PROSVETA ^.veab xxvl STE V.—NUMBER 176 Komcnlaiji Ottawa, Kanada. Vladni biro m delavsko statistiko poroča, da j« v proilih iti rib m*«a-cih krog 200,000 «breipoaelnlh dobilo dalo. K vačjl upoalenoatl ja dalno pripomoglo Uvajanja vlad naga programi Javnih dal. «trčili ga J« J arret Gray, poboj, nik Peabody Coal kompanlje, ki pa Ja bil takoj uprotten. Price pravijo, da J« prlftel Onyr v dru-ibl par drugih poboj nlkov do Chancyja, ki J« aedel ob trotoar-Ju, ya aunil In ko m Ja Chancy dvignil, Ja Gray v njaga oddal dva atrala. Mrliška oglednlika porota J« taki j učila, da ga J« ubil v aamo-obrambl miroma ja verjela v nje-govo atorijo, priča pa to bile prava« v atrahu, da bi naatopile proti Qrayju. Tako Ja v okraju, ki aa imenuje — Chrlatlan. mariMti pomorščaki t ruAUtt MeF*rlaiuL*ao aa dana« likroatl na auho (n »a odpaljail v avtih v Hotel Naclonal, v katarem aa n*. haja okrog IftO amerlikih dru-tin. IikmnJ» m je isvrAllo na odradbo poilgnlka Vallaaa, ki Ja iwaval via amarlika driavljane v Havanl, naj aa latačajo v ume. njani hotel, ki bo aaičiten po meriških pomorščakih. Havana Ja dana« oboroian tabor. Revolucionarno vojaštvo patrulj ira vm» ulice in kakih po-aabnU) nam i rov ia ni bila 80 pa Izročila is drugih meat o nami-rih In delavikih napadih na ama-rlške aladkorne tovarna. Obenam aa raiiirjajo veati, da nI aloge med novimi poveljniki armade in voditelji rasnih ravo. lutionarnih frakcij. Delavci ao tudi raadaljenl v več atrankah « vaaka hoče fofajrati avoj pro-gram, Opetlclja proti komuni-«tom naraiča v armadi In organizacijah AMC ', vaa kale, da na-meravajo nekateri elementi na-laič provoclrati iigrade In a tem Intervencijo Amerike, aamo da preprečijo radikalno vlgdo. Ng drugI atrani pripravljajo kontrarevolucija priatail bivšega predaednika Menocala, ki ae Je vrnil domov It avojega isgnan-atva v Floridi. Nova vlada, na čelu katere Ja pet komiaarjev — dva profeeor-Ja, advokat, bivši bankir In u-rednik — Je danea itdala novo proklamacijo, v kateri Jamči mir in red in atmgo počiva vae aloje, naj bodo mirni In naj ne istivajo tjjoev. Prva naloga reftima Ja, da reorganizira armado In potici-io. -— -i^K ftvedakl delavci bojkotirali Na«- «Je Stockholm, 7. «ept — Aved-»ka i veta «trnkov nlh delavaliih unij, ki iteje «kupno 660,000 čin-nov, Je včeraj oficlelno pocvala vae tvoje i lan» In oetale delavca na Svedakem, naj ne kupujejo nemškega blaga, dokler bo llit-ter na krmilu Nemčije. A ng laik I vlaknat Gray umrl Umdon, 7. aept — Viakont •*•• - " TS^rtSto. r. >« « UM mimmam wm rooavlU i« * " >»» Ibt — Domač drobiž Hpet smrt v rovu Parkhill, Pa. — Frank Urbas, ntar 58 let in doma Iz Ivanjese-la pri Rakeku, je bil 2. septem-bra ubit pri delu v rovu na Hya-V Ameriki je bil 28 let ir j^j ^ .......... član SNPJ ter JSKJ. ZapuAčaJrazvflft ozkogrudno mišljenj«, ki ženo In itiri mladoletne otroke. Pogreb Je bil civilen. Nov grob v Cleveland u Cleveland. — V meatni bolnici je umrla Sophia Turšič, stara 20 let ln rojena tu. Zapušča starše ln dve sestri. Naša banka Cleveland. — Ana Barbič piše v Enakopravnosti, da bi morali zastopniki nailh društev v Cle-velandu agitlratl z« ustanovitev zadružne ln društvene banke, ki bi bila zares mila in kontrolirana po delavcih. To je prva pametna ideja, ki je bila objavljana, odkar ae je pojavila mučna afera "nafte" privatne banke, v kateri je zmrznil denar tolikih rojakov in nadih organizacij. Poroka Warren, O. — Zadnjo soboto ata ae tu poročila John 2agar in Matilda Gerzetlč, oba člana dru-Atva It. 821 SNPJ. Obilo sreče! Obiskovalci razstave Chicago. — Svetovno razstavo ln urad SNPJ so obiskali: Anton Verbick ln Frank Schuler, Mil-waukee, Win.; Matt Rush ml., Wausakee, Wis. Nov grob v južnem llllnolsu West Frankfort, 111. — I>ne B. septembra je v Kzri umrl Joseph Štrukelj, star 45 let in doma iz Nove vasi pri Ix>gatcu. V Ameriki je bil 28 let in tri letu je bil bolan na paralizi. Clan SNPJ „e bil 22 let in umrl je kot član dru-itva At. HI 8. Zapušča ženo, dva sinova, dve hčeri ln starAe, vsi v Kzri, III. Nedavno mu je bil u-morjen brat lx>uis Štrukelj v Henryettl, Okla. Ž«UzRiiar)i izvoimll značilno zm*go Kock Inland železnica naznanila, da ne bo ovirala unijMke kampanje ___ Chicago. -Uprava Kock Inland železnice pravi v pismu, ki ga je naslovila K. L. Mulhollandu. odvetniku železniškega department a A meri Akt» delavske federacije, vmeAnvala niti ovirala kampanji» *a organiziranje njenih delavcev v u-nijah, ki jih nami izberejo. Voditelji ameriikih železničarjev pozdravljajo stališče, ki ga je zavzela uprava Kock Island telcznlce gledo trga vpra-Aanja, zlasti pa izjavo, katero je |H»dal član direktorja P. J. Col-ligan, v kateri pravi, da Norri-sov amendment k novemu zakonu o bankrotih postavlja kom-panijske unije isven zakona in prepoveduje sklepati ir takosva* nih "yellow dog" pogodb. Co|. ligan je dejal, da *e bo želcsnl-ca ravnala v smlalu določb Nor-risovoga amendmenta. ki i>oleg drugih stvari garantirajo delavcem pravico organiziranja v svojih unijah. II M Jewell. predsednik de-part men t a železniških delavcev, Je rekel, da je dnin uprava Kock Islam! *rl«*znlce doler zgled in a tem storila avoj del za prepre-čenje industrijskih konfliktov. ItreM je tudi upanje, da bodo ostale drufthe aledile zgledu Rock Island ie lean ice. Glasovi iz naselbin UtLISk sniJiT Zanimive Kje Je delavako gibanje? - Evdeth, Minn. — Človek, ršz- umno bitje, zatira svojega sočloveka na vse načine in poleg Še z radostjo gleda na trpljenje drugih — ln se to naziva napredek. Na svoji dolgi poti ae je otreael mnoga prekletstva, a dokaj ae ga Ae gprijemlje. drži ter ga na-pravlja nespoaobnega za delo. Taknat, ko si je zabil stremljenje o svoji neodvisnosti v glavo, ae je jel cepiti v posameznike, strančice, skupine in stranke, daai mu je, njegov um dopovedoval, da to niso prava pota, da si na ta način le povečuje svo-Je trpljenje na zemlji. V svojem upu na rešitev ae je zatekel k privatni lastnini, meneč, da bo y nji našel svojo neodvianoat pred drugimi ljudmi, a se je pre-varil. Danes vidi, čuti, da privatno ilastnino vsak dan težje vzdržuje," kljub prizadevanju, da jo izboljša tako, da bi res postal neodvisen on in njegovi. Privatna lastnina mu je prl-jtfsla obilo dela ln skrbi, a malo užitka. Privatna lastnina mu je nikdar ne dvigne preko plotu yk «osgdu in tja dalje, ako ni tam dobička. In tako je prišla naša sodobéost na kažipot, kjer jemlje slovo med upi in dvomi, med p r I t n o lastnino in novim stremljenjem, ki se dviga preko plotu,'jn tja dalje. Ali ni cilj človeštva zmanjševati trpljenje na svetu in pripravi pogoje za življenje, ki bo vredno tega imena? Ali ni cilj vseh ¡ljudi: zbližan je posameznikov in. narodov v harmonijo, katero morejo doseči umna bitja? Stremljenje po privatni lastnini Jo nesmisel, v kateri ne bo človek nikdar našel svoje neodvisnosti. Človek živi med ljudmi in jiity vedno kaj dolguje. Ker je član velike družbe, ne more biti neodvjsen. Ako pride vojaka, tudi njega zadene kriza in svetovne b^zni. Družabnost sili človeka, da se zanima za svoje soljudi, državljanje, sodobne razme-re, nova stremljenja, za dobro knjigo in Časopis, za svoje socialne dolžnosti. Zato ne ame dopustiti, da bi ga strast do male lastnih« oslepila ter oropala zanimanja za splošnost, kakor «e to godi danes. . T , Se vedno «e čuje: "Družina me zadržuje," pravi mati kazoča na svtojo mladino. "Da ni teh, bi že, tako pa . . Moža zadržuje obdelovanje zemlje, iskanje dela, skrbi za zaslužek zadržujejo industrijskega delavca itd. Vsake ga nekaj zadržuje, in to zadrževanje naraste v ogromno veri go, v skupine, strančlce ln stran-ke — v narode, ki zopet eden drugega zadržujejo. In vendar, ako hočemo biti odkritosrčni, mofamo reči, da družina materi nI ovira k socttrinl maobrazbi, ampak ji jo lahko-stopnica k nji. PolJeyed (F/eaguep, Workmen's Sick and Death Benefit 8oeiety, Clifton Progressive Club, Ohio Association for U nemployment Insurance, Paole Young Paole Zion. Society Women, Amalgamat- Workera of America, SNPJ, NB of OP (jPotters), Unemployed Potters, People's Party,^Brotherhood of Railway Carmen, Federated Farm Clubs, National Farmers' Holiday Association, Ministerial Association,. Trades and Labor Council, Federal Labor Union, Property Owners Tenants and Tax Payers Federation, Electrical Workers' Union, Ohio School of Social Sciertpe, Ex change Units in League for Independent Political Action. Vsi programi in resolucije so bili isdelani po odborih (odsekih) in prinešeni na razpravo in v odobritev pred skupno zbornico. Prodno so pa bili odseki pripravljeni poročati, je nastopita več govornikov pd delavskih in farmarskih organizacij, kakor tudi od profesionalnih. Zelo važno je. kar je dejal neki govornik. Pred 40 leti je znašal dolg propor^no na osebo 84 dolarjev, danes.pa, ko se otrok porodi, je že dolžan 1,750 dol. Ta primera daje niieliti, kako blazno se je gospddprilo v zadnjih 40 letih. Vh i, programi in resolucije, ki jih bom v izčrpku omenil, so bili soglasno sprejeti kot predloženi ali fcmendirani. Prvi poroča odbor o resolucijah.'^ ' Resolucija o davkih. — Ker se bo • potrebovala večja vsota denarja za izvajanje programa Kontinentalnega kongresa ln za ureditev boljše žlvljeneke eksistence ameriškega ljudstva in ker niso bili bogati sloji v Združenih državah nikdar primerno obdavčeni, se zahteva, ¿a se upe-Ije davek na čiste dohodke od $8000 naprej letno; čim večji dohodki tem večje obdavčenje. 8 tem denarjem se naj takoj u pelje brezposelnostno zavarovanje, starostna pokojnina ln druga socialna zavarovanja. Za popolno izvriftev programa Kontinentalnega kongresa se zahteva, da vlada zapleni vse čiste dohodke nac deset tisoč dol. letno. Ker smatramo, da kdor ima 10,000 dol Čistih dohodkov, mu ni treba biti la^en in ne bo umrl od gladu. Ta. kongres delavcev in farmarjev protestira, da bi se vpeljalo davek na blago (sales tax) ker t>i tak davek že obstojede mizerne razmere še poslabšal — ker šfe bi nakupovalna moč še znižal*. Dobiti se mora druge vire. In ti so kot zgoraj omenje no. Zahteva se, da se vsem last-nikenri hiš in farm do vrednost $15,000 (ki rabijo hišo za svoje atahovanje, ki obdelujejo farme'«a preživljanje sebe in svojih chražin pa ne morejo plačati davkov, zbrišejo davki za ves čas depresije.) Pod nobenim pogojem se ne sme prodati -hiše al farme onim, ki jih rabijo za sebe in švoje družine. Ta ifesoluci-ja ne velja zA tiste, ki posedujejo hiše in farme v ipekiilacijske Delavska farntaraka' stranka. Ohijški kongres delavcev in far- ?iarjev se zavedai V**«oj*i neod- isrje politično akcije farmarjev i ti delSVcev v tej državi in v celi deželi. Bfrez vprašanja, kAko sim-patisiramo s to Idejo ln.bi radi . .. <''krtka razstava: Dan države Severne Ikakote Lepotice ustanovili močno politično stranko, katera bi vzela vlado v tej državi v svoje roke ln vladala v interesu farmarskega in delavskega ljudstva, smo prišli do prepričanja in urgiramo kongrese po drugih državah, da ne ustanavljajo političnih strank pred drugo konvencijo Kontinentalnega kongresa. Narodnemu akcijskemu odboru Kontinentalnega kongresa nalagamo, da študira situacijo in izdela načrte za no^ vo politično delavsko-farmarskd stranko in dotičhe načrte predlogi prihodnji konvenciji Kontinentalnega kongresa, tako da se bo nova stranka lahko vrgla v volilni boj v prihodnjih zveznih in državnih volitvah, ki se vršijo V letu 19»4. '' MSltarigtična propaganda. Zahteva se odpravo militaristiene propagande iz fiižjih in višjih M kakor tudi iz univerz. Za takojšnjo razpustitev narodne garde. Obsoja se propagando, katero vršijo lastniki municijskih to» varen in se zahteva prepoved Obratovanja istih. Da se v vseh vladnih projektih, kjer je upo slena mladina, 'kakor je predsednikova pogozdovalna armada, odvzame kontrola vojnemu det partmentu. Kongres delavcev in farmarjev ae zaveda tega, da j* se vse kapitalistične vojne vršili v znamenju profita — m ¿korist posedujočega razreda, in pozlvš vse delavce in farmarje, da nai-poVedo vojno proti vojni Faftizem. Resolucija o faAizmc na široko tolmači terorizem^ kateri se izvaja nad delavstvom in drugimi svobodoljubnimi elemeri-ti v državah, kjer je na krmilu fašistična drhal, in se apelira nk ljudstvo Združenih držav, kot nit ljudstvo države Ohio, da se prf druži ideji bojkota in ne kupuje produktov, ki so importirani it fašističnih diiav. Posebno se pa opozarja svobodoljubne ljudi v Združenih državah, da fašistična nevarnost sfe že pojavlja tudi v Ameriki, katera se je porodila na iniciativo velikega biznisa. V Ohiu Mu je nb čelu bivši voditelj K. K. K. svoj program so uvrstili šestdeset odstotkov socialiptičnega programa, samo da bodo ložje za vajali delavsko ljudstvo. Popolnoma po vzorcu Hitlerja. Zatb se apelira na vse progresivno misleče ljudstvo, da se pHdru* kbngresu delavcev fn farmarjeV in da z združenimi močmi preprečimo nadaljno razvijanje fašizma. V shičaju, da se v kratkem ne zdramilho, se bomo bližnji bodočnosti znašli pod tf-rorizmom fašistične drhali. Zahvalne resolucije. Zahvaljuje se drju. Hardu za piredpriprd-ve, za katere je nesebično delal da se je mogel ta kongres vršiti, Y.M.C.A. za bresplačne dvorane, Y.W.C.A. za tako lepo kooperacijo in pddporni organizaciji Workmen's Circle, katera je delila hrano brezposelnim delegatom brezplačno. Poročilo mladinskega in izoj hraževalnega odbora. Mladina ln Industrija. — Današnja mladina Ima pred sebo, temno bodočnost. Na tisoče je mladih fantov in deklet, ki so izdelali višje šole, a so d*** prisiljeni iskati hrane v takoevanih "bVead-Hnljah". Na tt**e ln tisoče otrok pod 16. letom mora delati v industriji za rtamotno mezdo — ker starši ne zaslutijo toliko, da bi jih živeli in jih pošiljali v šole. Slabe razmere in nizke plače indirektno silijo mlada dekleta v prostitucijo. Na tisoče mladih fantov je bilo prisiljenih zapustiti dom ln starše ter se podati v predsednikovo pogoz-dovalno armado, kjer ae jih vo^ jaško trenira. Ko bo posedujoči ragred v nevarnosti, bodo prisiljeni prijeti za orožje in ga rabiti proti svojemu lastnemu razredu. Zato se zahteva takon z enakimi priložnostmi sa vso mladino. Vsa mladina naj ima enake priloinoatl do šolanja, brez vprašanja, kakšne barve ail političnega prepričati j» j«. Vso diskriminacijo v šolah, induatrijl Itd. ae mora odpraviti. Industrijo se mora reorganizirati, da bo obratovala sa potrebo ne za profit. Mladina ne sme dopuščati. da bi bila še nadalje eksploi-t i rana v korist male peščice pa-railtov. Tukaj ni nobenega upanja sa smeriAko mladino toliko časa. dokler se ne pridruži razredno sa-vednlm delavskim vrstam ter ae bojuje roka r roki s starejšimi si spremembo tega dj»kega ___ v»e delavske nizacije no za F., kongresa Sport. veČini ** in ftrmarik? u Oifanizinjo n Program Kontinf^ mnl snlških bljajo korist zato^mi in delavske jo v s turne mladino sno ske Brošure • svoji resoluciji eksekutivni odbor .JI___ • bi D in ževalni bi sled«** Delavske — Ker je ^ v ^ šport pod kontrol interesov, katerega v svojo propad ekspkHUcijskega 8iil * priporoča, da farma ilavske organizacije vlfl svoj Program fizične in aktivnosti. S tem, jo vzgajalo um*ko in I korist delavske in fan misli. in letaki. - jgu 1 resoluciji priporoči, itivni odbor nastavi ^ odbor, kateri naj pn sledeče brošure in letaki lavske vlade v drugih dej kako funkcionirajo 2 peracija med farmarji in j nimi delavci. 3. Ekonomski konstrukcija. (Dalje prihodnjič.) "PstsraiM" kopljejo 1 Hitlerju feftemsko revolucionarno [; nje razvito po vsej defe 1 Gibanje organizirano sli* na Kebi l/ondon. — Londonska r "New Stateaman and N« prinaša v izdaji z dne 5. avi tlanek o razvoju podzenu revolucionarnega gibanja v čiji, ki ima namen izpodl tla in strmoglaviti Hitlerje žim. Gibanje je razširjen vsej deželi in v vseh tovsr Tajno gibanje je organi« na sličen način kakor dijail volucionama organizaciji ila Kubi, ki je s pomočjo q stavke strmoglavila Mad režim. Bazirano je na "pe kih", malih skupinah petih ki vodilo propagando proti lerju. Ta propaganda ne tako razširila, da fašistično plaje postaja nervozno in 1 vajo drastično akcijo proti lucionarjem. "V delavakih sekcijah » poč pojavijo revolucionarni si na pročeljih hiš. Napisan barvi, katero je težko izbi Nacisti so že prijeli ducate posebno mladih, in jih poi koncentracijske tabore ali 1 (kasen je od šest do 18 men ampak stene hiš neprene kažejo proteste", pravi čla Velika je tudi antinaci propaganda v tovarnah, d manj očitna. Revoluckmi najbolj aktivni v narodnih allstičnih tovarniških org cijah, ki so nasledile uniji katšrim mora spadati vsi lavec. V mnogih slučajih a temiki" vodilni element v t ganizacijah. Rezultat je, majo podjetniki stalne boj de plač, pogojev in del» Fašlrftom ni lahko nastopit ti tem zahtevam "svojih" nizacij, ker so priAli na I (felno radi demagogiranja kapitalistom. Skoraj ne «line dneva. * ne pojfivil nov antifaš pamflet, pravi člankar Kt rok v roke, za kar skri* niki". Tem pa je i«*"» priti do živega, ker so rt druga drugI nepoznane << te eno osebo sli če se po«J kemu vohunu, da se utiw podzemsko gibanje, ne n« kdo Isdsti več ko pet noto. „ Te enote sli celice vodijo šeni distriktni revoluciontf varnlški "inšpektorji m centralno vodstvo Ksdsr jo kakegs vodilnega narja. je takoj dnnr. ki * njegovo mesto Fašisti najbolj i*** ške inšpektorje ker « najbolj efektivni, banje je doseglo* jeve "šturmsrje ' {ega izcimik). r ^^ Hitler vsekskor m Trn» nega ekonomskegs je ugodno za ¿»eHškl New «boru jedov.ktf meriki Je bil v ■ na vse tonih drfs^h » Mart iz S«*"*' 'J SSr se Hit^.'*! ali "«K-1 * Kaj s KI'T K M BRA. •kim meetingom. Prispelo je o. krog deset vojaških letal, dospelo je nekaj potniških letal it inozemstva in s našimi vojnimi letali so prišli priznani oficirji-piloti, ki so ta dan itvajali v zraku res d rine akrobacije. Zbralo se je mnogo gledalcev. Po slavnoeti ao neljubljanska le-tala spet odplula in v hangarju sta ostala le dva aeroplana ljublj. Aerokluba. Otvorjen pa je obenem reden zračni promet med Ljubljano in Zagrebom, kasneje pa se otvori še zveza s Sušakom. Obesil se je. — V Veliki Loki pri Višnji gori se je obesil imo-viti posestnik Janez Zaje. Zakaj je šel v smrt, ni znano. Dopoldne je bil s svojo hčerko Še pri maši v Dednem dolu, popoldne po vrnitvi domov pa je odšel na pod ter se obesil. 1 Umrli so: v Celju 78-letna Terezija Plankova in 76 letna delavka Julijana Catrova, v Ribnici Marija Podbojeva, v Ljubljani 61 letna Matilda Matjašče-va, v Ljubljani poslovodja Franc Mulaček, v poljčanah posestnik in železničar Jože Viti, v Hrastniku vdova Marija Mačkova, v ljubljanski bolnišnici u-radnik Adolf Pečnik, v Šoštanju Josipina VidriKova, v Ljubljani Josipina Jeanova, v celjski bolnišnici 16 letna kočarjeva hčerka Katica Ivičeva z Brezna pri Humu, Samomor. •— Iz Maribora poročajo, da se je v Vrhovem polju zastrupil z lizolom 30-lotni Franc Lešnik. Prepeljali so ga sicer takoj v mariborsko bolnišnico, toda vsaka pomoč je bila zaman in je kmalu umrl. Zakaj je Šel v smrt, ni znano. Ponovne volitve. — Pred 14 dnevi so se vršile občinske volitve v dveh srbskih banovinah. Kakor pa doznavamo šele zdaj, je prišlo v treh občinah do izgredov na voliščih, pa so se v teh vaseh morale vršiti volitve ponovno. Zmagala je seveda državna, vladna stranka. Nova poetaja. — Na kamniški progi so z dnem 21. avgusta o-tvorili postajo Duplica. Voznino bodo plbčevali ljudje kar v vlaku. Zet ubil avOjega tasta V Laporju pri Pragerskem sta živela zakonca Lubej in pri njiju je živel tudi ženin oče, Simon Pleteršek. Lubej a sta i ipc-la sedemletnega fanta, in ta je bil povod prepira med tastom ln zetom, ki je v nepremišljeni, Jezi zagrešil zločin umora. Fant je popasel nekaj njive, zato ga je oče karal in udaril po hrbtu. Tast Pleteršek pa ae je zavzel za fantička ter dejal Lubej u, da ne sme pretepati vnuka. Ta je v razburjenosti segel po revolverju ter nekajkrat ustrelil proti svojemu tastu, nato pa se lotil s kolom starčka ter ga pobil na tla. U-daril ga je večkrat po glavi ter mu popolnoma zdrobil lobanjo. Zgrudil se je mrtev. Lubeja ao aretirali. ..... 111 > '" AH ste Bsrofsal na dnevnik Proeveto'7 Podpirajte svoj Usti Komiko 'vlttotmorjofljo' svitom zgodovin Nemški državni notranji minister je razposlal vsem prosvetnim upravam nemških dežel za pouk zgodovine nov* smernice, ki naj valjajo, dokler ne izidejo nove zgodovinske knjige. Te smernice, ki bodo pri vagojl nemške mladine salo da-lekoaežne, so izdelane v smislu novih vidikov, v smislu novega vzgojnega ideala. Ta ideal je oenova za zgodovinski pouk na Vseh stopnjah, v junaškem duhu germanskega kova. Izhodišče naj bo ^ predzgo-dovina in pravilna ocenitev kulturne stopnje germanskih prednikov. Skozi vsa poznejša tisočletja vse do sedanjoatl ae mora primerno oceniti pomen raae in nadalje nacionalni duh v nasprotstvu z internacionalnim, "ki je s svojim pritajenim strupom Že več kot 100 let bil na tem, da razkroji baš nemško dušo." Kulturni zgodovini aa ne sme dati prednoatl pred politično; pri tem je treba poudarjati velikopotezne oanove ln pomembne sovisnosti in na njih izoblikovati politično razsodnoet in voljo. V podrobnosti)} je pOdsno marsikatero značilno navodilo, kako je treba zdaj obravnavati zvetovno zgodovino: Dokazati je treba, da je kulturo ustvarila raaa. Zgodovina Evrope je delo narodov severnih plemen. Indel. Zamorci, Perzije!, Hltiti ao nekoč prišli iz oarednje Evrope. Učenec mora uaodo prednje-azijskih narodov doživljati kot uaodo svojih krvnih sorodnikov. Tudi grška zgodovina ima svoje izhodišče v osrednji Evropi. Poudariti je treba, da gre tu ss najbližje brate nemške rase. Nordijski Grki tvorijo kot ss-vojevalci vladajoči sloj v zemlji.' Stanovski boji ae morajo smatrati kot plemenaka naaprot-atva; prav tako boji med patri-ciji in plebejcl v starem Hlmu. Zgodovina nordijakih narodov v Italiji se mora začeti tudi v o-arednji Evropi, da ae tudi tu občuti plemenaka aorodnoat. Pomen preaeljevanja germanskih plemen leži v tem, da je rimskemu avetovnemu cesarstvu dovajalo avaše nordijske krvi. 8amo na podlagi nelspodbitnega dejstva, da so germanske gornjo plasti v osrednji, zapadni in južni Evropi bile nosite!jice srednjeveške kulture, se da razumeti, ds Je evropako vlteltvo povsod tako enakomerno cvetelo. Krepkeje ae mora poudarjati največje delo nemškega ared-njega veka, namreč ponovna o-svojitev nekoč germanskega nacionalnega ozemlja v vzhodnem Polabju. V novejši zgodovini naj se nasproti "obžalovanja vrednemu pohujševanju nemške krvi" krepko podčrta, kako se je razvijala nemška nacionalna zaveat. Najvažnejše poglavje zgodovinskega pouka naj tvorita končno zadnji dva desetletji NST'31 So. Lawaéale Ave« Chicago. Ill Tal. Bockwen 4H4 GLAVNI ODBOR S. N. P. J. It PRAVNI ODSEK: VINCENT GAlNKAR, predsednik.... 8«67 8. Lewndale A v«., Chloago, IU. PEKO A. VIDKR. gl. tajnik.........M57 a. Lawiulale A v«.. Chicago, 111. lJLWKKNCIÜKADlSHEK.Uj.bol.odd.«e57 8. Lawndale Ava., Chicago, HL JOttN VOQRICH, el. blagajnik. . .tWI S. Lawndalt Ave., Chicago, 111. rtUF GODtNA, uprav i t«) j glaéUf,.. .mi S. Uwndale Avs.. Ohtcago, IU. JOHN MOLBK, urednik glasila... ...»«87 S. Lawndale Ava., Chicago, III ODBORNIKI i FRANK 80MRAK, prvi podpredsedalk......m E. 74th 8t„ Cleveland. 0. JOHN E. LOK AR JR.. drugI podpredsednik.. 11W E. i70th 8t„ Cleveland, O. GOSPODARSKI ODSKK i 0 MATH PETROVIČ H. predsednik...........8% E. 140th St., Cleveland, O. ANTHONY CVÄTKOVICH..............088 Seneca Avs., Brooklyn, N. Y. JOHN OUP...................U® 8. Project Ava., Clarendon Hills, III. POROTNI ODSRKi JOHN QQRftKK, predsednik.....i........414 W. Hay St., Bnrlngfiald, Ill ANTON ¿(JU*..................;..............r»oa ft.jMya, Kana. JOHN TRÖKU..................................MJt •¿lítlE* FRANK PODBOJ.............,..................•*>« «1, Jarkhlll, Pa. FRANK BARBICH........................WW ■ Wtk St., Cleveland, 0. NADZORNI ODSKK: FRANK KAITZ, predsednik..................M8J WJSfc St.. Ol**. HI FRKD IIA LOA I..............................«» Park, Panu ML JACOB AJ4BR0ZICH .........'I...........418 Pierce Bt, Kveleth, Minn. via DBHASSa i. «uTfi. Wfen«ae •**• la MmU mJ r^üü? SL¡ua^¡e¡¡¡Íl»e aal as »elSleJe ea kal. tajellK». .i^Äu1*.: AU nhIHAMM || malll UIIITimUi M*M«a f 4* k MasaHaHVaes POŽAR V LESCAH je a 150,000 dinarjev vae do obnove narodne sajedni* ce v poUdamakih dneh. Na o-snovnih šolah nsj Se kot uvod porabijo nemške pravljice in nemške pripovedke o junakih. NI se trebs toliko oklepati igo-dovinakih dogodkov, več nsj ae govori o vodilnih oeebnoetih. NI treba peudarjatl, kako bo taka vzgoja vpllvsls ns mlsdino nemškega naroda, ki je v svoji melanholiji fte sdsj bils prepričana, da ao vgi drugi narodi manj vredni, Tako ao Nemci izmsličili svoj nacionalizem. (flč) k 16. avgusta zjutraj je na-hr v poslopjih poeestni-I Ugitove v Lescah na fcm. Vnelo se je v hlevu. t domači takoj opazili tirno na prosto. Ta-p w je vnelo tudi drugo nko poslopje. Dim se je I ftescami in Radovljici plat zvona, gasilci 80 i v«eh strani. Vendar li brer moči pred sHnim l ter so ves trud morali Iv lokal izi ran je požara, paiopji sta bili namreč natrpani s senom, slamo i U je bilo deloma še neto. In ker je tudi vode pri-"••o. »t« hlev in skedenj ido talin je škode za P R O S .V E T À' / — Takole j« aijalo aolnce, ko sva aa aretala. it dahnila v deviško Jutro. UgU J« naiaj v ££lJo in od sladkega hrepenenja utrujena zaspala. ^^ . I »10 M Se isto popoldne je odpotovala. . wrok. ïuod »deti prt pri njima. 8tUk»la Ju j« k ««bi in »epe- talft * / J Ne zapustim vaju! Ne, nt — ne zapu-t Wi se ji *> KtekatoWoéeiiv. Ijeuje, je raliočiio Videla. Martinih besed ni več slišala, kakor hitro ae je vrnila domov. Sklep, ki ae je rodil, ja postal tako aamo njen, da »e ni dalo nič drugače urediti. - - Živeti hočem, naj »e zgodi karkoli! Juatinu »e je pridela očitno izogibati, včasi mu je odkrito vrgla v obraz svoje preziranje. Drugi dan po njenem povratku je dospel. Bil je nataknjen in ničesar ni prinesel. Sedel je na mizo in pil vino, kl ga je prineala kuharica iz kleti. Otroka rta že spala. Ana je brala na drugi strani mize čaanik. Čudno se ji je »delo, da noče govoriti, Ko je vendar že precej ofl ta dan. v ? "'' l v _ Justin, zakaj toliko pfle*? > dejala. '¿>ogle jo sunil v ramo. > Opotekla se je in se vlovila za atol. Tu; je obstala kakor pribita. Ničesar več ni videla, niti ni čutila pravega smisla, kaj ae je z njo zgodilo. Vse ji je migotalo pred očmi, vse se je zgostilo v nekakšno gorečo, a vendar prozorno steno, iz katere sta štrleli njegovi trdi zenici. Slišala je njegove besede kakor bobneč alap, ki ji je hotel zaliti srce. — Tako? To zato, ker sem te rešil sramote tvojega zločinskega očeta? je renčal. Ker sem ti dal vse, kar imaš na sebi, hišo, denar, tako torej, ti vrag nehvaležni, z zverino me boš pso-vala? Na, poglej, hudič, kako irem! Nagnil je steklenico in lokal pogoltno, kakor bi si hotel za vsako ceno pogasiti žejo, ki mu je hotela izigati grlo. V nji pa se je zožilo vae v eno misel: planiti nanj in ga pokončati. Toda tedaj se je v Justinu zgodilo nekaj nerazumljivega. Potulll se je kakor pea za mizo, strepetal kakor trstika v Vetru In padel vase, kakor bi ga kdo na vso moč pretepel. Glavo je potegnil me drame in dejal tiho, skoro šepetajoče: — Zapci vrata! Kakor blisk je prežgal Ano pogled njegove srepe zenice. Silen strah jo je zajel. Pobegnila je v sobo in zaklicala dekli: — Za božjo voljo, Marička, tecite po očeta! Gospodu je slabo! Potem se je vrnila v kuhinjo. Čepel je zadaj za zaveso. Nič je ni videl. Stopil je po prstih k omari In jo previdno odprl' Poskusil se je skriti med obleko. Justin, lezi v posteljo! mu je zaklicala Ana. Kaj vendar počneš? ,„ Pribežal je k nji in se je oklenil. Skril se je za njen hrbet. Stegnil je roko in kazal na mizo. — Poglej jih, poglej jih! Koliko jih je! je Šepetal in se tresel od groze. — Kaj ? Ničesar ne vidim! ;ir > — Tisoč morskih rakov! Ana je prižgala lestenec na stropu, da je bleščeča luč obsvetila vso sobo in ga peljala k zofi. — Saj ni nič! mu je prigovarjala. Malce se je umiril. Nasula mu je v kozarec vode dva praška piramidona. Brez obotavljanja je izpil zdravilo. Zastrl si je z rokama oči ln strepetal v sunkovito ihtenje. Tedaj je že pritekel Adam. Bolestno je gledal svojega skrušenega sina. Položila sta ga v posteljo in poslala po zdravnika. Čez tri dni je napad minil in Justin je zopet mirno apal v postelji. Ko se je prebudil, mu je bilo, kukor bi se vlegel po mučnem, napornem delu. V njeni sobi sta sedelu Ana in zdravnik. (Dalje prihodnjič.) 1929 znašala manj ko 40 centov na uro, v katerem alučaj u pa mezda nikakor ne sme znašati manj ko 30 centov. Mesto da bi plačeval na uro, delodajalec sme plačevati na teden, na pr. za 36 maksimalnih ur po 40 centov minimalno bi bilo minimalnih $14 na teden. Nadflje ae delodajalci zavezujejo, da ne bodo znižali plače onih nastavljencev, ki dobivajo sedaj več ko minimalno mezdo, dasi so skrajšali njihove ure. Iskreno sodelovanje. — Ni-kdo ni prisiljen podpisati tega sporazuma, predno se ne sklene "©ode" v dotični industriji ali trgovini. Ne gre tu za zakon, marveč za osebni sporazum med delodajalcem in (predsednikom Združenih držav. Ali ta sporazum - nalaga podpisatelju veli Junsko moralno odgovornost, da ne bo rabil nikakih zvijač, da se ne uresniči duh tega spora iuma. In ta duh je, da se poveča zaposlenost, odpravijo ovitke poslovnemu življenju potom dviganja kupne sile občinstva, znižajo ure dela in povišajo plače za krajše ure. Podpisatelji sporazuma se tudi zavezujejo, da ne bodo povišali cene nikakega blaga za več ko je potrebno vsled resničnega zvišanja produkcijskih stroškov in da se izognejo vsakemu pro-fitiranju na račun konaumen tov. S vrha je, da se cene ne zvišajo hitreje ko kupna sila. Lahko je dobiti plavega orla. Vse kar delodajalec ima storiti, je da podpiše predsednikov sporazum, v katerem se obvezuje da bo skrajšal ure, povišal pl*-če do zahtevanega minimuma, ne zaposloval nedoletnikov, ne bo izkoriščeval občinstva in sploh izpolnil vse določbe sporazuma. Obenem podpiše tako-zvani Certificate of Compliance ki ga izroči poštnemu uradu kjer dobi znak plavega orla. Znano je, da mnogo podjetij ki so podpisali sporazum in raz stavili znak plavega orla, pa vendarle niso še izpolnili vseh pogojev sporazuma. Uradi za pritošbe N. R. A. uprave, dr-iavnih in lokalnih odsekov pre iskujejo vsako kršitev. Upravi telj N. R. A. Hugh S. Johnson je izdal svarilo, da bo "plavi o-fel odletel" od vsakega podjetji, ki je prekršilo sporazum. Razun nevarnosti, da zgub znak plavega orla, nikaka dru ga kazen ne more biti naložena delodajalcu, ki še ne spada pod liradno odobrenim lndustrial ni m kodom. Za enkrat gre le za prostovoljno sodelovanje in podporo javnega mnenja. Sedanja kampanja hoče v prvi vrsti pridobiti konsumente, ki so potom svoje velikanske kupne sile V stanu vplivati, da se sporazum podpiše ln izvrši.—FLIS. V 300 LETIH BO POBLAZNE-L A VSA EVROPA! M plavim orlom V teh dneh vas gotovo obišče Zastopnik NRA (National' Recovery Act) in vas zaprosi ta sooelovanje ter vam ponudi4 V podpis takoivano N. R. A. consumer's dpiRali po-, godbo za zopetno /.»pmlenje in so pod "NRA Code." Konau-menti, ki kupujejo oziroma delajo vsakovrstne kupiije, naj pa podpirajo one, ki ho upravičeni razstavljati "plavega orla". ^ V to svrho je bilo Airom Združenih držav mobiliziranih kakih 1,500,000 prostovoljcev, da te tudi kupna sila <1H*I« postavi ta NRA. Javni govorniki narodnega aloveaa, oder in radio ae vporabtiajc» tekom te kampanje. Cilj kampanje je postaviti "plavega orla" v vaa-ko trgovino, delavnico in urad in konaumentovo karto v vsako družino. Prostovoljci bodo obi akali vaak dom v mestih in na dešeli. Eden izmed razlogov ta to kampanjo je, da ae izvede program aa zopet no zaposlitev ne-zapoalaneev, ne da bi a« lakalo na aklep poedinih kodov" m v nako posamezno industrijo. Velikanska naloga, da ae ameriške industrija reorganizirajo na "poštene konkurence" prVfcclinjene produkcij* v dvr ho preprečitve nadprodukcije ter krajših ur ln boljše plače za delavce, nikakor ni Še izvedena. Dosedaj je bil le v malo industrijah dosešen sporazum glede industrijalnepa "koda". Nekatere poglavltve Industrije ae še ved po kujajo odkrito pri poznati pravico delavcev do svoje delavske organizacije. I)a ae stvar pospeši, je predsednik Roosevelt predložil vsem delodajalcem začasno pogodbo TReemployment Agreement), ki jI običajno pravijo "blanket code". Delodajalci, mali in veliki, so bili pozvani, naj podpišejo ta sporazum a predsednikom. Ta splošni aporazum naj velja, dokler bodo podpisani po aebni sporazumi v vsaki posamezni industriji, takozvan? "codes". Vsak delodsjalec. ki je podpisal ta začasni sporazum ima pravico raaatavljati znak plavega orla t geslom "Mi delujemo" (We do our part). Pod tem, prostovoljnim sporazumom ae delodajalec v glavnem obvecuje: Oelo otrok: Da po dnevu 81. avgusta 1938 ne bo kaponloval nikakih otrok pod atarostjo 14 lat. Otroci v starosti med 14. In 16. letom smejo biti zapoalenl le po tri ure na dan in te ure ne sgpejo ovirati njihove šolske obveze. Otroci pod 1«. letom ne smejo nikakor biti zaposleni v tovarniški ali mehanični industriji. Hmhrimaln* ure: Da ne smejo zaposlovati alkaklh tovarni- —r«wr«M PM Dvesto špekulantov, ki obiakujejo borzo v New ' Zbolelo, ko so pojedli kosilo v bližnji restavraciji v Wi Domneva se, da je bila jed zastrupljena. Bog svočoRika-boga Senzacionalne vesti o dalekoaež-nem pokretu na Daljnem vzhodu • ških aji mehaničnih delavcev za več kot 35 ur na teden do kon ca tega leta, s pravico pa, da smejo delati po 40 ur v vsakih šeatih tednih tekom te dobe. Kar se tiče drugih delavcev, ti ne smejo delati več ko osem ur na dan. Ta omejitev pa ne ve lja za mala podjetja, ki ne za poslujejo več ko dva delavca \ manjših mestih, niti za poslovodje in vodilne Uradnike, ki sedaj dobivajo več ko $35 na teden. Izjema velja tudi za ja-ko izurjene delavce, ako bi znižanje njihovih ur zmanjšalo produkcijo. V takem slučaju pa morajo ti dobivati vsaj tre-ti no več plače za vsako uro nad maksimalnimi urami. Naatavljenci v trgovinah, u-radih, bankah itd. ne smejo delati več ko 40 ur na teden. Te tvrdke pa morajo ostati odprte ne manj ko 52 ur na teden, «•azun ako ao bile odprte manj čaaa pred 1. julijem 1933. Minimalne flot*: Pinamlškl delavci in uradniki v trgovinskih podjetjih ne smejo dobivati manj ko $15 na teden V mestih nad 500,000 prebivalcev, 914.60 na teden v mestih nad 260,000 in 500,000 in ne manj ko $14 v mestih med 2500 in 960,000 prebivalcev. V mestih pod 2600 prebivalcev znaša minimalna plača $12 na t«den. Kar ae tiče tovarniških in mehaničnih delavcev In rokodelcev. mezda ne sme znašati m aaj ko 40 centov na uro, razun ako L. 2139. torej čez dobrih 800 let, ne bo v Evropi niti enega normalnega človeka! To je katastrofalna ugotovitev, ki jo podaja neki londonski statističar. Prišel je do svoje trditve na ta način, da je izračunal, kako hitro napredujejo duševne bolezni. Njegovi računi so bajč*eksaktnf. Mož sklepa: 1. 1859 je prišel en blaznik na 535 ljudi, 1. 1897 še na 312 ljudi, 1. 1926 pa na 150 ljudi. Ce poj de razvoj človeštva dalje v tej smeri in v tem tempu, bo v naslednjih 44 letih, torej I. 1977. že vaak stoti Evropejec brez pameti. Na koncu pa vendar izraža statističar željo, da ne bi prišlo tako daleč in da bi ae v Evropi ohranilo čim bolj zdravo človeštvo. je urna mezda dne 15. ju|ija KORUZA DOZORI V 10 DNEH LUbetki profesor dr. Spsn-genberg, ki že dolgo eksperimentira z raznimi aemeni za poapešenje rasti, je demonatrimi pred angleškimi atrokovnja-W za poljedelatvo svojo posebno metodo za raat koruze. Korusa.ki je, kakor krompir, neobhodno potrebni del človeške in Živalske hrane, ae Ishko goji v zrakoteano zaprtih proatorih, kjer namakajo tla s kemičnimi raztopinami. V desetih dneh napravi takšna koruza razvoj, ki Y* rabi koruaa na polju dva meeeca. Podnebje ne vpliva či-ato nič na raat v takšnih umetnih gnojiščih, kjer je mogoče pridelati v enem letu 36 koruznih letin. 1 Holandski listi poročajo o nepričakovanem gibanju, ki se je začelo v buddhističnih vrstah na azijskem ozemlju. tZmešnjave na Kitajskem, nemiri v Indiji, oživljeni nacionalizem v holadsko-indijaki kolonialni državi so povzročili širom Azije silno napetost, ki povzroča velike skrbi tudi evropskim driltvam. Pančen-Lama, duhovnik-bog, najskrivnostnejša figura Azije, je zapustil svoj samostan v visokem Tibetu ter se podal na poziv kitajskih buddhistov v Peking, da prevzame tam vodstvo vseh buddhističnih vernikov na zemlji. Tako je Pančen-lama prvič v zgodovini lamaizma prelomil z načelom dvojnega papedt-va, kajti Dalaj-lama vodi pri vernikih Buddhe posvetno in politično oblast. Pančen-lama pa je duhovni oče in gospod. Nedavno je prišla k Pančen-lami v Tibet delegacija kitajskih dijakov. Odposlanstvo se je javilo na dvoru mongolskega kneza v vzhodnem Sunitu, kjer se je mudil Pančen-lama in je prosilo najvišjega duhovnega predstavnika buddhističnih vernikov, naj pride v Peking, da reti Kitajsko pretečega pogina. Ta korak je zelo dalekosežnega pomena in kaše, da so vsi azijski buddhisti priznali Pančen-lamo za svojega vrhovnega poglavarja. Narodi in plemena Daljnega, vzhoda žive zaradi tega v nekakšni vročici in pričakujejo, d* se bo Budd-ha nanovo učlovečil. V prestol ni dvorani cesarske palače v Pekii je, kakor veli buddhis dicija, središče sveta, Pančen-lama na stoti» kov iz vseh dežel nebei stva, iz Mongolije in \ Med velikimi svečano« rih se je udeležilo nešt hiatičnih avečeniko; ii žel v naj razkošnejših je navzel Pančen-lama dobo. Prerod i 1 ae je v "A Buddho sedanje sveto ki ao mu pokorne vseii sih in* na zemlji. Prost materije, bo najčistejš mitabho" očistil in odrt Amsterdamski "Telej poved u je, da stoji Dalj p.red duhovno obnovo, pomeni novo dobo v s ve dovini. PRENOVITE SE Ni j« niti« mm «d n«J» Novi bMMMnt. Novo Umm Mcidano ocpredj» hiU. Codltf Konkrit «II i* opek« prilMji twk vrat., Zaprt por». Polrtai •trvho. Nov plumbing. Turi arn «U lidan rar*4 vmI «Ji bromovo oaprad» prud«»la« ni ali udnji por«. Dviitn« HM«. SUnovani* na |M*lni ali•• puataj*. Hodnik* ali m) kit. i aabaafcaa kritja, arfah. n« nov* ali aUr* kila. Pojaanilo bratplalno. (M «aa| lui u plaiilo. H* «a« J. Pondelil Main Office: 251] W. Cierro, III. Phowa SorkwWI