Uredništvo in npravništvo:
Maribor, Korošice ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v poBdeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo,
Z uredništvom se more govoriti
vsak dan od 11.—12, ure dopold
Telefon št. 113.
Naročnina listu:
Celo leto ......	12	K
Pol leta..............  6	K
Četrt leta..............3	k
Mesečno................ 1	g
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 9.
Maribor, dne 24 januarja 1913.
Letnk V.
Mladoturki zopet na krmilu. Svetovni mir v nevarnosti. — Turčija noče odstopiti Odri-na. — Turčija se koče bojevati do skrajnosti.
Iz Carigrada prihajajo razburljive vesti. Revolucionarni mladoturki so včeraj popoldne prisilili miroljubni Kiamilov kabinet k demisiji ( in so ( prevzeli takoj vlado. Kakor iz javljaj o,, hoče j o braniti domovino do skrajnosti in jim je ohranitev O'drina conditio sine qua non. Naj govore nekatera brzojavna in tele-fonična poročila, ki so prispela to noč iz Carigrada: Demonstracija pred porto.
Carigrad, dne 23. januarfa:	Danes
popoldne ob 544. uri, sta pripeljala bivši poveljnik turških čet v Tripolitaniji, , polkovnik 1 En-ver-beg, in prejšnji poslanec ritmpjster Džami-beg 300 zoitov, ki so demonstrativno vpili in kričali, pred porto. ; 'Med f .posvetovanjem ' ministrskega sveta so udrli demonstrantje f v pred-dvorišče porte ' ter grozili vladi, |cer je prepustila Odrin in je morala še celo napram Crni-gori odjenjati. Demonstrantje so zahtevali, da odstopi kabinet.
Vlado odstavili.
B e r o 1 i n, dne 23. januarja: „Lokalan-zeiger“ in „Frankfurter Zeitung“ javljata soglasno iz Carigrada, 'da so mladoturki zasedli porto, da tako izsilijo nadaljevanje vojske. Vlado so odstavili.
Nova vlada.
London, dne 23. januarja: Reuterjev ; biro brzojavlja iz Carigrada:	Vsled današnje de-
monstracije j je odstopilo , ministrstvo Kia.mil. Mahmut Sefket paša je bil imenovan za velikega vezirja, Talaat-beg za začasnega vodjo notranjega ministrstva ( in Izzet paša ! za vojnega ministra. ITalaat-beg se je. izjavil napram zastopniku „Reuterjevega biroja“ sledeče: To gibanje se mora smatrati, fda hočemo rešiti čast naroda, 'ali pa da pri temj ^poskusu poginemo.
Mi nočemo nadaljevanja vojska, it od a pripravljeni smo, da rešimo Odrin, ta sine qua non.
Enver-beg vodja preobrata.
Carigrad, dne 23, januarja: 1 Enver-beg je prišel v spremstvu Fetti-bega in Hallila, prejšnjega poveljnika v Homsu,5 in v spremstvu 200 [ demonstrantov društva za edinost in napredek pred vojno ministrstvo na pesti. Enver-beg, ki je korakal pred četo, se je takoj podal v palačo, (v kateri 'je imel ministrski svet posvetovanje, Sin ga je prisilil, da takoj odstopi. To demisijo je Enver-beg hitro sporočil sultanu in ga je v ,imenu društva za edinost in napredek prosil, da imenuje kandidata društva, ali princa Said Halima, ali pa Mahmut Sefket pašo za velikega vezirja. Nadalje je še javil sultanu, Ida je porta še vedno zastražena po ' demonstrantih. iSultan je nato odposlal svojega prvega tajnika, da pogleda (jn se prepriča, če je to res, kar je izjavil Enver-beg. Nato je privolil sultan, da je imenovan Mahmut Sefket paša ga velikega vezirja. Demonstracije trajajo še dalje. Novo ministrstvo je sestavljeno skoraj izključno iz generalov, izvzemši iTalaat-bega.
Komunike novega notranjega ministrstva.
Carigrad,) dne !23. januarja: Ministrstvo notranjih zadev ( je razglasilo naslednji komunike : S Odgovor kabineta Kiamil paše na noto velesil in na njihov pritisk privoljen odstop Odrina in dela otokov vsled glasovanja iz-venrednega velikega sveta, pomenja kršenje u-stave, kršenje najsvetejših pravic naroda. 1T0 je povzročilo upor celega naroda, ki je vprizo-ril demonstracijo pred porto. Vsled tega je ministrstvo Kiamil paše demisijoniralo. pod velikim vezirjem Mahmut Sefket pašo se bo sestavil nov kabinet.
Cela Evropa se je bila že oddahnila, ko so prispele iz Carigrada vesti, da se hoče Rurčija popolnoma ukloniti volji velevlasti. Z zadovoljstvom so čitali včeraj in predvčerajšnjim vsi prijatelji miru poročila iz Carigrada, ki so pravila, Ida j je ministrski svet sklenil sprejeti predloge kolektivne note velesil in da se je temu sklepu pridružil tudi divan (veliki turški
PODLISTEK.
Obstrukcija pa naši nasprotniki.
i.
Vsak član naših izobraževalnih, političnih in nepolitičnih organizacij ve, da poslanci Kmečke zveze obstruirajo v Gradcu; Ve pa tudi, fcakaj obstrui-) rajo. 1 V pogovorih in predavanjih je slišal pogosto o tem. Ako je pa tu ali tam kateremu padlo iz spomina in ne ve prav odgovora, pri vsakem najbližjem organizatorju ‘ ali odborniku izobraževalnega društva si pridobi vedno toliko pouka, da mu ne uide več iz spomina. Kdor količkaj razume o politiki, ve in čuti, zakaj naši poslanci „kalijo mir“ v Gradcu.
13 poslancev imamo Slovenci v Gradcu; 12 jih pripada Kmečki zvezi, 13. številko si je izbrala Nar. stranka s svojim dr. Kukovcem. Ker je sam za-se, se lahko čuti kakor neprijetni ' trinajsti gost, (katerega nihče ne mara. pvanajstorica je izvolila iz sebe dr. Korošca, da ji poveljuje, trinajšek si poveljuje sam, istiniti nesrečnež. Šaljivo in resno ob enem, globoko resno lahko povdarimo, da še nikdar naša Narodna stranka ni imela večje nesreče, ko te čase, odkar je poslala trinajstiča — svojega poslanca — v deželni zbor. Te nesreče so jo tako zbegale, da se sama ne spozna več in je skoro postala tudi nam neznana. A saj se pa tudi neverjetno sliši, da stranka, ki je ob postanku svojim obljubila, biti radikalno-narodna, sedaj vprašuje z zaspanimi očmi: „Cernu pa obstruirajo poslanci v Gradcu? Saj se nam je vendar tako dobro godilo vedno v Gradcu. Kako dobro smo shajali z graško gospodo. Nikdar se nismo kregali. Dajte zopet mir, da lahko naprej spimo!“
Tako se vam zdi, ko slišite štajerske liberalce vpraševati, čemu obstrukcija. Dovolimo si pa tudi mi vprašanje: „Čemu ste pa vi ustanovili novo stranko, če je bilo prej vse tako lepo?“
Hinavci! jStara pesem o liberalizmu, ki i ljubi hinavščino. Za Jbrezverstvo so ustanovili stranko; a dobro jso vedeli, da s takim jasnim svojim programom ne dobe niti toliko mož, da bi si sestavili ekse-kutivni odbor, jkaj li še stranko. [Saj se spominjate, da so zapisali v svoj program,, (da se mora priti po ovinkih ljudstvu blizu, sicer ne bo z njihovimi načeli nič. Glejte in po ovinkih delajo tudi še zdaj. V tem so si ostali dosledni. „Učitelji, naprednjaki, vi, ki tvorite ljudstvo, zberite se in oznanite: Obstrukcijo je začela Kmečka zveza. Pa ta obstrukcija je za nič, ona nas boli in mi ne dosežemo nič z njo. Ni je treba.“
A v privatnem pogovoru pride resnica na dan: „Korajžno so jo dali Vaši poslanci v Gradcu. Bil je skrajni, prav zadnji čas.“
In ko bi vam hotel tega ovinkarstva saj en del obrazložiti, kolikor sem ga našel pri hinavskih, ne-odkritosrcnih, hudobnih liberalcih po lepih krajih naše štajerske dežele, mojega pisanja bi en teden ne bilo konec.
II.
Pod Reichensteinom in Kindbergom, f v Ligistu in Fehringu slišijo se pritožbe, kako neki delajo ljubi gospodje v mestu Gradcu, da ni nobene rešitve za materijelno podporo. „Kaj, obstrukcijo imajo v Gradcu in zato nič ne dobimo? Pa dajte še onim tam doli na jugu naše dežele, samo da mi tudi kaj dobimo.“ Vozil sem se, kolesaril f in hodil po omenjenih, daleč drug od drugega oddaljenih krajih Zgornje in Srednje Štajerske, se pomenkoval z ljudstvom in jim pravil 'krivico, ki jih trpimo mi štajerski Slovenci. Možek za možem je odkimaval in čudno se mn je zazdelo to počenjanje. Nekateri še sploh vedel ni prav, segajo li Nemici proti jugu prav do Save ali res samo do Drave. Omenil sem jim, da še do Drave ne! „In Vi, gospod iz južne Štajerske, pravite, da Vam krivice delajo gospodje v Gradcu? To pač ni verjetno? So zelo pravični. Samo zadnje čase je jelo zaostajati delo.“
svet, svet turških odličnjakov). |Se včeraj Iso prinašali listi vidno tiskana poročila:
I(Veliki turški svet se je izrekel za
mir.
Carigrad, dne 22. januarja: f,Veliki turški svet (divan) 'je imel danes popoldne ob 541. uri v palači Dolma Bagdže, ki je namenjena za sprejem poslanikov, svoj veliki sestanek. Posvetovalnega zborovanja se je udeležilo kakih 80 oseb. Posvetovanje je trajalo do 4. ure popoldne. /Veliki turški svet se je izrekel, da sprejme noto velevlasti za mir. 'Takoj (po 1 sestanku velikega turškega sveta se je zbral turški ministrski svet, Ida konečno določi besedilo odgovora turške vlade na kolektivno noto velevlasti.
Vse jo bilo i optimistično navdahnjeno, ko so prihajala taka poročila. Iz političnega obnebja so iz-^ ginili zadnji težki in grozeči oblaki in po vsemirju so se jele zopet oglašati mirovne melodije. Po večmesečnih nevarnih krizah je vsakomur delo dobro, ko je cul, da je mir zasiguran, videl je svet v še bolj rožnatih barvah, kakor je v resnici bil. Danes pa naenkrat tak preobrat. Na že (skoraj razjasnjeno nebo so se zopet pripodili svinčeni oblaki' j in če se vtrgajo, vzbruhne lahko svetovna poplav.
Samo radi mladoturškega „puča“ bi položaja še ne bilo treba vzeti / tako tragično. SO č i v i d n o je obstoj al med starim zvitim Kiamilom in mladp turškimi zarotniki sporazum in je bil ves napad'na ministrski svet samo teatralično' inscenirana komedija. Cel aparat je funkcijoniral mnogo pre-precizno, da bi ne vzbudil uverjenja, da je bil dogovorjen. Par sto mož ne prisili drugače s tako lahkoto ministrskega sveta k demisiji in sultana k imenovanju novega ■ ministrstva, ki stoji v diametralnem nasprotju s prejšnjim. Tudi je Kiamil vedel, da so/vojaški krogi s sklenitvijo miru nezadovoljni in bi bil, če bi bil hotel, lahko poskrbel, (da bi tistih 200 mož — in več jih ni imel Enver-beg — ne imelo na porti odprtih vseh vrat. Zgodil se je tedaj ta preobrat gotovo v sporazumu z vlado. Turki, ki jih je zdaj v nesreči zapustila cela Evropa, se hočejo še sedaj v zadnjem hipu nekoliko maščevati s tem, da ji povzročajo
Dobri možek, ostani pri svojem i naivnem prepričanju, sem si mislil, jaz ti ga nočem vzeti, ker tako trdno lepo veruješ vanj. Doma pri nas, posebno tu v Celju, najdete tudi take možeke, ki ne vedo, čemu je treba ropotati in kregati se v Gradcu, češ, saj se vendar tako z lepa vse doseže. In ti možeki žive med nami! Kako neki potem, da so tako podobni 0-nim gori na severu? Že vedo, zakaj, mi pa tudi.
UK
Ob naraslem potoku stoji mož in meče kamenje v vodo. Prek vode bi rad, pa mu je pregloboka. Nametal je že toliko kamenja, da se je že upehal. ) In vendar se prav nič ne pozna, da bi se bilo vzdignilo dno. Truden sede, si počije in si misli: „Tii-le blizu je skala, njo bi zavalil v vodo, pa bi se takoj napravil pot čez potok. Pa nevarna je, znal bi se poškodovati. 1 Vendar poskusiti hočem.“ jGre in stori, kakor se je namenil. Ravno hoče čez potok, pa pride mimo mož in mu pridiguje: „Zakaj vališ skalo v potok? A ne vidiš li, da bo zdaj delala škodo tn okoli?“ Dobri mož, stoječ z eno nogo na skali, pa mu odvrne: „A1 kako pa, da nisi postavil brvi, ko vidiš, da je tu čez pot in se ti škoda zdi te skale?“
To je povest o skali — obstrukciji. Mož je poslanec Kmečke zveze. Nešteto opominov, prošenj in peticij, resolucij in želj, predlogov in interpelacij je vrgel v nemško žrelo in nič se ni poznalo. Kaj si je hotel? Jezen zajezi delo in mlin ob vodi zastane. In naj stoji tako dolgo, da se bo zljubilo gospodarju, pogoditi se za ceno; potem bomo pa naprej delali.
Pa pride mešetar-slogaš in pravi: „Bodi pameten, ne zaviraj dela! Neumen si, sebi delaš škodo in gospodarju. Miruj in gospodar te bo rad imel. Z obotavljanjem pa nič ne dosežeš.“ Da, hinavec slogaš, tako govori, ker ga boli, da bi mož, sit vednih prošenj, s silo kaj dosegel.
Okoli in okoli tebe pa, ki iščeč pravice pri f' -spodarju, je vse polno golazni, ki te grize, gD ’ se ti roga, češ, saj nič ne dosežeš, borne
novih preglavic. Resne nevarnosti pa od te strani ni, kajti Turčija vsled- popolnega pomanjkanja denarnih sredstev ni več sposobna za vspešen odpor, naj jo potem že vodijo zmernejši elementi, ali pa radikalni mladoturki, ki izjavljajo, da hočejo za domovino v — smrt.
Nevarnost obstoja drugod. Kakor na povelje je začelo danes vse nemško časopisje z neprijazno pisavo napram Rusiji. Avstrija, oziroma trozveza, beleži lahko nov diplomatični poraz. Z vsemi močmi so se trudili 'naši diplomati, Ida bi priklenili Bolgarijo na trozvezo. Samo iz tega vzroka! | ni cel čas krize padla v nemškem časopisju ne ena žal beseda na naslov Bolgarov, ki so tudi Jugoslovani. Toda avstrijska diplomacija ni imela dovolj spretnih rok. IRusija, ki ji je tudi veliko na tem, da si obdrži Bolgarijo naklonjeno, jo je v tej diplomatični borbi zmagala. Ko so velesile oddale pri turški vladi znano skupno noto, to Rusiji ni bilo dovolj. Ruski in francoski poslanik sta storila nov korak. [Šla sta ponovno k turški vladi in sta z novinci presijami zahtevala, naj se u-da. Rusija je baje celo zagrozila, da bi v slučaju izbruha novih sovražnosti zasedla nekatere maloazijske pokrajine. Ko se je nato Turčija konečno res udala, izigrava Rusija to kot njen vspeh. IRusija se f sedaj dela, kot da je dobila Bolgarija Odrin iz njenih rok. To pa jezi nemško javnost in nemško časopisje je že polno srda na Rusijo, ki je na tako premeten način pritegnila naklonjenost Bolgarije na-se. Pisava nemških listov, ki bi Rusijo potopili najrajši v žlici vode, in pa dejstvo, da se pri nas in v Rusiji o kakšni demobilizaciji še nič ne sliši ter so meje pripravljene za vse slučaje, to je, kar dela položaj nevaren in o-groža svetovni mir.
Odrin.
Pariškim listom javjjajo iz Sofije in iz Belgra-da, da je glasom vjemajočih se poročil začela v Od-rinu divjati bubonska kuga, ki so jo zanesle tja maloazijske čete. V Parizu so politični krogi tako informirani, da se zamore Odrin držati najdalje do 6. ali
8.	februarja, potem pa se mora udati. (Najbrže do takrat ne bo treba čakati. Op. ur.)
* *
*•
Kakor zatrjujejo ( v carigrajskih političnih krogih, namerava Turčija staviti glede Odrina) sledeče predloge: Odrin preda Turčija Bolgarski pod pogojem, da dobi sultan v Odrinu svojega muftija, to je duhovnega i namestnika, ki bi bil vrhovni poglavar nad muzlimanskimi svetinjami v Odrinu. Turčija želi, I da dobe muzlimani v odrinskem vilajetu r pravico do posebnega zbora, ki bi razpravljal o verskih in gospodarskih zadevah muzlimanov.
Bolgarija In Rumunija.
List „Universul“ priobčuje interviv z rumuns-kim ministrom notranjih zadev Take Jonescujem glede bolgarsko-rumunskega vprašanja. Minister je opozoril na pogajanja, ki se vrše v Londonu ter je pripomnil, da so pogajanja stvar diplomacije, vsled česar ne gre, da bi se spravila ta vprašanja že sedaj v javnost. Dejstvo, da se vrše pogajanja med obema državama, dokazujejo, da želita obe državi j doseči mirnim potom popolen sporazum, kar je pri sedanjih razmerah velikega pomena.
skrbeli, da ne dobiš. !To so nemškutarji. /Veliko jih je, da je že ostudno, gledati jih, a mož ne porajta na nje, ne veliko več kot na žabo, ki se je napihovala, in mislila, da je velika, kakor vol.
* *
Nazadnje še nekaj: jV zadnjem času, jko se je zopet začelo govoriti o obstrukciji, liberalni listi srdito napadajo dr. Korošca. Meni se niti sanja ne, da bi branil dr. Korošca. Ce on sam ne smatra vredno, braniti se, ki je gotovo desetkrat bolj premeten v politiki, kakor jaz, ga tudi jaz ne bom. ISe tudi ne s-plača, prazno slam,o mlatiti in liberalcem kaj dopovedovati. Ali eno lahko povdarim: dr. Korošec zastopa okraj, ki je domena, ognjišče f slovenske napredne stranke. „Cel svet štajerski in kranjski in drugi ne vem kateri še naj vrag vzame, samo če ostane ta o-kraj naš, ta naš domači okraj“, ti reče pristen celjski liberalec. Kaj so ob zadnjih jvolitvah | žrtvovali, samo da bi rešili ta edini, fedino ta okraj. < In ko ni šlo, ko se je zgodila gorostasna, nečuvena, neverjetna resnica, da je res tudi ta okraj padel, tedaj je pa strašansko nemo zahropel: Et tu, mi Brute!
In zdaj se na obzorju kažejo predpodobe mogočih volitev. Ali bi ne bilo lepo, ko bi morda le dobili ta okraj ! Vsaj ta okraj nam pustite, druge pa naj bo če že hočete imeti, neusmiljeni klerikalci! Usmiljenje, saj ima Savinjska dolina 1 tudi krščanskega kandidata. In ta mora zmagati, 1 sem slišal pred nedavnim zatrjevati liberalca, ki se šteje za sila visokega.. Torej pozor, kajti pri nas že pijejo na — medvedovo kožo!
Konec Jernaceve skrbi»
A.	Kr. Serceljnov.
(Dalje.)
Globoko zamišljen je korakal počas naprej, a Mart bikov Anton iz Zafare, jki je pridrdral z vozom za njim, mu je naznanil, da čaka Matevž pri Koblarju nanj.
Rumunski ministrski svet, ki je imel nalogo, da končno uredi vprašanja med Bolgarsko in Rumuns-ko, je bil preložen. O izidu ministrskega sveta še ni ničesar znanega, vendar poročajo iz Bukarešte, da je padla najbrže odločitev glede trdnjave Silistrije. Sodi se, da je kralj sanj, govoril v tej zadevi zadnjo besedo. Rumunski listi namigavajo, da bo prišlo do ministrske krize, če ministrstvo ne bo pri pogajanjih z Bolgarsko dovolj energično ( zastopalo f javnega [ ru-munskega mnenja.
Avstrija in Srbija.
Dne 21. t. m. se je vršil pod predsedstvom Pa-šiča srbski ministrski svet, ki je trajal tri ure. Ra-zun o mirovnem vprašanju so se na podlagi poročila srbskega poslanika na Dunaju, (Jovanoviča, r pretresala vprašanja, 'ki jih je treba, urediti med Avstrijo in Srbijo. 'Govori se, da se bo Jovanoviču poverila misija, da še pred sklepom miru s Turčijo skuša doseči z Avstrijo sporazum v glavnih potezah.
Evropa še ne razorožuje.
V generalnem svetu avstro-ogrske banke je ge--neralni tajnik izjavil, da se še nobena država ni začela razoroževati in da vsled takih razmer na znižanje obrestne mere ni misliti.
Jurij Kastriotič- Skendei*berg.
Ta veliki junak albanski, čeg;ar 'me se v zadnjem času toliko menja v zvezi z Ahoanijo in Segar junaške čine je tako divno opeval hrvaški pesnik Kačič, izhaja iz albansko-srbske rodbine. Oče mn jo bil glavar ai?>anaški, ki je že priznaval turško gospodstvo. Mati mu je bila srbska kneginja Vojsava. Jurij Skenderberg je že v mladosti dobil to ime, ali ostal je kristjan v svoji duši. Ko je leta 1443 Ivan Huny-adi potolkel Turke, se je Skenderberg izneveril Turkom, odšel s 700 Albanci v svojo domovino in jo proglasil za svobodno. Sedež svobodne Albanije je bila Krnja. rOd tedaj pa do smrti jej' Skenderberg nešte-vilnokrat odbijal turške čete, ki ga niso mogle nikdar pokoriti. ;Umrl je dne 17. fanuarja 1468. Z njegovo smrtjo je propala tudi svobodna Albanija.
Kako gospodarijo Nemci z deželnim denarjem.
Celje, 28. jan. 1913.
Dr. Benkovičeva' brošura: t „Slovenci v deželnem gospodarstvu vojvodine Štajerske“ ' nas t je ( kaj razveselila. Nemcem, nemškutarjem in našim narodnjakom -liberalne stranke je ta materijal resničnih podatkov v za nas res pestrih številkah najboljši dokaz, kako prav imajo vrli poslanci Slovenske kmečke zveze, da ne pustijo več naprej tako krivično in ge slabo gospodariti v zeleni štajerski deželi. (Sicer je zelena barva barva agrarcev, toda ta brošura je vse nasprotnike naše Kmečke zveze prebarvala, da so — seveda od jeze — zeleni.
„Odgovor“ v „Straži“ z dne 20. t. mj. je bil pač na mestu. Seveda izčrpljiv „Odgovor“ ni bil in se da veliko, veliko odgovarjati ( naravnost nadutim našim nasprotnikom.
Vzemimo samo dobrnske toplice. Že rajni, obče spoštovani, skrajno vestni in marljivi naš J, Žičkar,
Kakor grom iz vedrega neba, tako čudno so donele besede Martinka našemu Jernaču po ušesih. In vzdramil se je iz domišljije in postal vesel, kakor že dolgo ne poprej. Se zahvaliti se ni utegnil Martinku, ne besedice spregovoriti, tako naglo jo je mahnil nazaj.
Komaj se je pokazal izza ovinka, že mu je prišel Matevž nasproti.
Veliko veselje je občutilo Jernačevo srce. Sestala sta se in Matevž je poljubil očeta na čelo. Nepopisno je bilo veselje obeh. Jernač je bil ves iz sebe. Primerjati se da to veselje nekako z veseljem o-Čaka Jakoba, ko je ugledal svojega sina Jožefa. Zalesketale so solze v očeh vsem mimoidočim, ki so videli srčen sprejem Jernačev.
Pripovedovanja ni bilo ne konca ne kraja. Govor je bil tako živahen, da še sama nista vedela, ke-daj sta prišla v domačo vas. ]Ker je bilo že pozno v noč, nista hotela nadlegovati Korenovih, jampak sta odmolila skupno rožni venec in šla počivat.
Jerngč je samo štiri ure spal ! in že je vstal. Prevelikega veselja ginjen ni vedel, kaj bi pripravil sinu za zajutrek. Predno je še kaj ukrenil, zbudil se je MatSvž. Po zajutreku sta se pa takoj odpravila k Korenovim.
Ljudje so stikali glave in mnogo govorili, ko so videli Matevža praznično »oblečenega hoditi z očetom. Čudili so se, kedaj je domov prišel. Govorili so mnogo, ker je Matevž prišel iz Amerike.
Korenovka je ravnp korenje prala, ko sta Jernač in Matevž stopila pred hišo.
Marjana je veselo prepevala v kleti, kjer je snažila kadi.
Matevž je bil vesel, ko je zopet videl domačo vas; a še stokrat bolj ga je veselilo, koije slišal že znano mu petje. Pa zakaj bi tudi ne bil?
Prišedši v vežo Korenove hiše segla sta Jernač in Matevž Korenovi materi v roko. Jernaču se je sedaj srčna želja spolnila. Saj je dobro vedel, za( kaj se gre in kaj ga čaka na stare dni, če se sin oženi z Marjano.
je dejal, da dežela nikoli ne da resničnih podatkov o rentabiliteti teh toplic. Leta in leta so pasivna — na papirju se pa je večkrat drugače videlo. (Dobrnske toplice so, kratko rečeno, [ molzna krava za nekatere osebe nemškonacionalnega kalibra. (Pomislite vendar:	desetletja že. packajo in popravljajo popolnoma
zastarelo, naravnost prhlo poslopje „Kurhaus“ s Kopališči vred. Vedno seveda provizorično. (Provizorično so popravili veliki basin in so porabili nalašč prilike tramove in deske, jda bi le tem preje bila nova popravila potrebna. 'Vrelec so seveda tudi le za silo zasledovali pred leti, letos pa zopet vse razkapavajo in že se govori, da ne bodo do majnika gotovi. Lani so podzidali nekatere stene velikega topliškega pošlo pja, ker se je zid že znatno znižal ih so se nevarne razpoke pokazale, 'Strope in pode v imenovanem poslopju so lani popravili ; j kakor trhle „biškote“ so se razdrobili odstranjeni tramovi., nadomestili ( so jih s traverzi in betonom. In to so delali lani, ko so predlanskim sobe preslikali.
Vpeljava električne luči in vodovoda v poslopje se je izvršila ravno tako nepraktično | in 1 z ( velikimi stroški. Tu se smejijo različni podjetniki, od inženirjev do različni^ podjetnikov, (ki f zalagajo štajersko deželo s svojim blagom. Res je, da so delavci deloma domačini, pa to je le „der Not gehorchend, nicht dem eigenen Trieb.“Ko bi le šlo, bi že vzeli same tuje — nemške 1 delavce, jln še to betvico predbacivajo Slovencem, češ, glejte, koliko zaslužite od toplic.
Med tem, ko so direktor, oziroma zdravnik, ka-sir^ vrtnar, monter Nemci in so drugi uslužbenci z malimi častnimi izjemami v, nasprotstvu ( z domačim ljudstvom, smejo Slovenci le davke plačevati, od toplic pa nimajo, kakor bi se spodobilo, nikakega dobička. (Restavrater in. najemnica kavarne | sta strastna Nemca. Poleg tega se pa še šopiri protestantizem — saj je na Dobrni prava protestantovska kolonija. Ce hoče kak slovenski obrtnik kaj malega od toplic zaslužiti, mora lepo ponižno prosjačiti, da mu kaj odkupijo in mora pohlevno molčati.
Skandal prve vrste pa je, kaj si upa štajerski deželni odbor nuditi svojim gostom v čitalnici. Tam najdeš le „Grazer Volksblatt“, |drugo je vse protika-toliško ; in liberalno^ (Najdeš pa najnesramnejše ilu-strovane liste, ki so na razpolago vsakemu, tudi neizkušeni mladini. Gosti se zgražajo nad tako netaktnostjo direkcije, oziroma deželnega odbora, pa pritoži se, če imaš korajžo. Danes se pritožiš, jutri te pa dobi gospod direktor-zdravnik v svojo pest — masaža! Kolikokrat so se že Slovani pritožili, da zdravnik ni zmožen še slovenskega jezika ne, ! pa nič ne pomaga: saj so uslužbenci tukaj, ki lahko zanesljivo tolmačijo različne bolezni.
In ta šlendrijan se vleče leta in leta, stane o-gromno denarja in vse večinoma le za nekatere izvoljence.
Sto in stokrat so že morali slišati merodajne o-sebe dobrovoljni nasvet: pozidajte vendar enkrat kaj novega, (da bo konec teh večnih popravil. (Pa ušesa so gluha. Dobrnske toplice so pač sinekura za nemško gospodo.
„Kako je bilo, Matevž, kaj v Ameriki?“ je radovedno vprašala Korenovka . in obema ponudila prostor, da vstopita v prednjo hišo.	r
Poklicala je Marjano, ki je takoj prišla v sobo in pripravljala mizo in nekaj pečenja.
Matevž je komaj odgovarjal Korenovki na vprašanje, tako ga je hitela povpraševati.
„Kako se vi imate, odkar so oče umrli, Bog jih pomiluj“, zasukal je Matevž.	,
„Bo že, bo že“, odgovorila je Korenovka in prosila, naj malo potrpita.
Stopila je v» klet in poklicala Katerco in Urško, naj prideta v hišo. Obe sta bili kmalu v sobi. Prijazno sta podajali desnico Matevžu in ga pozdravljali. Marjana, kateri' se je sedaj Matevž dopadel radi lepega vedenja in modrega govorjenja, sedla je pa tik njega.
Korenovka je prinesla dva poliča domačega, in ju postavila pred Matevža.
„Bog ti daj zdravje in sv. Anton“, voščila mu je Korenovka z, veseljem na srečno prihodnjost.
Natočila je kozarce in v drugič ga pozdravila:
„Ljuba Marija te naj vodi po pravem potu in veliko sreče ti želim.“
Zažvenketali so kozarci. Izpilo se je dobro kapljico. ÌKmalu^ se je pogovor razvnel v veseli družbi. Le Marjana jei nekam otožno pobesila glavo, ko se je domislila na šopek, ki ga je nekoč dobila v spomin. Matevž, izkušen v tej stvari, znal je pomagati svoji zaročnici. Teselo govorjenje domačih pivcev je zamotilo Marjano. Vsi so postajali glasnejši. Cviček je stopil kmalu vsem malce v glavo. Saj ni čudno, ker Korenovka je že tretjič odprla pipo v kleti.
Dogovorili so se o poroki in drugih stvareh, ki so potrebne ob takin prilikah. Matevž je segel Marjani v roko in ona mu je obljubila zakon. Ni še potekel poldrugi mesec in Marjana je bila pri Jernačevih skrbna gospodinja.
Jernač in Korenovka, sta bila zelo vesela, ko sta videla svoja otroka, da sta srečna v sklenjenem zakonu. Zato sta veliko in goreče molila za njih srečo in božji blagoslov.
Pridobivajte nove naročnike!
Kompromis med Jugoslovani in Nemci.
V nemškem taboru je padla beseda, ki zasluži tudi našo pozornost. Linški župan, poslanec dr. Ding-hofer, je v nekem govoru povedal, jda so vsled p o -ložaja Nemcev’v. sudetskihf deželah nekateri nemški alpski poslanci že sproži li| misel kompromis a | z Jugoslovani. Vsekakor nekaj novega. Naši čitatelji se gotovo ne bodo malo začudili, ko bodo čitali to vest: misel kompromisa med nami in Nemci. Kompromis! Ne zveni ravno prijetno in vabljivo ta beseda, toda vpoštevati jo je treba mnogokrat. Mnogokrat ni najti iz zagate, v katero so se zakadili razni nasprotujoči si elementi, drugega izhoda, kot pot kompromisa. Pc desetletnih in desetletnih bojih na Češkem iščeta zdaj obe stranki izhod na podlagi medsebojnega kompromisa.
Kompromis med Jugoslovani in Nemci. Bili bi prenaivni, če bi smatrali to vprašanje ! za dozorelo. Preteklo bo še veliko vode po Dravi, predno bodemo prišli tako daleč, )da bodo naši Nemci hoteli kaj slišati o poštenem sporazumu z nami. |Sedaj nočejo o kakem medsebojnem sporazumljenju še nič čuti in jo njihova deviza: preko naših grobov do Adrije. Njihova ohola ošabnost jim še ne dopušča, da bi rekli, da hočejo z nami v miru živeti. To so lahko spoznali tudi tisti poslanci, 'ki so sprožili misel kompromisa. Dr. Dinghofer namreč tudi pove, da je bila debata, ki se je razvila o tem predmetu, brez rezultata. Nemci so sklenili, da postopajo j prejkoslej neodvisno in skušajo „prodiranje Slovencev na nemško ozemlje“ z vsemi silami ustaviti. Kaj se to pravi, vemo vsi, ki se razumemo na nemško frazeologijo in na nemško izrazoslovje. Vprašanje o kompromisu tedaj nikakor še ni aktuelno. Vendar se nam zdi umestno spregovoriti nekoliko besed na naslov onih zmernejših elementov, ki. so sprožili misel kompromisa.
Narodni sporazum med nami in Nemci bi bil gotovo za oba naroda velika dobrota. Narodni boji absorbirajo ogromno najboljših moči, ki bi lahko storile neizmerno v dobrobit ljudstva, če bi se ne potrošile v velikokrat neplodne narodne boje. Ker stremimo samo za tem, kar je v blagor našega ljudstva ter nimamo nikakih osvajalnih namenov in načrtov, zato smo vedno radevolje pripravljeni, skleniti pošten narodni sporazum. Nikdar nismo izzivali narodnih bojev in jih tudi ne maramo v bodoče, pustite nam samo, kar je našega in dajte nam pravic, ki gredo samostojnemu, samoraslemu narodu, pa bomo zadovoljni. 'Zavlada naj načelo pravičnosti in enakopravnosti, pa bo sporazum dosežen brez vseh pisanih kompromisov.
Vemo, da smo zgoraj šn j e besede govorili v — zrak, zapisali smo jih pa zato, da bodo tvorile dokument o naši miroljubnosti. Mi ne iščemo bojev, ampak naši nasprotniki nam tiščijo orožje v roke. Ce se potem branimo, je naravno, ker živeti hočemo in imamo dovolj moči, da lahko živimo.
Naše prireditve.
Galicija.
Ko je pretila naši državi vojska, je bilo ljudstvo marsikje radi hranilnih vlog vznemirjeno. Tudi v
In res, Bog je uslišal prošnje starišev in prav zadovoljna sta živela Matevž ! in Marjana ' v strahu božjem do smrti.
Blagi mir je vladal v Matevževi hiši, ker sta si bila zvesta. Vedela sta tudi dobro, ! da 'morata biti starišem hvaležna.
Jernač in Korenovka sta bila preskrbljena do smrti. Jernaču se je še le sedaj odvalil kamen od srca in bil je prost vseh skrbi, jCe tudi je včasih kaj malega prijel v roke, vendar je bil zadovoljen in je hvalil Boga, da ga je uslišal. Večkrat je pa tudi sam rekel, da je ljubi Bog tako hotel, da je Marjana vzela njegovega sina.
Korenovka je molila še nadalje prav iskreno k svojemu Stvarniku, da bi tudi ostali dve njeni, hčerki dobili dobra in pridna moža.
In res, srečno sta se omožili Katerca inJUrŠka na bogate kmetije, kjer se jima je prav izvrstno go-dilo.
Najsrečnejša pa je bila Marjana. Ker je bila pridna in pobožna, imela je Jernačeva hiša srečo in blagoslov božji,
Jernač in Korenovka imela sta na stare dni vej seie in srečne dni pri svojih otrocih.
Boštjan.
(Prepustna povest; napisal Matko.)
Dvanajst mlinov melje v Mlinskem grabnu, in dvanajst koles se suče ob nalivu 1 in deževnem vremenu, a ob času suše jih sedem takoj zadremlje, le petero jih vstraja čez pasje dni.
Jeden izmed vstrajnih je tudi Bukovnikov mlin, stoječ sredi lične dolinice v spodnjem Mlinskem grabnu. Svoj čas je stal sam- ob potoku ter zdehal in pa mrmral od dolgega časa; v novejšem času pa je dobil sosedo v podobi Boštjanove bajte. ITakrat se f je streznil in oživel menda od začudenja ali pa od radovednosti.
naši mirni gorski župniji je bilo ljudstvo nekaj časa v strahu, k čemur so največ pripomogli razni zlasti liberalni nasprotniki v naši soseščini, [Vplivnim možem se je posrečilo ljudstvo prepričati, da so vse govorice glede vojne in hranilnih vlog brez vsake podlage. Da ne bo ljudstvo v bodoče, če nastopijo slične razmere, zopet razburjeno,* je sklenilo načelstvo naše posojilnice, da se priredi ' ob priliki' [ občnega zbora predavanje ! in ljudstvo pouči [ o razmerah na denarnem trgu in o vplivu vojske na naš gospodarski položaj.
V nedeljo, dne 20. t. m., se je vršil občni zbor posojilnice, na katerem ‘ predaval gospod Vladimir Pušenjak iz Maribora. IGovornik nam je pojasnil položaj na denarnem trgu, orisal posledice vojske za trgovino in industrijo ter dokazal, da se v slučaju vojske ni treba nobenemu vlagatelju bati za svoje vloge.
Predavanje se je vršilo v šolski sobi; zbralo se je toliko mož, mladeničev, žen in deklet, : da je bila obširna soba natlačeno polna.
Iz poročila in računskega zaključka smo posneli, [da se naša posojilnica lepo razvija, da ! izkazuje zopet lep napredek ter smo obljubili, da se bomo tudi zanaprej posluževali domačega kmečkega denarnega zavoda.
Politični pregled.
Državni zbor.
D u n a j, 28. jan.
Konferenca seniorjev.
Danes opoldne je imela konferenca j seniorjev svoj sestanek, da določi delovni program in kalenda-rij parlamenta za prihodnje zasedanje. Konferenca je sklenila, da bo zakon o kužni bolezni tvoril prvo točko dnevnega reda v tem zasedanju in bo trajalo zasedanje nekako do 18. febr., 'da se spravi f finančni načrt pod streho. iZa poslednje je predpogoj, da se poravna poljsko-rusinski spor glede rusinskega vseučilišča; ker so se Rusini izrekli, da bi sicer izvajali najostrejše konsekvence, če se ne izpolnijo njihove želje po vseučilišču. Prva seja državnega zbora bo v torek, dne 28. t. m.
1 Finančni odsek.
Izmed vseh odsekov ! je finančni odsek ( najbolj delaven. V specijalni debati dne 22. t. m. se je nadaljevalo posvetovanje o davku na žganje. < Socijalni demokrat dr. Renner je ostro kritiziral to vladno akcijo za sanacijo deželnih financ, katera po njegovem mnenju ne bo dosti pomagala, ker ,znašajo’ | deželni primanjkljaji za leto 1912 že nad 80,000/000 K. /Ugovarjal mu je Poljak Abrahamovicz, ki je izvajal, da je visoko obdačenje žganja edino prava pot v boju zoper alkoholizem. IZa njim je govorilo še več drugih poslancev.
V	seji dne 23. t. m. se je nadaljevala debata o tretji skupini zakona o davku na žganje. Referent dr. Steinwender je predlagal, da bi se naj naknadno ob-dačile vse žgane opojne pijače za vsak liter z 50 v, ki se nahajajo s 1. sušcem 1913 / pod okvirjem tega zakona. Po daljši debati je bil ta predlog sprejet.
V	današnji seji se bavi odsek j.z osebnodohod-ninskim odsekom.
Khuen o trializmu.
Grof Khuen je, bil izvoljen za predsednika ogrske vladne delovne stranke. Na banketu, ki se je vršil ob tej priliki, je govoril novi predsednik o vprašanju ustavnega! preustroja. Dualistični temelji so za napredek, bodočnost1 in za obstoj države neobhodno potrebni, dasiravno izven dežele stoječi politiki zagovarjajo spremembo teh temeljev. K sreči je ogrska in hrvaška' zakonodaja skrbela za to, da se more postopati proti takim rovarjem kazenskim potom. Pri nas so vspehi takega rovanja nemogoči. Lahko pa bi povzročili politično konvulzijo, ki bi škodovala narodu. Trijalistična stremljenja bi oslabila državo kot mednarodni subjekt in izpodkopala ugled v Evropi. Sreča je, da ta ideja v sveti ogrski državi ne najde še mnogo tal, tem hujše pa je v Avstriji, kjer se očitno širi boj proti dualizmu. Morali bomo paziti, da se take tendence pri nas ne vkoreninijo.
Francosko.
Z izvolitvijo Poincareja za predsednika francoske republike je bilo treba sestaviti f novo ministrstvo. Sestavil ga je Poincarejev prijatelj Briand. Kabinet je definitivno tako sestavljen:	predsedstvo in
notranje zadeve Briand, zunanje zadeve Jonnart, delo in socialna oskrba Rene Besnard, trgovina Guist-Hau, poljedelstvo Fernande David, [kolonije Morel, mornarica Baudin, vojna Etienne, ! pouk Steeg, pravosodje Barthou, (finance Klotz, ! javna dela Dupuy. Dosedajni trije državni podtajniki ostanejo v službi, podsekretarijat v finančnem ministrstvu ( pa so zopet uvedli in poverili Bourellyju.
Kitajska in Mongolska.
Mongolska vlada je sporočila kitajski vladi, da perhorescira združenje s Kitajsko.. Mongolska zahteva, da se Kitajska varuje nezakonitega in nepostav-nega vmešavanja v mongolske zadeve ter da naj ne skuša rešiti mongolskega ,vprašanja z orožjem.
Raznoterosti.
Vič. župnijskim uradom se naznanja, da bode tiskarna sv. Cirila vse dozdaj naročene rudeče spovedne listeke skupno tiskala v tednu od 2. do 9. februarja. Kdor torej rudečih1 spovednih listov f nima več v zalogi, naj jih gotovo naroči vsaj do 3. februarja. Pozneje se bodo težko dobili, (ker se mora za vsak rudeči tisek celi tiskalni stroj umiti in se to lahko zgodi le vsak mesec k večjemu enkrat, ! ker povzroči to delo veliko zanpido.
Iz šole. Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je oddati službo učitelja ali učiteljice; prošnje do dne 25. februarja. — Na šestrazredni mešani šoli pri Sv. Vidu niže Ptuja, tretji plačilni razred, je oddati službo učitelja in učiteljice; prošnje do dne 12. februarja. — Na petrazredni mešani šoli'' pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, drugi plačilni razred, je oddati stalno učiteljsko mesto; prošnje do dne 15. februarja.
Nova slovenska opera. 'Odlični slovenski Skladatelj gospod Franc Gerbič ' je dovršil novo svojo o-pero „Nabor.“
Za mladino. V kratkem izide knjiga „Dragoceni biseri“, ki jo je spisala Pepica Senica. Knjiga je namenjena naši slovenski mladini. Ker vsebuje zanimive točke i glede političnega boja in naših mladinskih organizacij, je za mladino, oziroma Mladeniške in
Da si zida Boštjan kočo, tega še Borjani, prebivalci trinajsterih hiš ob koncu Mlinskega grabna, niso hoteli verovati.
Hodili so gledat Boštjana; neverjetno so odkimavali glave ' ter čeljustih po nepotrebnem Čez Boštjana in njegovo bodočo bajto.
„Pa v tem grabnu, kjer se vidi samo na tla in v zrak. Bog se ga usmili;“
Stali bi bili ves ljubi dan pred Boštjanom, da se jim ni zdelo potrata časa.
Najugodnejše so imeli Bukovniki s svojim mlinom; mleli so in mleli ter gledali čez potone, kjer je kopal Boštjan v strmini prostor za bajto.
Dolgonogi in slokobedri Boštjan je pustil vsa radovedna zijala v nemar; mirno in s prevdarkom je zidal. Jedina prijateljica mu je bila pipica, kadar je namreč tlela.
V pičlem tednu je bilo postavljeno temeljno zidovje.
Boštjan je sedel na tram, seveda tako, da je kazal dolinici hrbet. Nabasal si je pipico ter začel govoriti sam s seboj tako-le:
„Bajta bo kmalu dovršena in potem se oženim, da ne bom sam v njej.“
Okoli srca ga je pri tej priči pogrelo; brada, nastlana tu pa tam z okornimi kocinami, se mu je dvignila v zadovoljnosti.
„ Oh, kakšno bom le dobil ? Zdaj se mi bodo ponujale, kajpada! A jaz bom izbiral, izbiral!“
Boštjan se je prevzel pri misli na petično nevesto; tako bi namreč rabil, ker sam res ni imel mnogo beca pod palcem. Naenkrat pa se mu vlijejo solze iz oči.
„Že zopet ipe nekdo opazuje“, je zamrmral skozi zobe.
Boštjan je veroval v prazno vero, da pomenijo nenapovedane solze 1 opazovalca v bližini. (To pot je bil potok solz precej obilen, kar je pomenilo, ' da je opazovalec imenitnejša oseba. Iz gole radovednosti se je ozrl Boštjan ter zagledal pri mlinu žensko posta-
vo. Ker je imel še solzne oči, je ni takoj spoznal, in urno je potegnil z rokavom čez oči in pogledal na široko.
Pri mlinu je stala Bukovnikova Ančka.
Tedaj so privrele sline iz vseh kotov v njegova usta, moral je pljuniti od samega navdušenja. Ančka mu je neznansko ugajala.
„Le bližje pojdi, pa si oglej stavbo“, vabil jo je uljudno in se potrudil do potoka.
„Saj od tukaj tudi vidim“, mu je odgovorila ta Ančka ter se nagajivo nasmejala.
Boštjanovo srce je poskočilo prvič.
„Veš, dekle (drug izraz mu ni prišel na misel), bajto si bom postavil, a ljudem to ni prav. NevoSlji-vi so mi lastnega doma. Poglej, zdaj stojim na svojem; od tukaj se razteza moj svet v širokosti dvajsetih metrov tja gor do onega borovca. [V sredini tega prostora, bo stala koča, kakor vidiš ; na zgornji stra’ ni bo travnik, na spodnji pa gredice za solato in za fižol. Tri smreke imam, nekaj grmovja in dobro vodo; kaj praviš ti k temu?“
Namežiknil je brhkemu dekletu čez potok in čakal pohvale iz njenih rdečih ust.
„Dobro si jo iztuhtal; svoj dom boš imel in pa svoj svet; ljudem pa lahko pokažeš figo.“
Boštjanu je poskočilo srce drugič.
Tako prijazno še ni govoril nihče ž njim; oj, to je zlata dušica, ta Ančka vitkostasa! Zato je govoril navdušeno dalje:
„Nekateri, pravijo, Ida odtod ni nikakega razgleda; kaj meni mar razgledata je za gospodo! Ce se mi ta-le ura (potegnil je iz žepa veliko, bunkasto uro ter jo kazal Ančki) ustavi, spležem na ono smreko in vidim uro borjanskega zvonika, ali ne? Vodo imam blizu, -drva tudi in cesta je kakor nalašč za me; kaj za me, za dva je vse urejeno. Povem ti, da bosta lahko dva stanovala v tej koči.“
„Tedaj se pa že moraš oženiti“, ' pripomnila je navihana Ančka, „nobena se te ne bo branila.“
''Dalje prih.)
Dekliške zveze, zelo pripravna. Z!ato priporočamo, da si jo naroči vsak zaveden slovenski mladenič in pa vsaka zavedna Slovenka. Knjiga se bo prodajala v Cirilovi tiskarni v Mariboru in pri pisateljici Pepici Senica v Šmarju pri Sevnici. Komad stane 50 vin. S poštnino 60 v. 10 komadov 5.20 K.
Zaplenjeni. Zadnjo številko nam je zopet enkrat ugrabil državni pravdnik. V prav nedolžnem članku smo opozarjali okrajne in krajne šolske svete, da deželni šolski svet ni upravičen, izdajati naredbenega lista. Naše opombe so se zdele državnemu pravdniku bržčas nevarne za obstoj javnega reda in jih je zajel. : Vložili bomo proti zaplembi priziv in poskrbeli bomo, da se bo članek imuniziral, potem se bodo čitatelji gotovo čudili, kako daleč je že prišla mariborska konfiskacijska praksa.
Novi knjigi. „Molite, bratje.“ Molitvenik arske-ga župnika bi. Janeza Vianeja. Z Velikim j tiskom. Cena: rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.70, lin šagrin, zlata obreza K 2.40. — „Tolažba dušam v vicah.“ Priredil župnik Fr. Bleiweis. Cena: rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 2.—, šagrin, zlata obreza K 2.60. Obe knjigi se dobita v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
Volitve v okrajni zastop j slovenjebistriški. V sredo, dne 22. t. m.,1 bi se bila morala vršiti volitev v okrajni zastop slovenjebistriški v Makolah in Studenicah. V Studenicah ni prišlo do volitve, ker odbor ni bil sklepčen. V Makolah so se pa odborniki seje udeležili in soglasno sklenili, da ne volijo. — Upamo, da bodo Studenice tudi storile še svojo dolžnost.
„Modri Janko“ je naslov knjigi, namenjeni malim otrokom. „Modri Lojze“ bi bil primeren naslov za brošuro, V kateri hočejo izdati liberalci govor dr. Kukovčev v Župelovcu, Jkajti tudi ta govor je kakor nalašč za otroke — politične. Cel teden je prinašal „Slovenski Narod“ 1 dolgovezna { modrovanja dr. Ku-kovčeva, a če jih prečitate, veste ravno toliko kakor prej. Kdor je čital kratek izvleček iz dr. Negrijevega govora v Gradcu, ta ve za dr. Kukovčevo kolobocijo več kakor dovolj. Kar je povedal dr. Negri v nekaterih stavkih, i to je raztegnil dr. Kukovec f na cele strani in rekel, da govori za „misleče Slovence.“ A prav odkrito povemo, da se nam „misleči Slovenci“, to so po liberalni terminologiji liberalni Slovenci, u-smilijo, ker morajo prebavljati tako hrano. Ce prav nismo ravno prijatelji z raznimi mariborskimi, ptujskimi, celjskimi liberalnimi inteligenti, vendar tega jim pa ne privoščimo. To prežvekovanje nemško-nacio-nalnih napadov na našo S. K. Z. je res ogabno.
Dr. Kukovca so morale moriti težke skrbi, ko je v Župelovcu prodajal 'od dr. Negrija f izposojene modrosti, drugače bi gotovo ne bil tako dolgočasen in bi bil spravil 'vsaj tu pa tam ! nekoliko duha v svoj ponemčeni politični konliteor. Kakor izvemo izza kulis, so dr. Kukovca trle najbrže skrbi radi „Narodn. Lista." Zlobni jeziki pravijo, da ima „Narodni List“ toliko dolgov, Via so njegovi dnevi v celjski tiskarni šteti. Starini, ki mladinom, še vedno prav ne zaupajo ter jih smatrajo tudi za nesposobne, da bi vodili liberalno politiko, so se naveličali večnega kreditiranja, in zahtevajo, da se visoko narasli dolgovi poplačajo, drugače naj gre „Nar. List“ rakom žvižgat.
Zabavljati je lahko, povedati kaj pametnega pa veliko bolj težko, tega mnenja je vsakdo, ki je srečno spravil pod streho dr. Negri-Kukovčevo pridigo v Župelovcu. Dr. Kukovec si je izbral zelo komodno metodo. Najprvo radi lepšega splošno povdarja, da se gode Slovencem krivice, potem pa na dolgo in široko po dr. Negrijevem \ vzgledu t pobija 1 dr. Benkovičevo brošuro. Facit tega pobijanja je, da pride lahko človek do uverjenja, da se Slovencem ne gode sploh nobene krivice. To se zgodi posebno še lahko, ker je dr. Kukovčev zaključek nekako tak, da se Nemcem s številkami sploh ne da dokazati nobene krivice. To je seveda voda na mlin Nemcev in včerajšnja „Marb.“ v svojem članku že poje hvalo slovenskim liberalcem, ki so baje „razkrili hinavščino, [ s katero prikrivajo klerikalci svojo frivolno obstrukcijo.“ Pa naj reče še kdo, da naši liberalci niso narodnjaki, ! saj so našli že milost v očeh luteranske „Marburgerce.“
O slovenskih meščanskih šolah, |o regulacijah potokov in rek, o prepotrebnih cestah in železnicah, nočejo nemški nacionalci v deželnem zboru nič vedeti. Pri ponovnih posvetovanjih in pogajanjih so tozadevne predloge naših poslancev odklonili. Sp. Stajer je za nemškonacionalno večino bil še vedno smetišče, na katero so odmetavali drobtinice | iz j svoje bogato obložene mize. Liberalci pa so vse eno vsi zadivljeni od dobrot, ki nam jih je poslal Gradec. Heil!
Strah pred trializmom. Vedno silnejši strah se polašča nemško-nacionalnih krogov radi jugoslovanskega vprašanja. Beseda „trializem“ je postala za nekatere nemške politike že pravi bav-bav, ki ga pobijajo, kjer hodijo in bivajo. Od samih trialističnih prikazni trpi že njihova duševna normalnost. Društvo nemško-nacionalnih visokošolcev v Gradcu f je priredilo danes 24. t. m., ob 7. uri zvečer, v gostilni mestnega gledališča vsakemu pristopno splošno zborovanje, na katerem j je pobijal trialističnega zmaja zadostno znani dr. Plachky, o katerem zatrjujejo nemški listi, da je dober poznavalec jugoslovanskega v-prašanja. S kakšnimi novimi strašili bo prišel ptujski doktor, ne vemo. Vemo pa, da mož, ki trpi in pa podpira na šnopsu in neznačajnosti temelječo štajer-čiiansko sramoto v Ptuju, ni na mestu, da bi reševal zgodovinske kulturne probleme, kot je jugoslovansko
*
vprašanje. Ce hočejo Nenici, da tudi to vprašanje ne bo prišlo na neplodni tir, od katerega bomo imeli velikansko škodo mi in oni, potem morajo taka razpravljanja prepustiti že drugim možem. Po ptujsko-štajer-čijanskem kopitu ne bo šlo, to jim povemo f in da se bomo tega ubranili imamo dovolj moči.
„Die rollende Mark.“ Iz listov posnemamo, da so predavanja, ki jih je imel avstrijski „nemški“ poslanec Perko po Nemčiji )o pomembnosti t nemštva v Avstriji za Nemčijo, donesla 170.000 mark za šolstvo ob zapadni češko-nemški meji. Pred vsem bodi zabeleženo dragoceno priznanje, da ima nemško stremljenje v Avstriji na koncu konca namen koristiti Nemčiji, da je torej poslanec Perko ' nabiral po Nemčiji groše v prilog Nemčiji. Da bi kaj takega storil kak avstrijsko-slovanski poslanec po Rusiji, tali po kaki drugi slovanski državi in da bi jlisti prinesli poročilo, da je prineseLseboj toliko in toliko tisoč rubljev; Jojmene, to bi bilo krika in patrijotičnega zgražanja-po vsem nemškem taboru o izdajstvu, o panslavističnih agitacijah, o ruski propagandi! In tudi vsi ofi-cijozni listi bi peli visoko pesem o avstrijskih interesih, ki so v nevarnosti in vse brumne duše bi zahtevale, naj Avstrija hitro mobilizira vse, kar ( leze in gre, da odvrne strašno panslavistično nevarnost. O romanju poslanca Perkota s klobukom v roki, jv katerega so padale nemške marke, pa molče vsi „patri-jotični“ pevci. Je pač stvar v najlepšem redu. Nemci v Avstriji dasi manjšina prebivalstva, imajo tudi privilegij atrijskega patrijotizma — svoje vrste.
Za obligatorični pouk nemškega jezika. Clan gosposke zbornice, Ceh dr. Mattuš, se zavzema v „Prehledu“ za obligatorični pouk nemškega jezika na čeških srednjih šolah ter pravi, da je češki dež. zbor že v 60. letih zavzel v tem vprašanju pravo stališče, ko je zahteval obligatorični pouk v obeh deželnih jezikih. Pozneje so Nemci ta zakon razveljavili. Cehi pa, ki so bili zmožni obeh deželnih jezikov, so našli vsledi tega več vpoštevanja v javnih službah. Pozneje so se Nemci zopet začeli učiti češko. 'Sedaj- zahteva obligatorično uvedbo nemščine, i da ! morejo priti Cehi v večjem številu v poštevt tudi pri centralnih u-radih.
Požrtvovalnost socialnih demokratov Veliko se je o tem že govorilo in pisalo, da se razne politične stranke ne odlikujejo^posebno; po požrtvovalnosti, če se gre za politične namene. Marsikatero žalostno pesem bi zamogli W tem oziru ( zapeti zlasti blagajniki raznih naših krščanskih organizacij. Imamo lepo število velikih političnih društev, kojih člani pa ostanejo saj po večini leto za letom svojo članarino - redno dolžni. Precejšnje je število društev i in organizacij, katerih obstoj je le navidezen, / na papirju, (V veliko škodo celokupnosti, kerini mogoče pripraviti člane do tega, da bi žrtvovali vsaj neobhodno potrebno članarino. Pri volitvah se ta brezbrižnost še posebno občuti. Med tem, ko razpolagajo nasprotne stranke čez bogata sredstva, ne jmpre priti mnogokrat pri kršč. strankah do kake velikopotezne akcije, 1 ker Tmanjka sredstev, ki se jih v zadnjem trenutku ne more skupaj zbrati. Vzrok, da so ravno socialni demokratje v poslednjem času dosegli tako velike politični vspehe, je ravno ta, ker ima njihova stranka, velikanska denarna sredstva na razpolago. Ne samo velekapital, v katerem imajo socialni demokratje f svojo najzanesljivejšo oporo, na katero lahko vedno in povsod računajo, ampak tudi vsak posameznik, t če tudi pripada ubožnejšim slojem, odrajtuje točno svoj prispevek za stranko, za volilni sklad, za agitacijski sklad m še za več drugih sličnih skladov, — v iznajdbi raznih skladov so socialni demokratje pravi mojstri. Da se noben sodrug ne odtegne rednemu prispevanju, za to že skrbi organizacija in zaupniki, česar pa pri krščanskih strankah popolnoma pogrešamo. Da si vsakdo napravi lahko vsaj približno sliko, koliko morajo prispevati organizirani socialno-demokratični delavci za stranko, navajamo naslednje podatke: 'Organizirani peki plačujejo vsak teden po 80 vin do 1 K, knjigovezi ravno toliko, črkostavci plačujejo 1 K 40 vin. do 1 K 60 vin. vsak teden, trgovski uslužbenci mesečno 2 K do 4 K, lesni delavci vsak teden 50 v do 64vin, tedenski prispevek litogralov znaša 1 K 30 vin., zidarji plačujejo 60 vin. do 70 vin., mizarji 66 v do 76 vin. in čevljarji 62 vin. do 72 vin. ITtu še pa niso všteti prispevki za takozvani „štrajkfond.“ Ti so pa zelo različni in znašajo pri nekaterih rokodelcih 50 vinarjev na teden. Ta politična požrtvovalnost socialnih demokratov naj nas uči in vspodbuja k večji požrtvovalnost, če nočemo že v naprej biti — premagani!
Ostra obsodba. Dunajska korespondenca „Die Information“, ki ima stike, kakor je splošno znano, z najvišjimi krogi, piše dobesedno: I „Komur ni jasno, da smo od vsega začetka že zagrešili napako, da se smo izognili resnim in energičnim izjavam svoje volje v smislu svoiih interesov, temu ni več mogoče pomagati, kakor tudi ni mogoče pomagati avstro-ogrski državi, 'ki je vsled svojega kolebajočega nastopanja izgubila eno diplom,atično bitko za drugo in ki je sedaj konečno in stalno izkliučena iz Balkana. Sicer je pa tudi Nemčija v diplomatskem, oziru zagrešila iste napake, kar je imelo za bosledico, da je trozveza že podlegla troinemu sporazumu. lAko premotrimo dobo od začetka balkanske vojne, opažamo same poraze na strani trozveze. Mi smo korakoma, svarili pred niimi, najzadneje pred nesrečno konferenco veleposlanikov. Posledice so nam dale prav. Bodočnost bo še enkrat pokazala, da je bilo naše stališče pravilno in takrat
se bo splošno izražalo obžalovanje, jda nismo [ takoj dali, da bi govoril meč. iZakaj diplomatskim premetenostim Angleške in Rusije nismo bili nikdar dorasli.“ — To je priznanje, ki govori debele knjige. In naša država je poražena, kamorkoli se obrne. Toda čegava krivda je to? 'Pač samo naše < absolutno nesposobne diplomacije, ki ne ume z vspehom zastopati naših interesov. Ako bi bil govoril meč, ne vemo, če bi bili kaj več dosegli. (Zgodilo bi se namreč'f ravno tako lahko, da bi se diplomatskim, porazom pridružili še drugi.
Volitev vrhovnega poglavarja izlama v Bosni. Hodže so izbrali za Reis-ul-ulemo Gauševič-efendija z 22, Hadži-efendija s 14 in Hatibovič-efendija z 11 glasovi. Izrged teh izbira cesar. (Najbrž | bo imenovan Čauševič.
Dr. Adler dedič. 'Neka gospodična Marija König je pred kratkim zapustila poslancu dr. Adlerju 120.000 K.
Šola brez verstva. Policijski prefekt v Parizu je naznanil meseca marca. 1912 skupnemu občinskemu svetu, da se potika po rgestu čez 100.000 oseb, ki so sposobne za vsako hudobijo ter da ne more skrbeti več za javno varnost. Deta 1909 je bilo v Parizu 74.857 zločincev in med njimi 51.033 slabih žensk, in 9723 takih, ki niti 20. leta še niso dosegle. Leta 1840 je bilo v Parizu 8000 mladostnih zločincev, 1890 pa že 32.000. Leta 1907 je bilo v francoski armadi 4905 beguncev, leta 1909 je pa skočilo to število do 17.258. Kdo je kriv tega propada? Gotovo najbolj šola brez Boga, šola brez krščanskega nauka. V francoskih šolah se ime božje ne sme imenovati, zato se pojavljajo tako žalostni sadovi. ÌPo pravici je rekel Napoleon: „Ne bil bi nikakor v stanu vladati ljudstva, ki je brez verstva.“
„Kres.“ Slovensko katoliško izobraževamo društvo „Kres“ v Gradcu vabi na predpustno veselico v nedeljo, dne 26. t. m., v dvorani restavracije „Gold. Stern, Sparbersbachgasse 65, Spored: 1. Tambura-nje društvenega tamburaškega zbora. B. V. Vodopivec: „Bratje v kolo“, mešan zbor. 3. I. Ocvirk: „Rožmarin“, mešan zbor. 4. Po Žirovniku: „Venček narodnih pesem“, mešan zbor. (5. („Feldbebel Kanon“, komični prizor. M3. Dr. Krek: „Tri sestre“, igra v 3: dejanjih. 7. „Vesela postopača“, komični prizor s petjem. Besedilo zložil Maks Koch. Godbo Adolf Spahn. Prosta zabava s šaljivo pošto, kupleti, petjem in tam-buranjem. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Predprodaja vstopnic v društvenih prostorih po 50 vin., pri blagajni na dan veselice 60 vin. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Avstro-ogrska banka. (Generalni svet f avstro^-ogrske banke je v svoji seji dne 21. t. m. sklenil,. da za enkrat ne zniža bančne obrestne mere, ker f razmere na denarnem trgu tega še ne pripuščajo. Denarna situacija je sicer nekoliko boljša, denarni zavodi v provincijah i pa še hišo dobili toliko odtegnjenih vlog nazaj, da bi se mogle smatrati razmere za normalne.
50 let Slovenska Matica. 501etnico svojega delovanja praznuje letos Slovenska Matiea.
Nemčija za zrakoplovstvo. Vojno ministrstvo bo zahtevalo naknadni kredit 20,000.000 mark za nemško zrakoplovstvo.
Ne zapirajte ,vrat ’ sreči, ki Vam sili v hišo! Tako enako se glasi današnji oglas „Slovenske Straže“, ki vabi dotičnike, (kateri hočejo poskusiti svojo srečo s srečkami, k nakupu varnih in zaupanja vrednih vrednostnih papirjev. Da je to najcenejši in pa najmanj nevaren poskus, priti do bogastva, je že z-davno pribito. (Vprašanje je le: S| katero srečko? Imamo jih nebroj, ki so vse dobre in zanesljive, naj-dragocenejšo pa nam zapušča Turčija, ki se ravnokar umika iz evropejskega prizorišča. S turško srečko bomo pri izžrebanju glavnega dobitka 400.000 ali pa 200.000 frankov ' prav veselo I poslovili se od pregnanih Turkov! Ne zamudimo vlaka, ki pelje dne 1. februarja t. 1. k sreči! Vozni listek stane le K 4.75, naš cilj pa je 400.000 ali 200.000 frankov! jKdor si namerava kupiti to izborno srečko, naj čita današnji zadevni oglas „Slovenske Straže."
Štajersko.
Mariborske novine.
Dr. Kukovec, general liberalne stranke, je”bll te dni v Mariboru. (Zbiral je prispevke za zadolženi „Narodni List“, jki mu preti tako žalosten in prozaičen konec. Naši liberalci so ga zvesto in otožnega lica poslušali, toda srca so ostala zakrknjena: j vspe-hov dr. Kukovec ni imel ravno prevelikih. Naši liberalci so precej starokopitni in j se drže po Prešernu znanega Čopovega načela: ■' „. . . od_sebe pa ne da najmanjše fige . . .“
Prepir med zakonskima. Pred par dnevi je nastal med zakonskima Karolom in Ano Klemenčič, mizarski pomočnik v Mariboru, Koroška ulica 41, prepir, pri katerem je mož ženo s tako močjo sunil po stopnicah, da si je reva zlomila levo nogo.
Sreča v nesreči. Franc Peršenonik, sin Jožefa Peršenonika, (znanega logarja pri Sv. Bolfenku na Pohorju, se uči pri tukajšnjem kolarskem mojstru g. Francetu Perglerju kolarske obrti. Fant je bil v nedeljo in pondeljek doma pri stariših 1 na obisku. V torek zjutraj se je napotil v Maribor k svojemu mojstru. Med potom, v vindenavski hosti, ga je pa prijel srčni krč in je fant padel v jarek, kjer je več ur nezavesten ležal, dokler ga ni slučajno našla neka žen-
ska, katera je takoj obvestila par mož, ki so ga zanesli v bližnji hram j in poklicali zdravnika iz Maribora. Okrajna blagajna, katere ud je Peršenonik, je bila o nesreči telefonično Obveščena in ga je takoj dala zapeljati v mariborsko bolnišnico. Sreča za fanta je bila, da ga je žena še o pravem času našla, sicer bi bil našel v hosti gotovo žalostno smrt.
Na potu v bolnišnico umrl. 65 let star občinski ubožec Janez Brodnjak( iz Janževega vrba f pri Sevnici ob Dravi, je že dalje časa bolehal. )Da bi se ga občina rešila, je v skrajnem času poslala reveža v najhujši zimi na vozu v Maribor v bolnišnico. Ko pa je voznik bolnika v bolnišnici zapeljal v dvor, je poklicani zdravnik konštatiral, da tukaj ni več pomoči, ker je Brodnjak že bil mrtev. Huda zima je pospešila smrt, katera je reveža rešila i vsega ( hudega na zemlji.
Pohujšanje mladine. iSplošno se Čujejo pritožbe, kako kinematograf povsod vpliva zelo pohujšljivo. Radi „kšefta“ vprizarjajo razni posestniki kinematografov predstave najslabše vrste, da le „vlečejo.“ O našem mariborskem kinematografu 1 nami tudi > prihajajo pritožbe. Za danes priobčujemo eno tako poročilo, ki nam ga je poslal prijatelj našega lista. 'Upamo, da bo zadostovalo, če ne bomo govorili resnejše: Mariborski kinematograf je imel na lepakih naznanjeno neko dramo, ki bi se imela predstavljati zadnjo nedeljo ob 8. uri zvečer. TOb enem je bilo napisano, da otroci, tudi v spremstvu odraslih, nimajo vstopa. Naznanjena drama pa se je predstavljala že ob 4. uri popoldne, ob velikem številu navzočih otrok. Nečuveno je to, da se s takimi predstavami pohujšuje, bodisi slovenska ali I nemška mladina | in da se ji že v zgodnji mladosti pokvari in uniči čut sramežljivosti. Pri dotični predstavi je pač vsakega ' količkaj poštenega človeka morala obliti rdečica, če tudi je bila tema. jSlovenci,. ki hodite v to nemško hišo, posečajte tudi naše slovenske, poštene prireditve v bolj obilnem številu. — Očividec.
Dijaško podporno društvo 1 c. kr. gimnazije v Mariboru bo imelo v pondeljek, dne 27. t. m., ob 3% uri popoldne v ravnateljevi pisarni te gimnazije svoj redni občni‘zbor z običajnim vsporedom. Vsi Člani so vabljeni na ta zbor.
Studenci pri Mariboru. Neznan zlikovec je zopet letos ukradel, oziroma oropal, v cerkvi sv. Jožefa pušico pred jaslicami. Sadovi vedno bolj razširjajoče se nemške „kulture“ se kažejo v vedno lepši luči.
„Slovenska Straža“ ima svoj običajni družinski večer v sredo, dne 29. t. m., pri gospodu Josipu Kirbišu.
Ptujske novice.
Naše liberalce je žalostno stanje „Narodnega Lista“ deloma poparilo, deloma zadovoljilo. Ce je bil dr. Kukovec že tu, še nisem mogel zvedeti, vsekakor pa mu kakšne posebne munificentnosti ni treba pričakovati. Tisti, ki kaj imajo, morajo poseči večkrat v žep za hinavsko „Slogo“,) tisti, *ki bi radi pomagali, pa nimajo. Ti se tolažijo s tem, da pravijo, da „Štajercu“ ne gre nič boljše kot „Nar. Listu.“ Tudi le-ta list bi bil že davno nečastno prenehal, če bi ne imel bogate tete v Südmarki.
Mladeniška Marijina družba v minoritski cerkvi si priskrbi zastavo. Prostovoljni prispevki se pa hvaležno sprejemajo. Dozdaj se je v treh tednih nabralo okoli 28Ó K in sicer so darovali: po 20 K: P. N. Povoden, mestni župnik, Mihael Brenčič, državni poslanec, Neža Bezjak, kuharica v Mariboru, P. L. R., voditelj družbe; j po 12 K: Ciril Vrabelj, Kuharjeva družina iz Brstja, Tereza in Marija Kokolj; po 10 K: Peter Majdič, veletržec v Celju, Tereza Breznik, tretjeredniki pri zadnjem shodu, M. Brenčič st., Jan. Brenčič; po 5 K: P. L. Selinšek, Lenart Mih., Kokolj Ana, gospa Bračič; po 4 K: profesor Kolarič, P. L. Vaupotič, Ognjeslav Skamlec, Peter Žirovnik, Vezjak Fr., nadučitelj v pokoju, Vilčnik Jožef, gost., Jožef Brenčič; po 3 K: Faleš, ekonom; po 2 K: G. Gregorec, Vezjak Janez, Vezjak Tomaž, Nemec Hel., Brunčič Tereza, Kuhar Jož f, iGrandošek Veronika, župnik Kocuvan, P. Rafael Potrč, P. Mansvet, Ci-zerl, Lipovec, kuharica, župnik Vogrin, Muhič Eliz. Mnogo drugih po 1 K in manj. Vsem plemenitimi darovalcem: prisrčna hvala in Bog stotero povrni!
Celjske novice.
Zvezna podjetja, katerim predseduje ' dr. Vek.
Kukovec, ki ni „gostobeseden“, so prodale trgovino in so vsi liberalni listi povdarjali, da je s tem tiskarna rešena; liberalna Zadružna zveza si pa ustvarja papirno trgovino in menda upa, da bo tudi lahko isto prodala in se rešila. Ali pa mogoče to dela radi tega, ker treba podpirati trgovca Goričarja in Lesko-šeka, katera sta kupila zvezno trgovino in jima "zeli iz hvaležnosti pomagati? „Gostobesedni“ gospod predsednik zveznih podjetij an 1 popredsednik ; Zadružne zveze, ' povejte ta slučaj trgovcem in obrtnikom, ko bodete iskali njihove glasove. Gotovo bodo vsi trgovci in obrtniki z navdušenjem glasovali za vas, ker tako požrtvovalno pospešujete razvoj —< narodne trgovine !
Predavanje. V nedeljo, dne 26. t. m., ob 8. uri ziutraj, ! bo govoril v vrtni dvorani „pri belem volu“ gospod nadučitelj Franc Praprotnik iz Mozirja o sadjarstvu. Gospod nadučitelj [je eden izmed najboljših sadierejcev na Štajerskem. Z celjski okolici je sadje-reja še precej zanemarjena, če prav je zemlja ugodna za to in je deželna drevesnica v Celju. Koliko ko-
risti bi lahko imeli okoličani, če bi se bolj brigali za sadno drevje!
Drugi kraji.
Hoče. Katoliško bralno in gospodarsko društvo priredi s pomočjo Dekliške zveze v nedeljo, dne 26. t. m., popoldne po večernicah, veselico s petjem in igro. Stojišča 30 vin., sedeži 60 vin. Cisti' / dobiček je namenjen našemu bralnemu društvu. Igra se ne bo ponavljala. Na svidenje!
Cigle nel. V pondeljek zvečer je na cesti v Cig-lencih napadel i kovaški učenec Anton Hrastnik 20-letnega posestniškega sina Martina Krajnca in ga z revolverjem vstrelil v levo nogo. Težko ranjenega M. Krajnca so odpeljali drugi dan v mariborsko bolnišnico.
Slivnica pri Mariboru. V pondeljek, dne 27. t.
m., bo poročen v Hočah' vrl mladenič Jože Lobnik, sin veleposestnika gospoda Antona Lobnika iz fOre-hovevasi, z vrlo narodnim dekletom Leniko Juričevo. Mlademu paru želimo obilo sreče.
Cirkovce. 'Na svečnico dne 2. februarja, ima po večernicah I bralno društvo v društveni dvorani gledališčno predstavo „Marijin otrok sem“ in petje.
Fram. V sredo dopoldne je löletna Ter. Sturm na Ranci pri gospodu Fluherju rezala klajo za živino. Pri tem je pa prišla z levo roko pod koso in si je odrezala levi kazalec pri prvem členu. IGospodar je deklico takoj odpeljal v bolnišnico.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. (Vsa tukajšnja slovenska društva prirede v nedeljo, dne 26. t. m., v trgu pri Kodru ob 6. uri zvečer zanimivo (Veselico: govor dr. A. Medveda „Slava Slomšeku“, veseloigra „Eno uro doktor“, srecolov in prosta zabava, K obilni udeležbi vabijo odbori.
St. I1J v Slov. goricah. Kmetijsko bralno društvo priredi na svečnico, dne 2. februarja,, popoldne po večernicah, v Slovenskem domu pustno veselico s petjem in gledališko predstavo: „Naša kri.“ Sodelujejo tamburaši. Po predstavi prosta zabava v gostilni gospoda Celcerja in Baumana.
Sv. Jurij v Slov. goricah. Po šentlenartski podružnici so darovali „Slovenski Straži“: občinski odbornik^ Jurijevški dol 7 K; na gostiji Senekovič-Jančič, Spodnji Gasteraj, nabral Caf Maks, 10 K. Zenit-vovanjski gostje, spominjajte se tudi letos „Slovenske Straže“!
St. Jurij v Slov. goricah. Bralno društvo „E-dinost“ ima v nedeljo, dne 26. t. m., popoldne po večernicah, v društveni sobi občni zbor z običajnim vsporedom. Ob enem se vršita shoda mladinskih zvez. Društveniki, zlasti mladina, le pridite.
Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Veselica bralnega društva se vrši v nedeljo, dne 26. t. m. Dnevni red: petje, deklamacije, dve igri, Šaljiva pošta) in velika tombola z mnogimi koristnimi dobitki, Začetek popoldne po večernicah, v gostilni gospoda Horvata. — Odbor.
Sv. Rupert v Slov. goricah. Leposlovno bralno društvo ima v nedeljo, dne 2. svečana, svoj redni občni zbor z navadnim vsporedom, popoldne po večernicah. — Odbor.
Majšberg. V nedeljo, dne 26. t. m., priredi naša kmetijska podružnica v šoli 1 po rani službi božji gospodarsko zborovanje, pri katerem se bo podalo poročilo odbora, sprejemali udje in udnina, naročila na semena, galico itd., predlogi za občni zbor v Gradcu itd. Vsi kmetovalci se uljudno vabite! Govori tudi g. Belle, ravnatelj kmetijske šole v St. Juriju.
Črnagora pri Ptuju. JV nedeljo, fdne 26. t. m., se vrši po pozni službi božji v gostilni gospoda Klemenčiča (gospod Haber) zborovanje kmetijske podružnice z istim vsporedom. (Govori ravnatelj kmetijske šole v St. Juriju, g. Belle.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. JV!f nedeljo, dne 26. t. m., popoldne po večernicah, ima Dekliška zveza poučni shod z deklamacijo, 1 petjem,1 poučnimi govori itd. Vse mladenke se uljudno vabite k polnoštevilni udeležbi.
Ormož. Ormoška podružnica < c. kr. kmetijske družbe štajerske priredi v nedeljo, dne 26. t. m., popoldne točno ob 3. uri, ’'poučno zborovanje v Obrižu v gostilni gospoda Rudolfa Rakuša. Predaval bo gospod potovalni učitelj Alojzij Pirstinger ( o sadje- in vinoreji.
Teharje. ‘V nedeljo, dne 2. svečana, popoldne ob 3. uri, po večernicah, bo v kaplaniji občni zbor našega katoliškega slovenskega izobraževalnega društva. Na vsporedu je igra „Na krivih potih“, govor, deklamacije. Pridite, udje — vstopnina prosta — in vsak še naj pridobi vsaj enega, 'da bo | društvo res procvitalo.
Sv. Križ tik Slatine. V nedeljo, dne 26. t. m., popoldne po večernicah, ima bralno društvo v čitalnici letni občni zbor. 'Nato predstavi Dekliška zveza dve burki: „Pri gospodi“ in „Planšarica,“ i Obe igri se na svečnico po večernicah ponovita. Proši sè obilne udeležbe.
Vučiavas. Naša kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 26. januarja, ob 2. uri popoldne, v šoli občni zbor.
Zalee. Bili so zbrani možaki, ki so prav živahno razpravljali o tem, če se spodobi za trg Žalec, da ima občinskega odbornika, )ki je pred sodnijo prisegel, da nič — nima. Mnogi so bili mnenja, da ni posebna čast za trg, ki hoče prednjačiti drugim trgom, da ima odbornika, katerega mora žena rediti, ali pa ......., drugi pa so kot pravi „naprednjaki“ iz „tr-
govskega“ stališča ta položaj zagovarjali. (Debata je postajala vedno bolj burna in da ne pride do najhujšega, je hitro zasukal znan savinjski naprednjak pogovor na drugo stvar. (Vprašal je zbrane:	„Katere
delnice niso vsled vojske padle?“ Vse gleda začudeno, saj zasledujejo hmeljski mešetarji borzna poročila le glede hmelja, za drugo se ne brigajo. jRešil je ta uganko sam: padle niso delnice naše žalske pivovarne, ker >— j več pasti ne morejo. (Nastal je velik krohot pri onih, ki so dovtip razumeli, drugim pa, ki ga niso razumeli, se je svetovalo, naj zahtevajo pojasnila od gospoda direktorja / Ivana Prekoršeka iz Prekorja pri Celju.
Konjice. Vspored nedeljske prireditve bralnega društva in Dekliške zveze bo zelo zanimiv, I Igra bo izborno lepa, že rimljanke, pristne rimljanke, bo veselje gledati, in kaj še slišati, in petje ter godba, — vse to bo napravilo dve prav veseli uri. poleg tega se najde to veselje proč od gostilniškega hrupa v prekrasni telovadnici slovenske okoliške šole, kamor naj vsak pošten Slovenec rad pride.
Gornjegrajski okraj. Naše! učiteljstvo se je vsled prigovarjanja Kocbeka in Kelca | pri zadnjem zborovanju v Bočni, kolikor je mogoče zvedeti iz „važnih tajnostih tega društva, zedinilo v sklepu, da izstopi iz Mohorjeve družbe 1 zaradi povesti „Zaslepljeni in oteti“, ! ter, da zahteva po svoji zvezi zadoščenje od Mohorjeve družbe. Ker je pa toliko inkriminirana povest povsem nedolžnega lica in je za tak važen korak potreba tehtnejših vzrokov, Ista Kocbek in Kelc utemeljevala predlog o izstopu tudi s tem, ker Mohorjeva družba, ki prinaša v koledarjih slike slavnih mož, še do sedaj ni prinesla slike gospoda Kocbeka, ki ima poleg velikih zaslug baje velike zaslužke pri Slov. planinskem društvu in gospoda Kelca, kojemu bo zgodovina nedvomno ' zabeležila ,, z zlatimi črkami nevenljivo zmago nad klerikalnim zmajem, katerega je vitez iz Črnega kota ubijal namesto v Novištifti baje po Mozirju. V greh štejeta imenovani družbi tudi to, da še do sedaj ni objavila slik njunih znanih sinov, čeravno je pred leti eno objavil celo nemški „Interessantes Blatt.“ Gospod Kocbek, izstopajte iz družbe, (v kateri objavlja svoje spise celo urednik „Tovariša“, Gangli („Trije redovi“), a časti in zadoščenja si iščite pri „Amerikanskem Slovencu“, V ' katerem je pred leti objavil neki Repenšek ( zanimiv članek, in pri nekem bivšenu davkarju, i ki je s svojim ravnanjem pripravil nekoga radi ljubosumnosti blizu do samoumora itd. in ne pri Mohorjevi družbi, ki ni nikomur krivo zaradi pomanjkanja časti. — Sploh so neki ti sestanki učiteljskega društva za naš okraj silno bodrilni. Gospoda Kocbek in Kelc se kot „Mandl, steh’ auf ! “ dvigata iz svojih sedežev ter si kadita za razne do sedaj svetu še neznane zasluge. (Drugi pa imajo prijetno zabavo, da si belijo ‘ o njih glave in listajo v spominu po zgodovini našega okraja, ki nima nič kaj prida zabeležkov iz delovanja teh liberalnih kolovodij. Na prihodnjem sestanku bo pa gospod Kelc gotovo razpravljal, kako se mpra* racijonelno u-bijati sedmeroglavi klerikalni zmaj.
Pameče pri Slovenjgradcu. SV pondeljek se poročita tukaj gospod Fr. Cas, posestnik v Šmartnem, z gospodično Miciko Vrhnjak, hčerko tukajšnjega gostilničarja. Mlademu paru želimo obile sreče!
Št. Jurij ob južni železnici. Jakob Kristan, mizarski vajenec pri gospodu Blažu Kozarju, je nabral v svoji domačiji v Smartnu pri Slovenjgradcu za št.-jurskega Orla 14 K. In sicer so darovali: častiti gospod Jožef Kodrič 5 K, prečastiti gospod Iv. Lenart, nadžupnik, 2 K, Hriberšek Fr. 1 K, Lampret Anton 1 K, Lampret Janez 1 K, )Krenker Fr. 1 K, drugi skupaj 3 K. Bog plati.
Šmartno ob Paki. Našim j liberalcem' so se v resnici začeli možgani kisati. Vsled tega so silno razburjeni in v tej razburjenosti vidijo na vseh straneh razne strahove in tako tudi „klerikalne“ ponočnjake, katere so napadli v „Narodnem Listu“ pod krinko: „Več deklet.“ Toda, glej smolo! Nobena tukajšnjih deklet ne ve ničesar o kakšnem nemiru, nobena noče biti povzročiteljica omenjenega dopisa. Mogoče je torej le, da si je „Narodni List“ celo bajko izmislil, še bolj mogoče je pa, da notica iz krogov deklet ni prišla. Dekleta iz Smartna so odločno protestirala in „Narodni List“ je moral prinesti popravek. Izjavila so tudi, da ponočnjaki delajo nemir le pri razuzdanih in ničvrednih, nikakor pa ne pri marljivih in pridnih dekletih. 'Zaradi te izjave (so postali liberalci čisto „paf.“ Dopisnik „Narodnega Lista“ je za enkrat u-daril po lastnih pristašinjah f in jim pripravil lepo blamažo. Potem naj še pa kdo reče, da injajo možga^ ne v redu!
Petrovče. Društvo „Gospodar“ v Petrovčah prijazno vabi na svoj XII. občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 26. t. m., popoldne po večernicah, in sicer v zgornjih prostorih gostilne gospoda Karola Teržana. |Na vsporedu je: govor o gospodarstvu, poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja ter volitev odbora. Po zborovanju šaljiva tombola^ Zborovanje kratkočasijo domači tamburaši. — Odbor.
Dobrna. 'Dne 7. t. m, je začela šolska kuhinja svoje blagonosno delo za našo mladino. Vsak dan dobi 100 otrok toplo kosilce. Lepo je videti, Jkako štiri večja dekleta nekaj pred poldnevom letijo v duhovs-ko hišo, ' kjer kuha krušna mati dobrnskih šolariev, dobra Neža Rožnik, v dveh velikih piskrah tečno kosilce. Torej te deklice si najprej seveda same lačne želodčke potolažijo, potem pa hajd mize, razpostavit po veliki lopi in skledice na nje, zdaj še pa žlice in
toplo kosilce se razdeli. Opoldne se pa vidi pod vodstvom nad vse skrbne gospodične \ učiteljice f Jelice Levstik lepo procesijo pač 50 parov malih in tudi velikih šolarjev in šolaric veselo korakati v šolski hotel, namreč v hišo družbe duhovnikov. |Tam vsi na glas in prav lepo molijo, potem pa — Bog žegnaj — gre dobro v tek. Po kosilu zopet vsi molijo, se vse lepo posnaži in postavi na SAroja mesta. Naša občina je dovolila 200 K za šolsko kuhinjo in obče priljubljena, ker za otroke tako skrbna gospodična učiteljica je še od hiše do hiše prosila mile darove. Kaj je naše, do sedaj napram šolski kuhinji sicer precej brezbrižno šolsko vodstvo nagnilo, da je sploh dalo krožiti slovensko in, čujte, tudi nemško prošnjo, ne vemo. Vsa hvala in čast gre vrlemu občinskemu zastopu, onim, ki se za kuhinjo dejanski brigajo | in vsem dobrotnikom sploh. |Bili so časi, ko je topliško ravnateljstvo leto za letom darovalo v prid našim šolarjem lepo od topličarjev 1 nabrano | svoto, zdaj pa ne dobijo otroci nič, akoravno topličarji mislijo, da otrokom darujejo. Zakaj neki ne? Prej so bili menda na Dobrni samo nemški otroci? Kaj? Naj bo, kakor hoče. Mi se za par krajcarjev ne damo prodati. Nekateri takoimeno-vani goli Nemci slutijo v šolski kuhinji nekaj političnega, zato pa ne darujejo. Dobro, darujte pa za svoje pristaše, ' posebno za enega, Jki je svoje dni imel prvo besedo na Dobrni, zdaj pa še postelje ne!
Marija Nazaret. Naše [ slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi na pustno nedeljo, popoldne ob 3. uri, pustno veselico z veseloigro in sre-čolovom. K obilni udeležbi vabimo,,uljudno vse prijatelje društva.
Gornjigrad. Naše bralno društvo i bode < igri: „Vestalka“ in „Marijin otrok“ f v nedeljo, dne 26. t. m., v navadnih prostorih f in ob navadni uri ponavljalo.
St. Jurij ob Ščavnici. Tukajšnje bralno društvo ima v nedeljo, dne 26. t. m., svoj redni obč. zbor v gostilniških prostorih gospoda Lasbaherja. Potem sledi prosta zabava s srečolovom / in šaljivo pošto v prid društveni knjižnici, petje in tamburanje. Začetek ob VA. uri popoldne, Vabimo uljudno vse. — Odbor.
Loka-Zidanmost. Katoliško slovensko izobraževalno društvo ima dne 2. svečana, na svečnico, popoldne po večernicah, svoj redni občni zbor v bralni sobi po navadnem vsporedu. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Zavodnje. V nedeljo, dne 26. t. m., ima tukajšnje izobraževalno društvo j letni občni zboO popoldne po večernicah v društveni sobi.
Žetale. 'Za novi oder katoliškega bralnega j in izobraževalnega društva i je daroval predsednik gospod Janez Vogrinc, kmet v Nadolah, 10 K. Bog stoterno povrni!
Sv. Trojica v Halozah. Prihodnjo nedeljo, dne 26. januarja, priredi gospodarsko in bralno društvo, hitro po večernicah, v prostorih f gospoda J. Beline, poleg čitalnice, svojo vsakoletno zimsko veselico z deklamacijo, poučnim govorom, srečolovom, f petjem in domačo godbo. Deklamovala bo članica Marijine družbe Marica Marinčič, slavnostni govor I bo imel ud Mladeniške zveze Anton Pernek. fV prospeh društva v obilnem številu na svidenje!
Dramlje. Mladeniška zveza ima v nedeljo, dne 26. t. m., ob H&. uri popoldne, v prostorih katoliškega izobraževalnega društva v župnišču 1 svoj občni zbor. Vspored: otvoritev in poročilo tajništva, volitev novega odbora, razni govori, petje. K obilni udeležbi vabi vse mladeniče in tudi druge poslušalce, ki se zanimajo za izobrazbo naše mladine — društven odbor.
Pilštanj, pretečeni teden ’ je stekel pes v Sta-remtrgu napadel tri osebe, ( pa le Artnak Jožela iz Zagorja malo vgriznil. Čeravno je rana neznatna, se je odpeljal napadeni takoj na Dunaj v Pasteurjev zavod. [Sedaj imamo strogo pasjo kontumaco. Še celo mačke bodo bojda morale nositi nagobčnike.
Gomilsko. Naša šolska veselica v nedeljo, dne 19. t. m., je sijajno uspela. Izredno prostorni tukajšnji Gasilni dom je bil dupkoma poln. Kljub rezki zimi se je mnogo udeležnikov v dvorani pošteno potilo. Posetili so nas tudi odlični gostje iz naše soseščine, pos.ebno [iz ' Braslovč. )Tudi rodbina gospoda viteza Haupta je počastila našo veselico s svojim obiskom. Več povabljencev pa je poslalo svoje prispevke za dobrodelni naš namen, ker se jim ni bilo mogoče udeležiti veselice. Prireditev se je otvorila! z igrokazom:» „Lažnjiva Milena“, ìki je po svoji vsebini dokajšnjega vzgojnega pomena. Otroci so igrali tako sigurno in izrazito, da se je občinstvo sploh čudilo, kake je mogoče, otroke toliko izvežbati. Vsa čast gospodičnama Mikličevem^, ki sta z neutrudno vstrajnostjo to dosegli. Potem je sledila spevoigra: \ „Kosova gostija“, ki je tudi glede deklamacij, kakor petja, izredno ugajala. Mnogi poslušalci še kaj sličnega sploh videli niso. Bili so torej popolnoma očarani. Vse občinstvo pa je spremljalo to spevoigro ' med posameznimi točkami in ob koncu z burnim ploskanjem. Pela je še tudi Šolska mladina pod vodstvom šolskega voditelja triglasno tako mično in ubrano, da je občinstvo navdušeno izražalo 1 svoje priznanje. Komade na glasoviru pa .5e izvajala hčerka gospoda šolskega voditelja z lepo spretnostjo in finim občutkom v splošno zadovoljnost. Tudi to je občinstvo odlikovalo z živahnim ploskanjem. Sploh je bil celotni vtis te prireditve izboren ter bo gotovo ostal vsem udeležnikom v najlepšem spominu. Naposled se je šolski voditelj z iskre-
nimi besedami zahvalil vsem navzočim za nenavadno obilno udeležbo in sočutje, katero so pokazali do revne šolske mladine, ki prezeba v ostri zimi brez toplega kosilca ter občuti že na svojem nežnem telesu trpko resnico, da: „Poln težav je in bridkosti že sami začetek učenosti“, posebno še pa tistim, ki so s prostovoljnimi preplačili podprli [našo dobrodelno namero. Kakšen pa je gmotni vspeh naše prireditve ? Tudi ta je povsem povoljen, kajti pokrili bomo s čistim dobičkom lahko 1 vse letošnje izdatke f za šolarsko kuhinjo, tako da se obresti jubilejskega sklada za ta namen ne bode treba dotakniti. Tiste se bodo marveč lahko še pridjala kapitalu za bodoče potrebe. 'Še j večji nego gmotni, pa je moralni vspeh, ker je namreč pridobila Šola med tukajšnjim prebivalstvom na ugledu in na vzgojnemu vplivu. To se niti ne da preceniti. — Na splošno željo se bo veselica v nedeljo, dne 26. t. m., ob istem času in v istem prostoru ponovila. Takratni čisti dobiček pa se bo obrnil za stavbo nove cerkve na Gomilskem. Tako se bo omogočilo, da bo tudi šolska mladina, vsaj posredno, prispevala svoj delež za to zares potrebno ’ in od vseh okoličanov brez izjemo iskreno zaželjeno zadevo. Kdor se hoče torej ta dan prijetno zabavati ter ob enem pospešiti ta blagi namen, naj pohiti v Gomilsko.
Narodno gospodarstvo«
Ustanovitelj avstrijske železne vele-*. industrije umrl.
Karol Wittgenstein, ustanovitelj naše tako razvite železne veleindustrije v Avstriji, je umrl. Z njim je preminul mož, ki je globoko razumel bistvo moderne veleindustrije, ki je pa tudi razumel z redko ener-žijo zasledovati stavljeni smoter. Avstrijsko železo je bilo že od nekdaj na svetovnem glasu. IŽe \Rimljani so rabili štajersko železo za izdelovanje mečev in v srednjem veku se je po našem železu istotako živahno j povpraševalo, [Železni plavži mesta Steyr so že stoletja svetovnoznani. Dokler se je gibala raba železa še v skromnih mejah, je i zadostovala domača produkcija. Ko je pa nastal živahnejši in modernejši promet, ije postalo tudi povpraševanje"' po železu živahnejše. Domači plavži ; kmalu niso mogli več f tekmovati s tujezemskimi, ker je bilo tuje železo mnogo ceneje.
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je pričela doba ustanovitev v inozemstvu, so tudi pri nas napravili poskus, razširiti obstoječe obrate. Toda. obstanka ni bilo. Polom leta 1873 je skoraj vse u-ničil. .Štajerski železni plavži > so šli rakovo pot in mnogo jih je radi uničujoče konkurence sploh zaspalo. Leta 1880 je zasnoval Bontoux načrt, | ustanoviti veliko avstrijsko železno industrijo. Najpoprej je nameraval, združiti vse plavže alpskih dežel v eno samo družbo in je ustanovil Alpine-Montano. Njegov padec je pa prekrižal vse njegove načrte, ki so stremili tudi za tem, pritegniti tej družbi še češke plavže. In kmalu je začela hirati tudi Alpino-Montana in zopet je nudilo avstrijsko železo žalostno sliko pro-, pada.
Leta 1886 je pa prišel Karol, Wittgenstein, roj. Dunajčan, v vodstvo praške železne industrije. !Te-mu možu se je posrečilo, povzdigniti v razmeroma še kratkem času, svoje podjetje do sedanje višine. Pričela se je doba železnega kartela in doba višjega tuzemskega konsuma, Wittgenstein se je oprijel načrta svojega prednika Bontouxa ter je združil vse avstrijske plKvže v eno družbo. Nakupil je delnice Alpine po praški železno-industrijski družbi ter je na ta način ustvaril skupnost interesov med obema. Koncentracija obrata je bil njegov princip. Na stotine manjših, dragih plavžev je opustil in ves obrat se je koncentriral na Donawitz. Erzberg sam je dajal železno rudo.
Te Wittgensteinove reforme, ki so bile za železno industrijo velike važnosti, [so zahtevale tudi velikanske žrtve. Na stotine vasi je postalo zapuščenih, poslopja plavžev in delavcev so izgubila svojo vrednost in mnogo obrtnikov in trgovcev je prišlo ob svoj zaslužek. Še celo velike občine okrog Erzberga so se začele tresti za obstoj [njihovega reditelja Erzberga, kajti izkoriščalo se ga je na brezobziren način in le on sam je moral zalagati Donawitz z vso železno rudo. Toda vse tožbe in prošnje teh občin niso spravile iz ravnotežja Wittgensteina, 'Zasledoval je f neumorno cilj, katerega je spoznal kot najboljšega. Na kakšno višino je spravil Wittgenstein avstrijsko železno industrijo, je najbolj razvidno iz tega, da so notirali kurzi Alpine i pred J njim 1 okrog osem goldinarjev, a danes so dosegli višino 1000 K. 'Že nekaj let sem se je umaknil Wittgenstein iz javnosti in se je zadovoljil s tem, da je določal smeri železne politike v Avstriji, ki že postaja monopol. Ce tudi so dosegli železni kurzi za časa Wittgensteina nečuveno višino, je bil vendar on j nasprotnik pretiranih borznih špekulacij. Z Wittgensteinom zgubi Avstrija svojo najboljšo industrijsko moč. Brezobzirno, kot pravi učenec Amerike, kjer je v svoji mladosti bival, je znal izvesti, svoje načrte, brezobzirno je znal pa tudi doseženo izkoristiti. Po njegovih inspiracijah sta nare-* kovala „Eisenring“ in železna industrija cene, ki so postale ovira drugim industrijam. Vkljub temu se.pa mora priznati, da je bil Wittgenstein / v avstrijskem] gospodarskem življenju plodonosna moč in ( bilanca njegovega življenja je, da.se je tako visoko razvila avstrijska železna industrija.
Pino milo se je podražilo. Tovarnarji toaletnih mil so zvišali cene za 5% za svoje proizvode, to je: luksus-milo, i parfumi, izdelki za zobe itd. [Zvišanje cen je pričelo z žačetkom tega meseca.
Razgled po svetu.
Napad na prošta. V Mogyslewu pri Končinu na Poznanskem ob ruski meji sta se oglasila v pozni večerni uri dva moža ter prosila tamošnjega prošta, da bi previdei nekega bolnika. [Ko se je prošt | pripravljal na odhod, [sta oddala oba moža \ več strelov na prošta ter ga težko ranila. Na njegov klic je pritekel organist. |Tudi na tega sta streljala zločinca, ne da bi ga bila zadela. Še le ko je organist začel zvoniti, sta izginila hudodelca. Po sedaj jih še žal niso zasledili.
Pravi sneg v sobi. V Petrogradu so neko zimo priredili zabavo. Ker je bila dvorana natlačena z gosti, |je nastala v njej tolika vročina, | da je neka gospa padla v nezavest. Ker so bile okenske Šipe zamrznjene, da se niso dale odpreti, ( je neki f častnik dvignil buteljko i in z njo razbil šipo, !da bi prodrlo nekoliko zraka v dvorano. 1 In glej čudež! Naenkrat je začel v sobi izza stropa naletavati sneg. To je pa popolnoma prirođen pojav. Ledeni zrak, ki je namreč skozi razbito šipo nagloma prodrl ! v pretoplo dvorano, je zgostil paro tako, da je v obliki snežink padla na goste.
Usodepolno božično darilo. [Štiriletna hčerka hotelirja Puffa v Geri i je dobila o božiču v dar majhen štedilnik in kuhinjsko posodo. Na štedilniku se je moglo res kuhati — s špiritom. Čudna igrača! Malo dekletce se je igralo, l pri tem pa prevrglo Štedilnik, na katerem je gorel špirit. [Špirit se je zlil po dekličini obleki in naslednji trenutek je že bila vsa v plamenu. Preden je prišla pomoč, je bilo dete tako hudo ožgano, [da je kmalu nato 1 v strašnih bolečinah u-mrlo.
Sibirska železnica. Otvorili so nove zveze. Iz Pariza do Vladivostoka, 12.000 kilometrov, se pripeljemo sedaj v 11 dneh, do Šanghaja ali na Japonsko pa v 15, oziroma 16 dneh. [Ce porabimo pot preko Brindisi se zviša število dni na 37. Število potnikov s prtljago — v internacionalnem prometu — je znašalo leta 1910 5022, prtljaga njihova je bila težka 143.709 kilogramov, dohodkov od teh potnikov je iipela železnica 3,344.016 frankov. Napram letu 1909 se je zvišalo število potnikov za 36.52%, teža prtljage za 50.73, dohodki pa za 38.01 %.
Vojvoda Karol WürttemberSki je bil jako strog vladar. Pride v mestecu Gagold v gostilno -in si zaukaže prinesti kosilo. Ker je bilo poleti in zelo vroče, ni manjkalo muh in marsikatera je zašla v vojvodovo juho. Jezen 1 pravi * gostilničarki :	„Pogrnite vendar
muham pri sosedni mizi, [da ne bodo hodile k meni obedovat.“ Postrežljiva žena res pogrne, prinese še krožnik julie, i' jo postavi na mizo in pravi strogemu gospodu: '„Sedaj pa prosim, Visoki gospod, ukažite muham, naj sedejo k svojemu krožniku.“
Pismo iz Prekmurja. Ljudsko gibanje. V Bela-tincih na Prekmurskem se je v preteklem letu rodilo 301, umrlo pa 221 ljudi; v križni zakon je stopilo 65 parov. Umrljivost je precej večja kot je bila v prejšnjih letih. To pa zaradi tega, ker so se med otroki pojavile večkrat nalezljive bolezni, ki so zahtevale že mnogo žrtev. — Odlikovani ognjegasci. Kralj je podelil 13 ognjegascem iz Sobote častne kolajne. Ti ognjegasci so: Andrej Števanec, [Franc Zejko, Jože! Antaner, Jožef Pečič, Karl ITaflik, Jožef Sečko, Šte-van Barbarič, Franc Holcman, Mihael Gumilar, Anton Števančec, Ivan Vratarič, Franc Bodanec in Fr. Slepec. Njim na čast je priredilo ognjegasno društvo veselico, ffia kateri je okrajni glavar v navdušenem govoru razdelil kolajne med slavljence. — Strah pred vojsko. Belatinski žandarji so v zadnjem času prijeli mnogo beguncev, mažarskih fantov, kateri so pri bistriškem brodu hoteli prekoračiti ogrsko mejo ; in pobegniti v Ameriko. Vsi ti begunci izjavljajo sami, da so iz strahu pred vojsko hoteli zapustiti svojo domovino, da bi se na ta način izognili vojaški službi. A' število teh prijetih beguncev je tako narastlo, da je orožništvo treba bilo ojačiti z vojaštvom, da zdaj lažje izvršuje svoje posle.
Ruski roparji. Iz Petrograda poročajo:	Po-
sestnika Kovtunoviča 1 iz voroneške gubernije 1 so napadli štirje roparji, ki so se v policijskih uniformah predstavili) koti člani uradne preiskovalne komisije, da uvedejo preiskavo zaradi ponarejenih bankovcev. Vkradli so mu 18.000 rubljev ter pobegnili. — Nedaleč od Rostova so roparji napadli poštni vlak vladi-kavkaške železnice ter težko poškodovali 1 več oseb. Vkradli so 55.000 rubljev ter pobegnili.
Sleparski baron. Iz Budimpešte poročajo: Baron Ernst Gudenus je izginil iz Budimpešte. V Avstriji in na Ogrskem je napravil za več nego za en milijon kron dolgov. Pri ! meničnem 'in trgovinskem sodišču ' je bilo vloženih za več nego 100.000 K meničnih tožb. 'Na vseh teh menicah je podpis baronove matere, ki pa odločno izjavlja, da ti podpisi niso njeni. Več upnikov je napravilo kazenske ovadbe in zložilo potrebno svoto, da se uvedejo pogajanja za izročitev sleparja.
Milijone našli. Pri prezidavi hotela „Alcantara“ v Gentu na Belgijskem so našli delavci kaseto, v kateri je bilo shranjenih 2,460.000 frankov, deloma v zlatu, deloma v bankovcih.
Gostilna,
dobro idoča, s trgovino vred na najptometnejšem kraja v naj bližji okolici me sta Celje, z vso gospodarsko opravo, hlevi, konji, vozovi, travniki itd. se takoi proda zelo poceni, vse skupaj za 31.000 kron. Kje, pove upravniSivo tega lista.	15
Zastonj
dobe go«tilniè*rii nov in dober GRAMOFON ; zraven še tudi 15 dvojnih igralnih ploščic in 1000 komadov iglic. Natančneja pojasnila daje Jos. Kttttaer, Maribor Koroška cesta 17.	2
Pozor ure!
S
«dk» caiooa ar, drapae mti, srebrnine šn optiönlh stvar» po vaaki seni.
s® «s etrsK»! iliusti. hO mtmi Sfassfeis« cd 20 d« 200 K.
■ ikir.sta remont,-or» E 8'fr -cistn» «rebrn« ar»	„	7'
•riginal omega or»	„	18"
aàinjsk» ara	4‘
Scdiljka, niklasta	5
oročn? prstani	S.
■Štirne verižic	S’
v «dietna jamstvi -
Nasi. Dietinger
tod. Fihrenbach
urar In očalar 4*
faribor, 0*»»*»»» «o, ?>
usata» «stafe» «ra»-»
Voščene sveče !
fa CuA#ni#A priporočam velečastiti duhovščini svojo
—a 9^SS5SSSL bogato zalogo vseh vrst
sc voščenih sveč in voščenk, tpc
kilogram po 4 SCfOne* Vzamemv plačilo tudi vosek, ki se je odcedil tin odpadel od sveč in sicer kilogram po 2 kfOVH* Razpošiljam zabojčke s tukaj plačano poštnino za vsako poštno in železniško postajo.
Da točno postrežem velečastiti duhovščini, imam v zalogi vse vrste mili •
sveč in namiznih sveč.	Se priporoča
Franjo Duchek, poprej Jožef Dufek
____________svečar v Mariboru.___________
Maino za ženine in neveste!
Zaradi prezidave moram izprazniti prostore, prodam torej
vsa pohištva pod lastno ceno, kot elegantna pohištva za spalne sobe in obednice, elegantne pisalne mize itd. od najpriprostejše do najfinejše izpeljave.	Neverjetno poceni!
Josip Kolarič, mizarski mojster
v Mariboru, Franc Jožefova cesta št. 9.
Gostilna
m.
»Straža« je najuglednejši spodnještajerski list, ki se zelo mnoga čita zato je inseriranje v njem zelo vspešno.
„Pri grozdu
(Prenovljena) '^s g
gj Izvrstne, novo o remljene sobe za f»
<— tlljce* - Priznano dobra kuhinja. - Izborna, — BI raznovrstna vina. — Vsak cas kapelj v hiši. IB Si parla italiano. On parle francai*. English spoken.
is	Vincenc Spatzek, lastnik.
(t M
*3
Upravnik
se išče
zmožen slovenskega in nemškega jezika, ki je dovršil vinarsko šolo in je izboren vinogradnik-neakade-nik. Biti mora Slovenec z Večletnimi odličr imi spričevali, zelo pošten, neoženjen ali ocenjen brez oterok. — Ponudbe se naj pošiljajo na naslov: Grof F esteti C, Banski dvor pošta Vinica» postaja Ormož,
Velika narodna trgovina
Kam! Vanič, Celie
I Narodni dom s.
«priporoča i bogato zalogo manufaktur-
Inega in modnega blaga, posebno g Z krasne novosti za spomladne obleke s
po zelo znižani ceni! g
s
o
«a»
N
m
o
O*
Ostanki pod lastno ceno. >

Slaščičarskega učenca
sprejme takoj v uk Em. Ilich, slaščičar v Mariboru, Gosposka ulica 38.	10
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
p

S
Ȥ
rečastitim cerkvenim predstojništvom, ter slav. občinstvu priporoča svoj
1
k
atelir za vsa v njegovo stroko spa-dajoča dela, kakor kipe, oltarje itd. iz lesa, kamna in mavca
Jvo Sole, kipar
Maribor, Reiserieva ulica 26.
4
o
Franc Pleteršek
Maribor gr Koroška ^
cesta 10. POhlStVa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
V	Edina štajerska narodna steklarska
Ha debelo 1
trgovina
Sa drobnoI
Franc Strupi, Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklavskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba.
I Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora
*	registrirana zadruga z neom«jen@ zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4*/i°/ „ proti tri mesečni odpovedi po 4a/4«/0. Obresti se pripisujejo b kapitalu 1 januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila, se dajejo
Uradne upe
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. nre dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se spreiema in izplačuje denar
Pojasnila se dajejo
in prošnje sprejema o vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po 5%%, na vknjižbo in poroštvo po 5s/4% in na osebni kredit po 6°/0. Nadalje tzposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v avo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.

gnamkal
^slač^

' volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
SSK* R- Stermecki v ceiju st.. 301.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
*KXXKK*X*XK*tt
Svoji k svo|im !
Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip~;:nana slovenska trgovina
Rafael Salmič
v Celju, Narodni dar*.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih m zlatnine srebrnine in optičnih predmetov..
^yHFf Najnlžft cene! postrežba točna! ^HRT mali dobiček! Pobro ime!
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Ni tisoče zahvalnih p?**m sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pcšjjejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štcdiiniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesioniran vodovodni inštalater
Ivan Rebek Celje
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zatìrug&mi, občinaim, korporacijam in zasebnikom zia cenjena nasročilai, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kar kor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobova itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidravličnimi 'vidri. Izdelujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter .prevzamem sploh vsa v mojo 'Stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
Priporočam velečastiti duhOVŠČifli
Voščene sveče
najboljše kakovosti
katere lepo in štedljivo gorijo in ne kapljajo ; isto-tako priporočam miliaSVeČe v vsaki obliki po najnižjih cenah. Pošiljatve Iranko.
S prošnjo do velečastite duhovščine za cenjena naročila, «atere izvršim točno in v splošno zadovoljnost bileži in se priporoča
Franjo Gert» medicar in svečar Maribor, Gosposka ulica.
»Slov. Straža* Vam pravi: Ne pahnite od sebe sreče, ki se Vam ponuja I
Kupite srhsko državno srečko iz leta 1888 v izborni skupini treh srečk na 46 mesečnih obrokov ' po 3.25 K, še boljše pa v skupini štirih srečk na 46 mesečnih obrokov po K 5.50 z 11 žrebanji vsako leto! Srbska srečka sama zamore se dobiti na mesečne obroke po samo eno krono!
Glavni dobitki 100.000,*1 75.000 in 20.000 frankov vsako leto!
Ne prezrite, da se dne 1. februarja 1913 vrši žrebanje turških srečk z glavnimi dobitki po trikrat 400 tisoč in trikrat 200.000 frankov vsako leto! Turške srečke so prej kot slej najboljše in povsem varne srečke. Mesečni obrok K 4.75. Velika skupina s turško, srbsko in še dvema drugima srečkama na mesečne obroke po K 6.25.
Vse ponuđene srečke moralo beti izžrebane!
Naročnina za vsak mesec izhajajoče slovensko poročilo o žrebanjih vseh važnejših srečk stane leto 2 K. — Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo“ g. Valentin Urbančič, Ljubljana.
A. Vihar & N. Novak
Koroška ceste 53	Heugasse 2 in 4
se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja}, šole, cerkve, prodajalne in pisarne; iždeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najoenejša in hitra postrežba.
lnseriranje v »Straži« je ceno, ker hočemo iti na roko slovenskemu trgovstvu in obrtništvu zato poslužite se ugodne prilike.
Golšča
se zamore v nekaterih dneh brez vsakih zdravil odstraniti. Zahtevajte naš prospekt ter priložite znamk za 20 vinarjev. »Paracelsus tovarna kemičnih predmetov, Sternberg«, Moravsko.	17
Trgovina s špecerijskim blagom
Trgovina z moko in dežel, pridelki
Solid.ria, postrežba,!
Ivan Ravnikar, Celje
Graška cesta št« 21.
Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiya semena n. pr, jamčenj domačo in nemško deteljo, peso rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od tvrdke Mauthnei*.
1ST a drobno in na debelo !
Glavna zaloga vrvarskega blaga a ■ Glavna zaloga šahih in olnat. barv
Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru
Koroška cesta štev. 5
priporoča cenjenemu občinstvu svojo bogato zalogo ===
raznovrstnih križev
stoječih in stenskih, lesenih in nikljastih razne velikosti, po izredno nizkih cenah. Na razpolago ima tudi ali pa oskrbi za
velike poljske križe
lesene podobe (korpuse) križanega, fino, umetno izpeljane 80, 90, 100 in še več centimetrov velike od 45 kron naprej. - -
SSHST" Istotako ima v zalogi molitvenike najboljše vsebine, rožne vence priproste in fine, velike stenske podobe v okvirjih in brez okvirjev, najnovejše obhajilne podobe, male podobice, škapulirje, svetinjice, velike in male in druge nabožne reči.
LJUDSKA HRANILNICA IN
POSOJILNICA V CEUU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU**) v CELJU, Graška cesta štev. 0,1. nadstropje
obrestuje hranilne vloge po
Št 0|
ÌWSifc ■	3 |o
od dne vloge do dne «rediga
polenti s 1. Januarjem 1913.
Rentni davek plaiuje zadruga sama.
Založnik in izdajateli: KonKoroi} „Stračia“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.