiovni obleki< čez katero je na- ko in druge že pripravljene zavitke za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Nemčijo; DA: prodaja karte za potovanje v »tari kraj in od »h če je tujec v mestu in se ne sečno 1 Lahko si sami kuhate in j tudi perete. Topla voda zme-| rom na razpolago.” 1 Janez prikima. Lepo je in všeč mu je. Pet dolarjev res ni mnogo za tako lepo in udobno stanovanje. Stopi k oknu. Asfaltna cesta; avti drčijo po nji in vozovi cestne železnice drdrajo mimo, da se vse trese. Na nasprotni strani, stoji velika, petnadstropna tovarna — IAsterine Co., piše na oknih in. na pročelju. Sokzfi ‘ ogromna' ne, po videzu sam imigrant, jel0'kna vidi mnogo mladih žensk, že delj časa radovedno motril ki si tam notri služijo kruh. Janeza. Ali je morda ugibal, “Nu?” postajata Žida nestr-dali se Janez kar tako za kra- pna. tek čas razgleduje okrog sebe, Janez odtrga očj od tovarne tam sem; DA: prodaja AMERICAN EXPRESS Travel čeke in denarne nakaznice vporabo vidi; naših drža- ve kam obrniti? Najbrž, kajti ko si ga je dobro ogledal ter prišel do zaljučka, da ima opraviti z novincem, je stopil za do njega ter ga nagovori] v slo- DA: opravlja Notarske posle. vaškem j eziku: “Odkod, bratec? Iz gozda? In tujec v Torontu, je-li?” , Svetopisemski Jona se ni bil bolj vzradostil, ko ga je som izbruhnil iz sebe, kakor se je KADAR torej rabite postrežbo'vzradostil Janez Mihevc, ko je gori navedenih slučajih, obrnite na zanesljivo in dobro znano tvrdko: AUGUST HOLLANDER v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6419 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio V zalogi imamo Jugoslovanske znamke Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila potom mule tvrdke. ONE M DAY •OTU VITAMIN CAKOLES VOUK BUY WORD B&rsitSttS g&SSSS kstošsbss assUM* Ms asa aaaris mm sm** m* pa em (sipa aka* itotoa smtsmto a* itaptoiMiiin 8***l«» .«■»—* ■* ** SbLiJrtSa^pSi «ptotoi> a*» pa s* a* Mkafc aMW. to srn ta a* to I*M* toss* to« da toaato Capsaha MM UMMTOM M. začul slovenski sorodno govorico. Toliko, da ni planil k prijaznemu Slovaku ter ga objel in 'poljubil! “Iz gozda, da,’’ je odgovoril hrvatski, ker je iz kušnje vedel da severni Slovani lažje razumejo hrvaščino kot slovenščino. “V Torontu mislim ostati in bi si rad našel stanovanje; pa se ne vem kam obrniti. Znanih ljudi nimam tukaj.” “O, to ti ne bo težko dobiti,” je dobrodušno menil Slovak. “Ce hočeš, greš lahko z menoj; trije stanujemo, v eni sobi pri nekem Židu in za enega je še prostora. Pet dolarjev plačamo vsak mesec. Ni preveč, ker imamo v sobi tudi plinsko pečico, da si lahko sami kuhamo. V restavrantih je namreč predraga hrana. Greš z menoj?” Janez ni odgovoril; pobral je svojo prtljago ter vprašal: “Na katero stran?” Listerine Co., poseže z roko v žep, izmota iz robca pet dolarjev ter jih proži Židoma. Oba Trgovski prostor naprodaj Naprodaj je poslopje na vogalu, spredaj prodajalna, 4 sobe in kopalnica zadej. Stoji na vogalu High in Cortland St. Jako dober trgovski prostor že več let. Naprodaj po primerni ceni. Mrs. A. J. Bell 209 Cortland Street Fairport Harbor, Ohio (59) (Dalje prihodnjič). 3524." Gospod profesor ‘Pečenka je bila danes zopet pripaljena, Matilda. Prihodnjega prvega lahko greste’ ‘Toda, Jurij, saj sva šele od Velike noči poročena.” , (— March 22, 24) Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas Mandel Drag 16702 Waterloo Ra. - slovenska lekarna INSURANCE AGENCY PRANCE8 ZDIJCa Meni Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD V BLAG SPOMIN OBLETNICE SMRTI MOJEGA NEPOZABLJENEGA SOPROGA Nicholas Gostin ki je zatisnil svoje mile oči 22. marca 1948. Minulo je že leto dni, Odkar zapustil si me ti. Na grob ti rožce bom sadila, Se jokala in molila. Mimo zdaj počivaj, Sveti raj uživaj! Žalujoča soproga MARY. Kansas City, Kansas 23. marca 1949. WHISKERS NRTSJS58p6P Pošiljanje MOKE IN PAKETOV Z ŽIVEŽEM V JUGOSLAVIJO Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo Po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše). CENE MOKE SO: 1) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $9 00 Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss) do mesta prejemnika je vračunano v gornji ceni Preiem svojega^ivaifšča.8*11^111 8601 Plai8“ stro5ke prevoz‘ ai Rek« do 2) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $12.00 V ceni so vračunani vsi stročki za zavarovani- ...ti PRE^EMNIKaT’ v°HtUd: s,rofki.Prevoza Od Reke do NASLOVA nobeSo5kov,,£k?preUU8mokoV'l‘' “° “ b° pre|enlnik •>'*« mu /tfo* .moka' ki i° dobavljamo od poznane firme “GENERAL kVa“,e"' V8ebUi0ta Viaok<) “Pro. paketo'f'vpraSajte^^ceniPin anaročiVlnea||ateN(Order ^Forms'? gDu0brpao8,Tke%ir"neSrrarPake,OV '* V v»-ro2.°?EH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKR SMS MS * ™»«°“S in to Z pero.zHdnih'os'i'b v Jugffij"*1''* PET VREC M0KE Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last do- Sol^^ deljoTponNdEe.jek je ztpV*1 9 d° 5 V - D0BR0V0LJNI ODBOR 245 We*t 18th Street New York 11, N. Y. _____________Telefon: WAtklna 4—8016 H \ . M 1884 1948 NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt vzela iz naše srede našo drago soprogo in ljubljeno mater Cecilijo Zupančič roj. IVANČIČ ki je po dolgi in mučni bolezni, previdena s Svetin zakramenti mirno v Gospodu zaspala dne 13. de- ! cembra 1948. Blagopokojna je bila doma iz Družinske vasi, fara Bela Cerkev. Pogreb se je vršil dne 7.> decembra iz August F. Svetek pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vne-bovzete in po opravljeni pogrebni sv. maši je bila položena k večnemu počitku na pokopališče sv. Pavla. i Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Ozimeku za opravljeno sveto mašo in druge cerkvene obrede. Enako lepa hvala Msgr. Hribarju za tako lep in ganljiv govor. Prav lepa hvala Rev. Cimpermanu in Rev. Ozimeku za tako pogo- I ste obiske na domu v njeni dolgi bolezni. Prisrčna hvala vsem številnim prijateljem, ki so blagopokojni v zadnji pozdrav okrasili krsto s tako krasnimi venci. Prav tako lepa hvala vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in blag pokoj njene duše. Hvala Mr. Rakarju za tako lepo petje. Lepa hvala članom in članicam društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in podružnice št. 10 SŽZ za skupno molitev in tako veliko udeležbo pri pogrebu. Lepa hvala vsem, ki so jo prišli kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru ter se tako zadnjič lepo poslovili od naše drage pokojnice. Prav prisrčna zahvala njenim nečakom, ki so nosili krsto. Lepa hvala August F. Svetek pogrebnemu zavodu za rabo njih pogrebne kapele. Lepa hvala Zakrajšek pogrebnemu zavodu za tako požrtvovalno pomoč in postrežbo, ter za tako lepo urejeni pogreb. Tebi pa, predraga soproga in ljubljena mati, sedaj se je končalo zemeljsko trpljenje, telo Tvoje smo položili v hladno zemljo, kjer mirno počiva. Duša pa naj plačilo večno vživa. Žalujoči ostali: JOHN ZUPANČIČ, soprog CECELIA por. YURKA, in MARY, hčeri JOHN YURKA, zet FRANK in ANDREJ, brata MARY KLUN, sestra dve vnukinji Cleveland, O., 22. marca 1949