n Največji tloTenski dnevnik Združenih državah vrne leto - • • $6.00 leta.....$3.00 York celo leto - $7.00 inoKimttro celo leto $7.00 j GLAS NARODA The largest Slovenian Da3y in the United States, List: slovenskih, delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 254. — ŠTEV. 254. Iwnnd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers* Entered mm Second Class Matter September 21, 1963, at the Post Office at New York, N. y^ under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 29, 1931. — ČETRTEK, 29. OKTOBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. RAMSAY MACDONALD JE BIL ZOPET IZVOLJEN REVIZIJA ANGLEŠKEGA KABINETA SE BO NAJBRŽ 2E DANES ZAVRSILA Časopisje konservativne stranke izraža zelo v e -liko veselje in zadovoljstvo, ker so bili socijalisti poraženi. — MacDonald je dobil v Seahamu le malo večino glasov. — Delavska stranka je izgubila 228 svojih sedežev. — Na mesto Snowdena bo stopil Chamberlain kot finančni kancelar. — MacDonald je obljubil, da ne bo pozabil delavcev. LONDON, Anglija, 28. oktobra. — Ko so dospela nadaljna poročila o izidu volitev, je postalo jasno, da se nahaja MacDonald s svojo konserva-tivno-narodno vlado trdno v sedlu. Istočasno se je tudi izvedelo, da je MacDonald zopet dobil mandat v poslanski zbornici. Kandidiral je namreč v Seaham okraju, kjer je dobil 28,978 glasov, dočim jih je dobil njegov nasprotnik, kandidat redne delavske stranke, nekaj na 23 tisoč. Delavska stranka je doživela odločilen poraz. Od 280 sedežev, ki jih je imela v prejšnji poslanski zbornici, jih je izgubila 228. Konservativci, ki so imeli 262 sedežev, so jih pridobili nadaljnih 209. Liberalna stranka, ki se je razcepila v tri tabore, je imela prej 58 mandatov, dočim jih ima sedaj 70. Izvedelo se je, da se bo MacDonald še danes posvetoval s Stanleyem Baldwinom glede preosnove kabineta. Dosedanjega finančnega kancelarja Philipa Snowdena bo najbrž nadomestil Neville Chamberlain, in zavrsile se bodo tudi razne druge važne iz-premembe. Snowden se bo umaknil v privatno življenje. Liberalec John Simon, ki je podpiral konservativce, bo baje tudi dobil mesto v kabinetu. R. MacDonald je imel dolg govor, v katerem se je zahvalil volilcem, ker so naklonili tako obilo podporo njegovemu kabinetu. Pri tej priliki je rekel, da ne bo nikdar pozabil delavcev. — Nas triumf pomenja, — je dejal, — da se angleški narod ne da premotiti z nobenim humbugom, če gre za ureditev angleških financ. Glasila konservativne stranke so objavila članke z naslovi: "Socijalistična stranke je doigrala", "So-cijalistično stranko je preplavil mogočen val patriotizma", itd. Temu nasproti pa izraža časopisje delavske stranke resno skrb. "Daily Herald", ki je oficijelni organ delavske stranke prerokuje veliko trpljenje delavskih mas, ker se je nazadnjaštvo povzpelo do vlade. "Carina bo zelo zvišana,"—pravi Daily Herald, "cene bodo strahovito poskočile, socijalna preskrb bo izstradana in narod bo še dosti bolj izrabljan kot je bil dosedaj. Pri vsem tem je najbolj značilno, da znižanje podpore nezaposlenim ni imelo nobenega vpliva na izid volitev. Laboriti so izgubili vse svoje uglednejše voditelje, Arthur Henderson, ki je po MacDonaldu prevzel dedicino stranke, je bil v svojem volilnem o-krožju poražen. Porazil ga je konservativec z večino 800 glasov. Voditelj liberalcev, David Lloyd George, je bil zopet .izvoljen v Carnarvon okraju, dočim so skoro vsi njegovi pristaši doživeli poraz. Izvoljena je bila tudi njegova hči. Devet biviih ministrov delavske vlade je izgu-bilo svoje sedeže v poslanski zbornici. Sir Samuel Haare, državni tajnik za Indijo v novem koalicijskem kabinetu, je bil v Chelsea volilnem okraju izvoljen z večino 18,000 glasov. Japonska je posvarila sovjete VELIK USPEH RAZISKOVALCEV Po najdbi rimskega gledališča je amer i i k a ekspedicija našla razvaline stare katoliške cerkve. AlXX HARBOR. Mich., 28. okt. Arheologični zavod miehiganske-ga vsueeilišea je danes naznai.il, da je ekpedicija, katero vodi profesor Leroy Waterman, našla ostanke stare krščanske ctvrkve v mestu Sepphoris, ki je bilo nekdaj glavno mesto Galileje. Ekspedicija je najprej našla rimsko gledališče, o katerem do sedaj ni bilo še nič znanega. Pri drugem izkopavanju so odkopali tlak iz mozaika, kar je dovedlo strokovnjake do mnenja, da je tu nekdaj stala katoliška cerkev. Sepphoris, je samo eno uro hoda oddaljeno od doma Jezusa in je bilo zelo važno mesto v Galileji okoli leta 58 pr. Ivr.. kajti tam je bil tudi sedež saohedrima, judovskega sodišča. Prebivalci Sepphorisa so se leta 4 po Kr. uprli proti rimski vladi. mesto so Rimljani zavzeli in porušili. Ilerod Antipas je mesto zopet pozidal in je bilo najvažnejše mesto v Galileji do časa, ko je bilo ustanovljeno mesto Tiberias okoli leta 2G po Kr. V Sepphorisu krščanstvo ni bilo posebno močno, toda domneva se, da je bilo v tem mestu o-znanjeno Mariji. da bo'postala mati Jezusa. 'Najdena cerkev je najbrže cerkev oznanjenja, ki je bila zgrajeno v šestem stoletju. LJUDJE NABIRAJO SPOMINE NA EDISONA MILAN". O., 28. oktobra. — V veliki množini prihajajo ljudje v Edisonov rojstni kraj, Milan, O. ter skušajo dobiti kak spomin na velikega iznajditelja. Okoli male zidane hiše, v kateri je bil rojen Edison, so odrezali skorja z dreves in pobrali vs različne predmete, ki so »ležali okoli hiše za spomin. Xa vrata je zadnje dneve trkalo toliko ljudi, da je sedanja lastnica Miss Henrietta "Wads-worth prepovedala vsakemu vstop v hišo. AL CAP0NE MORA V JEČO Prizivno sodišče ne dovoli prostosti proti bon-du. — Mogoče bo obravnavalo višje sodišče. CHICAGO, 111., 28. oktobra. — Alphonse Capone se je moral sinoči v»ati v svojo usodo in ostati v ječi, ki ni posebno udobna. Prizivno sodišče je prekrižalo njegovo namero, da bi odpotoval v Florido, ker mu ni dovolilo sva-bode proti bondu. Sodnik Wilkerson je predzadnjo soboto bseodil Caponeja na enjast let ječe. ker ni plačal dohodninskega davka. Pač pa mu je sodišče dovolilo, da sme ostati v okrajni kaznilnici, kolikor časa bo vzelo njegove zagovornike, da vložijo pritožbo na višje sodišče in četudi na najvišje sodišče v Washingtonu. Vsled tega mu do tedaj še ni treba odpotovati v kaznilnico v Leaven-wort hu. Ta priziv lahko traja dve leti in Capone moral ostati v okr. kaznilnici in potem odslužiti 11 let, kajti čas. ko se nahaja v okr. kaznilnici, mu ni vštet za kazen. Capone, ki je skoro deset let gospodaril po Cliieagu z revolverji in strojnimi puškami in se je znal izogibati roki pravce. je sedaj potrt, kajti na sebi nosi pečat največjega gangsterja v Ameriki. --Vesel sem, da smem ostati tukaj, — je rekel Capone, gledajoč skozi železna vrata svoje celice. To življenje zanj ne bo posebno težko. Oblečen bo lahko, kakor bo hotel sam, tudi bo mogel nositi svilnato spodnjo obleko, s katero se je tako postavljal med obravnavo. Dobival bo hrano. kakoršno hoče sam. In za to je Capone hvaležen, samo boji s e, da bi ga njegovi sovražniki poskušali zastrupiti. Xa hodniku blizu njegove celice je velik radio in se bo lahko razveseljeval nad njegovimi zvoki. PLAČE V GRADBENI INDUSTRIJI ZNIŽANE WHITE PLAINS, N. Y., 28. oktobra. — Družba gradbenih podjetnikov za Westchester okraj je danes naznanila, da je treba v gradbeni industriji znižati plače delavcem in sicer za eno leto, pri-čenši s prvim decembrom. Po načrtu podjetnikov se bodo morali mehaniki zadovoljiti z znižanjem 25 odstotkov, pomaga-či pa s 30 odstotki. Podjetniki so bili prisiljeni do tega, ako hočejo to zimo imeti kaj dela. ZGORJEN AEROPLAN BREZ LETALCEV ITNIONTOWN, Ja., 28. oktobra. Trije možje so danes našli Iv gorah aeroplan, ki je zgorel, da ga ni mogoče spoznati. Pri njem pa niso našli nobenega trupla kakega letalca. VOJAŠKA MULA NI _VEČ V MODI WASHINGTON, D. C., 28. okt. Vojni department naznanja, da postaja vojaška mula vsled starosti nepotrebna. •Povprečna starost te zvezne živali v vojni službi znaša 14 in pol leti, dasi je 60 odstotkov mul še vedno v aktivni službi, ki so že stare nad 15 let. Najboljše so, kadar so stare sedem let. (Ker je' vojaška uprava pričla večinoma rabiti avtomobile in motorje. že mnogo let ni več sprejemala mul na mesto onih. ki so iz tega -ali drugega ozira morale izostati iz službe. Zato urava pusti, da mule počasi izumirajo. IZGUBLJENI AMERIKANCI SO NAJDENI Ameriška topovska ladja je rešila tri Amerikan-ce z otoka. — Hranili so se z ribami in kokosovimi orehi. BALBOA, Panama. 28. oktobra. Ameriška topovska ladja Saera-mmento je po radiju sporočila, da je našla tri Amerikance, ka- j terim se je njih ladja razbila, na nekem otoku Kokosovega otočja | v Pacifiku. 50 milj od Balboe in da so na Sacramento na potu v Balboa. Paul Stachwick, Gordon Braw-ner in Elmer J. Palliser, so se v aprilu vozili z jahto West Wind, ki pa se je razbila ob skalnatem obrežju Kokosovih otokov. Pred enim tednom je Julius Fleischman iz Cincinnati, O., ki križari s svojo jahto Camargo po Pacifiku, našel njihov sled. Takoj je po radiju sporočil o najdbi in ameriška vlada je takoj poslala | topovsko ladjo Sacramento, da j jih poišče. i Poročilo s topovske ladje na-I znanja, da so bili trije najdeni včeraj popoldne. Celih šest mesecev so bili na samotnem otoku in so živeli kot Robinson Crusoe ter imeli za hrano samo ribe in kokosove orehe. Kot pravi radijo s Sacramento, pluje Fleischmanova jahta proti jugu, Saeramenuto pa je na potu v Balboa. Spočetka so v gorskih potokih nalovili mnogo rib. toda pozneje se ribe niso hotele več loviti. Nato so skušali loviti v oceanu, toda niso imeli mnogo uspeha. Za silo so si postavili kolibo iz drevesnih debel in so streho pokrili z vejami, da so se ubranili dežja. Otok meri v obsegu samo 13 milj. Nad vse srečni so bili. ko je prišla rešitev. Čoln, ki je bil spuščen s Sacramento, ni mogel do kraja in so morali skočiti v vodo in plavati do čolna. Otok je bil pred kakimi sto leti priljubljeno skrivališče morskih roparjev. Zelo gosto je poraščen z džungelskimi rastlinami in ravno sedaj je na otoku veliko de-ževlje, vsled česar je bilo tudi iskanje zelo težavno. Ta otok nima nikakega imena, j je neobljuden in pripada državi Costa Rica. RUSKO VOJAŠTVO SE KONCENTRIRA NA MEJI TOKIO, Japonsko, 28. oktobra. — Sovjetska vlada je začela koncentrirati svoje vojaštvo na meji Mandžurije. Japonski zunanji minister, baron Ši-dehara, je poslal sovjetski vladi ''prijateljsko noto", v kateri jo opozarja, naj preneha s koncentracijo, češ, da bi to utegnilo dovesti do kakih nesporazumov. — Navzočnost ruskih čet — pravi baron Šidehara — izvaja neprijeten vpliv na japonsko ka-kortudi na kitajsko vojaštvo. Japonski konzul je sporočil iz TsLsihara. da se je zbralo v bližini Mandžulija in Pograničaje od dvajset do trideset tisoč ruskih vojakov. Obe mesti se nahajata ob progi mandžurske železnice, ki teče skoai Mandžurijo ter tvori najkrajšo zvezo med Cito in Vladi-vostokom. Da postaja zadeva vedno resnejša, je razvidno iz poročil japonskega časopisja, ki pravi, da so poslali Rusi ogromno množino orožja in municije Mongolom in kitajski armadi ob reki Amur. Japonska vlada je sklenila danes predložiti Ligi narodov besedilo svojih pogodb s Kitajsko ter dokazati, da je Japonska natančno izpolnjevala vse določbe, dočim se Kitajska ni brigala zanje. SNEŽNI VIHARNA ZAPADU DENVER, Colo., 28. oktobra. Montana in Wyoming sta danes okusili prvi snežni vihar. Vsled zapadlega snega so imele železnice veliko zamudo, brzojavne in telefon žice so na mnogih krajih prtrgane. Oster veter še vedno ni ponehal in mraz je tako hud, da vse zmrzuje. OTROCI ZAKURILI. STARKI ZGORELI SOHBXECTADY, N. Y., 28. oktobra. — Otroci Williama Ba-cenas so zakurili peč in pri tem rabili bencin. Bencin se je raz-lil in vsa kuhinja je bila takoj v ognju. Na vpitje otrok je prihitela mati, katere obleka se je vnela. Medtem je vseh njenih sedmero trok že zbežalo na varno. Njen mož jo je hotel rešiti, pa se mu je vnela obleka in oba sta zgorela. V ITALIJI ZAŽIGAJO BONDE RIM, Italija, 28. oktobra. — Ministrski predsednik Benito Mussolini je danes ukazal, napraviti velik ogenj, da vlada sež-ge one državne bonde, katere so njih lastniki prostovoljno vrnili državi v namenu, da se zmanjša državni dolg. Vrednost teh bondov se ceni na 474 milijonov lir, ali okoli 23 ini-lijonov 700,000 dolarjev. Grmada bo najbrže postavljena jutri, ko bo Italija obhajala devet letnico vkoraka nja fašistov v Rim, ko je Mussolini prevzel krmilo italijanske vlade. in ADVERTISE GLAS NARODA' BOJEVTA ŽENA POSLANA V AZIL SAN1DPOFNT. Idaho. 28. oktobra. — Mrs. Floyd May. ki je oddala petdeset strelov na policijo, in se je tri dni branila v svoji hiši proti obleganju s plinovimi bombami, je bila danes vjeta in zdravniki so odredili, da mora biti poslana v Idaho azil, da jo zdravniki duševno preiščejo. STARA ŽENA UMRLA SANTIAGO DE C I" HA. 27. okt. Dolores Mesa, o kateri se domneva. da je bila najstarejša žena na Kubi, je danes umrla. Stara je bila 136 let. POVRATEK ZEPPELINA. FJUEDItlCIISIlAFEN. Nemčija. 28. oktobra. — Danes se je vrnil "Graf Zeppelin" iz Pernam-buco v Braziliji. Veliko razdaljo je zrakoplov preletel v 1M» urah in 4."» minutah. SLOVENSKE PRIREDITVE V NEW Y0RKU 8. novembra Martinovanje "Bleda" na 62 St. Marks Place, New-York. 14. novembra Martinovanje "Slovana" na 261 St. Nicholas Ave.. Ridgewood, L. L 22. novembra igra "Bleda" na 62. St. Marks Place, New York. DENARNA NAKAZILA--- IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 ........ ............ $ 9.45 Din 1000 ........ ............ $ 18.60 Din 2500 ........ ............ $ 46.00 Din 3000 ........ ............ $ 54.90 Din 5000 ........ Din 10,000 ............ (181.00 V ITALIJO Lir 100 ..*........................... $ 5.70 Lir 200 ............................ $11.20 Lir 300 ............................ $16.65 Lir '500 ........................ $27.15 Lir 1000 ............................ $53.75 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbin*, znaša 60 centov za vsako posamezno žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.—$5.25. Za izplačilo večjih sneskor kot iforaj navedeno, bodi* ▼ lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se boljfte pogoje. Pri velikih lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporanmt-te (lede načina nifcadla Nujna naka«il» izvršujemo po CABLE LETTER n pristojbina fSc Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Hev York, N. T. Telephone BArclaj T—OHO • O LA S NItODI NEW YORK, THURSDAY, OCT OBER 29, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. "Glas Naroda" Prank Owned and Published toy ■LOVENIO PUBLISHING COMPANY .(A Corporation) L. Bcnedlk, Tr Place of bnslnees of the corporation and addresses of abore officers: UC W. llih IttMi. Boransh af Manhattan. New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Yolca el the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays B* celo leto velja list sa AmerUco In Kanado---------$6.00 Ca pol leta___IfSDO ga četrt leta ..41-60 Za New York sa celo leto $7.00 Za pol leta----------------$3-60 Za lnoaemstro sa celo leto---$7.00 Za pol leta ____________________________.$3.50 Subscription Yearly $0.00. Advei llaement on Agreement. "Olas Naroda" lshaja vsaki dan lzvzemil nedelj In prasnlkov. Dopisi bres podpisa in osebnosti ae ne prlobčujejo. Denar na] «e blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej in] e bivallAče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAJLODA", Ul W. l$tta Street, New lock, N I. Telephone: CHelsea 3—3878 VOLITVE V ANGLUI Že prva poročila o splošnih volitvah v Veliki Britaniji so zadostno pokazala, Xevesta je bežala na vso moč in začel se je pravi filmski lov za njo. Končno jo je ženin dohitel in začel trgati obleko z nje, tako, da je kmalu stala pred njim naga. In naga je zbežala domov, toda oče je ni hotel sprejeti. Zateči se je morala k sosedom. iXihee ne ve. zakaj nevesta ni marala svojega ženina. Beda jo je pognala v smrt. Pred dnevi je popila 25-letna Josipina Poljak v Zagrebu večjo količino oetove kisline. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico, kjer pa je kljub prizadevanju zdravnikov rešiti ji življenje, umrla. Zapustila je sinčka edinca, ki ga ni mogla preživljati, ker je bila že dalj časa brez dela in je postajal njen položaj vsak dan obupnejši. Videč, la ni drugega izhoda, je segla po strupu in se umaknila težkim skrbem za vsakdanji kruh. Pač žalosten pojav naše dobe. Peter Zgaga Smrtna nesreča 9-letnega dečka. Te dni popoldne se je pripetila v Krasici pri Sušaku težka nesreča. Otroci so se hoteli voziti z vozom in med njimi je bil tudi 9-1 et n i Venčeslav Pavletič, ki je sedel zdaj na zavoro. Med vožnjo je pa izgubil ravnotežje in padel tako nesrečno, da je obležal nezavesten. Čez nekaj ur je umrl, ne da bi se zavedel. Pretresljiva ljubavna tragedija. V Slav. iKobašu blizu Broda se je odigrala pretresljiva ljubavna tragedija. Najlepše vaški* dekle Anka Delič je imela že dalj časa ljubavno razmerje z Adamom Po-savcem in kmfelu sta se hotela poročiti. Pred kratkim, v soboto zvečer, je pa prišel fant nekoliko okajen k svoji izvoljenki in začel sitnariti. -Ker je le preveč silil v njo. je hotela poklicati mater. To je pa fanta tako razjezilo. da je potegnil nož in zabodel Anko v srce. Dekle je obležalo na mestu mrtvo. Strašna smrt pod vlakom. V Sarajevu je vzbudil pravo senzacijo samomor .'J7-letnega u-radnika tobačne tovarne Ahmeda Sadikoviča. sina znanega ljudskega zdravnika iz Ljubuakega. Ahmed je legel na železniško progo in vlak mu je odrezal glavo in levo roko. Nesrečne je zapustil ženo in tri otroke. Ravnatelj tobačne tovarne pravi, da je bil Sadikovič eden najsposobnejših uradnikov. Zadnje dni je bil nekam potrt. V smrt ga je pognala baje neozdravljiva bolezen v grlu. Živahen tujski promet v Splitu. Izredno lepa jesen je privabila v Split mnogo tujcev. Tudi po drugih dalmatinskih krajih je zadnje dno oživela tujska sezona. Pred kratkim so prispeli v Split čehoslovaški, romunski in češki dobrovoljci. udeleženci nedavnih dobrovoljskih svečanosti v Beogradu, te fini p.t 34 Švicarjev iz Curiha pod vodstvom publicista Herberta Tauba. Tragična, smrt železnišega delavca. V Drvaru se je pripetila težka nesreča. 28-letni železniški delavec Božo Rotpovič je prišel med dva vagona, ki sta mu zdrobila prsni koš tako, da je obležal mrtev. ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI Oče ranil sina, sin ubil očeta. V vasi Mahovo blizu Siska se je-odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. Imbre Oswald se je spri s svojim sinom Josom, ker je prepisal oče posestvo na svoje vnuke ne pa nanj. Sili je očital očetu, da ne ve, kaj dela, kar jc očeta tako razjezilo, da je pogra- POSESTVO NA PRODtAJ bil sekiro in kresnil sina po gla- v Krški vasi pri Brežcah na Do-vi. Okrvavljeni sin je iztrgal 70. | lenjakem; 0 njiv. ."> travnikov. 2 letnemu očetu sekiro iz rok in ga'liosti. zidana hiša in lep vrt. Za- Mrs. Marv Stassieh, 13f> \V. 101 St.. X. Y. City, $1.00. Denar sprejeli in ga bomo izročili na pristojno mesto. Uredništvo. smojene, ž.vina se ni mogla pasti njeg0vih pajdašev. Po vesti, da in kmetje so jo zaradi pomanjka-|so ^varnega vlomilca aretirali v nja krme jeli prodajati za vsako Osijeku, so si ljudje po Dravski ceno. Edino upanje so jim bili še vinogradi, katere pa jim je uničila toča, razen onih v okolici Se-miča, tako da niti listja ni ostalo na trtah Ajdo je uničil mraz, poleg tega pa so letos številne požarne katastrofe še povečale bedo. V ^peharjih je pogorelo 14 posestnikom vse, v Jelenji vasi je štirim posestnikom uničil obenj hiše in gospodarska poslogja, v Tuševem delu isto štirim, razen tega pa je bilo nad 15 manjših požarov. Podpore izseljencev iz Amerike so radi gospodarske krize, ki je zajela svet, tudi prenehale. , Zato se je v 'Črnomlju osnoval odbor, ki bo vodil akcijo za po- dolini oddahnili, ker so še vedno mislili, da se skriva kje v bližini. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berite (ENGLISH SLOVPOB READER.) Stane atuno DOMAČA ZDRAVILA V ulogl Imam jedilu« dišav«, Knajpovo Ječmenovo Ic&ro ln bn-portlrana zdravila, katera priporoča msgr. K naj p v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK PlUt« po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popisana vaaka rasUlna xa kaj ae rabL V ceniku boete nalili Be mnogo dragih koristnih stvari. MATH. P1I.IHB Box 772. City Hall Sta. New York, N. Y. . Naročite fa pri KNJIGARNI 'GLAS mm 21fi West 18th Street New Veric City udaril tako močno po glavi, da je obležal mrtev. Sina so odpeljali v bolnišnico, toda njegova poškodba ni huda in bo moral kmalu v ječo. menja se tudi za hišo v Chieagi, 111. — Vse podrobnosti izvesje na sledečem naslovu: Frank Poldan, 2029 Coulter St., Chicago, 111. (3x 29—31) Special Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisj vsled nujne potrebe, vsled nakupa Kise ali posestva in pa oni, želeči potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat , tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAjCE ODPOVEDI, kar je v mnogih slucajilTjako važno. Vloge obrestujem* po 4% Sakser State Bank d COBTLANDT Lij Ji1 1 Ja, saj uprav i 111, tako je življenje : Nekega večera so se zbrali »-koli zgaranega očeta. Najmlajši, petletni fantiček. se je najprej oglasil rekoč: — Papa, daj mi pet centov. Petnajstletna hčerka je rekla: — Papa, daj mi dva dolarja. Dvajsetletni fant je precej odločno izjavil: — Papa. pet. dolarjev bi rad. — Dragi mož, — daj mi petindvajset dolarjev, — je rekla žena. — Za božjo voljo, kaj pa bo? Kam bom pa prišel ' — Kaj ne veš, da bo jutri tvoj god.' — so ga vprašali vsi hkrati. — 'No, in kaj zato — I nie. Razveselili bi te radi. Vsak bi ti rail knpil nekaj za god. * — Gospoda, dovolite, da za hip prekinem dražbo. Tale gospod je izgubil v dvoranoi denarnico z dvema tisočakoma in ponuja dva stotaka onemu, ki bi jo našel. — Jaz dam tristo! — se oglasi nekdo iz občinstva. Se spominjaš moža, ki te je prvič poljubil' — Ne, niti zadnjega se ne spominjam več dobro. * Vdovec, ki je imel osem let starega .sinčka, se je zopet poročil. --No, kako ti kaj ugaja tvoja nova mama— ga je vprašal kmalu po poroki. — (Hi, — je odvrnil nadebudni sinko — jaz se ne menim dosti zanjo, ampak ti glej. kako boš izhajal ž njo. * Dva meseca po poroki, so rekli prijatelji mlademu m:>žu: — Zelo nas veseli, ker smo slišali, da si srečno poročen. — iNe vem, kako bi rekel. — je odvrnil — takole fifty-fifty je. Ona je srečna, jaz. sem pa poročen. * — -Oh. moj mož je nekaj strašnega — je vzdihovala ljubka ženica. — Le pomislite: včeraj sem ga gnlo nalagala, on nte je pa mirno poslušal in se tako delal kot da mi verjame vse od konca do kraja, kar sein mu povedala. * — Kanada ne izvaža v.m- zlata — pravi poročilo. No, nazadnje je vseeno, če ga izvaža ali ne. Poglavitna stvar je, da odpluje vsak dan iz kanadskih pristanišč proti Ameriki nešteto ladij, naloženih z zlato-nne-no tekočino. * Sta rok rajsko časopisje je poročalo dne 17. oktobra: Kmet Zdravko Miloševi«" v vasi Hranča blizu Srebrenice živi s sTojo ženo v neprestanih prepirih. Žena ima preveč namazan jeziček, ki nikoli ni miroval. Te dni sta se vračala iz mlina in mož je ženi očital, da je prodala moko in do mu ni dala denarja. Žena ga je pa zmerjala in njen jeziček tudi potem ni miroval, ko sta bila že doma. Razjarjeni mož je privezal doma ženo k drevesu in ji zagrozil, da ji odstriže jezik, če ga ne bo nehala zmerjati. Žena ga je pa še bolj zmerjala. Mož je odšel končno v hišo in se vrnil s škarjami. Pozval je ženo, naj ponovi svoje psovke, kar jih žena seveda z navdušenjem storila. Mož jo je prijel za jezik in ji ga skoraj polovico odstrigel. Zmerjanja je bilo seveda takoj konec. Rojak je prečital ppročilo ter se globoko zamislil.' — Ne, to ni mogoče, to nikakor ni mogoče. To si je Zgaga gotovo zmislil. Ni mogoče in ni mogoče. Poročilo pravi, da. jo je mož prijel za jezik in ga ji skoro polovico odstrigel. Kdo na svetu bi mogel zagrabiti ženski jezik, ko nayduseno giblje v svojem elementu. 'In giblje se stotisočkrat hitreje kot vsaka elektrika. Pa tudi če bi ga slučajno zagrabil, bi bilo takoj po njem. Vročina, ki izhaja iz migajočega se ženskega 'jezika, bi ga brez dvoma opekla do smrti. Prej bi kru^jevec letečemu zajcu ušesa odstrigel, kakor 'pa zakonski mož jesik svoji zgovorni bqljsL polovici. S=gg=g=W»ll»lil ■ <»■<» II l J G L A S NARODA"_____ NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 29, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. LOV NA KENGURUJE Z LETALI Sličice iz nepoznane Avstralije. V berlinski '^Germaniji" pripo- stila v divji beg, in sicer v smeri, v?duj2 neki potnik: tki nam je bila po volji. Kenguruji i reagirajo namreč ravno tako ka-1 kor afriške cebre in antilope. Pogledajo kvišku, privoščijo ogromnemu renčečemu ptiču za seboj pogled. nakar se spuste v divji beg v — Nikjer ne predstavlja malo letalo manjšega luksuza kakor v Avstraliji. Silne daljave med redkimi naselbinami, ogromne puščave in brezvodne doline zahle-vajo najhitrejših prometnih sredstev. Zaradi tega ima večina ovčarjev. ki sicer niso zelo bogati, mala športna letala v najrazličnejših tipov, ki jih uporabljajo v najrazličnejše namene. Med drugijn tudi za lov na kenguruje. Kengurujev ne love samo iz golega .'.porta, ampak predvsem zaradi tega. ker njihovo kožo lahko dobro prodajo. Dalje tudi zaradi isti smeri, kakor jo ima letalo. Mi smo se nato dvignili nekoliko višje, da smo se orijentirali glede smeri, v katero jo je ubrala bežeča čreda, nato pa smo se spustili zopet nižje in pripodili tako čredo do jezdecev, katerih naloga je bila, da jih gonijo še zadnjih 10 kilometrov. Gonja s konji je razburljiva in naporna, pa tudi nevarna. Kenguruji so dobrohotni in plašljivi sa- fega. ker radi kradejo sadje Lo- mC tak° doLg°' d?kJer ne gr€ Za ve jih tudi, ker se včasih dado u- "jlhovo svobodo. Ce pa vidijo, da krotiti in postanejo poslušne do- 50 cbkolJem. tedai * ma maee živali. Pa tudi živalski vrtovi le oči zlobno zasvetijo. Poženejo se precej plačajo za lep eksemplar "TTT. ^f C° * !* * kenguruja, kakršnih je v Avtsra- dolg d° 10 metr0fV' m zadeneJ° so" :iji e dcst: vraznika s svojimi ostrimi krem- plji. Pri našem lovu smo morali Ravno ko sem se mudil pri Jo- astreliti dva konja, ki so jim ken-nesu, največjem ovčarju v Novem guruji prizadeli težke poškodbe. Južnem Walesu, sem bil priča ta- Pri tem si je neki jezdec zlomil obe kega lova na kenguruje z letali., nogi in le slučajno se mu ni zgo-Več tednov poprej so iskali večjo J dilo nič hujšega. Jones je pri tem tredo. Našli so čredo z okrog 80 lovu ujel 34 kengurujev. Ostali pa glavami kakih 100 km proč od far- \ so kljub letalom in konjskemu obrne. V bližini farme so zgradili v zid ju ušli. polkrogu kletko iz bodičastega žic- ( Toda letalo uporabljajo tudi v nega omrežja, ki je imela silno druge namene. majhon vhod. Tj a^, notri naj bi pripodili živali. To napraviti je bila naloga letal. Jones ima tri letala. vsako po 100 konjskih sil. Poleteli smo proti mestu, kjer so lovci obkolili čredo kengurujev. Leteli smo visoko in počasi. Ko smo prileteli do črede, smo se kakor rrparčke ptice spustili «nizdol ip odprli vse registre svojih motorjev. V trenutku se je vsa čreda spu- BLAZNIKOVE Pratike za leto 1932 Cena 20c dobite pri "Glas Naroda" 216 West ]£th Street New York, N. Y. V KRATKEM IZIDE Slo vensko - Amerikanski KOLEDAR za L 1932 NAROČILA ZA KOLEDAR — Cena 50c. — ŽE SEDAJ SPREJEMAMO Puščava Nullabor n. pr. se razteza skoraj v neskončnost in dežuje v njej morda vsakih pet let enkrat. In še tedaj le nekaj kapljic. Nobenega živega bitja ni tu. Samo rdeč pesek, vročina in samota. Znani so trije skrivnostni studenci vode, ki so skriti pod peskom. Prvi je oddaljen od drugega 400 km, tretji pa leži 700 km proti severu. Za karavane s kamelami je pot čez Nullaborsko puščavo nevarnejša kakor potovanje po Sahari. Za avtomobile je silna muka, vzdržati jo je možno le z letali. Marsikdo se bo začuden vprašal, čemu je potem sploh treba potovati po tej puščavi. Toda na njenem robu žive prastari prebivalci Avstralije, tam se love igua-ni, dalje živali, ki imajo glave kakor zmaji in sličijo predpotopnim zverinam. Vzleteli smo s tremi letali v Ade-iaidi, glavnem mestu Južne Avstralije, in še istega večera pristali na ravnini, ki je bila porasla le z nizkim grmičevjem. Iz tega grmičevja so se dvigali lahni oblački dima, znak, da tu prebivajo domorodci. Šli smo k njim. Gledali so nas kakor bogove in naše konzerve so jih naravnost navdušile. Na mah so postali naši prijatelji. Menda ni nikjer na svetu bolj primitivnih ljudi kakor so črnci na robu puščave Nullabor. Ti črnci, praprebivalci Avstralije, žive priprostejše kakor živali. So povsem goli in močno poraščeni, pri tem pa neverjetno umazani in še bolj babjeverni. Po osem do dvanajst jih živi v majhni koči iz vej in trave. Hranijo se največ s črvi, ki jih kopljejo iz tal in jih uživajo z neverjetno naslado. Pijejo samo trpko, slano vodo, ki se nabira MMBBMMWMiBKIIW^iWMWBPM iriaiEM m Mali Oglasi imajo velik uspeh y v koreninah nekega drevesa, ki sliči evkaliptu. Najstarejši izmed njih je vedno "poglavar plemena. ! Znak njegove moči je človeška kost povita z ilovico in cimajmi. T a i kost je tudi znamenje sodne oblasti. Če kdo zagreši zločin, pokaže poglavar s kostjo nanj. Mož mora v puščavo, kjer umre.... Lepega junijskega dne smo šli nad iguane. Vsi domorodci, okrog sto jih je bilo, so nas med silnim vriščem vodili. Vso pot so brskali po tleh in iskali črve. Kmalu smo prišli do gostega grmičevja, kjer smo opazili prvega iguana. Je to nekaka predpotopnim zverem sli-čna žival, samo nekoliko manjša Silno hitro se giblje po tleh in tudi izborno pleza. Ujeli smo dva živa, 10 pa smo jih pobili. Te smo podarili domorodcem. Ti s zakurili ogenj, jih vrgli med plamene in jih čez nekaj minut še napol surove s kožo vred požrli. Ker smo se vračali nazaj, smo i-meli priliko opazovati lov na kenguruje z avtomobili. Pet Fordov je z brzino 25 km križarilo po stepi, ob strani so jih spremljali jezdeci, ki so iskali kenguruje. Opazili so manjšo čredo. Takoj so avtomobili zvišali brzino na 50 km in začela se je naporna in nevarna gonja. Streljanje ipri t'aki gonji je umetnost. Zaradi mnogih lovcev in ker se položaj neprestano izipremi-nja, je treba streljati le s šibrami. Nekaj so jih ujeli živih. Gonili so jih toliko časa da so se povsem izčrpali. Potem ni treba drugega, kakor priti kengruju za hrbet in ga zgrabiti za rep. S tem je kenguru) razorožen. Velika je Avstralija, neizmerno je bogata in zopet na drugi strani neverjetno uboga. Voda je največji zaklad, katerega vsi iščejo. Letalo- je postalo največji Jpp-moonik pri tem iskanju. SAKSER STATE BAN K 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslnžujmo se val brez izjeme te stare in stanovitne domače banke. VELIKANSKI ČLOVEK TEHERAN. Perzija. 28. okto. Snah Khan je star šel«' 18 let in je visok skoro 12 čevljev. Zaradi bolečin v nogah pa bo moral v Evropo, da m it zdravniki na kak nar"-in pomagajo. Iloditi ne more in vedno ovesti .............................35 Stezosledec.............................................30 Šopek Samotarke .............................35 Sveta noč ...............i.............................30 Svetlobe in sence ..............................1.20 Slike (MeSko) ..................................GO Seržant Diavolo. vez. 1.60 Spake, humoreska, trda vez. .............90 SHAKESPEAREVA DELA: Maehbet, trdo vez................................90 broširano .......................................70 Othelo....................................................7Q Sen Kresne noči ........................70. SPLOŠNA KNJIŽICA: Št. l. (Ivan Albrecht) Ranjena ' gruda. Izvirna povest, 104 str., brlSirano .....................................35 St. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, Izvirna povest, 181 str., bro§. JEO At. 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broš. 105 strani .35 V KRVI SE POZNA BOLEZEN Pred par leti je dvignil zelo mnogo prahu posebno v zdravniških krogih ameriški zdravnik Abrams. ki je postavil diagnozo vsake bolezni na daljavo po bolnikovi krvi, ki mu jo je bilo treba poslati. Vsi ameriški zdravniki so se jezili na "šarlatana" in l"sle-parja"\ Upton Sinclair je pa napisal v njegovo obrambo razpravo "Dom cudeežv". Zdaj se pa ta metoda potrjuje. Lipski zdravnik dr. O. Reche trdi namreč, da lahko vsako bolezen spoznamo s pomočjo analize krvi in sicer po barvi krvi, ki jo obsevamo z ultra-vijoletnimi žarki. Ljuobsuninost .....30 •Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila I'tva. 111 strani, broš..................35 Št. S. Akt štev. 113 .......................75 Štev. 0. (I'niv. prof. ilr. Franc-Weber. i Problemi sodobne filozofije, :i47 strani, broš..............70 Šr. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Ternoue, relljefna karikatura in mii.ulosti, 55 str.. br<>S..........-5 Št. 11. (Pavel Ooliaj Peterčkove poslednje sanje, bo2ieu;i povest Šr. 32. (Ur. Ksirl Kn^li.š) Denar narodno-gospodarski spis. j *-»!<» venil dr. Albin «►jfris, 6 str.. l»roš...............................................80 Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. !)1 str., broš..................30 Št. 14. (I)r. Kari Fiurliši Denar. narodno-gosiKMlartki spis. imslu-venil dr. Albin Ogris. U.'Wi str., •>rOK....................................................80 Št. 1.'« (V. M. (iaršim Nadežda Nikolajevna, roman, imslovenil U. Žun, 11J str., broš......................30 Št. 15. Edmond in Jules de (ion-eourt, Renee Muupenn ...................40 Št. It;. (J.mkn Samec) Življenje, lK.*smi, 112 str., broš......................45 Št. 17. (Prosper Marimcei Verne duše v vieab, povest, prevel Mir-Ko Pretnar. So stra......................30 Šr. 18. (Jarosl. VrthLi«-ky > Oporoka Iukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, j»oslove-nil dr. Fr. Bradač. 47 strani, broširano ...........................................25 Št. 19. (Gerhart Hauotman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 strani, broš..............J}0 Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompaei in Komurasalu. jai>onski roman, iz če Seine prevel dr. Fran Bradač, 154 strani, broš......................45 Št. 21. (Frilolin Žolna« Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 7.i str. broš. ..................................................... št. 22. Tolstoj) Kreutaerjeva sonata .60 Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna igra, jx)slov. C. Golar, «0 str. broširano ...........................................30 Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., broš. ..................................................90 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja, II. del................................................J0 Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broš. ...................................................35 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš. ............35 Št. 20. Tarzan sin opic ..:..____________iN) Tarzan sin opic, trdo vez.... 1.20 Št. 31. Roka roko ............................JB5 Št. 32. Živeti .................................„..25 Št. 35. (Gaj Salustij Krisp) Vojna % Jufttrto, poslov. An t. Dokler, 123 strani, broš. ....................J>0 Št. 36. (Kaaver Meško) Listki. 144 strani .......................................65 St. 37. Domače živali ...................-30 HARMONIKE mojega izdelka so pri-poznane kot najbolj trpežne in lahke za igrati. To spričujejo zahvalna pisma, katera vedno dobivam. Toraj naj se vsak brez skrbi obrne name, kdor hoče imeti dobro harmoniko. GRAMAFONSKE Columbia in Victor plošče dobite vedno pri meni, kakor tudi ROLE ZA PIANO. CENE za harmonike sem znatno znižal. Pišite po brezplačni cenik. Se priporočam, vaš rojak — ANTON MERVAR 6921 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. So. Chicago, 111. r Cenjeni A Mervar: Naznanim, da sem sprejel ; harmoniko in kovčeg. Prav lepe so in lep glas imajo. Ljudje se kar ne morejo načuditi, kak0 so lepe. Torej Vam želim še dosti naročnikov Tudi jaz Vas bom v vsakem sHičajU priporočal. Najlepši pozdrav! Anton Bakše 9600 Ave L West Frankfort, lil. Cenjeni rojak: Tukaj se Vam zahvalim z a i harmoniko, ki se mi prav dqpa-de in je tudi bolj lepa kot se je videla v Vasem ceniku. Veliko rojakov jo je prišlo pogledat, pa so vsi rekli, da tako lepe; izdelanih harmonik še niso videli. Pozdrav! Pete Kerzan A PISMA Blazon, Wyo. Cenjeni rojak: Naznanim Vam. da sem sprejel harmoniko v dobrem stanju. Vse je narejeno po moji volji in še bolj krasne so kot sem si jih sam predstavljal. Vsak. ki je poskušal igrati na mojo harmoniko. je rekel, da je lahka za igrati. Harmoniko bi lahko že prodal za večjo ceno kakor sem jaz plačal zanjo. Upam. da vkratkem dobite naročilo za ravno tako harmoniko, kakor ste jo meni poslali. Vam se lepo zahvalim za krasne in dobre harmonike in za vaš koledar. S prijateljskim pozdravom! Vaš odjemalec, Frank Kiren Box 68 POLJSKI PRIDEKI SE SPREJMEJO V CERKVI ('AiNWXD A KI ( A. X. V.. l>7. oktobra. — Ako ljudje nimajo denarja za eerkveno kolckto. morejo plarati tudi krompirjem, pšenico, zelenjavo ;ili mlekom. Tako je naznanil metodistovsk; pastor K««v. ("layton II. (iifford. V svoji prid igri je izjavil, da v teli slsibili rjisiii ne bo zahteval obieajne meserne plaf-e. da po-ma*ra trdo prizadetim Farmerjeru in da je pri volji s svojimi verniki skupno prenašati bedo in pomanjkanje. — Nisem za vašim denarjem, tem ver za vašimi dušami. — je rekel pastor svojim vernikom. BOMBARDIRANJE ITALIJANSKEGA KONZULATA MRI EDI M rilSHAKKX. Xem.'-i-ja. oktobra. — nekem okno italijanskega konzulata je eksplodirala bomba in povzroeila precejšnjo škodo. Xikdo ni bil ranjen. COLLINGSOV UMOR JE NERAZREŠEN M V HIM I BAD. L. T.. 2K. ,,kto-bra. — Preiskava o smrti lienja-mina ("ollin^sa na njegovi jahti je zaeasno končana, kajti najti ni bilo mojfoee nobenih novih dokazov. To izjavo je podal državni pravdnik Alexander "GLAS NARODA* THE LARGEST SLOVENE DAILY la D. I. A ČAKAM TE! ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 52 (Nadaljevan je.) — Da, Andrej, ti v<>5, kako sem se trudila, da hi s? privadila, toda ne morem! Vse razmere — čutim, da v njih ne morem več živeti — poginila bi! Da, ko bi ti mogel biti tukaj na Darwizu — kako srečna bi bila ob tvoji strani! — Jaz bi pa tukaj poginil — brez poklica, brez dela. Da bi bii odvisen od svoje žene in njenih ljudi, te«ra ne morem — poleg tega pa tudi ne mislim, da bi bili tvoji stariši s tem zadovoljni. Za postopača nisem rojen! Nikdar ti nisem ničesar prikrival o svojih razmerah in s poeetka si bila vendar zadovoljna! Kaj je sedaj iz preinenilo tvoje misli, si po vsem tem lahko mislim. Jaz prav gotovo tega nisem kriv — — Ne, Andrej, ne! Samo — naenkrat preneha. Začudeno jo pogleda. — Oh, Andrej, pomagaj mi! Saj ne morem biti kuharica in flužkinja! Jeza ga zgrabi pri teh otročjih besedah. — Tega od tebe nisem nikdar zahteval. Želel sem samo. da bi bila moja gospodinja in tovarišica — — Ki pa mora tudi opravljati kuhinjska dela — — Silva, ne bodi malenkostna in krivična! Nikdar nisem zahteval od tebe, kar bi bilo nevredno tebe. Gospodinjske dolžnosti, katere opravljajo milijoni žena, so — — Jaz pa jih ne morem izpolnjevati! — ga naglo prekine. — Rajši reci, da n«1 maraš! Treba je bilo samo malo dobre volje. toda je nisi imela. Nisem bogat. Silva — ti veš! I»rez pomena je. i!a bi ti še ponavljal, kar sem ti že tolikokrat rekel — — Andrej, izprevidi vendar — — Tvoje mesto je ob moji strani! Pozabil bom. kako zelo si me žalila, pod pogojem, če sedaj takoj greš z menoj. Silva položi svojo roko na Andrejevo ramo in ga pogleda s svojimi lepimi, solznimi očmi. — oh, Andrej, imel vendar usmiljenje z menoj — pusti me tukaj. Andrej jo žalosten pogleda in jo prime za roko. — Ali ti je naša majhna hiša, ki nam je prinesl toliko srečnih ur. postala tako zoperna, da se je hočeš ogibati — Ne, Andrej, tc«ra ne misli! Rada te imam. Povsod sem lah-j ko s teboj — samo ne v Alsbergu pri teli strašnih ljudeh — ne — sploh — — Silva, ali pa tudi veš, kaj to pomeni? — Meni se odpoveduješ — to pomeni ločitev — Težko se je ta beseda ločila od njegovega jezika. Silva se »►trese. — Ločitev! — govori šepetaje. — Da! V tvoji oblasti je, odločuješ o svoji in moji življenski k reč i! Nikakor te ne moram proti tvoji volji siliti, da si pri meni. ako na noben način ne maraš več živeti pri meni. — ako ti je sijaj in bogastvo več vredno kot pa tiha bogata človeška sreča! <> tem. kar nameravaš napraviti z menoj, ne maram govoriti. — ne da bi hotel, se mil je prt teli besedah tresel glas. Toda obvladal se je — ponosno stoji pred njo. — od tebe je odvisno. Silva. — ponovi še enkrat. — Oh. Andrej, daj mi nekoliko časa! — ga prosi. —- Imela si dovolj časa. da hi premislila. Silva! Zdaj zahtevam. da se odločiš — zahtevam odločno "da*' ali "ne" — tretjeg§ i/.hoda ni več za mene. Dovolj sem pokazal potrpljenja, zdaj pa ho-•"cm imeti jasnost. Da mi ostajaš od doma, je neodpustljivo. Njegov resni, odločni jrlas jo je užalil. Ali je pričakovala pvo-šenj in prilizovanja Trmoglavost ji dvigne vrat; poveljevati si ni pustila. — Andrej, pisala sem ti vse! — Silva, ali je to tvoja zadnja beseda ? — Da. Andrej, kakor mi je težko! Toda malomeščanska žena ne morem biti — izprevidela sem — navzlic moji ljubezni do tebe. Andrej potegne globoko sapo. da je zvenelo kot vzdih. Siva bledoba pokrije njegov obraz. — Od kdaj. Silva ! — Že davno. Ogne se njegovemu pogledu, ki jo je napolnjeval z globokim ovra močenjem. — Dobro! Potem mi drugega ne preostane, kot da se vpognem tvojemu sklepu in da grem s svojim otrokom. — Otrok ostane tukaj pri meni! — odgovori trdo. — To je izključeno! Ako se me že moja žena odpove — si bom vsaj otroka pridržal! — Oh. Andrej, ako bi vedel, kaj sem trpela — pravi jokaje — pojrlej. ako sed«j v resniei odpotujem s teboj, bo v nekaj tednih fopet isto — vse^ra tejra ne morem — Andrej na to ne odgovori. Vedel je. da je imela Silva v tem prav. Vedel je. da je bila Silva brez svoje volje, romantfbna, da je hila dostopna tujim vplivom; mogel si je misliti, kako ji je mati prigovarjala in kako so sijajne, razkošne razmere očetove hiše morale na njo uplivati. ko je morala toliko časa biti zadovoljna z malenkostmi. Zdaj ji je to postalo zoprno. Za njo je bila možitev samo romantičen, razburljiv doživljaj. — njemu pa se je življenska sreča razbila na drobne črepinje. V tem spoznanju mu ni bilo več mogoče še reči kako besedo, da bi JmIvo pregovoril. Njegov ponos mu tega ni več dovoljeval. Kdor si ne dovoli, da bi ga kdo držal, pa ne more nikdo držati — nikdar ne i>o več celo, kar je bilo razbito. —$*ilva, prosim, rad bi videl otroka! Silv« omahuje — tedaj pa se Andreju v mislih nekaj zasveti — trpke besede so šepetale njegov jezik. — Andrejček je pri materi. — Vendar te moram prositi, da mi ga takoj prineseš. >'e boj *e. da bi pa sedaj hotel odpeljati. Razsodilo bo sodišče, komu bo pripadal najin sin. Silva se zpane in dvigne svoje temne, solzne oči proti Andreju. — Oh, Andrej, nikar! — Silva, ali misliš, da morem biti s tem zadovoljen _ ti tu- < aj, jaz tam* — Ne, vse mora biti jasno in v tem slučaju pomeni to: ločitev! Z glasnim krikom se mu vrže na prsi — kot prej, kadar ni vedela, kako bi se mu bila oprostila. — Saj te imam rada, Andrej! Toda mati je neizprosna! Ako bi se mogla sporazumeti z vsem, kar se je zgodilo, bi bilo vse dobro. Vedel je, da je govorila resnico. Ljubeznjivo ji gladi njene temne lase. — Uboga Silva, da nisi imela poguma in moči do svoje resnične sreče! Še enkrat, Silva: od tebe je odvisno — pridi z menoj — Silva ne odgovori — še glasnejše ihti. Pustil jo je, da se iz-joka. Kako čudno je bilo vse to — ljubila ga je in vendar ni mogla biti pri njem — to je pač bila njena čudna narava, ki v bistvu ni mogla korakati sporedno z njegovim značajam — pokoljenje. visoki rod, vzgoja, moč njene razvajenosti: vse to je bilo močnejše kot pa njena ljubezen ! Toda sama si je morala izbrati, kaj je bih« boljše za njo. — Prosim, prinesi mi Andrejčka, — pravi slednjič, — moj čas je kratek. Silva pozvoni; vstopivšeinu služabniku da svoje povelje iti kmalu nato vstopi služkinja, ki ji prinese otroka. Andrej drži otroka v svojih rokah in premagan od ginjenosti pritiska svoja lica na nežni otrokov obraz. Toda valovanje njegovih živcev poneha. Kar je moral izvojevati sam s seboj, je bila samo njegova zadeva. In vsega tega se je moral otresti. (Dalje prihodnjič.) POZOR, ROJAKI Iz naslova na listn, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov Kretanje Parnikov — Shipping New* — NOVA MODA BOGATIH DAM Bogate dame imajo dovolj časa. da jim lahko roje po glavi čudne muhe. Ne zadostuje jim. da nosijo psičke in vodijo na verižicah s seboj mlade leoparde, zdaj prihajajo v modo tudi udomačene kače. V lleamsteadu sprejema Miss Jehar Hussainova gosta doma s sikanjem pohlevne boe. dolge 2 metra, (iospodična ima doma 3 kače. do zadnjega jih je pa imela JI. Osem jih je poginilo, ker se niso mogle prilagoditi podnebju. Tri boe so ji ostale in imenujejo se I lektor. Atul in Worm. Spe v spalnici svoje gospodarice in Ilek-torja ima tako rada. da pa jemlje s seboj tudi v kino. Najbrž ni posebno prijetno presenečenje za blagajnico. ko odpre okence in ji zasika kača v obraz. Kače dobivajo jesti enkrat v tednu. Dolgo niso bile zadovoljne, da so dobivale samo mrtve živali namesto živili kuncev in žab. Miss Ilusseinova si je večkrat pomagala z zvijačo, da so kače rade jed le. premikala je mrtvo žabo. kunca ali kuro in se igrala ž njo, da so kače mislile, da je živa. Končno se je pa tega naveličala in začela je kače pitati: potiskala jim je hrano v žrela in to se je obneslo bolje. Seveda sosedje niso veseli kač v hiši. toda pomagati si ne morejo. Pač se pa prijateljice kač dosledno izogibljejo. ker se boje. da bi je ne srečali na stopnicah z boo pod pazduho. PONEVERBE ZAKRIVILE KATASTROFO Nankinška narodna vlada je dobila ovadbo proti županu mesta Ilankan Liu Ventao in upravitelju mestnega stavbnega urada Peng Čin čina zaradi velikih poneverb javnega dnearja. V ovadbi je rečeno, da bi bil poneverje-ni denar zadoščal za odvrnitev nedavne katastrofalne poplave. Županu mesta se očita, da je po-neveril v treh letih svojega ura-dovanja milijonsko vsoto. Večina tepa denarja je prišla v njegove roke v-obliki davkov, name-jenih regulaciji pogubonosne Žol- j te reke. ki je pa nihče ni reguliral. ker je spravil župan milijone v svoj žep. Katastrofalne posledice velikih poneverb so svetu znane. Deset-tisoči ljudi so izgubili življenje in poplava je napravila škodo, ki je sploh ni mogoče točno oceniti. Ovaden je bil tudi upravitelj rečnega stavbnega urada, ki je denar za regulacijo reke pridržal. dela se pa sploh ni lotil. Kitajski listi poročajo, da se je korupcija v llankau in provinci Ifupeh tako razpasla, da presega celo kitajske pojme in razmere. Državni in samoupravni uradniki so zaslužili cela premoženja | s poneverbami, vse revizije so pa pokazale, da je denar iz državnih in samoupravnih blagajn brez sledu izpinil. ADVERTISE GLAS NARODA" m PRIHODNJI NAS SKUPNI IZLET po FRANCOSKI PROGI s parnikom rrIle de France" 14. novembra Vozni list III. razreda stane do Ljubljane samo $104.73, za tja in nazaj pa samo $186. in vojni davek posebej. Že sedaj opozarjamo rojake na naš skupni BOŽIČNI izlet, ki se bo vršil z ravno tem parnikom na 11. dec. in bo potnike spremljal g. JOS. MAJDIČ, glavni za stopnik francoske proge v Buchs-u (Švica), ki pride nalašč v ta namen semkaj. Po COSULICH PROGI priredimo naš prihodnji skupni izlet z ladjo "VULCANIA" dne 14. novembra in skupni božični izlet pa na 3. decembra z ladjo "SATURNIA". Cena do Trsta $ I 00.; za tja. in nazaj pa $ 1 64. in vojni davek posebej. MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER : CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in dru*e ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA. POTNIH LISTOV, CEN. VIZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO jsakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftirt Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčid, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND , Steyer. J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA . Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John BaJant, Joe Hi-1 Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Resnik, John Slap-nik, Frank Zadnik. Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kuirše Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younerstown Anton KikelJ Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands. J. Kopriv še k Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe. Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakS«* Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln Greensburg, Frank Novak Homer City In okolico, Frank Fe. renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz UTAH Helper, Fr. Krebs WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALLIS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Tanch*r Diamondville. Joe Rolicfc 30. oktobra: Europa, Cherbourg. Bremen Berer.garia, Cherbourg Olympic, Cherbourg 31. oktobra: President Harding, Cherbourg, Hamburg Cleveland, Cherbourg. Hamburg 4. novembra: Hamburg, Cherbourg. Hamburg 6. novembra: Homeric, Cherbourg Statendarn, Boulogne Pur Mer. Rotterdam 7. novembra: America, Cherbourg, Hamburg 10. novembra: Roma, Napoli. Genov* 11. novembra: Leviathan, Cherbourg Deutschland, Cherbourg. Hamburg 12. novembra: Dresden. Cherbourg. Bremen 13. novembra: .Aquitania, Cherbourg Majestic, Cherbourg St Louis, Cherbourg. Hamburg 14. novembra: lie «Ie France, Havre j Vulcania, Trst President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne Hur Mer, Rotterdam 17. novembra: Bi "emen, Cherbourg. Bremen 18. novembra: New York. Cherbourg. Hamburg 19. novembra: Berlin, Boulogne ftur Mer, Bremen 20. septembra: ' Olympic. Cherfiourg i Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 21. novembra: Ceoige Washington. Cherbourg, Hamburg 25. novembra: Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 26. novembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen , 27. novembra: Homeric, Cherbourg Augustus. Napoli. Genova 28 novembra: President Harding. Cherbourg. Ham-j burg NARAVNOST v JUGOSLAVIJO Nova jadranska orjaka SATURNIA in VULCANIA; sta odlična med največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta. Uzorna služba vas čaka. Uljudni, pozorni uslužbenci, ki govore slovensko, so vam na razpolago, in hrana je taka kot v najboljših hotelih. In samo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški z? prtljago in brezplačni vizej. Odločite se za potovanje vnaprej! SATURNIA 29. oktobra 3. decembra VULCANIA 14. novembra 22. decembra Katerikoli agent vam bo reserviral kabina COSULICH LINE 17 Battery Place New York 6 ONI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot *a potovanj« na ogramn'h oam'klh: ILE de FRANCE 14. nov.; 11. dec. • Opoldne) HO P M.> PARIS 1. decembra; 16. januarja H. P.M.) (12:05 A.M.I Najkrajša pot po *el«-zii]cl. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna fraD-»umnja. izitdno nizke cene. VpraSuJt« kateregakoli poobluitenegm agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3., i za Stlrl mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City Je f7. celo leto. Naročnina ca Evropo i« 17. za celo leto. Ta GLOBUS | kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- i pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se j mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 lnčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONL KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE KAROCE, OA DOBE ZA — 75^ $1. "GLAS NARODA" 216 West 18 Street New York, N. Y.